Leto I.

V Trstu dne 5. Junija 1908.

Št. 23.

—

Izhaja v Trstu vsak
= petek popoldne =

Uredništvo in upravništvo
ulica Boschetto št. 5. II. nad.
== Telefon št. 1570


{ -- -- \

Posamezna številka

= 6 vin. ===

Inserati po dogovoru.
Naročnina za celo leto
4.20 K., pol leta 2.10 K.,
četrt leta 1.05 K. - Ino¬
zemstvo več poštnina.

V._ ZJ

V istrski Sibiriji.

Dne 29. maja je bilo izključenih pet slo¬
venskih dijakov iz učiteljišča v Kopru,
gtirje četrtoletniki (t. j. taki, ki bi naredili
že letos zrelostni izpit) in en tretjeletnik.
Povod tej strogi odredbi je dala demon¬
stracija proti nekemu profesorju, (ime za¬
molčimo) ki je imel toliko poguma, da je
nekoliko dni poprej dal nekemu četrto-
letniku zaušnico. Demonstracije se je ude¬
ležilo kakih sto dijakov. To dijaško de¬
monstracijo, ki je sicer ne moremo odobra¬
vati, so smatrali profesorji za grozen zlo¬
čin. Naprosili so orožništvo naj preiskuje
in zasleduje povzročitelje demonstracije.
Profesorji sami pa so pozabili na vse one
vzvišene čute, ki blaže človeka in silijo k
lepim, plemenitim dejanjem. Z grožnjami
in obljubami so prisilili nekatere dijake,
da so krivo pričali. Večina teh dijakov so
že 28. maja (t. j. prej nego se je znalo za
sklep profesorjev) iz lastnega nagiba pod¬
pisali izjavo, da so bili od profesorjev te¬
rorizirani in zmešani, vslcd česar, da ne
morejo jamčiti, da bi njih pričanja odgo¬
varjala resnici. Tej izjavi je pa še dodati,
da so izključeni dijaki igrali popolnoma
pasivno vlogo in so skušali uplivati na vse
mogoče načine, naj se demonstracija vrši
mirno in dostojno in naj se ne rabi ka¬
menja. Pri demonstraciji je bilo pobitih
par šip v stanovanju profesorja.

Vprašamo sedaj gospode profesorje, če
je vredno kaznovati na tako strog način
pet revnih dijakov, ki so se iz soli¬
darnosti pridružili demonstraciji dijakov,
ki jo je izval gospod profesor matematike ?
In zakaj izključiti samo pet in ne vso di¬
jake ? In zakaj ravno tistih pet, ki so ho¬
teli, da bi se bila demonstracija vršila
mirno?

Težko bi nam odgovorili gospodje pro¬
fesorji na ta vprašanja.

Občinstvo ni odobravalo postopanja di¬
jakov a še manj odobrava postopanje pro¬
fesorjev, ki so brez stvarnih razlogov uni¬
čili pet mladih eksistenc, ki so s trudom
in težavo prišle do tronotka, ko se jim
odpro duri v družabno življenje in v boljšo
bodočnost.

Toda vse to ni omehčalo src profesorjem
in tudi ne prošnja koperskih Slovencev,
ki so jo poslali na kolegij profesorjev in
'v kateri so povdarjali razmere koperskega
učiteljišča vsled katerih so dijaki vredni
sočutja.

Mi pa vprašamo; ako pet nedolžnih
dijakov zasluži tako kazen, kaj zasluži
potem oni profesor, ki je izval odpor pri
dijakih ?

Omenjeni profesor je dal nekemu dijaku
zaušnico in sicer zato, ker si jc dijak za-
pisaval nekatere žaljive besede, ki jih je
izgovoril ob priliki profesor na dijake.
Omenjeni dijak je četrtoletnik, tedaj že
mož. Popoldne so napravili ti dijaki stavko,
ki je trajala samo poldne. Dijaki so hoteli,
da ravnatelj da omenjenemu profesorju
potrebno lekcijo. A glej čuda. Profesor je
dal ravnatelju častniško besedo, da ni
dal dijaku zaušnice. Ravnatelj je veroval
več rezervnemu častniku in profesorju nego
resnici 28. dijakov.

Te demonstracije ni mogel omenjeni
profesor pogoltniti. Izbral si je za mašče¬
vanje najprimernejši čas, čas, ko je začel
pismeni zrelostni izpit. Pri nalogi matema¬
tike je bil od treh računov eden slabo
sestavljen. Radi pi-ofesorjeve malomarnosti
so zgubili dijaki 2 uri in pol časa. To je
tudi razjezilo dijake, ki duševno utrujeni
niso mogli več nadalje izdelovati težavne
naloge.

To in razno drugo krivično postopanje
profesorja proti dijakom je bilo vzrok,
da so dijaki demonstrirali proti omenjene¬
mu profesorju.

Upamo pa, da bodo profesorji razvideli
krivico, ki so jo naredili omenjenim petim
dijakom, in da bodo ukrenili vse mogoče
da ne uničijo z enim samim sklepom dol¬
goletno naporno delo mladih ekzistcnc ki
se bližajo cilju svojega mladega življenja.

(Ir uradniških krogov).

Nihče ni mislil, nihče ni pričakoval, da
bodo odgovorili slovenski odvetniki na
spomenico svojih uslužbencev z malo bese¬
dico .nič ..! Dva cela meseca so štu¬

dirali slovenski odvetniki kako bi odgo¬
vorili na spomenico svojih uslužbencev, ki
so milo prosili veči košček boljšega kruha.
Prosili so jih v imenu mizerje, v imenu
narodnosti in narodne sloge in prosili so
jih v imenu tiste organizacije, katere namen
je braniti interese slovenskega delavstva
in braniti obstanek stranke tržaških slo¬
venskih odvetnikov in njihove interese
pred nastopajočo silo slovenskega socia¬
lističnega delavstva.

Po dolgih dveh mesecih so poslali svo¬
jim uslužbencem odgovor, ki je prava sra¬
mota za slovensko-narodne odvetnike in
poniževalen za uradnike.

«Vi niste uradniki, vi niste državni
uradniki, ki bi bili razdeljeni v posamezne
razrede vsled česar tudi ne moremo ugo¬
diti prošnji, ki je bila izražena v spome¬
nici*.

Tako oblastno in samozavestno govori
odgovor slovenskih odvetnikov na prošnjo
njihovih uslužbencev.

Toda gospodje, mari so težaki uradniki,
rnari so pekovski in drugi delavci državni
v razrede razdeljeni uradniki, da so jim
ital. in slov. delodajalci zboljšali mezde in
olajšali življenje?

Toda kaj bi odgovarjali, kaj bi govorili
še nadalje o spomenici in o odgovoru, s
katerim so pokazali slov. narodnjaki zopet
enkrat sovraštvo in pomilovanje tudi do
tistega dela slov. delavstva, ki je bilo do
sedaj največja opora tržaški narodni stranki.

Uradniki so prosili kruha, v odgovor so
dobili pomilovanje in zaničevanje strani svojih
delodajalcev.

Slovenski odvetniki v Trstu imajo vsako
leto do nad dvajset tisoč čistega dobička.
Svoje uradnike pa plačujejo s sramotnimi
plačami od 60 do največ 160 K na mesec.
Le vodje pisarn imajo po 200 do 240 K
na mesec. Ako zračunamo približno letne
dohodke vseh tržaških slovenskih odvet¬
nikov, pridemo na lepo svoto 150 do 120
tisoč kron na leto.

Ako bi bili zvišali plače svojim uradni¬
kom, kakor so prosili v svoji spomenici bi
znašala svota približno 15 tisoč K na leto.
Slovenskim odvetnikom in rodoljubom bi
ostalo še vedno 180.000 tisoč in več kron
na leto.

Toda gospodje niso hoteli odtrgati od
svojih dosedanjih dohodkov niti vinarja.
Sami žive v razkošju, oni pa, ki delajo,
da se morajo slov. odvetniki lepo zabavati,
oni delavci, ki s svojim trudom polnijo
blagajne slovenskih odvetnikov, oni morajo
trpeti v bedi v poniževanju in zaničevanju
kateremu so podvrženi strani svojih delo¬
dajalcev.

Uradniki odvetniških pisarn nimajo pred
seboj tiste bodočnosti ki jo imajo državni
ali trgovski uradniki. Niso podvrženi vsa¬
koletnemu mehaničnemu zboljšanju, nimajo
zagotovljene ekzistence za stara leta. Od
svojega sedanjega zaslužka bi morali spra¬
viti nekaj na stran za stara leta, ko jih
delodajalec pahne na cesto kot nezmožne
za delo. Toda njihove dosedanje plače jim
ne zadoščajo niti za sedanje vsakdanje
potrebe.

Vse to bi bili morali uvaževati naši na¬
rodni prijatelji delavstva in ugoditi bi bili
morali popolnoma upravičeni prošnji svojih
uslužbencev.

Uvaževati so morali, da so bili in so
uradniki slovenskih odvetniških pisarn eni
izmed prvih delavcev, ki branijo z vso
silo kapitalistično, protidelavsko politiko
svojih delodajalcev pred nastopajočo silo
slovenskega proletarijata, ki se je oprostil

Šola in cerkev.

