PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI D LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 1966 . LETO V1I., ŠT. 52 . CENA 59 PAR (59 STARIH DINARJEV) »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1933 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI pA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽ« SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prvo izdaja Znpstvene raziskave in visoko šolstvo ZIS obravnaval program razvoja znanstvene dejavnosti in strukture visokošolskih ustanov BEOGRAD, 23. febr. (Tan-jug). Zvezni izvršni svet je na današnji seji preučeval in sprejel več predpisov s področja gospodarstva, teze o spremembi zakona o vojaških vojnih invalidih, program za izkoriščanje tehnične pomoči OZN v naslednjih letih, poročilo o izvajanju samoupravljanja v zveznih upravnih organih, razvojni program znanstvenih dejavnosti do leta 1970. pereče probleme visokega šolstva kot tudi več vprašanj s področja zunanje politike. Glede gradnje skladišč za blagovne rezerve federacije je zvezni izvršni svet sprejel odloke, po katerih bodo v ta namen uporabili sredstva iz pozitivne razlike v poslovanju z blagovnimi rezervami in drugih virov. Skladišča bosta gradili direkcija za surovine in direkcija za prehrano. Ko je zvezni izvršni svet preučeval projekcijo razvoja znanstvenih dejavnosti v razdobju od leta 1966 do 1970, je ugotovil, da bo treba spričo dosežene ravni naših gospodarskih potencialov znanstvena raziskovanja veliko bolj aktivno in neposredno vključiti v' proces nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja države, tako da bodo te raziskave najbolj bistveno pripomogle k uresničitvi ciljev. določenih z gospodarsko reformo. Številni problemi v razvoju posameznih gospodarskih panog niso nastali le zaradi neizenačenih pogojev gospodarjenja. temveč so delno tudi posledice nezadostnega tehnološkega znanja in neustre- • Nadaljevanje na zadnji strani Državni udar v Udar so izvedli vojaški poveljniki — Šalah Bitar, Amin el Hafez, Michel Aflak in Minif Razaz so bili aretirani KAIRO, 23. februarja. Po poročilih radia Damask so vojaški poveljniki v Siriji davi izvedli državni udar. Aretirali so sirskega predsednika Amina el Hafeza, premiera Salaha Bitar j a, obrambnega ministra Mohameda Omrana, generalnega sekretarja stranke Baas Minif a Razaza, teoretika te stranke Michela Aflaka in nekatere druge vidne politike in državne funkcionarje. Po informacijah agencije MEN so sirske meje zaprte, telefonske' zveze s Sirijo so prekinjene. Tuja letala ne smejo pristajati na sirskih letališčih. Radio Damask je objavil tudi popoln seznam ljudi, ki so jih aretirali ob davišnjem državnem udaru. Poleg zgoraj omenjenih sta zaprta tudi podpredsednik predsedniškega sveta Al Aisami in predsednik nacionalnega revolucionarnega sveta Al Atraš. Reuter in AFP poročata, sklicujoč se na oddaje radia Alef, da so se v Alefu začela pogajanja med civilnimi in dve sporočili »začasnega nacionalnega poveljstva stranke Baas«, ki je razglasila strogo policijsko uro v Damasku. Sporočila je tudi, da bodo aretirane voditelje postavili pred posebno sodišče stranke, pred katerimi bodo odgovarjali, ker so se »izneverili načelom stranke Bass in revolucije dne 8. marca 1963, ki je pripeljala stranko na oblast«. sklepu vsearabskega poveljstva stranke Baas odstavili z njihovih položajev 22. decembra lani. Po dolgih zasedanjih in notranjih spopadih med vsearabskim vodstvom stranke, ki mu načeljuje zdaj aretirani dr. Razaz, in sirskim vodstvom, ki ga je vodil tedanji premier Zueini, je stranka Baas razpustila sirsko vodstvo. Stranka je ugotovila, da MICHEL AFLAK vojaškimi predstavniki stranke Baas in vojaškimi voditelji davišnjega državnega udara. Radio je sporočil, da ne bo oddajal nobenega komentarja o najnovejših dogodkih v Siriji, da bi lahko tako pogajanja nemoteno potekala v interesu države in stranke Baas. »Nujno je ohraniti enotnost in se izogniti vojaškemu spopadu,« je rečeno v radijskem sporočilu. Radio Damask je objavil ŠALAH BITAR Na čelu »začasnega nacionalnega poveljstva stranke Baas«, je generalmajor Šalah ždid. V dosedanjih poročilih je povedano še to, da je bil za novega obrambnega ministra postavljen general Hafez Ased, za načelnika generalnega štaba pa polkovnik Ahmed Susidan, ki je bil pravkar povišan v generala, Ti trije so bili člani »poveljstva sirske regionalne stranke Baas«, a so jih po Vpliv občin je še premajhen Včerajšnja razprava v komisijah VI. kongresa SZDL Srbije OD NAŠEGA POROČEVALCA BEOGRAD, 23. februarja. Redaktorji resolucij šestega kongresa SZDL Srbije imajo precej dela. V današnji in tudi sinočnji razpravi so namreč delegati predlagali vrsto sprememb in dopolnitev. Želijo predvsem, da bi resolucije natančneje in včasih tudi podrobneje določile naloge Socialistične zveze v družbenem in gospodarskem razvoju Srbije. Kongres je danes delal v komisijah. »Socialistična zveza naj na tem kongresu nakaže odločnejšo in boij jasno politično smer v našem nadaljnjem delu za osnovno izobraževanje odraslih,« je na primer dejal Milojko Dru!o\*ič. Svoje mnenje je utemeljil z zelo prepričljivimi podatki: V Srbiji je 21 odstotkov nepismenih. na Kosmetu okoli 40 odstotkov. Delegat iz Leskovca pa je predlagal, naj bi republika in federacija jamčili vsem otrokom minimalno izobrazbo, ne pa da jo samo določata, šiptarji, ki živijo v občinah okraja Lesko/ac, so po mnenju nekaterih ljudi v slabšem položaju kot šiptarji na Kosmetu, kar zadeva izobrazbo, je dejal ta delegat. Zato se tudi nekaterim zdi. da bi bili šiptarji iz tega okraja na boljšem, če bi občine, v katerih žive, priklju čili Kosmetu. Slišali smo tudi pikre pripombe na republiko, ki kljub ustavnim določilom prenaša pristojnosti na občine, de- Danes v „Delu" 'i stran Železnica še vedno v škripcih 3. stran Teze za razpravo: Aktualni problemi boja ZKJ za izvajanje reforme 5. stran Odgovornost za razmere v vzgojnih zavodih 7. stran Norvežani zmagali v štafeti # 8. stran Iz Trsta tihotapili zlato # 9 stran Iz kuhinje svetovnega vremena narja pa ne. V resolucijo naj bi po mnenju nekega delegata zapisali, da bo Socialistična zveza pomagala, da bodo v republiški skupščini bolj prišle do veljave pobude delovnih kolektivov in občin. Okraji pa. kot posredniki med republiko in občinami so odveč. Delegat s Kosmeta pa je dejal: »Pri nas zmeraj boij spoznavamo, da je nujno, da večja podjetja z naših razvitejših območij gradijo svoje obrate. Zlasti velja to za proizvodnjo. ki ima več prede-lavnih faz. Temu pa je seveda treba tudi nekoliko prilagoditi kreditno politiko.« Delegat iz Niša je menil, da bi morala dobiti naša elektronska industrija »poseben strateški položaj v jugoslovanskem gospodarstvu«. Jugoslovanska elektronska industrija bi se nujno morala dogovoriti za specializacijo, ki pa mora temeljiti na gospodarskih in ne na regionalnih osnovah. V Socialistični zvezi je še preveč klasičnega političnega aktivizma, je dejal eden izmed delegatov, in forumi se še hudo zapirajo vase. Pre-togo se tudi ravnajo po svojih letnih načrtih, zanemarjajo pa materialne in druge interese občanov. V večjih mestih, je bilo slišati v razpravi, si je težko zamisliti, da bi se politika oblikovala v krajevnih organizacijah. Učinek je večji, če Socialistična zveza prireja tribune, se pogovarja z družbenimi organizacijami in strokovnimi društvi, z organi upravljanja, kar Sklic Zvezni organizacijsko politični zbor BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Predsednik organizacijsko - političnega zbora zvezne skupščine Krsto Popivoda je sklical sejo zbora za 9. marec ob 9. uri. Na seji bodo proučevali osnove sistema družbenega planiranja, zakonske predloge o reševanju na morju in notranjih plovnih poteh, o dviganju potopljenih predmetov in o nadomestilu za škodo, nastalo pri trčenju ladij. Poleg tega'bodo obravnavali predlog zakona o spremembah zakona o zveznih organih uprave. je mogoče napraviti predvsem na ravni občine ali mesta. V resoluciji naj bi tudi zato posvetili več prostora prožnim in svobodnim oblikam političnega dela SZDL. Tudi statut SZDL naj bi dovolil organizacijam SZDL, da uporabljajo razmeram in času najprimernejše oblike političnega dela. V skupnosti več narodov, kakršna je naša, je dejal Dušan Petrovič, ko je govoril o mednacionalnih odnosih, se protislovja družbenega in gospodarskega jrazvoja izražajo tudi v mednacionalnih odnosih. Reforma je ostro poudarila osnovna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja, s tem pa so se pokazali tudi določeni problemi v razvoju mednacionalnih odnosov. Biti moramo dosledni pri uveljavljanju socialističnih načel v mednacionalnih odnosih, vztrajno moramo razvijati duh zbliževanja, zaupanja in sodelovanja. Od ločni pa moramo biti tudi do vseh tistih, ki to rušijo z ozkih nacionalističnih pozicij. »Nacionalizem vsake vrste,« je dejal Dušan Petrovič, »naj se že kaže kot centralistični, hegemonistični, unitaristični ali partikularistični, ima zmeraj v sebi razredni element boja proti delavski revoluciji, njenim dosežkom in razvoju novih socialistič- AMIN EL HAFEZ omenjeno vodstvo izvaja na znotraj politiko ekstremizma, na zunaj pa politiko izolacije Sirije. Ustanovili so novo sirsko vodstvo stranke, ki je vanj prišlo pet Sircev, članov vsearabskega odbora stranke Baas, in šest sirskih članov stranke. Za novega premiera je bil tedaj imenovan Šalah Bitar. Vlada premiera Bitarja se je zavzemala za zmerno politiko in razvoj socializma v Siriji. Bojevala se je proti izolaciji Sirije in za krepitev stikov med revolucionarnimi silami arabskega sveta. V prvi proklamaciji, ki so jo objavili voditelji današnjega udara v Damasku, obsojajo Bitarja, Hafeza in druge aretirane, med njimi tudi generalnega sekretarja stranke Baas dr. Razaza, kot desničarje in sektaše. V razglasu, ki ga je davi objavil radio Damask, jjp povedano, da so ustanovili začasno nacionalno poveljstvo stranke Baas. ki je dejansko centralni odbor in vsearabsko vodštvo te stranke. Glede na to je sklepati, • •• Nadaljevanje na zadnji strani • • Nadaljevanje na zadnji strani Ufkir ostal notranji minister RABAT, 23. febr. (AFP) — V vladi, ki jo je junija lani sestavil kralj Hasan, je prišlo danes do novih sprememb. Agencija MEN tem spremembam v Rabatu ne pripisuje poseben politični pomen. Dejstvo je, da te spremembe niso zajele generala Ufkira, kar nekatere zahodne agencije ražlagajo kot znamenje podpore kralja .Hasana ministru za notranje zadeve, ki ga je francoski predsednik de Gaulle pred dvema dnevoma obtožil kot organizatorja ugrabitve maroškega opozicijskega voditelja Ben Barke. Dejstvo, da je general Ufkir ostal notranji minister tudi po spremembah v maroški vladi, so sprejeli v Parizu kot potrdilo, da vlada v Rabatu ne želi sodelovati s Parizom v preiskavi v zvezi z Ben Barko. Začel se je proces proti Obtožen je predvsem, da je vodil poskus državnega udara DŽAKARTA. 