pel na blaga srca učiteljstva Sežanščine. V letošnji 40. štev. »Učiteljskega Toiša« čitam v poročilu o rednem občnem ru tolminskega učiteljskega društva eče: Bolnemu tovarišu Cernatiču v ru se dovoli podpora 50 K, prej 30 K, paj 80 K. Kolegi, koleginje iz sežanskega okraja!  je služil imenovani tovariš? Ni li bil elj v našem okraju, in sicer v Komnu? Cemu se mi ne ganemo? Ali nas ni o sram, da podpirajo bolnega nadenega tovariša okraji, ki ga poznajo le imenu? Mi pa, med katerimi je živel,  malo časa, ker ga je bolezen le prelu priklenila na bolniško posteljo, mi spimo! Društvo mu je dalo, in še to s stra, menda 20 K in enkrat smo nabrali kronic pri zborovanju na Repentabru. česa naj siromak živi brez plače? Naj i vzdržuje uboga mati z borno pokoj po pokojnem očetu, čuvaju koprške nilnice? Res toži naš blagajnik o večni suši,  vzdramimo se, plačajmo vsaj del zakov in lahko pokrijemo tako stroške društvu in naklonimo siromaku vsaj o podporo. Saj smo vsi trpini-učitelji, o na severu kakor na jugu naše goe dežele. Predragi mi sotrpini! Upoštevajte te de in popravite zamujeno ob prvem ovanju našega društva. Saj ne vemo, čaka še nas v tej tako razrovani, zapljeni, po podlosti in maščevalnosti eči dolini solz! V tem slučaju so se mnili prej nanj privatne osebe o priliki lice v Komnu, kolikor mi je znano, o er vam o priliki lahko poroča kaj ko iz Lipe. Sklepam z željo, da bi ne ostale te be glas vpijočega v puščavi! X. inKkozagrprprvesladoneje ki njeveprlet30spPeobMroveMpriskimiskbokoMapejavgaskezaKntisradse