Češki napisal za „Nar. Obzor“ št. 17.20 leto
bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F.

II.

Prav lahko razumemo, da — čim boljši
pedagog je učitelj, čim bolje izpolnjuje svojo
nalogo pri učencih t. j., da uči otroke mis¬
liti z njih lastnim razumom — tem bolj jc
otežkočeno delovanje duhovnika v šoli. To
velja tudi v tem slučaju, da se učitelj niti
z besedico ne dotakne verskega vprašanja ;
zadostuje, da uči otroke prosto gledati na
stvari in napravljati si o njih lastno sodbo;
že samo s tem izpodbija duhovniku tla pod
nogama. Deček, ki razume, kako nastaja
dan in leto, prav lahko osupne enega dne
pri trditvi, da je bila zemlja ustvarjena
pred solnccm in da je bil dan še predno
je bilo solnce; niti ni potreba, da bi mu
dal učitelj naravnost povod za ta dvom.
Učenec, ki se je navadil v šoli iskati k
vsakemu zakaj  naravni zato,  prav lahko
' z gubi enega dne vero v čudeže, četudi ni
poprej poprašal učitelja. Duhovnik potre-
huje nemislečih otrok;  otrok, ki brez dru-
gega verujejo vse, kar se jim od njegove
strani «k verovanju predloži* — ravno
tako potrebuje takšnih odraslih ljudi v
svoji občini. Ako pridejo iz šole razumni

učenci, je nevarno, da postanejo razumni
kmetje, delavci itd. razumni in misleči
ljudje, ki se mogoče zamislijo na tem,
kar jim duhovniki razlagajo, in bodo zahte¬
vali dokaz; v in se ne zadovoljijo s samo
navideznimi preprostimi '< dokazi* večinoma
zavijanji in zvijačami, ki jim podajajo du¬
hovniki, marveč bodo zahtevali resničnih
in razumnih dokazov.

Mislim, da je že jasno, zakaj je učitelj
nevaren duhovniku, zakaj duhovnik sovraži
učitelja in zakaj vpliva nanj šola s takb
čudnim vtisom tujine, o kojem sem govoril
že poprej. Duhovnik uči verovati, učitelj
uči misliti. Duhovnik uči zanašati se na
tujo resnico, tuj razum; učitelj razvija v
učencu lasten razum, da hi se mogel
učenec  — bodoči občan  — nanj zanašati.
Duhovnik ne uči zaupati sebi ampak
drugim: cerkvi t. j. ljudem; učitelj pa,
zida podlago k zaupanju v lastno moč
in ovladanju samega sebe.  Duhovnik in
učitelj delujeta v šoli proti sebi. In tudi
to je jasno, da čim vestnejši je duhovnik
v svojem poklicu — to se pravi: čim go-
rečneje in natančneje izpolnjuje voljo svojih
predstojnikov — in čim vestnejši in spo¬
sobnejši je učitelj,  t. j. čim bolje razume
svojo nalogo v šoli, podučevati in vzgajati
razumne otroke, tem bolj nasprotujoče si
cilje s tem zasledujeta, tem neugodnejše
razmerje je med njima,  tem manj je po¬

gojev, da bi mirno in složno skupaj de¬
lovala.

Radi tega so trpko smešni opomini mno¬
gih šolskih nadzornikov, da bi učitelji ži¬
veli v dobrem razmerju in slogi z duhovš¬
čino, posebno z duhovščino, ki deluje na
šolah; taki nasveti in pohvale, ki se dajejo
učiteljem, ki vztrajajo v takem dobrem
razmerju, opravičujejo sum, da taki nad¬
zorniki ali ne poznajo cerkve in duhovni¬
kov, kar je zelo slabo, ali pa ne razumejo
naloge šole in učiteljstva, kar je še veliko

slabše. Sloga šole s farovžem- ali je

taka sloga sploh mogoča? Seveda je mogoča
in ako ne slikajo poročila šolskih nadzor¬
nikov teh razmer v preveč rožnatih bar¬
vah, obstoja ta sloga v resnici na mnogih
krajih. Ali je pa ta sloga v korist cerkve ?
To vprašanje rešimo lc ako poznamo po¬
goje take sloge. To so: ali je učitelj malo
zmožen in malo vesten, — duh, o kojem
smo že zgoraj govorili; ali pa je prebri¬
sanec, človek praznega značaja oziroma
brez značaja, ki obrača plašč po vetru, ki
veje iz farovža. Ali pa je duhovnik malo
vesten s stališča dolžnostij, ki mu jih na¬
laga cerkev; izpolnjuje te dolžnosti le za
to, ker se živi z njimi in le tako za silo.
Ako sta si učitelj in duhovnik v tem po¬
gledu podobna, prav lahko se najdeta in
teprijateljita; mogoče sta edina dva inteli-
genta v vasi, navezana eden na drugega....

narodnih predstotkov in zagledal v slo¬
venskih narodnih delodajalcih ravno take
izkoriščevalce delavstva kakor v deloda¬
jalcih tujih narodov.

Iz hvaležnosti do teh delavcev, ki v
svoji nezavesti škodujejo delavstvu v prid
svojih delodajalcev, so morali uvaževati
njihove prošnje in ugoditi zahtevam v spo¬
menici.

Toda nič. Slovenski narodni odvetniki
niso hoteli priznati ne pravičnih in nujnih
potreb, ne hvaležnosti do svojih pristašev
ne hvaležnosti do nezavednih nasprotnikov
delavskih organizacij.

Odgovor ni seveda bil po volji uradni¬
kom. Kakor pred tako vlada nejevolja
med uradniki tudi sedaj po odgovoru.
Toda slovenski odvetniki se niso zmenili
za nejevoljo. Povišali so plače onim, ki so
se jim zdeli najbolj nevarni in tako jim
zamašili usta s par mesečnimi kroncami.

Videti pa hočemo, če se bodo dotičniki
udali korupciji svojih in svojih tovarišev
zatiralcev.

Videti hočemo, smo li imeli v naših
prvoboriteljih odkritosrčne zastopnike naših
koristij ali pa samo ljudi, ki so iskali za¬
sebne koristi.

Mezde bodo morali zvišati slovenski od¬
vetniki vsi vsem svojim uslužbencem. To
mora biti cilj vseh nas poštenih delavcev
in kar se ni dalo doseči pod pokrovitelj¬
stvom Mandiča in njegove N. D. O. to se
bo dalo doseči potom resnično delavske
organizacije.

Na delo tedaj tovariši! Oprostimo se
tudi mi narodnih predstotkov in pridružimo
se mogočni sili mednarodnega proletarijata.

Ta dogodek priča zopet enkrat, da de¬
lodajalec ne mora zastopati koristi delav¬
cev. Iz tega razvidimo zopet enkrat, da se
slov. delodajalci ne ozirajo prav nič na
življenske potrebe svojih slovenskih delav¬
cev. Ta dogodek nam pokaže zopet enkrat,
da N. D. O. ni zmožna braniti interese
svojih članov. Kar niso bili zmožni oni,
to moramo biti zmožni mi sami.

Kar je sklepal in odobril odbor naše
skupine sam na svojo roko, ne da bi prašal
za svet svoje člane, tega ne moremo in ne
smemo odobriti mi.

Tovariši! Na delo! Združimo se v sa¬
mostojno delavsko organizacijo in napovemo
boj njim, ki žive in se rede ob našem
trudu, ob našem potu. Zapustili so nas vsi.
Zapustil nas je odbor in organizacija. Za¬
pustili so nas voditelji in zapustila nas je
„Edinost“, ki še vedno pravi, da je za¬
stopnica delavstva. (Saj se vidi). Zapustimo
jih tudi mi in združimo se, zmaga gotovo
naša.

Dvomim, da bi bila pod drugimi kot
temi pogoji mogoča sloga med učiteljstvom
in duhovščino; in dvomim dalje, da bi bila
taka sloga za šolo priporočljiva. Mnogi c.
kr. šolski nadzorniki si jo pa želijo in iz
tega sledi čudna ironija šolske politike:
nesposobni učitelji in učitelji nestalnega
značaja se protežirajo, sposobni in vestni
učitelji padajo v nemilost...

Naravno razmerje med učiteljem in du¬
hovnikom v šoli je, potem kar sem doslej
povedal, boj ; nenaravna pa je sloga.  Naj¬
večkrat in torej najpravilneje vidimo pa
med obema nekaj tretjega, kar ni ne boj
ne sloga oziroma oboje skupaj: t. j. tako-
zvani modus vivendi, ki ga lahko imenu¬
jemo oboroženi mir;  ona vzajemna neza¬
upljivost, o koji sem govoril v začetku,
tajna nezaupljivost in tajno sovražtvo, —
na zunaj prikrivana konvencionalna uljud-
nost in korektnost. Toda ni treba mnogo,
da bi se ta odeja raztrgala in bi izbruhnilo
tajno sovražtvo. Oni vzroki, iz kterih
duhovniki denuncirajo učitelje ali pa proti
njim ščuvajo ljudstvo s prižnic, so večinoma
tako malenkostni... Takšni so pa le radi
tega, ker so le navidezni vzroki; v resnici
pa so le povodi, kojih se poslužuje dolgo
zatajevano in nagromadeno sovraštvo v
maščevalne svrhe. Kaj so pravi vzroki tega
sovraštva ?