23 febr. Pred posebnim vojaškim sodiščem v Džakarti se je davi pričel proces proti polkovniku Un-tungu, ki je obtožen, da je za-noval poskus državnega udara 1. oktobra lani. Tako kot nedavni proces proti članu politbiroja CK KP Indonezije Njonu je tudi obravnava proti polk. Untungu samo »deloma javna«, ker tuji časnikarji nimajo dostopa. Zanimanje za proces proti Untungu se je še povečalo po preosnovi vlade, ki jo je izvedel predsednik Sukamo preči dvema Davi, takoj potem ko se je začel proces, je zagovornik obtoženega dr. Reksoatmočo oporekal legalnosti obravnave, rekoč, da sodišče ni bilo sestavljeno v skladu s sedanjimi zakoni v državi. Vojaški tožilec mu je takoj odvrnil, da so sodišče sestavili na podlagi sedanje ustave. Kakor poroča Reuter, je polkovnik Untung obtožen predvsem, da je vodil poskus državnega udara. Vojaški tožilec je v obrazložitvi obtožnice navedel, da je Untung pred poskusom državnega udara prirejal sestanke, na katerih naj bi pripravili »nasilen prevrat vlade«- Polkovnik Untung je — kakor je nadalje povedano v obtožnici — organiziral 5.000 oboroženih ljudi, moških in žensk, da bi sodelovali pri državnem udaru. Obtožen je tudi umora šestih indonezijskih generalov. Potem ko je polkovnik Untung slišal obtožnico, je zaprosil sodišče, naj odloži proces za teden dni, da bi lahko s svojim zagovornikom pri- ■ir Nadaljevanje na zadnji strani Moro je sestatfl vlado Podpredsednik je Nenni, zunanji minister pa Fanfani RIM, 23. febr. (AP). — Pre-mier Aldo Moro je sestavil novo italijansko vlado. Seznam članov nove vlade je danes predložil predsedniku italijanske republike Giuseppu Saragatu in dobil privolitev, da do kraja izvede svojo mandatno misijo. Po sestanku med Saraga-tom in Morom je predsedstvo republike objavilo sporočilo, v katerem je povedano, da je vodja socialistične stranke Pietro Nenni ostal na položaju podpredsednika vlade. Zunanji minister je ponovno Amintore Fanfani- Obrambni minister pa je socialni demokrat Roberto Tremello-ni, ki je zamenjal krščanskega demokrata Giulia Andreottija. Ta je zdaj minister za industrijo- V novi italijanski vladi je 16 krščanskih demokratov, 6 socialistov, trije socialni demokrati in en .republikanec. Okrepil se je položaj socialistov in socialnih demokratov. Tako je zunanjetrgovinski resor prevzel predsednik socialistične parlamentarne skupine v senatu Tollov, medtem ko so soci- WILSON V MOSKyi — Iz Moskve poročajo, da pptekajo pogbvori med britanskimi in sovjetskimi voditelji v »zelo prijateljskem ozračju«. Na sliki: Wilson in Ko-sigin pred začetkom pogovorov v Kremlju. Foto: AP Sestanek Wilson - Brežnjev Včeraj so se nadaljevali pogovori med Wilsonom in Kosiginom MOSKVA, 23. februarja (Tanjug). Tretji dan bivanja britanskega premiera Harolda Wilsona v Moskvi je potekel v intenzivnih pogovorih s sovjetskimi voditelji, ki so se nadaljevali pozno popoldne. Pogovori med premieram Kosiginom in premierom Wilsonom so se nadaljevali danes zjutraj. Kot se je zvedelo, je sestanek trajal nad eno uro. •••• Nadaljevanje na zadnji strani Nekaj pred 12. uro pa so se začeli tudi pogovori med obema premieroma. Kot so uradno sporočili sta se pogovorov udeležila tudi Gromiko in Chalfont. O teh pogovorih je hilo uradno rečeno, da so hili v zvezi z mednarodnimi odnosi in sovjetsko-britan-skim sodelovanjem. že okoli 14. ure so bili pogovori prekinjeni zaradi srečanja premiera Wilsona s prvim sekretarjem CK SZ Leonidom Brežnjevim. Pogovor, ki je bil od tega trenutka dalje vljudnosten, je trajal dve tiri in pdl. V uradnem sporočilu o srečanju z Brežnjevim je rečeno, da sta se pogovarjala o mednarodnih problemih kakor tudi o odnosih med obema državama. Tega pogovora so se udeležili Andrej Gromiko in druge uradne osebnosti. Po razgovorih se je britanski premier v klubu moskovskih novinarjev srečal s predstavniki sovjetskega tiska, za tem pa je priredil večerjo na čast sovjetskih voditeljev. Kolikor se je moglo zvedeti, je bila poglavitna po- Delegacija JLA spet v Kairu KAIRO, 23. febr. (Tanjug). — Po dvodnevnem obisku v Zgornjem Egiptu se je jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom načelnika generalštaba JLA Rada Hamoviča vrnila sinoči v Kairo. Delegacijo je spremljal načelnik generalštaba ZAR Muhamed Favzi z višjimi oficirji vrhovnega poveljstva. Potem ko je delegacija obiskala Gardak ob Rdečem morju, se je mudila nekaj časa v Asuanu, kjer si je ogledala gradbišče jezu. Včeraj zjutraj je iz Asuana prispela v Luksor in si ogledala zgodovinske spomenike antičnega E-gipta. zornost med današnjimi pogovori usmerjena na probleme evropske varnosti, neširjenje atomskega orožja in britansko-sovjet-ske odnose. Pričakujejo, da sta na današnjem sestanku Gromiko in Chalfont proučevala britanski načrt o neširjenju atomskega orožja. Menijo, da sta oba ministra na sestanku premierov poročala o osnovnih stičnih toč- V Ugandi je za sedaj mirno Vlado bo zamenjal državni svet z Miltonom Obotejem na čelu NAIROBI, 23. febr. (Tanjug). — Po vesteh iz Kampale je v Ugandi zdaj mimo. Premier Milton O-bote je objavil sporočilo v katerem trdi, da .so oblasti popoln gospodar položaja. I . Namesto vlade ima zdaj vso oblast sam premier Obote. Vlado, ki jo je včeraj razpustil, bo zamenjal državni svet z njim na čelu. Pomagal mu bo pri upravljanju dežele. Kakor je izjavil Obote, je to storil »zavoljo nacionalne stabilnosti, javne varnosti in miru v deželi«. V njegovem sinočnjem sporočilu je tudi povedano, da so včeraj zaprli pet članov in uvedli preiskavo o njihovi dejavnosti. Imen zaprtih ministrov še niso objavili. Nairobi j ski »Daily Nation« pa je zvedel, da so zaprli ministra brez listnice in generalnega sekretarja vladajočega ljudskega kongresa Ugande Ibingira, ministra za kmetijstvo Ngobija, ministra za delo Magazija, ministra za zdravstvo Lumo in ministra za naravno bogastvo Kirija. Moyers: ZDA so za svobodne volitve v Vietnamu Vlada soglaša z mnenjem Roberta Kennedyja, ki je svoj predlog »dodatno pojasnil« in ga precej spremenil WASHINGTON, 23. februarja (Tanjug). Bela hiša je sporočila, da so ZDA za svobodne volitve v Vietnamu in da so pripravljene upoštevati rezultate volitev, kakršnihkoli bi že bili. Predstavnik Bele hiše za tisk Bill Moyers je izjavil, da med vlado in senatorjem Robertom Kennedyjem, ki je predlagal, naj bi v Južnfsn Vietnamu sestavili koalicijsko vlado ob udeležbi narodnoosvobodilne fronte, ni nobenih nesoglasij, razen če senator Kennedy ni mislil na to, da bi koalicijsko vlado ob sodelovanju narodnoosvobodilne fronte sestavih »še pred volitvami«. Moyers je to izjavil po naknadnem pojasnilu senatorja Kennedyja. Kakor je znano, se je Robert Kennedy v soboto zavzel za razdelitev oblasti in odgovornosti v Južnem Vietnamu, v čemer bi bila pot do sporazuma, kakor je bilo v Laosu. V včerajšnjem pojasnilu pa je senator Kennedy izjavil, da ni mislil, da bi se narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama »avtomatično vključila v vlado«, ampak da »avtomatično ne bi bila izključena«, ta- ko da bi bila vrata za pogajanja pdprta. Po mnenju nekaterih komentatorjev je Robert Kennedy s svojim prvotnim predlogom o ustavitvi začasne koalicijske vlade sprožil bistveno vprašanje. Komentator Reston sodi, da je poglavitno, kdo bo na oblasti, kadar in če bodo volitve. Po njegovem mnenju bi zmaga na volitvah verjetno pripadala tistemu, ki bi bil na oblasti med volitvami. Reston pravi, da je v tem pogledu velik razloček med tistim, kar je Kennedy prvotno predlagal, in tistim, kar je povedal v včerajšnjem pojasnilu. Vendar pa tukajšnji krogi menijo, da Kennedy ni spremenil svojega stališča glede pogajanj, na katerih bi narodnoosvobodilna fronta samostojno nastopala. Kakor je znano, je vlada še vedno mnenja, da lahko osvobodilna Italija zbrala 5.6 milijarde lir za Indijo RIM, 23. febr. (Reuter.) — V Italijj so doslej zbrali nad 5.6 milijarde lir za pomoč Indiji. V tej akciji, ki so jo začeli pred štirinajstimi dnevi, potem ko sta nanjo pozvala papež Pavel VI. in italijanski predsednik Saragat, so največ denarja — 4 milijarde 105 milijonov lir — ztorali prek italijanskega radiotelevizijskega omrežja RAL fronta, sodeluje na morebitnih pogajanjih samo v okviru sevemovietnamske delegacije. Tuje agencije poročajo, da sta podpredsednik'- ZDA Hubert Humphery in afcneriški potujoči veleposlanik Averel Harriman odpotovala danes iz Seula v Wàshington. S tem je Humphrey končal svojo turnejo po deželah Jugovzhodne Azije, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Koreji. Pred odhodom iz Seula je dejal, da bodo ZDA prešle iz defenzive v ofenzivo v Južnem Vietnamu. Ne bodo se pogajali z osvobodilno fronto in ji ne bodo odstopile niti pedi zemlje. Humphery je tudi trdil, da se njegovi pogovori z južno-korejskimi predstavniki niso nanašali na načrte seulske vlade, da pošlje več čet v Južni Vietnam. Toda še preden je Humphrey odpotoval iz Seula, je južnokorejska agencija sporočila, da je vla- da sklenila poslati v Južni Vietnam še eno divizijo. Reuter in AP poročata, da se je britanski minister za razorožitev lord Chalfont sešel danes v Moskvi z odpravnikom poslov veleposlaništva DR Vietnama Li Čangom. Britanski krogi pravijo, da je šlo pri tem srečanju za »preizkušanje tal«. Chalfont je obiskal Li Canga na osebno naročilo premiera Wilsona. Njun sestanek je trajal dobri dve uri. O njunem pogovoru pa nočejo ničesar povedati. Britanski krogi dodajajo, da je bil sovjetski premier Kosigin vnaprej obveščen o Chalfontovem obisku v veleposlaništvu DR Vietnama. Po vesteh iz Saigona se v raznih pokrajinah Južnega Vietnama nadaljujejo- ameri ške operacije proti osvobodilnemu gibanju, vendar Američani tudi v zadnjih dneh niso prišli v »tesnejši stik« z osvobodilnimi enotami. kah in razlikah v sovjet skem in britanskem predlogu, o katerem so se potem odkrito pogovarjali. Po včerajšnjem informiranju sta obe strani praktično končali diskusijo o Vietnamu^ kar imajo za dokaz, da sta ostali na pozicijah, ki so popolnoma nasprotne. Na neki način to dokazuje tudi razlaga dela včerajšnje Wilsonove zdravice, posvečene Vietnamu, v današnjih sovjetskih časopisih, v katerih je rečeno^, da je govoril o znanem britanskem stališču o tem vprašanju. Kar zadeva britansko-sovjetske odnose, menijo, da so v pogovorih prevladovala gospodarska vprašanja. Menijo, da so oh tej priložnosti poleg iskanja poti za njihovo izboljšanje govorili tudi o deba-lansu v sovjetsko-britanski izmenjavi Sovjetska zveza izvaža v Veliko Britanijo za približno 95 milijonov funtov šterlingov letno. Britanski poslovni krogi smatrajo, da bi se v precejšnji meri lahko povečal sovjetski uvoz iz Britanije, da bi se v prihodnjem ob dobju zmanjšala ta razlika. Pričakujejo, da se bosta premiera Wilson in Kosi gin ponovno sestala jutri dopoldne preden bosta podpisala skupno sporočilo. Nkrumah v Rangunu NEW DELHI, 23. februarja (Tanjug). — Ganski predsednik Kwame Nkrumah je davi prispel v Rangun, kjer se bo sešel s predsednikom revolucionarnega sveta Burme •generalom Ne Vinom. V glavnem mestu Burme bo ostal dan dlje, kakor je balo v načrtu, potem pa bo nadaljeval pot v Peking in Hanoi. Pred prihodom v Rangun se je predsednik Nkrumah mudil nekaj ur v New Delhiju, kjer se je sešel z indijsko ministrsko predsednico Indiro Gandhi. Potrdil je, da je namen njegovega potovanja proučiti možnosti za ureditev vietnamske krize, dodal pa je, da njegovo potovanje sicer ni vezano na kakšno posebno misijo. Pogovori med Nkrumahom in Indiro Gandhi so se nanašali na vietnamski spopad in nekatere afriške probleme, vštevši Rodezijo. Indira Gandhi je pojasnila Nkrumahu indijsko stališče do vietnamskega problema in izrazila pripravljenost indijske vlade, da pomaga v prizadevanjih za mirno rešitev. Indijsko sporočilo Ajubu Kanu KARAČI, 23. febr. (Reuter) — Indijski veleposlanik v Pakistanu Keval Sing, je izročil danes predsedniku Ajubu Kanu osebno sporočilo indijskega premiera Indire Gandhi, v katerem je izražena žeLja po miru m boljših odnosih med obema državama. Keval Sing ss je sinoči vrnil iz New Delhija po posvetovanju z indijsko vlado. Izjavil je, da je po sprejemu sporočila predsednik A juh Kan izrazil iskreno željo za dosego trajnega miru i*n rešitve problemov med Indijo in Pakistanom. Ambasador Sing je prav tako izjavil, da vje Indija predložila Pakistanu, nij bi bil v začetku marca v Rava’-pindiju sestanek ministrov dveh držav, na katerem-naj bi proučevali medsebojne probleme. AH res konec hišnih -svetov? »Stanovanjska reforma je hišne svete zbrisala! Kaj naj zdaj sploh delajo hišni sveti? Denar bodo tako in tako pobrala stanovanjska podjetja.« Take neutemeljene govorice, ki jih je zdaj slišati, so ponekod res našle plodna tla. V nekaterih občinah so se hišni sveti enostavno »razšli«, češ saj je zdaj samoupravljanju v hišah tako in tako odklenkalo. Ni treba posebej na dolgo in široko razlagati, da pri nas ni zakona, ki hi odpravil samoupravne organe — hišne svete. Bilo hi . res nespametno, da bi hkrati, ko uvajamo v stanovanjsko področje zakone ekonomike in krepimo njegovo gmotno osnovo, zanikali ali celo odpravili — če hi to sploh hilo možno — samoupravni sistem. Reforma je postavila stanovanjska podjetja zlasti zato. da bi poslej posvetili več pozornosti starim hišam, ki smo jih po vojni močno zanemarili, da bi na stanovanjske hiše gledali kompleksno in z njimi gospodarili bolje kot doslej. Računi kažejo, da bo v novem sistemu za investicijsko vzdrževanje starih hiš odslej za približno 400 odstotkov več denarja kot doslej. Skratka, gmotna osnova stanovanjskega gospodarstva se bo čedalje bolj krepila. Prav to dejstvo pa nujno zahteva poglobljeno vlogo samoupravljanja. Republiški zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, ki ga je sprejela konec lanskega leta republiška skupščina, je jasno opredelil vlogo hišnih svetov in stanovalcev v samoupravnem sistemu stanovanjskega gospodarstva. Uvedel je celo novo obliko — skupščino stanovalcev — ki ima pomemben vpliv na delo stanovanjskih podjetij in zagotavlja stanovalcem odgovorno vlogo v delavskih svetih stanovanjskih podjetij. V novih razmerah se torej hišni sveti lahko razbremene mnogih administrativnih nalog, zato pa morajo še naprej skrbeti zlasti za vzdrževanje hiš. Vsekakor bodo stanovanjska podjetja s težavo uspešno gospodarila, če v hišnih svetih ne bodo poiskala svojih zaveznikov in pomočnikov, ki lahko hitro opozarjajo ria najrazličnejše naloge, pomanjkljivosti. konkretne zadeve in tudi dajejo nešteto koristnih pobud. Nasploh pa mora ves samoupravni mehanizem — od stanovalcev, hišnih svetov in skupščine stanovalcev do delavskih svetov stanovanjskih podjetij — spričo