Gospodarske stvari. Plug. Najstarejše, najbolj razširjeno in važno orodje kmetovalčevo je p 1 u g. Pravijo mu, da je krušni oče. Obžalovati pa je, da večina kmetovalcev večjidel iz slabo razumljene varčnosti dober plug še vse premalo obrajta, in izbiraje si ga, skoraj jedino in samo na navado in na dober kup ali nizko ceno gleda. Dobev plug pa ne more labko po nizki ceui biti. Če bočemo, da plug svojemu namenu odgovarja, mora biti iz najboljšega materijala, t. j. iz najtrdnejšega lesa in iz najboljšega železa pa tudi z največjo natančnostjo izdelan. Izdelava dobrega pluga je toraj težavna in potrebuje toliko umetnosti, da ga kteri si bodi povasni kovač ne zna tako napraviti, da bi zadostoval vsem potrebam, kakoršne se dan danes po pravici od dobrega pluga terjati morajo. Odkladnica iz lesa ali železna ravna plug res dela dober kup, ali taki ne zasluži imena nplug" in se mora skoz in skoz zavreči. Ako namene, ktere ima plug, preudarimo, nahajamo pred vsem drugim, da so sledeči: Plug mora zenaljo rahljati in pomešati. Povrsje zemlje mora po oranju kolikor mogoče največj e biti, da njore zrak, solnce indež na nje delovati. Z oranjem se mora plevel v zemlji zatreti pa tudi gnoj in seme kolikor mogoče najbolj jednakomerno podorati. Plug mora biti trden intrpežeu, pri vsem tem pa kolikor mogoče enojen in tako izdelan biti, da.se tisti deli, ki se kmalo porabijo, brez težave z noviini nadomestiti dajo. Tudi teža mora biti primerna. Plng se mora tako dati postaviti, da globoke in siroke brazde dela in ne sme biti predrag. Vsem tem zabtevam odgovarja II o h e n b e i mski plug, kakoršnega izdeluje fabrika Antona Burg-a na Dunaju. IV. Favoritenstrasse 42. Ta fabrika jemlje za svoje pluge najtrdnejši les in ne porablja litega železa. Peto ali podsadno lice, kozlic, lemež, odkladnica in črtalo, vse je iz kovanega železa; zadnji trije deli celo iz besemerskega jekla, če kdo hoče. Tako se doseže največja labkoča poleg največje trpežnosti plugov. Skrbljeno je, da se ne zlomi kmalo kaj, in če se že kaj primeri, vsak kova5 labko popravi. Navadni plugi te sorte orjejo brazdo 9 palcev široko in 6 palcev globoko, po potrebi pa se da širokost na 11 in globočina na 10 palcev povečati. — So plugi, ki so 115 colnih funtov težki in veljajo po 34 gld. bolj težki so po 124 colnih funtov in po 37 gold. Nadomestovalna črtala so po 2 gl. 50 kr. in iz besemerskega jekla po 3 fl. Po vsej pravici moremo te pluge svojiru bralcem priporočati, tako piše nPrakt. Ldw." Mak. Mak je jednoletna raf i a z vejastim 3, 4 do 6 črevljev visokim siebloL" • 'irilistnatiru velikim cvetom, drobnim semenskin. zrnjem in z mnogopredalnato semensko kapico. Maka je več sort. Prvič, b e 1 i mak, ki ima bel cvet in belo seme; drugič, Črni mak z rudečim cvetom in črnkastim s-emenom; in tretjič, modri mak z velikimi sklenjenimi glavicami, modrorudečiin cvetom in modričastim setnenom, ki več ko prvi, pa manj ko drugi semena rodi ali ve5 olja daje. Zadnjega večjidel tam sejejo, kjer se mak na veliko prideluje. Ta rastlina zaslužuje kljubu pičlemu pridelku semena pred vsemi drugimi oljnatimi rastlinami prednost. Kajti čas, ki ga potrebuje v popolno dorast, je kratek, se