(Daljo prih.)

2

Domače stvari.

Protekoljoiiizoni v glavnih skla¬
diščih je, bi se reklo na dnevnem redu.
Stare delavce, ki so zgubili po 15-20 let
svojega življenja v glavnih skladiščih, se
pošilja vsak dan domov dočim se jemlje na
delo mlade še ne izvežbane delavce. Kdor
ima dobre prijatelje in se zna prilizovati
nekaterim častihlepnežem in sbvražnikom
poštenega delavstva, ta ima delo vsak
dan. Tudi pri stalnonamešeenju delavstva
igra veliko ulogo protekcija in se prav
nič ne zmenijo za pravice starejših delavcev.
Ta protekcijonizem pa je hotel poseči te ni
nekoliko preveč, kateremu se je pa uprlo
vodstvo glavnih skladišč samo.

Šest mladih delavcev skupinarjev (gru-
pisti) so se podali k ravnateljstvu in prašali
naj jim da vse delo, ki ga izvrše grupisti
(katerih je 300) njim na akord. To ponudbo
pa vodstvo ni sprejelo ampak prašalo je
starejše delavce grupiste če so zadovoljni,
ki so odgovorili seveda da ne, ker potem
bi jemali ti delavci pri delu samo mlade
delavce in ne starih, da bi tako čim več
zaslužili na akord. Stari delavci so pa
predlagali vodstvu, da se razdeli grupiste
v 3 oddelke in sicer: Prvi naj bi imeli
pravico delati najstareji to so taki, ki so
v delu že od 8. do 15 let; potem drugi
ki so v delu od 4 do 8 let in potem
šele oni ki so samo 4 ali manj let v delu.
Teh grupistov je že danes preveč tako da
pride sedaj na vsacega po dve ali tri dni
dela v tednu. Vodstvo skladišč je že en¬
krat obljubilo, da ne bo dcvalo med gru¬
piste novih delavcev, tega se pa vodstvo
do danes ni držalo. Potrebno bi pa bilo
da bi se enkrat to storilo, sicer bomo imeli
v kratkem med grupisti toliko delavcev
da bo delal vsak samo po en dan v tednu.

Želeti bi bilo tedaj to in želeti bi bilo
tudi da bi vodstvo uvaževalo predlog starih
grupistov. Tudi bi bilo želeti, da bi vodstvo
uničilo dosedanji protekcijonizem (kateri
veje od delavstvu sovražne strani) in uvedlo
mehanično stalno nadomeščanje delavcev.
Toliko za danes, prihodnjič pa več.

Bistroumnost naših liberal¬
cev. Dne 30. maja je sklical goriški
deželni poslanec g. Gabršček javni shod
nabrežinskih Slovencev, v gostilni gosp.
Caharija.

Gosp. Gaberšček je omenil predstoječo
gradnjo tramvajske črte Trst-Tržič ter
govoril o pomenu in važnosti te črte za
Nabrežino. Priporočal je navzočemu županu
g. Cahariji, naj deluje občinski odbor na
to, da se omenjena tramvajska črta spelje
tako, da bodo imeli nabrežinci od nje ko¬
likor mogoče veče koristi.

Nadalje pravi naj deluje občinski odbor,
da bi se državni in deželni poslanci zani¬
mali pri c. kr. vladi za stvar, predno bi
se od iste dala koncesija v morebitno
škodo nabrežinskemu prebivalstvu.

Črta naj bi tekla kolikor mogoče v bli¬
žini Nabrežine in sicer ker zahteva to že
nabrežinska industrija.

Navzočih je bilo par nabrežinskih po¬
sestnikov, po veliki večini je bilo pa za¬
stopano delavstvo. Govornik je pozival
navzoče nabrežinske interesente, naj gredo
v slučaju, da se gradi tramvajska črta po
nabrežinskem ozemlju, na roko družbi
tramvajske železnice pri zakupu prostora
za gradnjo proge.

Govor g. deželnega poslanca se je obrnil
na sedanje stanje nabrežinske kamenoseške
obrti, katera je baje vsled hude cementne
konkurence padla in je tudi vsled tega
močno prizadeta. Priporočal je naj bi sku¬
šala naša obrt konkurirati cementni in¬
dustriji)!) tako, da bi se po možno nizkih
cenah izdeloval kamen in bi tako zopet
oživela naša industrija.

Komentarja tu ne bi bilo treba in sicer
že zavoljo tega ne, ker ima gosp. poslanec
jako malo pojma o primerjanju gori ome¬
njenih dveh industrij. Vredno je pa ome¬
niti bistroumno priporočitev g.- poslanca,
naj bi nabrežinski kamnoseki začeli boj
proti cementni konkurenci s tem, da začnejo
oni cementni industriji konkurirati!

G. Gabršček je hotel najbrž reči, naj
delavci v klesarskih delavnicah in kamno¬
lomih odstopijo prostovoljno del svojega
zaslužka ali akordnega dela v provspeh
nabrežinske obrti in »abrežinskim strogo
narodnim faktorjem, katerim je prva stvar
lastni žep in šele potem delavske potrebe.
Tukaj v Nabrežini je vsakteri delavec
kateri si skuša zboljšati svoj materijelni
položaj breznaroden ker se vsak tak naziva
za socijalista in naši narodnjaki se bojujejo
proti socijaliznm kot breznarodni stranki,
katere vsaj pri nas ni, ker tu so v kle¬
sarskih delavnicah in po kamnolomih

uslužbeni po veliki večini le slovenski de¬
lavci. Pristni narodnjaki nabrežinski bijejo
boj tora j proti stranki, katere sploh ni in
ne obstoja. Oni to dobro vedo. Nabrežinska
narodnost toraj ni v nevarnosti, temveč so
v nevarnosti žepi posameznikov.

Mi pa mislimo da je bolj pametno ako
rečemo, da je obstoj cementne industrije
vprašanje časa. V par letih se bomo pre¬
pričali kaj je na cementni industriji do¬
brega in kaj je slabega. Stavbe po velikih
mestih, katere so bile izdelane po večini
iz umetnih izdelkov bodo v doslednem času
pokazale jakost proti vremenskim ternpe-
rijam. Če bo vspeh negativen bodo rešene
vsaj deloma klesarske industrije po deželi
in reklo se bode kamen ostane kamen,
cement pa ostane le prah, primeren le za
taka dela, pri katerih je stanovitnost le
postranska stvar, ako pa cement pokaže
svojo jakost in bode kljuboval vsem vre¬
menskim temperijam, potem ne bo poma¬
gala nobena konkurenca kamnoseških in¬
dustrij. To mora priznati vsak količkaj
strokovnjak.

Zgradbe, ki so bile dograjene seveda po
špekulacijskih načrtih, bodo toraj pokazale
vrednost cementa, z onim trenutkom bo
pa rešeno vprašanje nabrežinske klesarske
obrti. Ali bo naša industrija začela zopet
cvesti kot pred leti ne le v provspeh na¬
rodnim gospodarjem, temuč tudi v blagor
delavcu boritelju za svoj obstoj, ali pa bo
zmagal cement in tedaj propade gotovo
vsa komnoseška obrt i pri nas i drugod.

Veritas.

Potrebno nerodnosti. (Dopis iz
Sr. Kriza).  Na slavnosti, ki jo jc imela
križka cerkev v nedeljo dne 24. maja je
uganjal naš župnik Furlan zopet tiste nam
koristne nerodnosti, ki so pa značilne za
župnika, ki mesto učiti ljubezen širi med
ljudstvo sovraštvo. Že delj časa namreč
mu niso po volji naša dekleta; če le more
jih žali iz prižnice kakor tudi na ulici.
Posebno se zanima za njihovo poštenje.
Ze ko je bil v Križu misijon je povedal
misijonarju in misijonar potem iz prižnice
do so vsa naša dekleta nepoštena. Zaradi
tega jim tudi ni dovolil, da bi one nosile
Mater božjo v procesji, ki jo je priredil v
nedeljo 24. ampak je poklical Marijine
device iz Trsta. Naš namen ni namreč, da
bi pomagali Furlancu loviti dekleta v
cerkev in poizvedovati o njihovem poštenju.
Konstatiramo samo fakt in sicer zato, ker
poznamo nakane Furlanija in stranke v
imenu katere uganja nerodnosti. Dekleta
bi jih imel rad pod svojim klobukom, da
bi jim ukazoval potem agitirati pri fantih
ki bi se zaljubili slučajno v kako dekle
nikakor pa ne v nazore, ki bi mu jih vsi¬
ljevala kakor delajo to po kranjskih vaseh.

Take nerodnosti naj uganja gospod Furlan
še nadalje in tudi tisti tržaški kaplan
Škabar naj mu le pomaga. Mi se gotovo
ne bomo jezili. Poživljamo samo križke
sodruge, da branijo dekleta pred nakani
Furlanija in mu pa pomagajo poditi ljudi
iz cerkve.