večjih sredstev na tem gospodarskem področju podvojiti svojo skrb, da bodo več denarja porabili zares smotrno, boriti se bo moral proti birokratizmu in razraščanju administracije ter povsod uveljavljati načelo gospodarnosti. IGOR PREŠERN V Zal, prepozna akcija Predsinočnjim, na pustni torek, je bila Ljubljana priča kar nekoliko nenavadne pustne »prireditve«. Večja skupina veseljakov se je zvečer zbrala v središču mesta, se vrtela okrog »maskiranega jedra« in vedno bolj ovirala promet med Ajdovščino in Konzorcijem. Avtobusi so se še nekako prebijali skozi gnečo, osebni avtomobili pa so obtičali; se maiali ali pa le s skrajnimi napori uspeli uiti veseljakom. ki so zahtevali »pustno mitnmoic. Miličniki, so spiva skušali pomagati prometu, potem pa so uvideli, da je to pravzaprav nemogoče- Z željo, dane bi izzvali neljubih incidentov in ne kalili vzdušja pustnega veseljačenja, so se umaknili, kljub temu, da so jih huligani ostro izzivali. Toda temperatura množice je rasla. Rasla je pod vedno večhm vplivom alkohola in huliganskih elementov, ki so počasi diktirali drug ritem in čisto pustno »prireditev« začeli spreminjati v svoio smer. Množica se je pomikala po nekaterih ulicah v središču mesta in vedno bolj nesramno napadala avtomobiliste. Nič več niso zahtevali »rrntnme«, temveč so se zabeli zabavati s tem, da so avtomobile vstavili. jih porivali nazaj in se norčevali iz voznikov, ki so se seveda energično razburjali. Kmalu po polnoči se je skupina kakih 200 do 300 ljudi med 15. in 25. letom starosti »utaborila« sredi Ajdovščine. Avtobusi so se lahko prebijali mimo le s pomočjo uslužbencev »Ljubljana transporta«. ki so bili tedaj edine uniformirane osebe, ki so pred Ajdovščino kolikor toliko skrbele za red- Huje je bilo seveda z osebnimi avtomobili. Kdor jim je padel v roke. kdor ni pravočasno opazil in ocenil nevarnosti ter pohermil. bo prav gotovo moral svoj avto tovio priporočiti hlevarju. Huliaam so lezli na streho, razbijali s pestmi po karoseriji. butali po šivah in se energično spoprijeli z vozniki, če so stopili iz avtomobila in se skušali upreti. Navalili so tudi na tovornjake. jih ustavili in lezli na kabino in na tovor-Nekemu Avstrijcu, ki si je s spretnim manevrom 'izsilil prosto pot, so polomili smji-či, ki jih je imel pritrjene na strehi. Nekega italijanskega »tička« so skoraj prevrnili in ga potem rinili nazaj do »Kozolca«. Avtomobili, ki so se naglo urmkali, vozili vzvratno ali v ostri krivulji preko pločnika, so spravljali v nevarnost sebe in mimoidoče. V času med polnočjo in eno uro so tako napadli in poškodovali najmanj 25 avtomobilov. Kdo je bil v množici? V glavnem lepo oblečeni mladi ljudje, ki so se vračali s pustnih prireditev ali pa tam sploh niso bili. Le tu in tam je bilo videti kako masko, a še to med gledalci in ne med tistimi, ki so »delovali«. Večina je bila v srednješolsJdh in ne v študentskih letih, precej pa je bilo med njimi dečkov okrog 15 let, ki so divje vpili in prav virtuozno lezli na strehe avtomobilov-Okrog tričetrt na eno po polnoči je začela vnema »jeznih mladih« nekoliko pojemati. Medtem so vdirali tudi v kavarno »Evropo«, kjer so terorizirali goste in strežno osebje. Okrog enih, ravno ko so zadnji nočni avtobusi krenili proti končnim postajam, pa so stopili v akcijo miličniki. Pripeljali so se v zadostnem številu in bili pri »čiščenju terena« dokaj učinkoviti- Seveda pa učinkovitost žal še ni uspešnost, škoda je, da niso stopili v akcijo znatno prej. Vsaj pol ure bolj zgodaj, ko je vsa »prireditev« že davno izgubila svoj pustni značaj in postala pravi pravcati izgred, kakršnega Ljubljana še ni videla. Miličniki so se nedvomno držali razumljivega pravila, naj veseljačenja ve motijo, toda potem niso ujeli trenutka, ko je bilo tega veseljačenja konec in je bilo središče Ljubljane skoraj celo uro v popolni oblasti pijanih in podivjanih huliganov, katerih početje ni imelo s pustom nobene zveze. Državljani, ki so se z avtomobilom vozili mimo imajo pravno, da so vsaj v središču mesta zavarovani pred izgredniki, ki so jim poškodovali vozila in v nekaj primerih prizadejali tudi lažje telesne poškodbe- Milica naj v takih primerih še bolj odločno in še bolj »s prostimi rokami« poseže v dogajanje, predvsem pa pravočasno. Prav gotovo bi v takih primerih sodilo uporabiti gasilsko brizgalno kot najprimernejše sredstvo za hlajenje preveč razgretih izgrednikov. D. K- Trgovinska pogajanja z Romunijo BEOGRAD, 23. febr. (Tan-jug). V Beogradu je bila danes druga plenarna seja državnih delegacij Jugoslavije in Romunije. Člani delegacij se pogovarjajo o sklenitvi dolgoročnega trgovinskega sporazuma. Na seji so se pogovarjali o tem, kako uskladiti predložene blagovne sezname. Kršitev javnega reda in miru Razgrajači so ogrožali občane in avtomobile LJUBLJANA, 23. febr. — V noči od 22. na 23. februar 1966 je večja skupina ljudi na Titovi cesti ovirala promet, ogrožala državljane in avtomobile. Razgrajači so se pomikali proti konzorciju, nato so šli nazaj proti Figovcu in ponovno po Titovi cesti, Šubičevi, Prešernovi in Gosposvetski do Ajdovščine. Med svojim pohodom so ustavljali avtomobile, tolkli po njih, lomili antene in jih skušali prevračati. Ko so miličniki intervenirali so jih napadli, enega podrli na tla in vrgli nanj reklamno tablo za »Hokej 66«. Eden izmed razgraja-, čev mu je celo grozil z nožem. Ker so postali vse bolj nasilni in so prekoračili že vse meje, so bili uslužbenci milice prisiljeni uporabiti gumijevke in tako vzpostaviti red. Pridržanih je 29 razgrajačev, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Po dosedanjih ugotovitvah UNZ je bil eden od kolovodij razgrajačev Andrej Vaiušnik, star 31 let, doma iz Ljubljane, ki že dalj časa živi v berzdelju in je bil že štirikrat sodno kaznovan ter večkrat v postopku. Imenovani se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi hude telesne poškodbe natakarja v baru »Slon«. Cene postajajo resna ovira Ob tem, ko imamo družbeno kontrolo cen, pa zanjo nimamo primernih in javnih kriterijev LJUBLJANA, 23. februarja. Sedanji režim cen že postaja resna ovira pri uveljavljenju načel gospodarske reforme. Predvsem zaradi tega, ker ob družbenem nadzorstvu nad cenami niso jasno določeni in jasno znani kriteriji, kako pravzaprav omenjeno nadzorstvo izvajati. Prav zaradi tega tudi prihaja v proizvodnji in tudi v trgovini do nesmislov. Nekaj nevzdržnih primerov so posredovali na posvetu predstavnikov kovinskopredelovalne industrije in elektroindustrije o sistemu cen. V tovarni »Gorenje« bi recimo pridobili kar 700 milijonov dinarjev, če bi namesto domače lahko v proizvodnji uporabljali cenejšo uvoženo pločevino. V tovarni emajlirane posode v Celju morajo domače hladno valjane trakove plačevati po 270 dinarjev, uvoženi pa bi stali le 170 dinarjev kilogram. »Ob tako veliki razliki seveda tovarniških problemov ne moremo reševati z odkrivanjem notranjih rezerv!« Čeprav so v tej tovarni že septembra zaprosili za spremembo cen v zveznem zavodu, zdaj čakajo, če bodo izpolnili obljubo in do konca tega meseca posredovali bodisi pozitiven, bodisi negativen odgovor. Gre zlasti za tri izdelke omenjene tovarne: radiatorje, pocinkano posodo in za kopalne kadi. Ce bo odgovor odklonilen, potem ne bo kazalo drugega kot opustiti proizvodnjo, kljub temu, da so v obrat za proizvodnjo radiatorjev največ investirali in je zato tudi najsodobneje o-premljen. Podoben ekonomski nesmisel je tudi pri po- V intenzivnejša S seminarja »Urbani-zem 66« o metodah urejanja v mestnih regijah LJUBLJANA, 23. febr. V celotedenskem sporedu posvetovanj, seminarjev in simpozijev z aktualnimi urbanističnimi temami, ki jih prireja Urbanistični inštitut Slovenije skupaj z Urbanističnim društvom Slovenije, je bil danes na sporedu šemi nar »Urbanizem 66« s temo: »Metode in sredstva urejanja v mestnih regijah«. Na seminarju je sodelovala vrsta znanih urbanističnih strokovnjakov, ki so govorili o aktualnih problemih urbanizma, variantnih konceptih prostorskega razvoja, vprašanju koncentracije industrije v mestih, problemih naseljevanja in javnega prometa, planiranju stanovanjskih naselij, rekreacijskih prostorih mestnega prebivalstva in o drugih aktualnih vprašanjih. Skozi vsa izvajanja pa se je kot rdeča nit vlekla misel, da lahko z vso- upravičenostjo ne samo pričakujemo, marveč tudi napovedujemo v prihodnosti intenzivnejšo, močnejšo urbanizacijo kot doslej. Prav zato, ker se je po vojni proces urbanizacije razvijal razmeroma počasi, bo v prihodnje število prebivalstva v mestih nedvomno raslo hitreje kot doslej. Seveda pa so pri tem možni razni koncepti oziroma razvojne variante, o čemer pa si pri nas še nismo povsem enotni. Jutri bo na sporedu sestanek predstavnikov vodilnih urbanističnih raziskovalnih inštitucij Jugoslavije, tema posvetovanja pa je regionalno prostorsko urejanje v Jugoslaviji. IGOR PREŠERN cinkani posodi, medtem ko priznavajo, da je proizvodnja kopalnih kadi tehnološko zastarela. Nadzorstvo nad cenami torej postaja zelo resna ovira napredka v proizvodnji. In vendar morajo — če hočejo v prihodnje poslovati renta-bilneje — tovarne razvijati nove izdelke. K temu jih sili domači in tuji. trg. V sedanjih razmerah pa je manj težav z razvojnimi, konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami ter z izdelavo orodij za novo proizvodnjo kot s postopkom, da pristojni organi odobrijo cene izdelkov. Povsem nevzdržne primere v proizvodnih organizacijah je izzvala tudi praksa pristojnih organov za cene, ki teh niso določali posameznim izdelkom, pač pa posameznim proizvajalcem. To pomeni, da veljajo za enake izdelke pri različnih proizvajalcih povsem različne cene. Neutemeljene razlike so včasih dokaj občutne! Povsem utemeljeno pa je mogoče tudi resno podvomiti v učinkovitost in smiselnost takšnega družbenega nadzorstva, ki ga opravlja zvezni zavod za cene. S cenami vse elektroindustrije se recimo na zavodu ukvarja le en sam človek. Samo v ceniku združenega podjetja »Iskra« pa je okoli 9.700 različnih izdelkov in cen! Vprašanje pa je tudi ali pretirano ugodne cene, 'ki veljajo za izdelke bazične industrije preveč zaviralno ne vplivajo na izvozna prizadevanja predelovalne industrije. V republiški gospodarski zbornici so o disparitetah in režimu cen že pripravili posebno gradivo, razpravljajo pa tudi o gradivu zvezne skupščine, ki obravnava problematiko cen. Smatrajo, da bo mogoče na osnovi konkretnih pojavov in pripomb iz delovnih organizacij — ob upoštevanju obeh analiz — pripraviti primerne predloge in zahteve za obravnavo v ustreznih zveznih organih. F. JERAS Prodajali so amonijev klorid namesto magnezijevega sulfata SUBOTICA, 23. febr. (Tan-jug). V subotiški lekarni, ki je v pritličnih prostorih magistrata, so te dni zagrešili napako, ki bi za mnoge utegnila biti usodna. Od 17. do 22. februarja so v paketih po pol kilograma in 1 kg prodajali amonijev klorid namesto magnezijevega sulfata. Ker je salmijak strup, katerega najmanjše količine lahko povzročijo smrt, je sekretariat za notranje zadeve iz Subotice opozoril danes prebivalstvo severne Bačke na nevarnost in zaprosil vse, ki so v tem času v omenjeni lekarni kupili grenko sol, naj jo takoj prinesejo nazaj zaradi kontrole. Uslužbenci lekarne so prodali 3,5 kg amonijevega klorida namesto grenke soli. Naročajte Priprave na šesti kongres SZDL Izvršni odbor GO SZDL Slovenije o občinskih konferencah LJUBLJANA, 23. febr. — Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije je danes obravnaval konference občinskih organizacij Socialistične ki so v glavnem že pa je razpravljal še o pripravah na VI. kongres SZDL Slovenije. Občinske konference so se vsebinsko vključile v predkongresne razprave. Izvršni odbor de ugotovil, da so razprave na teh konferencah izpričale izredno zanimanje občanov za aktualna družbenoekonomska in politična vprašanja in močno zavzetost za uspešno urejanje te problematike. To priča ne le o organizacijskem razvoju Socialistične zveze in krepitvi njene vloge, marveč tudi o novi družbeno ekonomski situaciji po reformi, ko občani čedalje bolj čutijo, da potrebujejo Socialistično zvezo kot tribuno, na kateri soočajo in izmenjujejo svoja mnenja in stališča glede pomembnih vprašanj našega razvoja. Ob uspešnem razčiščevanju mnogih vprašanj pa so občinske konference Socialistične zveze opozorile tudi na to, da bo potrebno v nadaljnjih predkongresnih razpravah ter ha kongresu še bolj proučiti in zavzeti določnejšo usmeritev glede reševanja nekaterih še odprtih perečih problemov. Izvršni odbor je obravnaval tudi organizacijo nadaljnjih predkongresnih razprav ter priprav na VI. kongres, ki se bo začel predvidoma 5. aprila. O tozadevnih predlogih izvršnega odbora, ki imajo ta namen, da bi prispevali k čimbolj delovnemu značaju kongresa, bo razpravljal glavni odbor na svoji sejj f- marca. M. 