toraj vsakemu setvinemu kolobaru piilega, ne trpi lahko ne po mrazu, ne po suši in prenaša celo rnraz viših krajev. Mak hoče rahlo, globoko prekopano, dobro opleto in močno pognojeuo zemljo. More se za vsakim sadom sejati. Mogoče ga je celo kot drugo setev za repo, kapusora ali drugimi okopavnimi sadeži, dalje tudi med žolto korenje sejati. Seje se rano v spomladi meseca marca k večemu do konca aprila. Ali čem preje tem bolje. Seje se na široko in daleč pred se, ter se lahko povlači in potem povalja. Če se v viste seje, je to še bolje. Ce se hoče lepo seme in veliko olja dobiti, se ne sme pregosto sejati. Na eden oral sta 2l/2 do 3 funti dosti. Dokler še raste, se rnora pridno oplevati. Če pregosto stoji, se mora zemlja pretrgati iu prekopati in potem mak še dvakrat okopati in kjer je mogoče tudi ogrebsti. Žetev je navadno meseca avgusta. Makova stebla se iz zemlje izrujejo ali pa se mu glavice porežejo, v šopke rablo povežejo ali pa se mak v velike kopice postavi, da se posuši. Na to se spravi domu in izmlati. Da se pa serae ne stolče, je trebanekoliko slame podložiti. Drugod ga tudi polagajo v skopreznico in glavice, kakor dalječ segajo, prerežejo, seme iztrosijo in s pomočjo sita in posebnega čistilnega mlina izvejejo, Seme se potem na zračnem podu tanko razsuje in večkrat preobrne, doklei- da se ves ne posuši. Paziti je treba da ne zadubti ali celo splesni. Pridelka se na oral poprek 16 do 17 mernikov rajta. Mernik semena tebta 67 do 80 funtov in da po 18 do 24 celo do 30 funtov olja. Makovo seme se različno rabi in sicer za zacimbo jedi pri kubanih in pečenih rečeh, za zdravilo in za napravljanje olja, ktero je zarad sladkega in dobrega okusa posebno za jedila prav dobro. Prga ali presa, iz kterih se je olje čisto iztisnilo, je za živinsko klajo. Stebla, rebrovje v listju in glavice imajo v scbi neko omamljivo snov in treba je toraj domačo živino varovati, da nič tega ne žre. Najboljše je vse to na ogenj vrcči in sožgati. Pepel je dober gnoj. Seme za setev se najbolj branuje v glavicab, ktere se na podih ali diljab obešajo. Zoper narejanje vina se dela zdaj posebna postava v državnem zboru. Sprožili so njo večjidel Mariborčani, ki so se po nekaterih shodih pokazali kot odločni sovražniki ponarejanja vina ali vinskega čorbarenja. Iz prva so nekateri boteli, naj se vse tako zvano umetno muoženje in popravljanje zlasti ponarejanje vina brez g r o z dj a strogo prepove. Ali ta misel ni obveljala. Umetno vinarenje našlo je mnogo zagovornikov. Zato pa so vinogradniski posestniki sklenoli prositi vlado in državni zbor, da po postavi pravo, naturno vino nekoliko varuje. Vsaj toliko da bo vsak čorbar primoran ljudem povedati in naznaniti, da toci in prodajo ponarejeno vino; in da se bo imel vsak kazni bati, kateri bo nevedne ljudi sleparil z Bog vedi kako nagodlano čorbo. In taka postava se resnično zdaj snuje. Umetno vinarenje ne bode prepovedano. Pač pa bo vsakemu krčmarju in vinskemu trgovcu naloženo svojim pivcem in prejemnikom naznaniti, da ima narejeno vino. Drugače bo kaznjen za 200 fl. in še više. In to se nam zdi popolnem prar. Francozi, ki delajo največ umetno sostavljenega vina, imajo ostre postave