Zaradi drugih neumnosti se z Furlanom
ne bomo sporekali.

Velika pevska slavnost 1.1905)

v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25
let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani
pevsko društvo «Slavec». Ta izredni pojav
v slovenskem pevskem društvenem življenju
proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo
v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. 1., na
katero bode vabilo poleg slovenskih tudi
bratska slovanska društva. Saj je « Slavec*
v teku 251etnega delovanja postal osebno
znan daleč preko mej slovenske domovine.
Bratska, društva naj se pri določitvah
svojih prireditev v prihodnjem letu blago-
vole ozirati na zgoraj omenjene dneve, ka¬
teri naj bodo posvečeni slovenski in slo¬
vanski pesmi na «Slavčevi« 251etniei v
Ljubljani.

Okrajna bolniška blagajna v
Trstu. — Število bolnikov ostalo od
XXI. tedna (od 17. maja do 23. maja) je
1218. Novih bolnikov, ki dobivajo sub¬
vencije vXXII. tednu t. j. od 24. do 30. maja je
581. Število odpadlih bolnikov v poslednjem
tednu je 558. Odpadlo je tedaj 7324 dni
subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo
ostane v blagajni še 1241 od katerih zdra¬
vijo specijalisti 327 bolnikov in sicer 109
radi spolnih in kožnih bolezni 177 bolnikov
je pa v bolnišnici.

Od 1. januvarja pa do 30. maja je bilo
naznanjenih 13.418 novih bolnikov, od¬
padlo jih je pa 13.3591. j. 181.095 dni bolezni.

Blagajni naznanjenih porodov j c bilo v
pretečenem tednu 8 in 13 članov je umrlo.

Od prvega januvarja pa do 30. maja
šteje bolniška blagajna 222 porodov in
173 slučajev smrti. j.

Porodnih, bolniških podpor in podpor
v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬
nem tednu 17.945’77 Iv.

Od prvega januvarja pa do 30. maja se
plačalo 414.265‘69 K podpor.

DOPISI.

GORIŠKO.

Gorica. Javen ljudski shod priredi
okrojna organizacija jugoslov. soc. dem.
stranke v Gorici  v nedelje dne 14 t. m.
ob 10 uri zjutraj. Prostor se naznani pra¬
vočasno.

Sodruge poživljamo že sedaj, da agitirajo
za ta velevažen shod.

Vrtojba. Zaupni shod jugoslov. soc.
deni. stranke v Doljni Vrtojbi, ki se je
vršil dne 28. maja je vspel najsijajnejše.
Shod je otvoril predsednik tuk. krajevne
organizacije sodr. Bagon in dal takoj be¬
sedo poročevalcu sodrugu Gorkiču. V
enournem govoru je podal sodr. Gorkič
krasno poročilo o zadnji strankini konfe¬
renci v Trstu, o razmerah po Goriškem in
sosebno onih v Vrtojbi. Naposled jc pred¬
lagal naj si iz vole iz svoje srede enega
zastopnika in enega namestnika v glavni
odbor okrajne organizacije v Gorici. Na
predlog sodr. Josipa Saksida sta bila eno¬
glasno izvoljena sodruga Miha Gorkič in
Ivan Gorkič.

V razpravo jc poseglo več sodrugov in
vsi so priporočali navzočim naj agitirajo
za stranko in se zanimajo za politična
vprašanja.

Nato se je na predlog sodrugov Arčona
in Gorkiča enoglasno sklenilo odgovoriti
in objaviti na napade v „Soči s slečo

izjavo.

« Gospod Andrej Gaberšček poživlja v
svoji «Soči» z dne 26. 5 vse. slovenske
delodajalce naj odpuste iz službe vse slo¬
venske socialistične delavce. Gospod Ga¬
beršček nima nikake pravice poživljati
slovenske delodajalce do tako ostudnega
in strankarskega maščevanja. Gospod Ga¬
beršček ima uslužbenih v svojih podjetjih
nadpolovico italijanskih delavcev. On pa
imenuje svoja podjetja «narodna podjetja*.
S tem pa škoduje drugim slovenskim
trgovcem in obrtnikom enakih strok. In
naše ljudstvo pa misli res, da so Gaber-
ščekova podjetja res narodna od katerih
da ima narod in resnično narodne ustanove
ravno toliko koristi kakor od užigalic
družbe sv. Cirila in Metoda. Od Gaber-
ščekovih podjetij pa ima korist gospod
Gaberšček sam in 'ne narod. Zato sklepa
današnji shod, da v slučaju, ko bi hotela
«So< ta» še  ^ onkra t-na zivlinti slovens ko, delo¬
dajalce naj bojkotirajo slov. delavce, ki
pripadajo socialistični stranki, da prično
tudi socialni demokratje bojkot zoper Ga-
berščekove izdelke.

Socialistične organizacije se opozarja že
sedaj, da bodo delovale v tem smislu takoj,
ko bi «Soča» pozvala na bojkot zoper
socialistične delavce. Uredništvo «Dclav-
skega lista* pa se naprosi, da bi v tem
slučaju objavilo vse trgovce, ki bi proda¬
jali Gaberščekove izdelke.

Zob za zob. če hoče «Soča* spraviti
slovenske delavce ob kruh, svobodno ji,
toda tudi slovenski socialistični delavci
bodo v tem slučaju pokazali svojo organi¬
zirano moč in pokazali bodo kako je treba
nastopati proti izkoriščevalcem narodnosti
in proti sovražnikom slovenskega sociali¬
stičnega delavstva *.

Izjava jc bila sprejeta enoglasno in z
velikim navdušeni em.

Nabrežina, Zdravnik dr. Svoboda
in njegovo ravnanje. Iz Nabrežine smo do¬
bili sledeči popravek, ki ga priobčimo s
primernim komentarjem:

Slavno uredništvo

«Delavskega Lista*
v Trstu

ul. Boschetto št. 5. II. nadstr.

Oziraje se na članek, katerega ste pri-
med  dopisi pod naslovom:
4 Zciravnik dr. Svoboda in njegovo ravna¬
nje* v številki od 22. maja 1908 Vašega
cenjenega lista, Vas mi podpisani mesarji
Jz Nabrežine prosimo na podlagi § 19 .
tisk. zak. da blagovolite priobčiti v Vašem
cenjenem listu sledeči

Mi vsako živino, predno jo zal
pravočasno prijavimo za pregled,
da kedo izmed nas ubija nezdravo
živino ali da mi zakoljemo kcdai
krave ali vole ali celo take, ki od'
ne morejo več stati na nogah. Take
ki bi ne mogla stati na nogah, b

klavnico niti prignati ne mogli. Tudi niU
od nas ne kolje krav, ki bi imele še tel,
v sebi in nam ni znan noben slučaj, v y
terem bi se bilo tele ubite krave na gj
zagnalo. Mi kupujemo klavno živino J
Krasu, na Vipavskem m I urlamji m s i Ce[
najbolje vrste, vsled česar imamo v
brežini boljše meso, nego v marsikake*
drugem kraju. — Mi tudi nismo nikd ar
čuli°nobene pritožbe od svojih odjemalca
mesa, da bi bilo pri nas kupljeno slabo ali
nezdravo.

Spoštovanjem:

Ignac Tanče,

Anton De Lorenzi, Ivan Gruden,

Dopis iz Nabrežine, v knterem smo Po .
kazali javnosti med drugim tudi brezbrii
nost tamošnjega zdravnika .Svobode  na ta-
mošnje zdravstvene in higijenične razmere,
zlasti kar se tiče mesa, je — kakor se
vidi — razburil tudi nabrežinske gospode
mesarje.

Deset dni so študirali gospodje mesarji,
ali naj pošljejo ali ne popravek v « Delavski
List*. V tem času bi se bili gospodje pač
lahko prepričali, da so bile trditve našega
dopisnika resnične in bilo bi pač mnogo
bolje, da raje nego poslati popravek bi bili
ukrenili vse potrebno, da preprečijo na¬
daljevanje V dopisu omenjenih škandaloznih I k"
razmer, ki vladajo v tamošnji klavnici. ra<
Že iz popravka samega je razvidno, da I
so ga poslali gospodje samo zaradi lepšega, cU
misleč, da spravijo ž njim v slabo luč na¬
šega dopisnika iz Nabrežine in da se | f.
očistijo pred javnostjo. Zdravnika Svobok
se niti ne dotaknejo — kar je že precej
sumljivo — ampak povedo, da naznanijo
blago vsikdar predno ga zakoljejo. Nas
sicer prav nič ne briga, če gospodje na¬
znanijo ali ne živino predno jo zakoljejo,
rekli smo samo, «da je zdravnik ne pre¬
gleda».  Ker pa gospodje pravijo nadalje,
da ne vedo nič o tem ne o onem, jim
povemo'da vstrajamo pri naših trditvah od
katerih ne odmaknemo niti pičice. Potrjamo
še enkrat, da vemo za slučaj, ko se je
zaklalo v nabrežinski klavnici kravo, ki je
imela še tele v sebi, katero se je pa mesto
vrglo na gnoj peljalo v mesnico in proda¬
jalo tako teletino. Imamo priče ki so pri¬
pravljene dokazati to v vsakem trenutku
in v vsakem slučaju.