'ZAKRAJŠEK Miha Marinko v Mariboru MARIBOR, 23. febr. — Da-nes je obiskal Maribor politični sekretar CK ZKS Miha Marinko. Sestal se je s političnimi sekretarji občinskih komitejev ZK Center, Tabor in Tezno. Razpravljali so predvsem o delu ZK pri urejanju nekaterih gospodarskih in družbeno političnih problemov na področju mesta. Pogovora se je udeležil tudi član izvršnega komiteja CK ZKS Tone Kropušek. M. K. Janko Smole v Pomurju GOR. RADGONA, 23. febr. — Danes popoldne je obiskal Gornjo Radgono predsednik IS skupščine SR Slovenije Janko 'Smole, ki ga spremlja več članov IS, * med njimi tudi Beno Zupančič. Ugledni gostje so se sestali s predstavniki gospodarskega in družbeno političnega življenja radgonske občine. B. B. Včeraj v zvezni skupščini Tudi gospodarski zbor naj bi obravnaval beneficirani staž Mnenje odbora socialno zdravstvenega zbora za organizacijo socialnega zavarovanja OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 23. februarja. Odločitev odbora socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine za organizacijo in financiranje socialnega zavarovanja, da bo moral o benificiranem delovnem stažu razpravljati tudi gospodarski zbor, je povsem pravilna. Zakona, ki naj bi ju skupščina sprejela v zvezi z beneficijami (spremembe in dopolnitve pokojninskega zakona in zakon o ugotavljanju delovnih mest, za katera naj bi veljal beneficirani delovni staž), temeljita namreč na prepričanju, da beneficije niso samo stvar solidarnosti delavcev, temveč predvsem dobrega in sodobnega gospodarjenja. Iz zakonskih osnutkov je razvidno, da dajeta več možnosti za beneficirani delovni staž delavcev. Hkrati odpravljata dosedanjo statičnost pri obravnavi beneficij, saj se opredeljujeta za delovna mesta in ne več za poklice. Zato na marsikaterem beneficiranem mestu te ugodnosti ne bo več, medtem ko bodo beneficije priznane na tistih delovnih mestih, kjer jih doslej ni bilo- Novi zakon o beneficij ah bi torej utegnil prizadeti vrsto delavcev, ki so jim bile doslej priznane te olajšave. Sedanji osnutek pravi, da bi dosedanje beneficije priznali samo že upokojenim delavcem in tistim, ki so že zaprosili za upokojitev, ali pa, da bi priznali vse dosedanje benificije do takrat, ko bo sprejet novi zakon. Poslanci so se zavzeli za to rešitev, vendar so se pozanimali, kako bo to vplivalo na stroške skladov pokojninskega zavarovanja. Podobno so se zanimali tudi glede dodatnih prispevkov, ki jih bodo poslej plačevale delovne organizacije za beneficije. Nekateri poslanci so opozorili na to, da delovnih mest, ki so škodljiva zdravju ali pa so izredno težavna, pri nagrajevanju po rezultatih dela ne vrednotimo primerno. Marsikje prav ta dela slabo plačujejo, namesto da bi jih ocenili kot beneficirana, Poslanci so zlasti poudarili, da bi bilo treba pojasniti, zakaj številnih predlaganih delovnih mest niso uvrstili med beneficirane. Drži namreč, da so varnostni ukrepi v marsikateri. delovni organizaciji zelo pomanjkljivi, čeprav predpisuje te ukrepe 65 tehničnih zakonov in čeprav so delovne organizacije po novem zakonu o varnosti pri delu odgovorne za varnost delavcev. Smisel vsega kompleksa beneficij, kot jih predlagajo zakonska osnutka in skupščinska telesa, je v tem, da bi zagotovili čimbolj še gospodarjenje ob prizadevanju, da dočakajo delavci brez nesreč in bolezni čimvečjo starost, da ostanejo na delovnem mestu čim dlje, vendar ob čim krajšem delavniku. Zato je potrebno ukreniti vse, da bo predvideni zakon spodbujal delovne organizacije k takim ukrepom, s katerimi bodo izboljšane slabe delovne razmere. To pa je mogoče najuspešneje doseči z modernizacijo proizvodnje, ne pa s še številnejšimi beneficiranimi delovnimi mesti. S tem zakonom bo mogoče urediti omenjene zadeve tako, kot to ustreza našim gospodarskim gibanjem in koristim delavcev. Najbolj značilno je, da bo zakon uzakonil beneficiranje samo za čas, dokler ne bodo delovne organizacije izboljšale delovnih razmer. VIKTOR ŠIREC Železnica še vedno v škripcih S seje sveta za promet pri gospodarski zbornici LJUBLJANA, 23. februarja. Kljub višjim tarifam in ukinitvi nekaterih prog železnica še vedno ne more pridobivati sredstev za razširjeno reprodukcijo. To je bila ena izmed ugotovitev sveta za promet republiške gospodarske zbornice, ki je med drugim obravnaval teze . perspektivnega razvoja Slovenije do leta i970. Na seji so ugotovili, da je železnica zvišala prevozne tarife več, kot je bilo sprva predvideno in sicer za 39 odstotkov namesto 32 odstotkov. S tem so prizadeta zlasti nekatera večja proizvodna podjetja, kot na primer železarna Jesenice, tovarna aluminija v Kidričevem in druge, ki so odvisne od prevoza nizko tarifnega blaga (na primer rude), kjer vsaka podražitev železniškega prevoza ta- lovi hoteli na Jadram Za njihovo dograditev je dalo kredite zunanjetrgovinsko podjetje »Generaleksport« iz Beograda BEOGRAD. 23. februarja (Tanjug). Novi hotel »Ambasador« v Opatiji bo sprejel prve goste konec maja letos. Dograditev tega hotela, ki bo najbolj razkošen na jadranski obali, je omogočilo beograjsko zunanjetrgovinsko podjetje »Generaleksport«, ki je dalo investitorjem milijardo 250 milijonov dinarjev kredita. Luksuzni hotel »Ambasador« v Opatiji bo imel skupno 423 postelj, od tega četrtino v apartmajih. Razen tega bo imel hotel tudi zimski in letni bazen, več dvoran, bar in svojo plažo. Povprečni penzion bo znašal okrog 15 dolarjev v glavni sezoni. Tuje turistične agencije se že zelo zanimajo za rezervacijo. Glede na to računajo, da bo že to poletje hotel poln. gostov. Kakor je predvideno, naj bi znašal letni dohodek hotela milijon 100 ^tisoč dolarjev. Beograjsko podjetje »Generaleksport« je prav tako odobrilo še okrog 800 milijonov starih dinarjev kredita za dograditev hotelov »Grand Adriatic« v Opatiji, »Adriatic« na Hvaru in hotelov v Primošte-nu, Omišlju, Cavtatu in Rabcu. To so hoteli druge kategorije in bodo imeli skupno 1200 ležišč. Na podlagi teh kreditnih dogovorov ima »Generaleksport« pravico, da najame del postelj v teh hote lih za goste svojih turističnih predstavništev v tujini, kakor tudi pravico do odkupa dela deviz, ki jih dobe ti hoteli. V zveznem odboru za turizem menijo, da bi v drugih hotelih, ki jih grade, morda skušali dobiti dodatna sredstva podobno kakor v hotelu »Ambasador«. Zdaj je namreč pred dograditvijo še 34 hotelov z okrog 4000 posteljami, vprašanje pa je, ali bodo vsi dograjeni do začetka junija, kakor je predvideno, ker so pri nekaterih prav tako presegli gradbene stroške. koj močno vpliva na proizvodne stroške. To pa lahko povzroči podražitev nekaterih predmetov široke potrošnje. Predstavniki železnice pa pravijo takole: čeprav železnica že več let nazaj ni spreminjala svojih tarif, so ocene blaga kljub temu naraščale. Zakaj naj bi imela prav železnica takšen odločilen vpliv» na trg, če pa vemo, da so vzroki tudi drugje. Železnica mora pridobivati tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki pa jih zdaj ne more. člani sveta so menili, da je železnica pač gospodarska organizacija in če jo nekdo omejuje pri določanju njenih tarif, naj plača razliko, ki nastane med prevoznimi stroški in dejansko ceno. Svet je obravnaval med drugim tudi teze perspektivnega razvoja SRS do leta 1970, ld jih je izdelal republiški zavod za gospodarsko planiranje. Teze predvidevajo modernizacijo in elektrifikacijo železniške proge Ljubljana—Zagreb in hitrcPdogra-ditev proge Koper—Prešnica. Razen tega naj bi po dokončani modernizaciji gorenjske ceste in ceste Rimske Toplice—Zidani most postopno nadaljevali gradnjo zasavske ceste in modernizirali odsek Hruševje-Senožeče. Pripravili naj bi gradnjo nove avtomobilske ceste Maribor — Ljubljana—Gorica. , N. ISAJEVIč Svinjsko meso iz rezerv spet na trgu BEOGRAD, 23. febr. (Tar jug). Zvezna direkcija za pre hrano je v zadnjih neka' dneh prodala še 975 ton s vi nine za potrebe največjih jugoslovanskih potrošniških centrov. Od tega so podjetja iz Beograda kupila 250 ton svinine, iz Ljubljane 130 ton, Zagreba 190, Sarajeva 100, Skopja 87, Titograda 80, Maribora 58 in Celja 20 ton. PETER MOZOLEC IZJAVA ZA TISK 121/02AJ O poTXJ. ~LE EJNEo Eroine,/ Aoveč,i ^ /V r-'' — (ZVIŠANJE cnKuPH/H CEN 7(/60SLAV/7/U — A/O/ p*J / 5Poso/sa/oS7^, .„ 7>/&Niv2j4£>/eAI/ Ave /// ZAV/ŠSTZE h* /ZMŽAiMO E-isSC-nco /2roti redkim podjetjem zunaj združenih zahodnih monopolov se v zadimi dobi stopnjujejo tako po razsežnosti kakor tudi po srditosti. Povsod, kjer gre za nova pomembna nahajališča ali za gradnjo važnih naftovodov ali plinovodov in tudi pomembnih rafinerij, je odločilno udeležen ameriški kapital. ZDA morajo v korist izvoza kapitala v ta namen žrtvovati svoja prizadevanja za uravnovešen j e plačilne bilance. Znano je, da so se zlate Upravni odbor »ZARJA« obrtno montažno podjetje Kamnik razpisuje prosto delovno mesto: TEHNIČNEGA VODJE OBRATA »INSTALACIJE« Pogoji: dipl. strojni ing. I. stopnje ali strojni tehnik s primemo prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. — Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo gornjemu naslovu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 1830 rezerve ZDA zaradi deficitov v plačilni bilanci v 10 letih zmanjšale od 24 na 13,6 milijarde dolarjev in da so primorane omejevati izvoz kapitala. Toda te ameriške »prostovoljne omejitve« izvoza kapitala zaradi uravnoveše-nja plačilne bilance tudi v zadnji dobi praktično niso prizadele izvoza kapitala za naložbe v tujini, ki imajo namen obvladati svetovni trg v korist ameriških monopolov, kar velja predvsem za industrijo nafte. Samo lani so v naftno industrijo v Afriki, predvsem v Libiji, investirali 830 milijonov dolarjev. Pri investicijah za izkoriščanje velikih rezerv zemeljskega plina na Nizozemskem odločilno sodelujejo z angleškim kapitalom (Shell), prav tako pri gradnji velikih naftovodov v Evropi, ki jih obratuje zdaj že 17 v skupni dolžini 3200 km, v gradnji pa je nadaljnjih 8 naftovodov v dolžini 1900 km. V ZDA so na delu močne sile proti politiki omejevanja investicij v tujini povsod tam, kjer gre »za dolgoročne koristi ameriškega gospodarstva«, četudi naj bi tvegali še nadaljnje zmanjšanje ameriških zlatih rezerv. V kakšnih okvirih se gibljejo te koristi ameriškega kapitala, nam kažejo naslednji podatki o dobičkih ameriških petrolejskih družb. Sedem največjih družb te vrste je lani izkazalo 3244 milijonov dolarjev čistega dobička, od tega Standard Orl of New Jersey (skupaj s pripadajočo družbo Esso) 1035 milijonov dolarjev, Texaco Inc. New York 637 milijonov, Gulf Oil Corp. 427 milijonov, Standard Oil, of California 391 milijonov dolarjev itd. Na evropskem trgu velja boj ameriških monopolov predvsem sovjetski nafti. Tu gre zlasti za pritisk na Italijo, ki uvaža letno 7 milijonov ton sovjetske nafte. Sploh je Američanom trn v peti neodvisni državni koncem ENI, ki je skušal zrušiti monopol velikih zahodnih petrolejskih družb, pa mu to ni uspelo zlasti po misteriozni smrti njenega agilnega predsednika inž. Matteia ob letalski nesreči. Svojo rafinerijo v Aigleu v Švici, ki je sklenila dolgoletno pogodbo za uvoz sovjetske nafte, je moral koncem ENI po izgubi zaradi dum-pinških cen na švicarskem trgu naposled prodati s precejšnjo izgubo. Za plin iz-Libije se je moral koncem ENI naposled sporazumeti z družbo Esso. Dograditev naf-. tovoda Genova—Ingolstadt na Bavarskem pa je naletela na nepričakovane ovire. Proti začasnemu dovoljenju bavarske vlade za gradnjo tega daljnovoda na zahodno nemškem ozemlju se je pritožilo na upravno sodišče več občin ob Bodenskem ježem. Ker je razsodbo v tem sporu pričakovati šele sredi leta, ne morejo dokončati zadnjih del na tem daljnovodu, ki "bi moral po načrtih že obratovati le s polovično zmogljivostjo. Podobno usodo je doživel tudi veliki švicarski zadružni koncem Migros. ki ima v Švici široko mrežo bencinskih črpalk, kjer prodajajo gorivo po nižji ceni. Zaradi bojkota pri nabavi bencina se je koncem Mi-gras odločil zgraditi lastno veliko rafinerijo »Frisia« v Emdenu v Zahodni Nemčiji. Po petih letih poslovanja z izgubami zaradi konkurence zahodnih koncernov z nizkimi cenami pa so morali to rafinerijo naposled prodati z veliko izgubo. FRANCE SEUNIG -Zares se mi zdi, da se vse politično življenje dežele, ki meri od severa do juga 3220 in od vzhoda do zahoda 2977 kilometrov, že počasi usmerja k volilnemu žarišču v fe-beruarju 1967. Celo sama izvolitev Indire Gandhi za vodjo Kongresa in tako tudi za predsednika vlade je v dokajšnji meri potekala v tem znamenju. Neki ostrosluhi reporter je poročal o podrobnosti, ki je ostala zapisana v letopisih indijskega žumaliz-ma, ki pa je hkrati po svoje osvetlila miselno usmerjenost, kakršna prevladuje med kongresnimi voditelji. Po pričevanju tega reporterja naj bi namreč predsednik Kongresa Kamaradž v letalu, ki ga je takoj po šastrijevi smrti neslo iz Madrasa v Delhi vodit zapleteno igro za izvolitev naslednika, mrmral: »Sever ... Jug ... Enotnost... Indira.