List 30
Našim šolam je treba rečnosti.
V ceni obstoji rečnost? Kako se more šolam
začasno pomagati?
Sliši se dostikrat, da se mladež v šolah dosti uči, da se le odvadi dela in da ni za nobeno rabo, kadar šole popusti. Uzrok tega je formalizem v naših šolah preveč pestovan. Ina čitanka se je uvedla v šole, drugač se je potilo slovkovati, drugač računariti k povzdigi šol. Evo — formalizma v šolah! Taki formalizem naj se odpravi berzo. Zavolj formalizma naš kmet sovraži šole. Naše šole po načelih enostranskega humanizma samo serce in razum obdelujejo. Ako se poprimemo rečnosti — realizma — bodo zginili vsi uzroki nizkega stanja naših šol: učitelji bodo bolje plačani, pogoršalo se bode stanje našega revnega  ljudstva, zginilo bode mnogo zla.
Otrok naj se uči po načinu, ki mu je po materi došel. Rečnost je otroku prirojena. Naj se otroci uče dosti reči poznati, in zraven se bojo lahko slovkovati, pisati, risati in računiti navadili. Ako se otroku reče, kako se ta ali una reč rabi, je li reč dobra ali škodljiva, kako in kje se dobi, in več takega, bode se gotovo tudi serce in volja obdelala. Najpred mora otrok poznati, na priliko, svoje telo, svojo odejo, obuvo, vertne in poljske reči, rastline, živali, zemljo, ljudi, rokodelstva itd. Kako in o čem bi govorili, ako bi dobro slovkovati, brati in računiti znali, pa bi ničesa na svetu ne poznali in ničesa ne imeli! AS reči se iz čitank (beril), iz obrazov — ne naučijo poznati. Reči poznati se mora nazorno učiti in sicer rečno nazorno, tako, da se vsaktera reč otipa, vidi in v obče čuti. Tudi gimnastika bi se dala rečnemu učenju pridružiti, ktera naj obstoji v koristnih delih, ne pa v praznih formah, ki jih Nemci  „turnenu  zovejo.
Kadar se bodo v šolah razkazovale reči in stvari same, ne pa obrazi reči, in njih lastnosti popisovale, — kadar se bode reči rabiti in pridobivati učilo, — kadar se bode z rečnim učenjem združilo pisanje, čitanje in računjanje,  potem se bodo šole napolnile z mladino.
Rečnosti, obširne rečnosti, in ne rečnosti le na papirji našim šolam manjka in nikakor samo narodnega jezika, kteri je pa tudi reč (realitas); saj je narod brez narodnosti duša brez telesa.
Ni treba  posebnih šol,   tako imenovanih realnih šol
242
ali rečnic. Vse šole, od najnižje do više uaj se v recnice premenijo. Da bi pa dobri plod nesle, morajo pod blagom upljivim duhovstva dalje ostati. Prava rečna omika bode zamogla narodno blagostanje uzvišati, revnost in robstvo obmejiti.
Kadar bode mladež tako poznala svojo zemljo, svoje gore, svoje morje, kadar bode vedila, koliko pripravna je zemlja s svojo lego, svojo vodo in svojim lesom za rokodelstvo, obertnijo in kupčijo, se bode tudi narodna zavest uterdila in ne bode se tolikrat dogodilo, da se izneverijo uašinci narodni stvari.                 Dr. S. Radonjevic.