Kar se pa tiče lepih kraških volov ia
druge kraške živine moramo danes še po¬
sebej povdarjati, da je sicer res, da zakoljejo
včasih tudi lepo kraško kravo ali vola, saj
nismo rekli, da koljejo same mrcine. Toda)
ros je tudi da tako živino peljejo v klav¬
nico po dnevi dočim pa peljejo bolne mrhe
po noči, katerih zakoljejo veliko več nego
lepih in zdravih volov.

Gospodje vedo prav dobro, da se jim
bodo smejali vsi tisti, ki bivajo v isti ulici
kamor je klavnica, če pravijo, do koljejo
samo lepe vole in krave. Zgodilo se je
večkrat, da so ženske videle kake mrcine p
sc je peljalo v klavnico in niso hotele
potem kupiti mesil. Tudi to vedo gospodje
prav dobro, saj je vendar res  (in ne kakor
pravijo oni da ne) da so se ženske že
same večkrat pritožile.

Toliko imajo gospodje za danes. Prepri¬
čani pa naj bodo, da smo napravili tudi
druge korake, da se te neznosne razmere
odpravijo kakor tudi, da se pregleda stanje
klavnice (o kateri gospodje molče) ki je
podobna več umazanemu stranišču nego
klavnici.

Incidit in Scylam, qui vult ferire Ca -
ribdym.

1 a naš Čargo. Dopisi v „Delavskem
Listu razburjajo grozno tukajšnjo našo
preljubeznivo gospodo. Razburili so seme*
sanji in razburil sc je tudi naš gospod
Čargo. Svojo razburjenost in pa jezico j e
pokazal na zelo čuden način. V četrtek
(na praznik Vnebohoda) dne 28. maja je p
naznanil v cerkvi, da v nedeljo dne 31- I*
maja bo povedal pri pridigi nekaj novega- n
Vest se je razširila med ljudstvo, ki J e
nestrpno čakalo nedelje. Vsak je mislil, da
pove takrat gospod Čargo, da je sit K*
biežme in da jo odkuri proč.

jako se je zbralo v cerkvi v nedelj 0
veliko ljudstva. Gospod Čargo je stopil
na prižnico in — poslušajte — prečitalj e
članek, ki smo ga objavili proti njegovem«
postopanju ( Zoper koristi kmetov v 20- #■

” U’ Lista dne 15. maja. Ljudstvo se i e _
smejalo in je po končani moderni pridig* V
zapustilo cerkev. Ostal je v cerkvi sa# J
aigo s svojimi navadnimi klijcnti. "
vsem kar je bilo napisano v „Del. List«
proti njemu ni tajil ničesar, samo pote" 1 ’
vo je^ večina radovednežev odšla iz cerh'® |
je začel gospod Čargo blatiti socialno d e '  J
mokracijo na naravnost podel način.

v tej str ne bomo polemizirali z m °' I
derno pridigo gospoda Čargo ta, zlasti V j

i

Pi

k

DELAVSKI LIST-

3

. p r eeital še celega članka. Morda se
nl o d i to prih. nedeljo, potem pa preskr¬
bimo gospodu Čargu toliko gradiva, da bo
■ n iol pridige za celo leto. Naj bo le
'ntov, da mu nočemo ostati dolžni prav
ničesar. Tako bo vsaj tudi Čargo vedel
kdo je, her sedaj baje še ne zna.

Toda ob zaključku dopisov iz Nabrežine-
poramo povedati našim čitateljem tudi
nekaj v zabavo.

Mi tuk. pokopališču so napravili namreč
n0 vo kapelico. Na kapelico je dal napisati
g 0S pod Čargo z debelimi črkami sledeče:
j a x sem vstvarjenje in življenje. Kdor v
'Ine veruje, če tudi umrje Se živi  ‘. Da je
vedel to papež Leon XIII. bi gotovo ne
bil poklical k sebi zdravnike, da so ga
ohranili pri življenju na tem svetu dokler
jc bilo pač mogoče. Kaj se hoče, vedel ni.

Dobravlje. Javni shod dne 28.
inajnika se je vršil pri nas ob pičli ude¬
ležbi, ker shod ni bil pravilno razglašen in
ni bilo ne vabil ne plakatov, marveč se
je za shod vedelo le po kratki notici v
^Delavskem Listu“. Zato pa je bil shod
tem zanimivejši, ker so se ga udeležili po
večini kmečki posestniki, in je to dokaz,
da se socijalnodemokratična ideja širi med
kmečkim prebivalstvom. Shod je tudi za¬
radi tega zanimiv, ker se je vršila precej
živahna debata, v katero so posegli doma¬
čini.

Poročevalec sodrug dr. .Henrik Tuma je
na kratko razvil svoj tema: «Kmet in cle-
lavstvol_Iako..:

Človek je bil prvotno zasejan po zemlji
v jako majhnem številu ter je našel hrane
dovolj s pobiranjem sadja in mehkužev.
Ko se je človeški rod razmnožil, je jelo
tako prosto razpoložene hrane nedostajati
in človek se je moral truditi, da si je
hrano pridobil z delom in orodjem. Takrat,
ko je človek jel združevati gibanje rok s
svojim umom, je izumil mrežo za lov rib,
nož za ubivanje živali, je krotil domače
živali za svojo rabo, takrat pridemo do
prvega pojma dela.  Z nastopom dela je
človek izgubil prvotni «raj» ter je moral
«v potu svojega obraza* iskati si živeža
in obleke s trudom po zemlji. No, tudi
ribič je lovil s priprosto mrežo ribe v
vodi, dokler je lov bila lahka, lovec je
streljal s puščico v gozdu divjačino, dokler
je je bilo v izobilju, pastir je krotil čede
ovac, popasel široke livade in ko je ncdo-
stajalo piče, se preselil z njimi v drage
nepopasene kraje. Tudi takrat, ko je človek,
posnemajoč naravo, jel sejati žitno seme v
zeljo in si zgradil priprosto stanovanje, da
ga je varovalo mraza in vročine, se ni
zavedal ne ribič, ne lovec, ne pastir, ne
poljedelec, da je zemlja, kjer lovi in kjer
pase in dela, njegova. Zemlja, gozd in
livada bila je last vseh, na njej iskal je le
živeža in zatočišča. Kakor pa so se posa¬
mezna človeška plemena zaplodila in so
postala preštevilna, je napadlo eno pleme,
iskaje novega in boljšega živeža, drago
pleme, ga premagalo ter je zmagovalec s
silo vzel premagancu, kar si je ta prikrotil
živine, pridobil iz zemlje. S tem pojavom
sile orožja enega človeškega plemena nad
drugim je nastopila ločitev človeštva v 2
razreda, v gospodujočega in služečega, in
nastopila je lastnina.  Zmagujoče pleme z
mečem ob " boku se je zavedalo najprej:
KaiL_Sfnii s silo vzel, to je moje* in takrat
si je tudi napadajoče pleme izbralo svojega
vojskovodjo, pojavila se je t udi prva oblast
človeka nad človekom, pojavila se je dru¬
žabna prikazen, katero smemo imenovati
državo.  Last, vladar in država torej izvirajo
iz sile, in upravičeno imenuje francozki
učenjak Proudon: «last je rop*.

Tako je nastala stara kulturna država
Grkov: bojna četa je prišla iz Azije in si
podvrgla šibkejše mirnejše prebivalstvo ob
reki Tibru in se potem širila potom bojne
organizacije po celem takrat znanem svetu.
"Tako so se ustanovile države germanskih
narodov ob začetku srednjega veka, ko so
bojne germanske čete navalile na rimsko
državo in jo razkosale. Franki so zasedli
Francijo, Goti Špansko, Longobardi Italijo
itd. in zasnovali države, ki obstojajo še
danes. Vse te države so nastale iz sile in
ropa. Vsa lastnina prvotnih posestnikov je
prešla v roke zmagovalčev, ki so vso de¬
želo zasužnjili po gradovih, kjer so gos¬
podarili vitezi, baroni, grofje, vojvodi, ki
so i z  svoje srede izbirali vladarja. Kakor
"V starem veku na eni strani gospodje in
sužnji, tako so v srednjem veku nastopili
Pemenitaši, t. j. nasledniki zmagujočega
Plemena na eni strani, po dragi strani pa
robotniki kot nasledniki premaganega ple-
®ena. Delo so opravljala le premagana
Plemena liki živini, sad dela je uživalo le
gospodujoče pleme. Ker pa gospodujoče
Pleme ni pridobivalo z delom in je potro-

šalo več nego mu je prihajalo od dela
robotnikov, je iskalo novih virov dohodkov
ter jih dobivalo v davkih od tretjega raz¬
reda: rokodelcev, obrtnikov in trgovcev.
Y mestih, kjer se je ohranila rimska kultura,
je pod vplivom latinskega duhovenstva
zmagujoče pleme dopuščalo svoboščine, da
se je obrt razvijala in da se je po malem
nabiralo bogastvo. Bolj pa ko je propadala
moč plemstva, bolj je rastla moč vladarja,
ravno ker je v prvi vrsti on dajal mestom
svoboščine in imel pravico zajemati nove
davke. Iz teh si je zasnoval vladar stalno
vojsko in tako so se ločili na eni strani
gospodujoče plemstvo pod vladarjem v
stalni vojski, po dragi strani pa delujoči
obrtniki in poljedelci-robotniki. Z rastočim
bogastvom mest in obrtnikov se je stop¬
njevala njih izobrazba. Obrtnik . je iznašel
stroje in ko je nastopilo obratovanje s
■ parnimi stroji nastale so velike fabrike, se
je nabiralo iz porabočenih kmetov mladih
delavnih moči po mestih iskaje ondukaj
svobode in zaslužka.