« Naj bo to res ali ne, Indira Gandhi pooseblja vse to: doma je s severa, jug jo sprejema >z odprtimi rokami, razen tega pa predstavlja živo zagotovilo, da bo izvajala politiko svojega očeta Džavahar-lala Nehruja. Za politične profesionalce to ne pomeni veliko; to so celo pripravljeni trditi, da je sedanja predsednica vlade osebno »malo bolj leva«, kot pa je bil njen oče, in da je treba »počakati in videti«, kako se bo uveljavila na najodgovornejšem položaju v državi. Pač pa to pomeni izredno veliko za vaščana, ki po tradiciji voli Kongres Gandhija, Nehruja in šastrija — in ta vaščan tvori več kot osem desetin volilnega telesa. Poznavalci indijske politike — pravi poznavalci in tudi tisti, ki se kot taki postavljajo — so pripravljeni zagotoviti, da je nova vlada nemara malo bolj »leva« kot šastrijeva. Zlasti opirajo to na osebnosti Asoke Mehte in Dineša Singe. Asoka Mehta je prevzel izredno pomem-! ben resor za planiranje, ki so ga ustanovili prav po šastrijevi smrti. Prej je bil na ekonomskem območju, kjer se v indijski notranji politiki bijejo odločilne bitke, najpomembnejši položaj finančne; ga ministra. . Toda odkar je po dolgi podtakni kampanji velikega businessa in po še danes ne povsem razjasnjenem nesporazumu s šastri- jem odstopil »železna roka financ« T. T. Krišnamačari, je pomen finančnega resorja zbledel. Zdaj, ko je tu še ministrstvo za planiranje, so se finance spremenile bolj v tehnično-operativno službo kakor pa v organ, ki vpliva na odločanje o politični smeri. Dineš Sing je kabinetni minister brez listnice, neka vrsta operativne zveze med premierom in različnimi področji, kjer bi utegnile vznikniti težave. On in pa sama Indira Gandhi morda najbolj očitno predstavljata »novo generacijo na vrhu«; tako jo vsaj imenujejo nekateri. Toda v splošnem vidnejših sprememb ni bilo. In tudi ko bi bile, je veliko vprašanje, ali bi v sedanjih okoliščinah katerakoli kongresna stranka lahko ukrenila kaj odločilnega. V Delhiju, ki je kot izrazit ad-ministraflvno-politični center včasih bolj ločen od dejanskega stanja v državi, kakor bi bilo mogoče pričakovati na prvi pogled, lahko dostikrat slišiš ostre kritike o »imobilnosti«. V neformalnem pogovoru je neki indijski znanec z levice izbruhnil: »Poslušajte, ta dežela že sedem let posluša samo besede, besede, besede. Kdo ji bo dal dejanja? Povem vam, da se bo to nadaljevalo. Celo ortodoksni Morardži Desai, ki mu nisem prijatelj, bi bil boljši. Njegova akcija bi bila desničarska; a bila bi akcija.« Sedanji trenutek je bil pripravljen okvalificirati kot »hamletovsko dilemo«. Džaj-pursko zasedanje ga je bržkone razočaralo: toda treznejši duhovi priznavajo politične realnosti. Te pa obremenjujejo možnost za izrazitejšo akcijo s hudimi hipotekami. S Taškentom, ki ga je džaj-pursko zasedanje odobrilo v celoti, je bila sneta vsaj hipoteka z naslovom »Pakistan«. Kongresno vodstvo si je tu zagotovilo podporo za prepotrebno pomiritev na zahodnih mejah. In to ni bila samo naknadna potrditev že priznane smeri. »Tudi mi imamo svoje Bute. Moramo se jih varovati,« je v Nehru Nagaru dejal eden. vidnih voditeljev Kongresa. Besede veljajo zlasti za skrajno desničarsko stranko drobnih obrtnikov in trgovcev, po številu pritlikavo, a zato toliko hrupnejšo skupino bojevnikov za ortodoksni hi-nduiw>Tn Džan Sang. Taškent je zdaj, po Džajpuru — vsaj, kar zadeva Indijo — gotovo dejstvo. Ostajajo pa druge hipoteke. Med njimi je (vsaj zunaj) na prvem mestu Kitajska. Ploha ostrih not, ki potujejo med Delhi jem in Pekingom, ne pomaga pomirjati razpoloženje. Indira Gandhi je sicer, v intervjuju z dopisnikom pariškega Le Monde dejala, da so vrata odprta, a hkrati je pristavila, da je treba najti nekakšno podlago za pogajanja. Take podlage v tem trenutku očitno ni; indijski severni sosed pa ni za sedaj niti z eno samo kretnjo naznanil, da bi bil v kakršnem si bodi pogledu — bodisi z dejanjem bodisi z odsotnostjo dejanja — pripravljen če ne prispevati k ustvarjanju take' podlage, pa vsaj dopustiti, da sčasoma morebiti nastane sama po sebi. Vrednost proizvodnje v indijski vojni industriji seje samo v obdobju 1961 do 1964 potrojila. Ustrezno so se povečali izdatki za obrambne namene. Čeprav obsežnejših podatkov za preteklo leto ni, je jasno, da se je ta smer spričo konfliktov s Pakistanom nadaljevala; in dokaj jasno je tudi to, da v sedanjih okoliščinah nobena indijska vlada, tudi če bi to subjektivno želela, ne more preusmerjati razporeditve izdatkov v škodo obrambe. Druga velika hipoteka je hrana. V drugi polovici lanskega leta je ameriška pomoč iz kontrapart skladov prihajala v indijska pristanišča s tempom 500.000 ton na mesec. Za letos predvidevajo, da bodo ZDA poslale v Indijo 10 milijonov ton hrane in milijon ton živinskih krmil. Temu se Indija ne more odreči; in čeprav se trenutno okrog hrane razvijajo razburljivi politični spori, je vendarle res, da je poglavitni vzrok pomanjkanja živeža za celo tretjino slabša »letina« dežja v lanskem monsunskem obdobju. Obramba in hrana sta povzročila, da je četrti petletni plan, ki bi ga 'morali že dokončevati, za sedaj šele seznam potreb in prioritet. In navzlic razburjenim duhovom, ki so pripravljeni ostro trditi, da je Indija s tem, ko je spremenila hrano iz »ekonomskega problema v problem beračenja«, pozabila na^ spoštovanje do same sebe, so stvari takšne, kakršne so; delovati je mogoče le iz stvarnega stanja, ne iz projekcije želja. Indira Gandhi je v Džajpuru med drugim dejala, da Kongres v tem trenutku ne sprejema nobenih novih obveznosti, pač pa se trdno odloča, da bo uresničil tiste, ki jih je sprejel na prejšnjih zasedanjih. Več govornikov je poudarjalo, da se Kongres ne sme bati socializma niti v besedah niti v dejanjih; »zakaj demokratični socializem je naš program«. V tem sklopu je Kamaradž terjal akcijo proti monopolom, proti velikemu zasebnemu kapitalu. Že od oktob: sem kroži med politiki, vladnimi uslužbenci, ekonomisti, sociologi — in med predstavniki poslovnih krogov izčrpno in predvsem zaradi podatkov neusmiljeno zbirno poročilo vladne komisije, ki je raziskala koncentracijo zasebnega kapitala v indijski industriji, bančništvu in trgovini ter njene ekonomske učinke. Na socialni fronti je to trenutno eno najbolj vročih orožij. Toda z velikim kapitalom je tu bolj, tam manj povezana tudi vsa močna kongresna desnica; njegove tipalke segajo v marsikatero vejo osrednje uprave, še bolj pa v politične strukture posameznih držav. Volitve, ki bodo čez leto dni, ovirajo resnejšo akcijo. Asoka Mehta je teden dni pred začetkom džajpurskega zasedanja terjal ostrejšo državno kontrolo v gospodarstvu, zlasti še nadzorstvo nad komercialnuiii bankami. Veliki tisk, ki je neposredno povezan z velikim businessom in dostikrat neposredna last močnih finančnih skupin, ga je takoj naslednji dan napadel tako ostro, da je to bolj kot zgo-vorrio napovedalo, da je zasebni kapital pripravljen braniti se in nemara preiti tudi v naskok, če bi mu tako kazalo. Spričo vsega tega kaže, da bo to leto potekalo tu bolj v znamenju priprav na volitve in v znamenju poskusov za konsolidacijo Kongresa na tistih položajih, ki so jih sprejeli že v času Nehruja in šastrija, kakor pa v od-ločilnejših premikih na domačem torišču in v vidnejših zunanjepolitičnih potezah. DUŠAN DOLINAR Poslovno združenje »VEKTOR« - Ljubljana, Šmartinska 110 — zaposli honorarnega sodelavca, arhivarja Ponudbe pošljite gornje-mu naslovu. 1866 INDIRA GANDHI IN KAMARADŽ V stalno delovno razmerje sprejmemo več kvalificiranih in polkvalificiranih SOBARIC Stanovanje priskrbljeno. Pismene ponudbe s krajšim opisom dosedanje zaposlitve pošljite do 10. 3. 1966. na naslov: Vojno odmaralište »PODGORA« - Baška Voda pri Makarski. 1869 Blejski pogovori novinarjev iz dvajsetih dežel Miza je bila naposled okrogla O objektivnosti, različicah resnice in novinarski odgovornosti Će so se novinarji iz dvajsetih dežel sveta pri vseh svojih različnih usmeritvah in problemih odločili, da se zberejo na Bledu in v Kranjski gori v znamenju smučanja, je bil to gotOvo v nekem smislu beg od vsakdanjega dela z željo po sprostitvi in športnem tekmovanju. Toda hkrati jim je bilo smučanje izgovor za nov sestanek o novinarskem delu in perečih političnih in mednarodnih problemih. *Ta vsakoletna novinarska srečanja v okviru mednarodnega smučarskega kluba so bila pred- desetimi, dvanaj stimi leti še res zgolj šport-na m samo z majhno udeležbo. Zdaj postajajo ta srečanja vse bolj množična in tudi po svoji ravni vse višja. Iz začetne privatne pobude nastaja pomembna prijateljska mednarodna organizacija z vsemi atributi reprezentativnosti. Na Bled, kjer je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, smo tako dobili tudi pismi lanskega častnega predsednika prireditve v Tatran-sk: lomnici, presednika slovaškega parlamenta Mihela Chudika in francoskega mini. st ra za znanstveno delo Alei-na Peyrefitta- Kljub temu pa je bila značilna med srečanjem še vedno težnja, da bi se novinarji sprostili kot ljudje, da se njihova stališča ne bi nujno istovetila z uradnim predstavljanjem posameznih držav. AMERICAN SIMON KANTIN Iz dveh razlogov verjetno ni naključje, da se je težnja po neiki izhodiščni depolitizaciji udeležencev netaktično in netaktno izrazila prav pri gostih iz ZR Nemčije. Kapitan njihove nacionalne ekipe je namreč odklonil udeležbo pri pietetni počastitvi grobnice narodnih herojev v Ljubljani, kar je predlagal mednarodni predsednik Fran- coz GJles de ia Rocque. Ze giede na soglasno uueiežOo ostalih in krim&o svoj m iast-mh članov, je s tem pač dosegel prav nasprotno, m*nastopil še kako politično obarvano. Obratno pa se nam je zdelo prav, da so se okrogle mize, ki so se odvijale najprej v dveh ločenih pripravljalnih krogih in nato skupno, končale pri vsej svoji izraziti politični diskusiji brez nekih formalnih zaključnih resolucij, k čemer se je sicer nagibala češkoslovaška Škapina, ker bi to Utegnilo razbiti sila pozitivno, kljub razlikam v osnovah enotno ozračje. Za pogovore smo pripravili dvanajst vprašanj z lahkotno paralelo med snežno ter mednarodno situacijo. Vendar pa je diskusijska vnema utegnila v omejenem času razviti samo nekaj od teh vprašanj, pri čemer pa je zajela že kar obsežen krog problematike. Ameriški kolega je pritegnil, češ da je politično stanje danes v svetu bolj nevarno, kot pa sicer precej slabe snežne razmere. Švicarska kolegica je praktično rezonirala, da je za Švico vprašanje snega včasrth še važnejše. Tršati Belgijec, navezujoč se na problematiko malih evropskih držav, je izrazil optimi- zem glede mednarodne situacije in odkril j ’kulisje: »Naš zunanji minister Spaak, ni odložil svoje nameravane poti v Moskvo zaradi kakega poslabšanja političnega položaja, ampak zgolj zato. ker ga je v nogi začela trgati putika!« Kot eno važnih vprašanj svetovnega ravnovesja se je izluščilo napeto stanje med ZDA in LR Kitajsko. »Mi priznamo samo eno Kitajsko, Formozo,« je kljuboval ameriški kolega in menil, da je Kitajska nevarno ekspanzivna, zaradj česar morajo ZDA ostati v oboroženi budnosti. Drugi, zlasti Cehi in Jugoslovani, smo se zoperstavili, ne glede na takšne ali drugačne odnose s kitajskim vodstvom, in menili, da delajo Američani v ’ tem pogledu grobo napako, ker ignorirajo svetovni razvoj in zakonite kitajske pravice. Kitajski problem je že star in prihaja zdaj samo do svoje zaostrene faze. »Kitajci nas ne bodo marali, tudi če bi jih prehranjevali!« — »Izolacija tako velikega naroda lahko postane nevarna!« Primerjava položaja v Južni Ameriki glede na njeno podrejeno vlogo v odnosu do ZDA in revolucionarna vrenja je ne samo prenesla problem na svetovno platformo, ampak je opozorila na splošno nujnost intervencije razu- ma, ki naj prepreči atomsko vojno iz obupa. Glede na vse to i# na na-m.govanja o nesoglasjih tudi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, se je postavilo samo cd sebe tudi vprašanje, ali ne bi torej kazalo zaradi ravnovesja vsaj realistično utrjevati dobre odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo. Seveda glede ameriške intervencije v Vietnamu je bil sovjetski kolega, tako kot večina ostalih, odločno kritičen. »Jf Vietnamu ni pač nobenega Kitajca,« se je zagozdil urednik CTK. »Novinarji moramo prispevati k boju za mir in tako tudi obsoditi tftrleriško intervencijo v Vietnamu,« je menil urednik Pravde. Tako so menili tudi mnogi drugi. Seveda pa se tu pojavlja vprašanje terminologije in objektivnosti. »Zakaj recimo Associated Press in TASS uporabljata za oznako borcev te ali one strani v Vietnamu različne oznake?