zoper one, ki svojo u m e t n o vinarenje prekrivajo, tajijo in tako Ijudi goljufujejo — ter naturaemu vinu kupcev jeniljejo. Vsak, katerega zasledijo, budo kaznijo v denavjih. Razun tega pa mu še na vrata obesijo za pol leta precej veliko tablico, na katerej se bere: T a j e bil kaznjen, ker je vino ponarejal, pato p r e k r i v a 1. Knaver ali smrekov lubadar (Borkenkafer) je sicer kakor leča majhen rumeno-rjav hrošček, pa vendar eden naj škodlivejših mrčesov, ki je že velike smrekove gozde pokončal. Pred blizo 100 leti je na gorovji Harz na Nernškem uničil 2 milijona smrek. Na Ceskem se zdaj bojijo za sloviti Česki les ali Šumavo, ki je 27 milj dolga in po 5—12 milj široka. Velik del lesa je že usušen. Po maisikaterih smrekah se nabaja po 80.000 knavrov. Res strabovita nesreča za gozde! Okoli začetka ali srede maja začne knaver rojiti. Potem se vevrta pod smrekovo skorjo. Tukaj si izdolbe in izgrize raven precej dolg rov, Po njem polaga svoja jajčica, včasih po 30, 50 ali 60. Iz tehjajčic izlezejo male ličinke ali bledorumenkasti črviči. Ti črviči se začnejo hitro zajedati v skorjo na desuo in levo od starega rova. Na koncu novib rovov, ki so čem dalje tem sirji, se črviSi spremenijo v bube, iz katerih poznej izlezejo popolni kebri — knavri. Ti pregrizejo potem skorjo in izletijo. Skorja pa je potem kakor da bi bila z drobnira svincem prestreljena. Navadno si knavri izbirajo le stara, bolehna, posušena, posebno od vetra podrta ali posekana drevesa. Ako se pa hudo zaplodijo, potem se lotijo tudi zdravib dreves. Takim drevesom se začnejo igle na vejab rdečiti. Kmalu se popolnem posušijo. Naj gotovisi pomoček zoper knavre je ta, da se vsa suba, bolehna, natrta ali posekana drevesa spravijo iz gozda hitrej ko mogoče. Nekateri gospodarji ved6 knavra tudi loviti. V ta namen posekajo nalašč nekoliko dreves po svojem gozdu ter njih ležati postijo z vejevjem vred. V taka drevesa se knaver naj rajši naseli. Potem se drevesa spravijo iz gozda ali pa se obelijo. Lub ali skorja se potem z zalego knavrov vred sožge. Dobrc pečenke skoro zastonj si zdaj začenjajo ljudje dobivljati od doma.ih ali pitovnih zajcev. Piavi se njim tudi: kunci. Iz poročila 51. zbora kmetijske družbe^ v Gradcu poizvemo, da se reja kuncev tudi po Stajerskeirt širi. Ravnatelj kmetijske šole v Grottenbofu blizo Gradca redi precej veliko kuncev. Pravil je tudi, da je hasek od teb stvaric znamenit. Meso je okusno ter diši kot pečeni kopuni. Da se kubati, cvreti in peči. Posebno dobri so kunci, če njih kuharica napravi kot druge zajce, srne itd. Iz pozimskih kožic delajo mebke rokavice, zlasti na Francoskem. Poletne kožice se strižejo. Lot lepe dlake velja 3_4 gid., bolj slabe pa 1- 2 gld. Hasek od kuncev je tedaj znamenit; atroški za nje pa so gotovo majbni. Kunec se neizrečeno bitro plodi. Ena sama kunica zaplodi v enem letu po 30—60 mladib. Fiancozi kunce tudi izvažajo, posebno na Angleško. Crez pomorsko mesto Ostende se izvozi na leto 1,500.000 kuncev in po 30 milijonov kunčevib kožic, kar zopet veliko denarja v deželo spravlja. Mislimo, da kaj takega tudi Slovencem nebi škodovalo. Kar se zoper meso domačib zajcev ugovarja, to so le prazne kvante!