(Konec prih.)

ISTRA.

Pulj. Šovinistična komedija. Kakor
je našim čitateljem gotovo že znano, se je
vršila v Pulju v nedeljo dne 31. maja,
glavna skupščina dražbe sv. Cirila in Me¬
toda za Istro. Morda pride čas, ko se
bomo brigali za to šolsko dražbo tudi mi
več nego sedaj. Sedaj se ne moremo pre¬
več brigati zanjo, toda v nedeljo se je
zgodilo povodom glavne skupščine nekaj,
ki nam sili pero v roke in podati kratko
a objektivno poročilo. Celi teden pred
skupščino je pisalo zagrizeno nacionalno
italijansko časopisje tako, da je bilo pri¬
čakovati izgredov. Kar je bilo sredstev na
razpolago, so ital. nacij onalci poskusili vse,
da bi preprečili Vršitev skupščine v Pulju.
Ni se jim posrečilo. Nato je pa začelo na¬
cionalno ital. časopije napadati v umazanih
člankih vse slovanstvo z barbari itd. —
Društvo «Giovane Pola» se je pripravljalo
celi teden na odpor proti hrvatom in Slo¬
vencem. Že v soboto zvečer je začela ta
pijana družba razsajati in razsajala je
potom celo noč po puljskih ulicah. V ne¬
deljo zjutraj, že na vse zgodaj je pa imelo
mesto nekam nenavadno lice. Vse ulice so
bile polne ljudstva, med njim pa so se
sprehajali v gručah ti ital. zagrizenci z
debelimi palicami v rokah.

Prvi so dospeli v Pulj izletniki iz Vo¬
lovske, Opatije in Reke. Teh je bilo, —
ako štejamo na veliko — kakih 170. Ne
vemo so li imeli strah pred iti. nacionalnim
žuganjem, ali se pa tako malo brigajo za
svojo dražbo. Izletniki so se obnašali po¬
polnoma dostojno. S svojim vedenjem niso
gotovo provocirali, kar moramo le z za¬
doščenjem konstatirati. Vse drugače pa so
I se obnašali ital. nacijonalni razgrajači.
Takoj, ko so zagledali izletnike so začeli
provocirati. Kričali so živel ital. Pulj.
„Abbasso i sciavi‘‘ itd. Ko so prišli pred
Narodni dom in so zagledali hrvatsko tro¬
bojnico, so postali kar divji in niso dali
mira dokler je ni dala policija odstraniti.

Okolu poldne je prišel vlak iz Trsta
(imel je zamudo) s katerim se je pripeljalo
kakih 70 izletnikov iz Trsta. (Naravnost
sramotno številce). Na postaji so jih čakali
ital. nacionalni zagrizenci. Pričeli so takoj
s svojim navadnim vpitjem in žvižganjem
ter spremili izletnike z žvižganjem do Na¬
rodnega doma. In zopet moramo konštati-
rati, da niso niti ti izletniki dali niti naj¬
manjšega povoda provokacijam in niti
reagirali niso nanje. Popoldne se je vršila
veselica brez izgredov.

Tu pa moramo konštatirati, da je za
naše narodnjake naravnost sramotno, da so
po plakatih  * debelimi črkami vabili na
veselico tudi vojaštvo.

Ob odhodu izletnikov so se ponovile
provokacije strani ital. mlečnozobnežev.
Tržačani in istrani so odšli že ob 6. uri
uri in pol. Izletniki pa ki so prišli s par¬
nikom so odšli že ob 7 zvečer. Imeli so
pa oditi ob 11. uri.

V teh izgredih sta bila aretirana dva
ital. provokatorja. Tako je končaj ta ža¬
lostni dan z velikim fijaskom na obeh
straneh. Ne eni ne dragi niso dosegli svo¬
jega namena. Delavstvo samo pa bo izrabilo
ta dan v svojo korist. In to so prve pos¬
ledice kompromisa med istrskimi Slovani
Italijani. Kaj bo šele nadalje. Skoraj, da se
začno uresničevati naša prerokovanja. Od¬
krito moramo povedati, da se mi tega ne
veselimo, toda dobro je da konštatiramo.
Solidarnost in bratstvo med narodi se ne
sklepa v lepo urejenih sobicah in ob zeleni
mizi marveč med ljudstvom. In to nalogo
si je prevzela socialna demokracija, ki jo
bo izvršila kljub oviram in sovraštvu strani
nasprotnika mednarodnosti.

„Omnibus“ dokazal da „Edinost“ laže.

Nismo mislili, da se zaradi teh izgredov,
ki so jih uprizorili ital. nacionalci proti
slovenskim, spremo s tržaško «Edinostjo».
Motili smo se. Edinost sploh ne vpraša
nikdar nobenega kdo je demonstriral. Ona
ve že par dni prej kdo bo demonstriral.
Ital. nacionalci in socialisti. Tako je tudi
takrat poročala, da so bili ital. nacionalci
in socialisti, ki so skupno žvižgali Sloven¬
cem in peli ital. nar. pesmi. Tako je poročal
tudi «Slov. Narod*, ki ve tudi da je bil
aretiran en socialni demokrat (to je natis¬
nil z debelimi črkami, najbrž kot izredno
laž) in en ital. nacionalec. Mi bi rekli
lahko, da je to navadna žurnalistična
podlost urednikov omenjenih listov, ki jim
je na ugledu časopisja in na uredniški časti
baš ravno toliko kolikor za gnile limone.
Brigajo se samo, kako bi umazali in obre¬
kovali socialiste. Dosegli niso svojega na¬
mena. Takrat nismo mi, ki jim dokažemo,
da so se lagali, takrat jim dokaže ‘Om¬
nibus* glasilo puljskih slov. narodnjakov,
ki ni na glasu kot prijatelj socialne de¬
mokracije.

. «Omnibus» piše, v poročilu o nedeljskih
izgredih «da so se obnašali slov. in ital.
socialisti popolnoma korektno in sicer po
sklepu, ki so ga naredili namreč, da se
noben socialni demokrat ne sme vdeležiti
narodnih demonstracij.

Da obsojamo početje ital. nacionalcev je
razvidno iz našega poročila o nedeljskih do¬
godkih. Z «Edinostjo» in «Narodom» pa
ne bomo polemizirali, ker bi bilo to samo
odveč, ko imamo «Omnibus* ki nas brani
in ki reče «Edinosti* in « Narodu* da sta
lažnjivca.

Koncert SOC. mladine, ki se je vršil
pretečno nedeljo, je vspel najsijajnejše v
vsakem oziru in vršil sc je v najlepšem
redu. Na tem koncertu smo imeli priliko
opazovati ogromno število delavstva raz¬
ličnih narodnosti, ki so se medsebojno za¬
bavali v najlepši slogi. Videli smo tudi
več odličnih hrvatskih narodnjakov, ki so
se čudili disciplini, ki je vladala cel čas
zabave. Prirediteljem koncerta in darovalcem
dobitkov se pa zahvaljujemo za njihov trud
in požrtvovalnost.

‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki!

Naročajte
in širite IL

bruštvene stvari.

I. podražili ca ljudskega odra v
Šltorkl ji ima svoj ustanovni shod v nedeljo
dne 14. junija t. 1. v društvenih prostorih
ul. Commercialc št. 516. Po ustanovnem
shodu je predavanje sodr. Regenta popoldne
pa veselica na društvenem vrtu.

Natančen program prihodnjič.

Ilrižki diletanti« prirode v nedeljo
dne 7. t. m. ob 5 uri popoldne v Sv. Križu
v dvorani gostilne Moganja dramatično
predstavo. Igrali bodo »Županova Micika
šaloigra v dveh dejanjih in žaloigro e enem
dejanju. «Rešitelj svoje babice*, ki jo je
spisal De Amicis. Po predstavi sledi ples.
Pri predstavi in plesu bo svirala domača
godba.

Organizacija kotlarjev naznanja
svojim članom, da z dnem 1. junija stopi
v zvezo s centralo kovinai-jev. Radi tega prosi
vse člane, da pridejo v kratkem vsi po nove
izkaznice.

Tesni delavci v Reki so stopili v
stavko. Tržaške lesne delavce se opozarja,
da odklonijo vsled tega vsako ponudbo dela
v Reki.

TRŽAŠKE DELAVSKE ZADRUGE

VPISANA ZADRUGA Z OMEiENIM POROŠTVOM.