« — »Na žalost smo taki, saj so nas tudi med vojno Nemci imenoval: bandite, če smo se borili za svobodo,« je menil črnolasi Francoz. »Izhajam iz objektivnosti naroda, ki se bojuje za svobodo,« se je skušal postavljati v vlogo južnega Viet-' namca zastopnik New York Herald Tribune, a pri tem požel pikro šalo belgijskega kolega. »Sicer pa vi, Kantin, ste dober človek, pojdite vi sam v Vietnam, in videli bomo, kaj boste napisali,« je predlagal Američanu resnobni Poljak. Nasploh so sklenili, da naj bi prihodnjič konkretneje obravnavali nekaj svojih mednarodnih komentarjev in reportaž in skušali najti neka skupna merila. Novinarska objektivnost je bila sploh ne kajkrat predmet pogovorov. »Pišemo samo to, kar so dejstva — kar je resnica,« je govoril eden. »Toda ali ne ustvarjamo neko politiko že s tem, da izbiramo neka dejstva med mnogimi dejstvi,« so se oglasili drugi. Ceh se je pritožil nad neobjektivnostjo Daily Telegrapha. ki je nekoč zapisal, da v Prag: še piva nimajo. Italijan pa je priznal, da so nek njegov reportažni zapis iz Jugoslavije, ko takrat v črni gori nj videl nobene nove hiše, v redakciji zlonamerno interpretirali, češ da se v Jugoslaviji sploh nič ne gradi. Pa vendar: informacije naj bi bile objektivne, čeravno so vselej nap'sane pod vplivom neke filozofije in svetovnega nazora. Novinarjeva odgovor-pošt in poštenost morata biti pri tem osnovno vodilo. Druga stvar je s komentarji, kjer vsakdo vloži več svoje osebnosti in subjektivnosti. A spet se je tu odprla zanimiva dilema: do kje lahko sega subjektivna svoboda pišočega novmarja? In medtem, ko je italijanski kolega sku- SOVJETSKI NOVINAR JEVGENIJ GRIGORIJEV šal načeti že nekoliko stereotipno vprašanje, kakšna je razlika med večpartijskimi in neodvisnimi časopisi ter partijskimi časopisi, je ameriški diskutant zelo odkrito priznal, da lahko objavi samo to, kar mu odobri glavni urednik in kar se sklada s splošno liniijo časopisa; še več: da je v Ameriki zelo težko šokirati že ustaljeno javno mnenje z nečem novim. »Meni nasprotno niso nikoli spremenili niti ene vrstice. To me čudi za tako svobodno deželo, kot je Amerika,« je odkimal starejši ugledni francoski novinar. V osnovah filozofskega pogleda na svet, to je v nekem humanizmu, smo si verjetno vsi enaki. Verjetno neke kanibalske filozofije ne bo zagovarjal nihče. A vendar imamo vsak svoje poglede ih svoja stališča, če tega ne bi bilo, bi lahko imeli en časopis za vse. Ko pa smo po drugi strani iskali potj zbliževanja, smo se strinjali, da je treba iskati pri nasprotniku ne samo slabih, ampak tudi dobrih strani, da se je pod površjem političnih raz-j lik ustavljati tudi pri vprašanjih kulture, ki je že v svojem bistvu veliko bolj univerzalna. »In kaj nam je ne glede na’ različne barve puloverjev 'in različne nazore nasploh skupno,« se je glasilo vprašanje. »Mislim, da to, da bi vsakdo rad dobro in zadovoljno živel vsaj do devetdesetega leta, zato pa si moramo tudi skupno prizadevati za mir,« se je vmešal madžarski diskutant. »Osebne zveze so bolj neposredne, kot uradne,« je bila nedeljena ugotovitev in zato smo sklenili, da si bomo vzajemno izmenjali naslove ter izdali adresar vseh članov mednarodne novinarske skupnosti. Ko smo načeli vpra- šanje svobodnega vstopa vseh novinarjev v vse dežele sveta, smo kritizirali primere, ko so nekatere dežele, bodisi s to ali ono družbeno ureditvijo,- tujim novinarjem -odklonile vstopne vize. Mednarodno združenje novinarjev je sploh začelo akcijo za uvedbo posebnih potnih listov, ki bi bili veljavni za vse dežele. »če smo v nekaterih vprašanjih edini: na primer glede potrebe po odgovornosti, pogumu in objektivnosti, smo si v drugih individualnih vprašanjih, do kje naj sega svoboda pisanja, morda še različni, vendar pa to nikakor ne sme zmanjšati našega strpnega spoštovanja do drugih mnenj,« je razmišljal Američan; in podobno na drugi strani mize Rus: »Že to je dobro, da svoje mnenje odkrito povemo in da vemo, kjer kdo sedi. Sicer pa imamo okrogle mize vsak dan v privatnih pogovorih... Glede perspektiv sem kljub nevarnemu položaju optimist.« »Blejski pogovori so bili po svoji poglobljenosti in veliko večji iskrenost1 kot med diplomati, v svetu skoraj edinstven:,« je menil direktor evropskih kvefcerskih seminarjev iz' Ženeve. Francoski doye~ pa je zaključil: »To je bilo zame največje doživetje po dvanajstih letih. To je neformalno društvo narodov, ki naj človečansko bratstvo razširja preko meja tudi v prihodnje. Odhajam pa tudi, opevajoč jugoslovansko gostoljubnost in napovedujem vašo prihodnjo zarjo blaginje.« Kljub oglatosti je blejska miza postajala ob koncu vse bolj okrogla. Kot jezero pod oknom, kot lepi širni svet, ki bi ga bilo z nesmiselno vojno tako škoda uničiti. BOGDAN POGAČNIK »Pravda« o Sinjavskem in Danijelu »Sovjetski pisatelji so popolnoma svobodni v svojem ustvarjanju« Potem ko je sekretariat zveze književnikov ZSSR objavil odprto pasmo, se je tudi glasilo CK KP SZ »Prav* da« obtnilo v torek na tuto »napredne javne delavce na svetu, ki so se vznemirili« zaradi nedavnega procesa proti sovjetskima književnikoma Skijavskemu in Danijelu. V redakcijskem članku lista je rečeno, da so ti častivredni ljudje, ki mso mogli dobiti pravilnih podatkov in so boli o stvari poučeni le iz pisanja buržoaznega tiska, začeli v tem procesu nekakšen skrit smisel in se vpraševati, ali gre za problem demokracije v Sovjetski zvezi in ali s tem ni okrnjena svoboda ustvarjalnosti v tej deželi. »Pravda« poudarja, da so sovjetski pisatelji »popolnoma svobodni v svojem ustvarjanju, tako po izbiri tem kakor po obliki pisanja in lahko pišejo tako o uresničevanju velikih idej kakor tudi o temnih plateh sovjetske vsakdanjosti in kritizirajo vse, kar zavira napredovanje«. List sodi, da sta Sinjavski in Danijel človeka, ki sta »pod krinko poštenih pisateljev prikrivala svojo pripravljenost, da izvajata naloge ideološkega rovarjenja sovražnikov Sovjetske zveze«. Zato je sodni proces, ki je potekal strogo v skladu z zakonom, dal tudi povod za novo antisovjetsko kampanjo z geslom, da v Sovjetski zvezi okmjujejo svobodo in demokracijo. »Sinjavski in Danijel nista prišla pred sodišče kot pisatelja, ampak kot človeka, ki sta se pregrešila zoper sovjetski sistem, ljudstvo in njegove revolucionarne pridobitve«. Moskovska .organizacija zveze književnikov Ruske federacije je izključila iz svojih vrst Andreja Sinjavskega. (TANJUG) Elektro Ljubljana sprejme za Počitniški dom elektrogospodarstva v Portorožu naslednje sodelavce: 1. kvalif. kuharico 2. priučeno kuharico 3. natakarico Zaposlitev je samo za določen čas in to med sezono od 1. 6. do 30. 9.1966. Ponudbe pošljite do 20. marca 1966 na naslov: Elektro Ljubljana, Ljubljana, Cigaletova ul. 13-VII. 1842 Upravni odbor Počitniške skupnosti »ZLATOROG« -Ljubljana razpisuj e prosto delovno mesto samostojnega knjigovodje ki bi opravljal še admi-nistratorske posle. Prednost imajo mlajši upokojenci-ke. Nastop službe s 1. marcem 1966. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Počitniška skupnost »ZLATOROG«, Ljubljana, Kotnikova 8. 1868 Komisija o nastopu in prenehanju dela v delovni organizaciji GIP »GRADIS« poslovna enota Ljubljana okolica v Zalogu 78 • razpisuje prosta delovna mesta za: 1.20 KV ZIDARJEV 2.15 KV TESARJEV 3.40 NK DELAVCEV Ponudbe naj kandidati vložijo v kadrovskem oddelku poslovne enote v Zalogu. Samska stanovanja so zagotovljena v samskem domu. Razglas velja 15 dni od objave v časopisu. Posebni pogoj: poskusno delo. 1867 Delovna skupnost Vzgojne posvetovalnice Ljubljana, Poljanska cesta 22 razpisuje delovno mesto TAJNICE za opravljanje admimstrs tivnih in računovodski] poslov. Pogoj: ekonomska sred nja ali njej sorodna šola prednost imajo kandidat ke z večletno prakso. Ponudbe z opisom dose danjih zaposlitev spijeje mamo do 5. marca 1966 KULTURA DELO stran S Med knjigami M. Žnidaršič: Ugasla luč Z dodatkom tridesetih novih pesmi je Cankarjeva založba pod naslovom Ugasla luč izdala izbor verzov Maričke Žnidaršič iz njenih doslejš-njih knjig: iz zbirke Pesmi izpod Snežnika (1950), Človek in zemlja (1953) in Nalomljena veja (1957). Spremno besedo tej tako upravičeni retrospektivi je napisal Lino Legiša. V njej ugotavlja pesničino nagnjenje k pesniški obravnavi, ki ohranja še zmeraj bližino stvarnega doživetja, in še, da sta avtorico pri izpolnjevanju programskega realizma podpirala tudi pretežni vzgled in prevladujoča zahteva časa. Zanimivo je tudi razlagalčevo spoznanje, da je avtoričina preprosta, včasih že kar pesniška govorica premaknila njeno osebno izpoved nemalokrat že kar v brezimno splošno veljave Ob vsem tem je Lino Legiša uvodoma sklepal, da je taka pesem dostopna širokemu krogu občinstva in da se za priljubljenost le-te pesnici ni treba bati. Potem se je zadržal ob posameznih pesmih in posameznih tematskih skupinah pesmi ter si prizadeva.! izluščiti iz stolpičev rimanih in metričnih verzov izvirne lirične poteze samorodne pesnice izpod notranjskega Snežnika oziroma iz obližja Cerkniškega jezera, pa tudi opomniti na spodrs- ljaje in očitne naslonitve na nekatere pesniške vzore. Vse to je razlagalec storil v dokaj prizanesljivem tonu in le na videz na ravni zahtevne literarno kritične obravnave. To je povzročilo, da teža esejistove besede ni v skladu z lestvico težavnostnih stopenj sodobnega pesniškega izražanja pri nas nasploh in da je, skratka, težja od pesničine. Tako iztrgane iz sorazmerja splošnih prizadevanj polpretekle in sedanje slovenske lirične izpovedi se utegnejo zato bralcu eseja zazdeti pričujoče pesmi res-nobnejše, kot v resnici so. Lahko se zgodi, da bo zaman iskal mimo njih ljudske pevnosti, domačijskega po-dobarstva in splošnoveljavne preproste izpovednosti, kar vse so predvsem lastnosti te poezijb. Ta skrb pa seveda velja le resnobnejšemu bralcu, tistemu, ki ima navado skrbno prebrati spremno besedo, preden se loti leposlovnega teksta, širokemu krogu — če obstaja in če je res tak, da bo poglavitni odjemalec teh verzov — bodo zadoščale pesmi same. Na videz neogibnega nesporazuma zato ob izdaji te knjige, ki je izšla v lepi opremi Jožeta Brumna, tako rekoč skorajda ne moremo pričakovati. To je pa tudi nekaj. JOŽE SNOJ Prejeli smo TONE LOGONDER: ANDREJCEK Živo dleto v škofjeloškem gradu Obisk pri kiparju Ton.etu Logondru Stal je ob oknu v beli halji z dletom ter kladivom v rokah. Zamaknjeno je strmel skozi grajsko okno na loško pokrajino in sprva menda sploh ni opazil mojega prihoda- Pod težkim grajskim obokanim stropom se njegova malce robata postava ni skladala z okoljem nežno oblikovanega kamenja :n mavca — dela njegovih rok. Akademski kipar Tone Logonder najde največ zabave prav tu, v svojem ateljeju na škofjeloškem gradu. — Drugače te res ni moč srečati kot z dletom. Nad čim ga sedaj »vihtiš«? — Dleto naslanjam na reljef »Rojstvo«. Pokojni Frančišek Smerdu me je kot svojega učenca naprosil, na mu na grobo obdelam »Rojstvo«. Ko sem marmor »spunkti-ral«, je moj učitelj umrl. Sedaj bom reljef sam končal, želim pa. da bi bilo v njem čimveč mojega učitelja. Nad »Rojstvo« se sklanjam tako rekoč dve leti in pol. Redko si lahko vzamem čas za drugo delo, pa čeprav se moj delovnik pogosto pričenja ob treh zjutraj- — Kdaj nameravaš razstaviti svoja najnovejša dela? — Z Ivom Šubicem bova razstavljala maja ali junija v 1 grajski galeriji. Želim se I predstaviti le s kmečkimi j motivi, ki so mi najbližji, j Nekaj bo starega, kar bom j še »izpilil«, nekaj pa tudi j novega. Skoraj vse bo v ; kamnu, ki ga skrbno izberem j in kar najbolj skušam prila- . goditi motim. Rastava bo potovala še v Kranj. Kamnik, j na Bled in Jesenice ter ver- ! jetno še v Celovec- — Kot vem, si se najprej ; poskusil - s čopičem. Ali še kaj slikaš? — Res sem se vpisal na akademijo kot slikar, po prvem letniku pa sem se preselil med kiparje. Toda loška dolina je jeseni in pozimi tako lepa, da si res ne’ morem kaj, da ne bi segel tudi po barvah. Tone Logonder je edini kipar, ki te dni razstavlja skupaj z desetimi gorenjskimi slikarji v novi galeriji v loškem gradu, štiriintridesetletni akademski kipar je pro- j fesor likovnega pouka v šo- j li v Gornji vasi in član no- j voustanovljenega pododbora ; društva slovenskih likovnih i umetnikov na Gorenjskem- } V. SMOLE Odgovornost za razmere v vzgojnih zavodih Konec preteklega meseca so se oglasili pri sodnici za mladoletnike občinskega sodišča - v Ljubljani tov. M. Lulik trije gojenci vzgojnega zavoda v G. Logatcu in se ji pritožili zoper razmere v tem zavodu. Tednik »Mladina« je njihove pritožbe skoraj v celoti povzel po zapisniku, ki ga je sestavila tov. Lulikova, in jih objavil v št. 6 z dne 12. II. 1966. