Uroš Zupan
V Ameriko!
V Ameriko!
V Ameriko s hrupom reaktivca, s presekanim nebom Boeinga 747, s kljuvanjem vročega sonca nad Atlantikom, s tropom swordfish trombonov v njem.
da ob vstopu skrivnostno pomežiknem carinikom, policajem, otresem patino evropske metafizike v njihova široko razprta usta, jih očaram s slovanskim šarmom,
da v New Yorku poiščem vse skrite knjigarne, pretresem police s kozmično poezijo, z Williamom Blakeom, z biblijskimi psalmi, s potenjem pihalcev, z blago nežnostjo drvečih indijanskih ponijev, z Whitmanovo brado, z izumrlimi bizoni, z vsemi antologijami,
da se napotim v Greenwich Village, obrišem prah z ostankov celonočnih sedenj, znorim od klavstrofobičnega strahu humble-eountyjske marihuane, zaslišim ječanje in zavijanje, izkopljem esenco poletne noči Johna Sebastiana, spijem pravdavni čaj v Fugazziju,
da se pritajim v garderobah Greyhounda in oprezam za Ginsbergovimi angeli, vstopim v avtobus in prečkam kontinent v dvainsedemdesetih urah, napolnjenih z bluesom, jazzom, osladnim nashvillskim countryjem, s čudežno psihadelijo Quicksilver Messenger Service, s heroinskim glasom Raya Charlesa, s halucinantnim nemškim brains rockom,
pridem v San Francisco in kot La Flamova električna violina zaokrožim nad Golden Gateom, kupim teleskop in poiščem City Lights, da tam uprizorim nekaj groucho-marxističnih gagov pred mogoče že okostnjakom Ferlinghettija.
se na gričih nadiham haith-ashburyjevskega zraka, zakopljem v osivelo brado Jerryja Garcie, kupim razglednice in se kot feniks dvignem iz pepela, da nasitim začudenje socialističnih otrok.
grem v mesto angelov in čakam, da se strese tektonska prelomnica, obiščem vse nočne lokale, da ovoham Howlovski eli eli lama lama sabahtani saksofonski krik, obudim Kerouacka, Birda. Kirka, Poln glasbe, poln energije,
Amerika. PRIHAJAM!
San Francisco
tu sem Frisco, tu, sveti asfalt mi poljublja Podplate, beli bizoni topotajo skozi moje vlažne sanje, Kenneth Patchen spreminja moje besede v slike,
tu sem, na apokalipsi ventilatorja, na glasu Joni Mitchell, ki buta ob stene italijanske restavracije — o, Mingus, Mingus! — neznan band šopa zategel blues v Victoria Corneryju, glave skin-headsov se svetijo v neonu, angeli pekla so napravili namišljen pentagram, joint jim šiba iz rok v roke,
tu sem, na Castro Streetu, počasni tramvaj se vzpenja v Platonovo votlino, kri mi pulzira v žilah, erekcija misli pritegne pozornost negovanih pedrov, napete riti se mi smejijo izpod usnjenih hlač, svetleče kurčeve glave se trgajo izpod zadrg,
tu sem, gospodar Cable Čarov, kot fantom se plazim skozi China Town, saksofon joče na Clayu. na Sacramentu, na Washingtonu, na Jacksonu, vibracija glasbe kot ogromen klobuk pokriva Frisco, tu sem, na O'Farellu pohodim miniaturnega Batmana Bona Voxa, harlekinski hipiji mi silijo v žepe, nn ponujajo falzificirane karte za koncert Grateful Deadov, Tom Waits me gleda s plakatov, za en dan Sem ga zamudil, zadržali so me solipsizmi motelskih sob v Santa Cruzu, pojedla in izpljunila me je Pacifiška avtocesta.
tu sem, na nedeljskem joggingu beatniških okostnjakov, v vonju, lebdečem pod stropi kitajskih restavracij, v Parku, v Run DMC rapu, na Civic Centru, na Hallidie
Plazi med kitarskimi riffi južnjaškega boogija,
na Columbus avenue, edini človek, ki se je slikal
v City Lights Books in čez cesto v Tosci, v italijanskih
operah, v trebuhu F. F. Coppole, v pekočem zdrsu Jacka
Danielsa, v oskubljenih mednožjih broadwayskih kurb,
tu sem, na 24-th Streetu, skačem v
knjige, v katerih nastopajo bradači s
karamazovskim sindromom v družini, v
anarhističnih knjigarnah se pričkam s
kosmatimi Bakunini, ki podtikajo bombe
ljubezni, z idiotskimi komunističnimi
agitatorji, ki so odšli v Nikaragvo, da bi tam
pomagali žvečiti listje koke,
tu sem, v zalivu, kjer Butthole Surferji režejo
valove, Bay Bridge me nese v Oakland, plavi
angeli krožijo okrog Colloseuma, ropotanje subwaya
prebije toplo novembrsko noč, umsko dihanje
potuje iz Narope, čutim njegovo žgečkanje,
moji škornji posiljujejo pločnike, klošarji
raziskujejo poetiko preživetja, cigareti jim
dogorevajo med prsti, poceni vino jim polzi po grlih,
tu sem, jaham rumene dinozavre, prisluškujem Mehikancem,
ponoči me prebuja njihov glasni mambo, zjutraj
me okopa njihov svetli smeh, gledam proti Down Townu
in lesene hiše mi padajo v oči, prsti tipajo zadnje
grame tahitijske marihuane, ki mi je še ostala,
tu sem,
svoje srce sem zakopal v San Franciscu.