Podpisano vodstvo naznanja svojim čla¬
nom, da se vrši v soboto dne 13. t. m.
ob 8. uri zvečer v Delavskem domu ul.
Boschetto 5., II. nad.

IZREDNI OBČNI ZBOR

s sledečim dnevnim redom:

1. Sprememba pravil, '(predlog vodstva);

2. Predložitev opravilnima podpornega
sklada.

Ako ob navedeni uri ne bo navzočih
doveljnega števila članov, se bo vršil občni
zbor na drago sklicanje ob pol deveti uri
z vsakim številom novzočih članov.

Udeleženci zborovanja se morajo izkazati
s člansko izkaznico.

Trubar in Trubarjeve slavnosti

predaval I. CANKAR

v Ljudskem odru v Trstu, dne 21. maja 1908.

Lotos dne 8. junija bomo slavili štiristoletnico
rojstva Primoža Trubarja, vodnika slov. reformacije
v šestnajstem stoletju, stvarnika slovenskega pisme¬
nega jezika, začetnika slovenske literature. S Tru¬
barjem slavimo sploh enega največjih mož, kar jih
pozna tako prazna in tako žalostna zgodovina slo¬
venskega naroda.

Trubar je bil otrok svojega časa, produkt tedanjih
razmer v slovenskih deželah; ni stal kakor drevo
v puščavi, temveč je bil samo besednik svojega
naroda, glas časa, njegovih zahtev in njegovih
želja. Še vselej, kadar je doba v svojem razvoju
dospela do preloma, do izbruha novega časa, si je
našel potrebni dan potrebnega moža in potrebno
besedo. Na Slovenskem je ob tistem času velikih
ljudi in velikih dejanj govoril Primož Trubar,  in
govorili so njegovi tovariši. če hočemo pa poznati
Trubarja je treba da poznamo tla iz katerih se je
rodila slovenska reformacija, tisto mogočno ln glo¬
boko ljudsko gibanje, ki je oznanjalo novo in lepo
življenje za ves slovenski narod.

Reformacijsko gibanje po slovenskih deželah je
nastalo ter se tako čudno hitro širilo iz popolnoma
enakih vzrokov kakor na Nemškem in Češkem.
Ljudstvo je vzdihovalo pod strašnim jarmom du¬
hovne in posvetne gospode. Do kosti je bilo izse¬
sano in izžeto, živelo je komaj še človeško življenje.
Poleg tega pa je bilo še obsojeno, da je stalo ne¬
prestano na straži ter branilo proti Turkom svoj
dom in z njim varnost vseh zahodnih dežel.

če bere človek zgodovino tistih časov, se mu
zdi popolnoma razumljivo, da se je slovensko
ljudstvo v svojem obupu udalo najčrnejšemu praz-
noverstvu, čigar žalostni sledovi še do današnjega
dne niso izginili.

Prijatla ni imelo ljudstvo nobenega upanjanobenega
k večjemu v sveta nebesa. Edini narodni zaščitniki
besedniki njegovi bi bili po pravici biti v tedanjih
časih duhovniki. Ampak prav tista duhovščina je
ležala na ljudstvu kakor ogromen polip in mu je
s tisočerimi ustmi sesala zadnjo kri.

V kmečkih puntih šestnajstega stoletja niso
uporni kmetje napadali samo graščin, temveč tudi
samostane, župnišča in cerkve, zakaj kriva ško¬
fovska palica jih je tepla prav tako neusmiljeno
kakor valptov bič. Kakšna je bila naša duhovščina
v stoletju reformacije in kmečkih puntov, pripove¬
duje Dimitz v zgodovini Kranjske dežele:

Večji del Kranjske je bil takrat pod oglejskim
patriarhatom. Sedež tega patrijarhata so prenesli
pozneje v laški Videm. Tam so vladale kakor
takrat sploh na Laškem in Nemškem, škandalozne
razmere v katoliški cerkvi. Dva sta poglavitna
znaka teh razmer: verska brezbrižnost in pa gro¬
zovita posvetna razuzdanost katoliške duhovščine.

Patrijarh je dajal svojim pobožnim ovčicam po
Primorskem in Kranjskem mesto poštenih pastirjev,
samopašne malopridneže, ki so imeli tri poglavitne
lastnosti: razuzdanost, lakomnost in nasilnost.
Duhovnik ni vžival na svoji fari nobenega upliva;
poleg tega je bil popolnoma navaden človek, kar
se je pokazalo posebno tedaj, ko je bilo treba na¬
stopiti proti Trubarju in njegovim predikantom.
Katoliški duhovniki so morali molčati samo zato,
ker govoriti niso znali. Neveden, sebičen, razuzdan
človek, brez vsakega ugleda, ni mogel nastopiti
pred ljudstvom proti njegovim govornikom, kakor
so bili protestantski predikantje. . .

Trubar sam piše o tridentinskem koncilu: «Nič
niso sklenili; škofje niso edini in ne delajo tam
nič negq da banketirajo ter nečistost uganjajo. Ba¬
bilonsko rimsko vlačugo je treba pred svetom raz¬
krinkati ter osramotiti*. Na drugem mestu pravi:
«Pa če bi bilo menihov še več, niso za nobeno
rabo, ker niso od Boga temveč od hudiča, kakor
je naslikan na nekih starih starih mašnih bukvah
v Gorici »• — Službe so se kupovale, ali pa z na-
’ siluostjo pridobivale.

Kako so ljudstvo odirali, o tem pripoveduje
Dimitz.

Kranjski stanovi so se leta 1518. pritoževali ce¬
sarju Maksu nad svojo duhovščino. Tožijo, da se
ne ozira na posvetno oblast pri oddaji visokih služb
in cerkvenih posestev; da propadajo župnišča, ker
duhovščine ni doma. Tistim, ki ne žive na svoji
fari, naj se fara odvzame. Nadalje govore stanovi
o oderuštvu duhovščine. Od moža zahteva duhov¬
nik ua smrtni postelji vola od žene pa kravo tudi
če ni v hlevu potem nobene živine več — ali pa
denar; in če se jim ne ugodi, ne pokopljejo mrliča
v blagoslovljeno zemljo.

Jemljejo denar za odpuščanje pa tudi za do¬
voljenje grehov. Lahko se prelomi zakon za gotov
denar; tudi ubijalcu je za gutov denar greh od¬
puščen. Sploh, kdor župnikom in navadnim du¬
hovnikom denar da je kmalu odrešen grehov pa
tudi denarja. ‘Nadalje sede duhovniki očitno s
svojimi priležnieami, kakor da bi bile njih zakonske
žene, lišpajo se z nepotrebnimi in zanje nepristoj¬
nimi oblačili, ter na svatbah in žegnanjih sede na
prvem mestu. Zatorej naj odslej nosijo te duhov¬
niške služabnice zaradi razlikovanja rumeno zna¬
menje  (kakor so jih takrat nosili judje).

In tako gredo pritožbe v dolgi vrsti dalje. Po¬
magale seveda niso nič in ob prvem nastopu Tru¬
barjevem je bilo vse tako kakor leta 1518.

Na eni strani tedaj pohotnost, podkupljivost in
nasilnost katoliške duhovščine; na drugi strani
praznoverstvo ter grozna revščina ljudstva. Prelom
je bil neizogiben, moral je izbruhniti boj.

V mnogih župnijah ni bilo župnika — živel je
veselo ali v Ljubljani ali v Trstu ter rabil svoje
dohodke po svobodni volji. Nekateri župniki so
nastavljali na farah namestnike, pa so zahtevali od
njih tako visok davek, da jo je ubogi namestnik
rajši popihal nego da bi redil svojega rejenega
dušnega brata. Časih so si nakupili duhovniki kar
po več mastnih far hkrati, videli pa niso nikoli
nobene. Zakaj bolj je bilo koristno zanje, da je
veroval kmet v eopernice in v hudiča nego v
evangelij.

Po vsem tem je naravno, da si je reformacija
pridobila tal.

O brzem napredovanju reformacije piše Tomaž
Hren papežu Pavlu sledeče: Leta 1597., ko sem
prevzel svojo škofijo, je bilo v Ljubljani devet ali
več luteranskih pridigarjev (poleg tistih ki so v
šoli podučevali) in so zapeljavali to ljudstvo, tako,
da je komaj dvajsetina prebivalstva se priznavala h
katoličanstvu!

Ko je leta 1593 ravno isti škof svetoval nad-
vojvodinji Mariji, da naj prepove protestantom

Delavski List u

vstop v mestni svet, se je na škofovo britkost iz¬
kazalo, da je premalo katolikov, da bi mogli voditi
mestne posle in tako se je moralo pustiti v notra¬
njem svetu četvero v zunanjem pa šestero pro¬
testantov.

Škof Hren sam se britko pritožuje, da je bilo
ob tistem času na Kranjskem 95% prebivalstva
luteranskega. Seveda on pretirava, morda zato, da
bi svoje protireformacijske in protikulturne zasluge
pokazal v svetlejši luči; toliko je pa gotovo, da je
vse kulturno delo na Slovenskem dobivalo takrat
svojo moč in vsebino iz protestantskega dela na¬
roda. Kar se je delalo za duševni in socialni na¬
predek je bilo edinole delo protestantov; o kakšnem
kulturnem življenju in nehanju na katoliški strani
ne more biti govora, kajti katoliško je ostalo vse
tisto, kar je bilo nevednega ali strahopetnega.