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo pa je že 27. I. 1966 poslal v zavod tričlansko komisijo (Ciril Rus, Franc Brine in Branko Vesel), ki je raziskala pritožbe gojencev. Komisija je po zaslišanju 17 gojencev: nekaterih članov vzgojnega zbora, po posvetovanju z zdravnikom zdravstvenega doma v Logatcu dr. De Reggijem in po razgovoru s predstavniki občine v Logatcu sestavila poročilo. To poročilo je razmeroma obširno in ga ni mogoče niti povzeti v celoti. V bistvu pa komisija ugotavlja, da organizacija življenja in vzgojnega dela v vzgajališču ne ustrezata temeljnim strokovnim zahtevam in da je celotna dejavnost zavoda v popolnem nasprotju z družbenimi interesi. O vsem tem je tako ali drugače zdaj obveščena naša javnost. Zato je potrebno ponovno spregovoriti nekaj resnih besed o položaju naših vzgojnih zavodov. Za tistega namreč, ki že nekaj let nekoliko pobliže pozna razmere v vzgojnih zavodih, ne pomenijo poročila o Logatcu prav nič novega. Kar je novega, je to, da je zdaj končno vendarle izbruhnil škandal, ki je bil pred vrati že vsaj šest ali sedem let. Treba je reči, da so bili vsakokratni pristojni organi močno neobčutljivi ali pa se niso čutili odgovorne takrat, ko so pred leti komisija za posebno šolstvo pri tedanjem svetu za šolstvo, društvo defektologov, inštitut za kriminologijo in njihovi posamezni člani opozarjali na razmere v zavodih, zahtevali sredstva in predlagali u-krepe za sanacijo položaja. Toda nič se ni, premaknilo v odnosu vodilnih organov do vzgojnih zavodov niti ob poročilih, elaboratih, predlogih, intervencijah in prošnjah in nič se v tem pogledu ni premaknilo ob dogodkih v vzgajališču v Planini (leta 1963), ob razmerah v Veržeju, nič se ni spremenilo ob razmerah v Višnji gori (leta 1964). Naj povem; da te razmere niso bile bistveno boljše od razmer v Logatcu danes, ki so povzročile hudo kri in ner-vozno ukrepanje. Daleč sem od tega, da bi branil neprimerne, ne-vzgojne, surove in kar je še podobnih »vzgojnih metod«. Ni mogoče zagovarjati brezbrižnosti in brez-dušnosti. Zato je n. pr. komisija za posebno šolstvo leta 1963 zahtevala, naj intervenira republiški javni tožilec v primeru, ko lokalni organi niso opravili svoje dolžnosti zaradi pretepanja gojencev. Zato je društvo defektologov po svojih močeh ukrepalo v raznih oblikah, kadar je šlo za kršitve strokovnih in moralnih pravil. Vsi skupaj pa smo leta in leta opozarjali, da je objektivni položaj zavodov in njihovih delavcev nevzdržen in da bo neizbežno nekega dne izbruhnil škandal. Tu ni mogoče povzeti velikega kupa zapisnikov in drugih dokumentov, ki potrjujejo prednje navedbe. Naj povem le, da sem, povabljen na sejo prosvet-no-kultumega zbora republiške skupščine, spomladi 1965 med drugim dejal: »Komisija za posebno šolstvo pri sekretariatu za šolstvo je na zadnji seji razpravljala tudi o položaju v naših vzgojnih zavodih. Ugotovila je, da je ta položaj še slabši, kot bi mogel biti (spričo neprimernih stavb, lokacije in neznatnih sredstev, ki so bila vložena v to dejavnost), tudi zaradi tega, ker živi vzgojno osebje že dolga leta v neprestani negotovosti, brezperspektivnosti, z občutkom, da so le začasno tam, kjer so, in da se jih vsakdo otepa. Na ta občutek vplivajo različni vzroki, med njimi pa zlasti to, da njihov ustanovitelj noče biti ne republika ne občina, na katere teritoriju so, vztrajna prizadevanja občinskih forumov, da bi se zavodov znebili, nejasnosti glede financiranja celo osnovne dejavnosti, popolna odsotnost vsakršnih investicij in podobno. Menimo, da je treba temu napraviti odločno konec, ker gre vse to na škodo kvalitete in intenzivnosti vzgojnih prizadevanj. Toda red je treba napraviti najprej v republiških organih«. Vzgojni zavod v Logatcu je doživljal usodo vseh drugih zavodov in zraven še svojo posebno usodo. Kot je znano, je pred leti delno pogorel in se moral (po dolgih in mučnih intervencijah, prošnjah in grožnjah pri občini Kamnik) preseliti v grad Mekinje pri Kamniku. Od tedaj dalje je v tem zavodu položaj še slabši. Težko je na kratko opisati, kaj vse se je zgodilo v času po preselitvi v Mekinje. Naj zadostuje tale podatek: predsednik sekcije vzgojiteljev neprilagojene mladine društva defektologov je dne 14. 10. 1963 pisal predsedniku vrhovnega sodišča SRS, republiškemu javnemu tožilcu, republiškemu sekretarju za notranje zadeve, republiškemu sekretarju za pravosodno upravo, republiškemu sekretarju za socialno varstvo in republiškemu sekretarju za šolstvo med drugim to-le: »Kot je znano, je v Deškem vzgajališču v Gorenjem Logatcu dne 11. VII. 1963 gorelo. Zavod je deloma uničen. Med tem časom je bila stavba pokrita. S strani odločujočih či niteljev glede nadaljnjega obratovanja tega nujno potrebnega nam vzgojnega zavoda do sedaj ni bilo nič učinkovitega ukrenje-no. Vzgojne razmere v zavodu so nevzdržne. Tudi so potrebne v zavodu energične personalne spremembe.« (Podčrtal L. B.) Razmere se niso prav nič spremenile, nasprotno, vedno slabše je bilo, zakaj namesto pomoči je zavod doživljal same težave in ovire in pri tem je močno sodelovala tudi občina Kamnik. Tako na koncu ni kazalo drugače, kot zavod ponovno preseliti v Logatec, kjer kaže, da je okolje vendarle prijaz- nejše. Toda zdaj je seveda že vse zamujeno, vzgojitelji so naveličani, zagrenjeni in razočaram, pomoči ni od nikoder, širijo se govorice o ukinitvi zavoda in vse to, pa še marsikaj, kar tu ni bilo mogoče povedati, vsaj pojasnjuje logaški škandal, čeprav, ponavljam, ne opravičuje grobega ravnanja in drugih nepravilnosti. Kar se je zgodilo v Logatcu, se je zgodilo neiz-bežpo nujno in se bo neizbežno zgodilo tudi v drugih vzgojnih zavodih, če bomo ostali spet pri praznih besedah in zgražanju, namesto da bi odgovorno in strokovno ukrepali. Vzgojni poboljševalni dom v Radečah ima n. pr. danes že 200 gojencev, in to zaradi tega, ker sodišča ne zaupajo več v vzgojne zavode in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ne pošiljajo več vanje. Neizbežno je, da bo tudi v VPD Radeče prišlo do hudih težav, če bodo vse kapacitete presežene za 100 odstotkov, če bodo morali gojenci spati po hodnikih in na zasilnih posteljah in če bo na enega vzgojitelja prišlo dvakrat več gojencev, kot je dopustno po najbolj tolerantnih strokovnih merilih. Tu ni prostora za to, da bi dovolj jasno in utemeljeno obrazložil predloge, ki jih imata komisija za posebno šolstvo in inštitut za kriminologijo. Jasno je, da teh predlogov ni mogoče uresničiti brez zavzetosti, pa tudi brez denarja ne.' ■'In vendar, spet stojimo pred polovičnimi rešitvami. Ker ni denarja, naj bi se zavod v Logatcu kar preprosto odpravil, to pa seveda ni nobena rešitev, zlasti če upoštevamo, da je že zdaj v Radečah 200 gojencev in da mladinska kriminaliteta narašča. Pristojni organi poznajo naše predloge, ki zadevajo omrežje potrebnih zavodov na Slovenskem, pristojnosti, potrebna finančna sredstva za osnovno dejavnost in za investicije, ki zadevajo šolanje in štipendiranje potrebnih kadrov itd. Naši predlogi datirajo od leta 1958 in so dobili dokončno obliko leta 1961 v elaboratu, ki je bil predložen odboru za notranjo politiko, in ko se je ta razglasil za nepristojnega, še odboru za splošna in upravna vprašanja IS SRS. Vse to smo ponovili v letu 1963 ob požaru v Logatcu, dalje v začetku leta 1964 na seji odbora za notranjo politiko IS LRS in končno ponovno v februarju 1965 pred republiškim in organizacijsko političnim zborom ter na posebni seji pred prosvet-no-kultumim zborom republiške skupščine. Vse torej, kar je bilo mogoče storiti po strokovni in po društveni strani, je bilo storjeno že pred dobrimi petimi leti in nato še ponovno ničkolikokrat. Zdaj naj svojo vest za nazaj in za naprej izpraša še kdo drug in prevzame odgovornost za vse nadaljnje posledice, če na Slovenskem res ni mogoče najti več kot 30 milijonov .starih dinarjev za sanacijo stanja v zavodih in če res m mogoče urediti sistema za varstvo in prevzgojo vedenjsko motenih mladoletnikov po pameti in strokovno. LJUBO BAVCON ■►liPl <■ Xmw HOKEJ 66 V HOKEJSKI ŠTEVILKI „TOVARIŠA" 44 STRANI O ZGODOVINI HOKEJA O NASTOPAJOČIH REPREZENTANCAH O DOSEDANJIH SVETOVNIH PRVENSTVIH O TELEVIZIJSKEM PROGRAMU 500.000 S DINARJEV NAGRAD MODNO POROČILO IZ FIRENC NOČNI POTEP PO LONDONU REPORTAŽA O NESREČI V MARIBORU - ' »REŠITE OTROKA!« TOREJ - ŠE DANES HOKEJSKA ŠTEVILKA TOVARIŠA V MODRI BARVI KAKO NAROČATE KNJIGE PREŠERNOVE PREŠERNOVA DRUŽBE? DRUŽBA Člane Prešernove družbe vpisujejo poverjeniki, ki so v vsakem večjem kraju, v šolah, tovarnah, pri sindki-kalnih podružnicah, v ustanovah, v knjigarnah in .podobno. Za članarino 12 novih dinarjev bodo prejeli člani konec leta pet knjig, za 20 novih dinarjev pa sedem. Za doplačilo 8 novih dinarjev oz. 12 novih dinarjev si lahko člani zagotovijo trdo vezane knjige. Poverjeniki zbirajo tud! naročnike na revijo Obzornik — letna naročnina je 16 novih dinarjev — in na zbirko osmih romanov »Ljudska knjiga« za ceno 40 novih dinarjev za broširane, 55 novih dinarjev za vezane in 75 novih dinarjev za vezane v celoplatno. Če v vašem kolektivu ali kraju še ni poverjenika, postanite to vi. Ustregli boste sebi in tovarišem. Pišite nam in poslali vam bomo podrobnejša navodila za delo. Vsakdo pa se lahko vpiše v članstvo ali se naroči na ■revijo in romane neposredno na naš naslov: Prešernova družba, Ljubljana pp 41/1 ali pa v upravi Pražakova ulica 1, telefon 311-948. Zagotovite si najcenejše in kvalitetno branje s takojšnjim vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne ostanete brez najbolj popularnih knjižnih zbirk kakor so ostali mnogi letos. Sodobna češka komedija Pred premiero komedije »Poroka ženitnega goljufa« Oldriha Daneka v Mariboru Antoniu Moskalj-k, pred kratkim v Mor.te Carlu nagrajeni režiser za televizijski film »Molitev za Katarino Horovitz«, je letos spet gost mariborske Drame. Po lanski odlični režiji Blažeko ve TRETJE ŽELJE, za katero ie ansambel dobil nagrado ZDUS. je letos pripravil za mariborsko gledališko publiko komedijo POROKA ŽENITNEGA GOLJUFA. Avtor je češki dramatik in režiser Oldrih Danek, ki je napisal že nekaj uspelih dramskih tekstov- Cenijo pa ga'predvsem kot filmskega scenarista, saj mu je scenarij za film »Hic sunt Lecnes« prinesel kup priznanj. Od odrskih del je bila kritiki in publiki najbolj všeč njegova komedija »Poroka ženitnega goljufa«, ki jo je v sporazumu z režiserjem vodstvo mariborske Drame letos uvrstilo v svoj repertoar. »Poroka« je aktualna sodob- na komedija, ki je bila napisana predvsem z namenom, da bi zabavala- Delo je za jugoslovanske odre noviteta in bo v soboto, 26. februarja, prvič predstavljeno našim gledalcem. Za čim boijši uspeh predstave bo poskrbela domiselna scena, delo češkega arhitekta Miloša Ditricha, ki je že v lanski sezoni sodeloval z mariborsko Dramo, kostume je zasnovala akad- slik. Vlasta Kegeđušičeva. V glavni vlogi bo nastopil Anton Petje, njegov sin bo Janez Klasinc, fantova profesorica bo Angelca Jankova, Andršto-vo družino bodo sestavljali Pavla Brunčkova, Jože Zupan in Nataša Sirkova, ostali stanovalci hiše in meščani pa bodo: Breda Pugljeva, Boris Brunčko, Boris Kočevar. Arnold Tovornik, Marjan Bačko. Milena Godinova in Vo-iodja Peer. P. ŠTEFANAC Novice LJUBLJANA: bibliografija Louisa Adamiča — Literarni arhiv Louisa Adamiča, arhiv je deponiran v knjižnici Princeton University, New Jersey, je ležal skoro deset let nedotaknjen. Pred kratkim je sodelavec fakultete za angleški jezik Rutgers University Newark, New Jersey, gospod Henry A. Christian, sporočil, da je zadnjih šest mesecev urejal m katalogiziral rokopise, korespondenco in publikacije ter da pripravlja posebno knjigo z bibliografijo. Med drugim piše, dn je literarna zapuščina Louisa Adamiča bolj obširna, njegovo pisanje pa boljše, kot ga danes splošno poznajo: zato je prepričan, da bo njegovo delo obnovilo pravi položaj Louisa Adamiča v ameriški literaturi. LJUBLJANA: književnika na obisku — Minuli teden sta obiskala osnovno šolo v Polju književnika Vida Brestova m Smiljan Rozman. Učenci 5. in 6. razredov, katerim je bil obisk namenjen, so svoja gosta prisrčno sprejeli. Pozdravili so ju s Prešernovimi pesmimi, gosta pia sta se oddolžila z recitacijami svojih del. V sproščenem pogovoru. ki je sledil, sta odgovarjala na številna vprašanja vedoželjnih pionirjev. Zvedeli so marsikaj, česar književnikovo pero navadno ne zapiše, a je za mlade bralce posebno privlačno, pomembno pa tudi za oblikovanje njihovega odnosa do književnosti. RADOVLJICA: priporočilo za šolski prispevek — V teh dneh je skupščina občine Radovljica razposlala vsem delovnim organizacijam v komuni priporočilo, naj prispevajo 3.5 odstotka od bruto osebnih dohodkov za šolstvo. En odstotek teh sredstev bodo namenili strokovnemu šolstvu, medtem ko bi 2.5 odstotka zbranih sredstev porabili izključno za gradnjo novih osnovnih šol. Skupščina je na eni iz ned zadnjih sej že sprejela odlok o ustanovitvi