Z napredkom reformacije se vzdigne visoko
kakor nikoli poprej in kakor ne pozneje dolgih
dvesto let. na kulturno življenje slovenskega na¬
roda. Ko pa je ob koncu 16. in začetku 17. sto¬
letja z ognjem in mečem divjal po deželi zmagu¬
joči katolicizem, je izginil vsak sled mlade naše
kulture in narod je bil pahnjen nazaj v najčrnejšo
temo.

Kakšna je bila kulturna višina katolicizma pred
reformacijo in po nji o tem nam piše Trubar sam
leta 1562 v predgovoru k svojemu slovenskemu
prevodu novega testamenta.

»»Slovensko ljudstvo je dobro, pošteno, zvesto,

odkritosrčno, gostoljubno in blago. ampak vse

prehudb in preveč praznoverno , kajti to dobrosrčno
ljudstvo stavi vse' na Boga, na devico Marijo in
na svetnike. Le mnogo maš bi poslušalo in usta¬
navljalo, za procesijami in k darovanjem hodilo,
roženkrance molilo, sveče prižigalo. Vse bi spravilo
s križevim potom, z blagoslovljeno vodo, soljo, s
palmovo mladiko, s kajenjem in škropljenjem, z
dolgim romanjem in zidanjem cerkva. Na ta način
bi rado odvrnilo vse nezgode in kazni božje, raz¬
lične bolezni, draginjo, vojsko in hudo uro. Na tak
način bi nadalje še izganjalo hudiča iz oblakov,
preganjalo ga s polja, iz hleva, od hiše in postelje;
zadobilo bi s tem dobro letino, veliko veselja, vina
živine, mir pred Turkom in dolgo življenje. Celo
še mrtvim iz vic proti nebesom pomagalo in večno
zveličanje zadobilo. In če je morda kdo iz hiše
bolan, obljubita bolnik, ali pa oče ali mati, ali
kdo drugi namesto bolnika, da bo devici Mariji,
ali pa kakšnemu drugemu svetniku, v tej ali oni
cerkvi doprinesel velik dar, tako n. pr. kravo, vola,
tele, ovco, nekaj funtov voska, ali pa vrednost v
gotovem denarju, ali pa tudi bolnikovo najlepšo
obleko, ali pa navsezadnje dolgo romanje. Zavoljo
tega romajo prav velikokrat v Kirn, v Lurd, k
Šentvolberku, na Bavarsko in vsakih sedem let
kar v Cahe na Nemško.

Poleg svojih farnih cerkva so zidali in še zidajo
po vseh selih, po hribih in dolinah, po gojzdih in
lazih velike cerkve. Časih kar po dve skupaj, tako
da je v mnogih farah po štiriindvajset in več cerkva
in kapelic. Pa zidajo še zmirom dan za dnem.

In to babjeversko nepotrebno zidanje uganjajo
le na povelje in ukaz lahkomišljenih, norih in
brezčastnih ljudi, ki pravijo in lažejo, da se jim je
v sanjah prikazala Devica Marija ali pa kak drug
svetnik ali svetnica. Nekateri se vržejo na tla ob
belem dnevu pred ljudmi, kakor da bi bili bož¬
jastni; in po dolgem brcanju in pretvarjanju začno
kvasiti, da jih je zagnala na tla Devica Marija ali
katera druga svetnica; da je z njimi govorila ter
jim zapovedala, da naj na tem ali onem hribu, v
tej ali oni dolini ali v gozdu postavijo cerkev, da
naj romajo tja s križi in banderi molit in darovat
in mašo poslušat. In če bi tega no storili, da bo
Marija ali tista svetnica, ki se je prikazala, vse
žito na polju in vse vino v vinogradu s točo po¬
bila, ter da bo poslala tako strahovito kugo nad
ljudi in živino, da bo komaj tretina pri življenju
ostala».

(Dalje prih.)

Iz stranke.

Deželno konferenco jugoslov. soc. dem.
stranke v Istri sklicuje podpisani na ne¬
deljo dne 21. junija t. 1. v prostorih Arco
Romano v Pulju, s sledečim dnevnim redom:
1.) Poročilo.) 2.) Prihodnje deželnozborske
volitve v Istri in naša stranka. 3.) Organi¬
zacija in taktika. 4.) Raznoterosti. Sodruge
in organizacije, ki mislijo udeležiti se te
konference prosimo, da nam to naznanijo.
Konferenca je zelo važna.

Vsa pisma in naznanila naj se blagovoli
poslati na naslov Jos. Petejan, Pulj Arco
Bomano. Politični odbor

deželne organizacije jugoslov.
soc. dem. stranke v Istri.

Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ.
Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp.
. ulica della Zonta 8.

Poslano*)

Glede naravnost infernalnih govoric, ki jih
zadnji čas gotovi elementi na novo razširjajo
o moji osebi v Trstu, javljam vsem tistim,
ki žele tozadevna pojasnila, da nimam niti
časa niti volje več, da bi se še nadalje
pred vsakim posebej opravičeval, tem manj,
ker je obramba proti zakulisnim obreko¬
valcem pač jako težak, pa tudi nehvaležen
posel. Obrekuje se me že dalje časa na
najbrezstidnejši način, umazalo se me je z
ostudnim obrekovanjem pri celih rodbinah,
dasiravno še sedaj ne vem, kako pridem
do tega. Trudil sem se dolgo, da bi se pa
stvar mirnim potom poravnala, žal zaman.
Ker pa zavzema stvar vedno večje dimen¬
zije, naravno ne morem več molčati. Moja
čast zahteva, da se branim, in če ne gre
več drugače, z brezobzirnostjo. Kar sem
do sedaj mogel izvedeti pozitivnega, sem
oddal sodišču.  — Povdarjam pa, da mi je
samemu žal, da se je pretirala stvar do
skrajnosti. Če so pa drugi tako hoteli, pa
je meni tudi prav. Zato naj se mi ne de¬
klamira več farizejske pesmi o «družabnih
ozirih ».

Zlasti še ni izpregovorjena zadnja beseda
z g. dr. Irgoličem. — Usodil si bom tudi,
opozoriti merodajne činitelje na čudno
dejstvo, da se o zapisniku, ki se je bil
sestavil v zadevi moje «aretacije» v noči
od 13. na 14. maja t. 1. na c. kr. policijski
direkciji, govori javno že po — tržaški
okolici!!  — Za sedaj toliko v vednost
prijateljem in drugim.

Dobje pri Ločah na Koroškem.

I 'e/.osla r Mr tih.

*)  Za sestavke pod tem naslovom uredništvo
odgovarja toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.

Mesesnel Antonio

priporoča svojo

GOSTILNO

— za —

rojansko cerkvijo.

——-

= VINA IZVRSTNA. ==

Mrzla in gorka jedila vedno na zazgolago.

Postrežba točna.
Cene zmerne.

Gostilna „Alla Lealta“

ANTON SAITZ

ulica, tleli  c Acque

Vina najfinejša, domača kuhinja

Družinske zabave. =====

Čast mi je naznaniti slavnemu
občinstvu, da sem prevzel vodstvo

društvene krčme

= v Sl. KRIŽ9 pri TRSTU =

v kateri se toči najboljša vina.

Kuhinja domača.

CENE ZMERNE.

Za obilni obisk se priporoča

Ivan Košuta, voditelj.

11 ANTON CE.CH 1

TRST - Ulica Fonderia št. 12.

ih»istrskih vi

t

• B ROV«

Ppl

Maršale, Vermuth, i. t. d.

Gostilna f , CftSft del POpOlO

(Zadružna delavska gostilna)

Trst, ul. S. Lazzaro in wl. S. Cattet ina

Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena.
-  Cene zmerne.  =

Shajališče zunanjih sodrugov.

Urad:

nzo

BELLINI št. 13

(blizu cerkve Sv. Antona

Telefon št. 1402-1403



Novo pogrebno društvo

- »o^oc -

Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vnzove.

— VELIKA ZBIRKA SVEČ =

Prodaja na drobno in debelo.

Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne.

VODSTO.

= Edina tovarna pohištva v Trstu —

ul. della Tesa št. 46.

ALEXANDERJ,EVI MINZI

Zaloga. Piazza Rosario št. 1.

Cene zmerne.

Slovani!

Podpirajte edino

Slovani!

Slovansko knjigarno ia papirnico

Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40


t r

UT

T

IT

-

u RATELL1  i ■vcuv^s.i

■ TRST. Ulica Acquedotto št. 6. :

Velika zbirka igrač, okraskov, parfu-

marij, mila, ovratnikov, zapestnikov,

kravat, i. t. d.

= TRST =

Ulica Caserma
= in ulica =
Torre Bianca.

Napitnina je odpravljena.

Velika zbirka političnih in leposlovnih revij
— in časnikov v vseh jezikih. -=