sklada za financiranje novih gradenj imenovala pa je tudi komisije, ki bodo izdelale program razvoja šolstva in na podlagi stvarnih potreb določile vrstni red gradenj in obnov. Po programu naj bi zidali nove šole na Bledu, v Radovljici, v Bohinjski Bistrici, dozidali pa v Lescah in v Lipnici. Po sprejeti stopnji naj bi v štirih letih zbrali milijardo 780 milijonov starih dinarjev. O problemih šolstva v občini bodo razpravljali tudi na današnjem plenumu SZDL. CELJE: za osnovne šole 15 odstotkov več — Ravnatelji osnovnih šol ter predstavniki občinske skupščine Celje in odbora SZDL so včeraj na skupnem posvetovanju v Celju obravnavali globalno zasnovo delitve proračunskih sredstev, namenjenih v tem letu za šolstvo. Za vse osnovne šole v občini ter vzgojno varstvene ustanove bo predvidoma na razpolago 962 milijonov starih dinarjev. Sredstva za osnovno šolstvo so planirana za 15 odstotkov više kot lani. a kljub temu ne bodo mogla zadostovati, in to zlasti ne za kritje naraščajočih materialnih stroškov. Na današnjem posvetovanju so se med drugim dogovorili, nai šole odstopijo od omenjenih 15 odstotkov povišice na skupna sredstva 60 odstotkov za materialne izdatke, ostalo pa naj bi porabili z? zvišanje osebnih dohodkov. Razmeroma malo (komaj 10 milijonov starih dinarjev) je predvidenih za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. potrebovali pa bi nekajkrat toliko. Edina velika investicija je gradnja osnovne šole v Štorah, ki naj bi jo po programu letos dogradili. MURSKA SOBOTA: razstava .japonskega slikarja — V soboškem razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka so včeraj odprli v prisotnosti številnih domačinov in zastopnikov kulturnega življenja zanimivo razstavo barvnih lesorezov japonskega slikarja Hiroshige. Za razstavo pod naslovom »53 poštnih postaj na cesti Tokaido« je v Pomurju veliko zanimanja, saj je to prvo srečanje domačega občinstva z umetnostjo Daljnega vzhoda. BEOGRAD: nove prodaje domačih filmov — »Jugoslavija film« je v februarju prodala več domačih igranih in kratkih filmov. Poljska delegacija je po pregledu naših filmov odkupila »Signale nad mestom« žike Mitroviča, »Dva« Aleksandra Petroviča. »Ključ« Vanča Kljakovida in Krsta Papiča ter »Otok« Jovana Živanoviča. Delegacija iz NDR je tudi videla več naših filmov in se potem odločila za »Ključ«. »Drugo stran medalje« (Fadil Hadžič), »Pesem« (Rad.oš Novakovič), »Trenutke odločitve« (Frantiseli Cap), »Koto 905« (Mate Rei ja). »Karolino Reško« (Vladimir Pogačic). »Deveti krog« (France Štiglic) in druge. Kupila je tudi več kratkih filmov. »Jugoslavija film« je prodala Pakistanu 11 igranih filmov: štiri kratke filme je kupila Francija, ki se je odločila tudi za film »Marš na Drino«. Nizozemska televizija pa je kupila dva kratka filma. ZAGREB. Gogoljevo delo v petih knjigah — Matica Hrvatska je pravkar izdala izbrano delo Nikolaja V. Gogolja v petih knjigah na približno 1400 straneh. Gre za prevod izdaje, ki jo je 1959. leta pripravila založba Znanstvene akademije v Moskvi. V resnici je to prva enotna izdaja Gogoljevega leposlovja v srbohrvaščini. Uvaja jo obsežnejši uvod Malika Mulića o pisatelju in njegovem delu. Sicer so pa vse knjige primemo komentirane. Izdaja obsega oba dela »Večerov v zaselku ób Dikanjki«, pod naslovom »Norčevi zatrl ski« sedem kra jših povesti, oba dela »Tarasa Bulj-be«. znani komediji »Revizor« in »Ženitev« (v eni knjigi) m najslavnejše Gogoljevo delo »Mrtve duše«. Upoštevani so prevodi Ise Velikanoviča. Romana Šovaryja in Zlatka Crnkoviča. Lahko zapišemo, da je Gogoljevih pet knjig ena najokusnejših izdaj, kar so jih tuj? klasiki doživeli na srbskohrvaškem jezikovnem področju. ZAGREB: Jonke jev »Književni jezik u teoriji i praksi« — Prva izdaja tega pomembnega dela profesorja Jonkeja je izšla 1964. .era in je bila v sorazmerno kratkem času razprodana. Sedaj je izš^a druga, spremenjena in dopolnjena izdaja. V prvem delu je tiskanih več razprav o razmerah na jezikovnem področju pri Hrvatih in deloma pri Srbih v 19. stoletju. Drugi del je praktičen, saj je dr. Jonke več let. iz tedna v teden pisal v »Telegramu« zelo nazorno o praktičnih jezikoslovnih vprašanjih. V drugi izdaji je ta del še pomnožen. Knjigo je kot v prvi izdaji izdala zagrebška založba »Znanje«. PIRAN: razstava »Komponente umetniškega dela« — Drevi ob 18. uri bodo v piranski galeriji odprli razstavo »Komponente umetniškega dela«. Razstavo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del iz Beograda. SARAJEVO: Mitja Gregorač je pel na koncertu RTV Sarajevo — V okviru glasbenih večerov RTV Sarajevo je bil 18. februarja v Domu JLA v Sarajevu na sporedu oratorij J Havdna Letni časi. Kot gost je na koncertu pel ljubljanski tenorist Mitja Gregorač v družbi s sopranistko Miro Štor in basistom Matijem Kuftincem. Zbor in orkester RTV Sarajevo je dirigiral Radivoj Spasič. Koncert so v ponedeljek. 21. februarja, ponovili za Glasbeno mladino. Naslednji dan pa so oratorij snemali za glasbeni arhiv RTV Sarajevo GRADEC- poletne gledališke igre — V Gradcu bodo letos od 16. junija do 3. julija poletne gledališke igre, na katerih bodo nastopili poleg avstrijskih ansamblov tudi ansambli iz ĆSSR in Jugoslavije. Pn že izdelanem programu bo zagrebška Opera nastopila na festivalu s »Pikovo damo« P. I. Čajkovskega in s »Knezom Igorjem« A. Boro-dina Pričakujejo, da bosta sodelovala tudi Zagrebška filharmonija in zagrebški godalni orkester. Na festivalu bo domače gledališče uprizorilo delo jugoslovanskega avtorja Velimira Lukiča »Dolgo živlienje kralja Osvalda«. MOSKVA: spominska premiera slavnega filma »Križarka Potemkin« — štirideset let po nastanku je bila v Moskvi premiera najslavnejšega Eisensteinovega filma »Križarka Potemkin«. Kakor poroča TASS, so 40-letnico nastanka tega filma, ki ga mnogi cenijo za najuspešnejše filmsko dele v zgodovini kinematografije, proslavili s tem, da sr. z vsemi podrobnostmi zvesto rekonstruirali moskovsko premiero tega filma pred 40 leti. Na slovesnosti so mornarji v sprevodu nosili zastavo križarke »Aurora«. O slovitem režiserju je govoril filmski režiser A. Aleksandrov, ki je bil pred 40 leti Eisensteinov asistent. MOSKVA: J. Jevtušenko ni več kandidat za Leninovo nagrado — Znani sovjetski pesnik Jevgenij Jevtušenko ni več na seznamu letošnjih kandidatov za Leninovo nagrado, ki jo v Sovjetski zvezi vsako leto podeljujejo 21. aprila, ob obletnici Leninovega rojstva. Jevtušenka je predlagalo uredništvo revije »Junost«, ki je pri tem omenjalo njegovo pesnitev »Bratska hidrocentrala«. V zadnjem času pa so pesnika posredno in neposredno precej kritizirali; obravnavali so ga tudi na plenumu CK Komsomola konec minulega leta. Med sedmimi književniki je zdaj najresnejši kandidat pesnik Aleksander Voznesenski, ki ga je kritika v zadnjem času zdaj hvalila, zdaj kritizirala; toda slabo ni govorila o pesmi, ki zanjo kandidira kot Leninov nagrajenec. SOFIJA: nagrade mesta Sofije — Podeljene so nagrade mesta Sofije za lansko leto. V poštev pridejo dela s tematiko iz sofijskega življenja. Za literaturo je nagrajen pisatelj Kamen Zid? rov, in sicer za dramsko delo »Diana in heroj«, pa še Viktor Baruh za povest »Japonska lutka«. S področja gledališča je nagrajen igralec Filip Filipov in kolektiv Narodnega gledališča »Ivan Vazov« iz Sofije. Glasbena nagrada je pripadla skladatelju Konstantinu Ilievu za opero »Mojster iz Bojane«. Nagrado za filmsko govorila o pesmi, s katero kandidira za Leninovo nagrado. BOOTH TARKINGTON ALICE ADAMS IIIIIHIHHMHWmiHHllllHIIIIHHHIIIIIIIHIMMIIIMMIIIIIlUllllHHIIIIHHIHIIW 8. nadaljevanje Koj nato je že prispela do hiše, kamor je bila namenjena. Ustavila se je pri vhodu na privoz, speljan skozi lične nasade k bahati gosposki stavbi. Človeku je laskalo in imel je občutek važnosti, ko je vstopil v to domovanje, tako da so ga drugi videli; vendar Aliče ni takoj vstopila. Postala je in si ogledovala drobec malte, ki so ga zidarji pozabili odluščiti z opeke na enem od masivnih podbojev vrtnih vrat. Nagubančila je čelo ob pogledu na to drobno hibo in z očitajočim izrazom zdrgnila malto vstran z okovanim koncem sprehajalne palice — bila je pravo utelešenje redoljubnega lastništva. Če bi se kdorkoli ozrl čez ramo nanjo, bi ne bil podvomil o tem, da je to njen dom. Alice se ni okrenila, da bi videla, iali jo nemara kdo opazuje ali ne, ampak je prejkone domnevala, da jo. Vsekakor je samovšečno od-stopicala skozi vrata in jo veselo mahnila po privozu proti hiši svoje prijateljice Mildred. 4. poglavje Adams je preživel nemirno jutro in ko je šlo na poldne, je prosil gospodično Perry, strežnico, : . pokliče njegovo hčerko. Rad bi ji bil nekaj povedal. »Zdi se mi, da sem jo slišala oditi z doma že pred dvema urama ali še več,« mu je povedala strežnica. »Pojdem in pogledam.« Po kratkem pozvedovanju se je vrnila, potem ko ji je gospa Adams potrdila njeno domnevo. »Da. Odšla je h gospodični Mildred Palmerje-vi, da zve, kaj bo oblekla za drevi.« Adams je mrko pogledal gospodično Perry, a je ostal miren, ne da bi kaj vpraševal, kajti bil je že dolgo vajen pri ženskah nečesa, kar je imel za nekakšen njihov poseben žargon, ki je postal še bolj nerazumljiv, kadar so ga skušale razložiti. Spoznal je bil, da človek najbolje stori, če vzame stvar tako, kot je, in si.ne beli več glave z njo. S turobnim pogledom je sledil strežnici, ko se je vračala k svojemu gugalniku pri oknu, in njena nedolžna ravnodušnost mu je povedala, da zanjo ni nobene skrivno^ sti v tem, da se je Alice odpravila dve milji daleč vprašat nekaj tako malenkostnega, ko imajo vendar telefon v hiši. Očitno je bilo gospodični Perry tudi povsem umljivo, zakaj se Aliči zdi važno vedeti, kaj se je Mildred namenila obleči. Adams je razumel, zakaj naj bi Alice gledala na to, kako se sama oblači — »da bi bila videti čedna in prijetna in kar najlepše, no ja, kajpak da si. to želi,« si je mislil — ali ugotovil je, da ne bo nikoli zmožen razumeti, zakaj je, davno že, začela posvečati tolikanj svojega življenjskega zanimanja temu, kako se oblačijo drugi. Njen izlet to jutro ni bil nič novega; pogosto je hodila pozvedovat, kaj misli obleči Mildred ali kaj misli obleči katera druga; in kadarkoli se je Alice vrnila od koderkoli, kjer je prišla vkup z drugimi dekleti ali ženami, je zmeraj pohitela k materi, da ji vneto opiše, kakšno obleko je katera imela. Ob takih prilikah je Adams, če je bil navzoč, lahko razpo- znal izraze »organdi« ali »taft« ali »šifon« kot besede, ki označujejo neke vrste blaga, ampak vse ostalo je bilo zanj preveč izvedensko in počutil se je kakor obupan fantek, ki posluša pridigo in samo čaka, da se konja. Nič manj skrivnostno ni bilo zanimanje njegove žene: zastran svojih oblek je bila skoraj ravnodušna in kadar se je o njih posvetovala z A-lice, je govorila v naglici In kakor da se opravičuje; kadar pa ji je Alice opisovala obleke drugih, je gospa Adams poslušala tako vneto, kakor ji je Alice pripovedovala. »Zdaj bosta imeli spet svoje veselje!« je zamrmral tega dne, ko je zaslišal, da so se zaprla hišna vrata — zvok, ki se je razločil skoraj skozi vso tenkosteno hišo. Alice se je bila pravkar vrnila in gospa Adams jo je poklicala z zgornjega hodnika, prav blizu Adamsove sobe. »Kaj ti je povedala?« »Bila je nekam redkobesedna, ko sem jo. vprašala zastran obleke,« je odgovorila Alice, vtem ko se je vzpenjala po stopnicah. »Včasih je pač take volje, in pretvarjala se je, kakor da se še ni odločila, ampak jaz sem skoraj prepričana, da bo nosila rumeno žoržetasto obleko s čipkami.« »Ali nisi rekla, da jo je nosila že pri Pat-tersonovih?« je radovedila gospa Adams, ko je Alice prispela na vrh stopnic. »In ali mi nisi povedala, da jo je nosila tudi pri^—« »To pa že ne,« jo je malce zlovoljno ustavila Alice. »Nosila jo je enkrat samkrat in prav gotovo ne bi marala nocoj obleči kaj takega, v čemer so jo že večkrat videli.«- Gospodična Perry je odprla vrata Adamsove sobe in stopila na hodnik. »Vaš oče bi rad vedel, če lahko pridete za hip pogledat k njemu, gospodična Adams.« »Ubožec stari! Seveda!« je vzkliknila Alice in neutegoma odhitela v sobo k očetu, medtem ko je gospodična Perry ostala zunaj. »Kaj pa je, očka? Gotovo ti že (strašno preseda ležati na tej zdelani stari postelji, kajne?« »Nekam utrudljivo jutro sem imel,« je potožil Adams, ko ga je tolažljivo pobožala po roki. »Premišljeval sem—« »Mar ti nisem rekla, da nikar?« je zažgole-la Alice veselo. »Saj ni čudno, da se utrujaš, ko pa greš in počneš prav tisto, kar ti zabi-čujem, da ne smeš. Pri tej priči se nehaj trapiti z mislimi!« Klavrno se .je nasmehnil in zaprl oči; za trenutek je utihnil, potlej jo je poprosil, naj sede k postelji. »Premišljeval sem o nečem, o čemer bi rad govoril s tabo,« je povzel. »O čem pa, očka?« »No, saj ni — nič posebnega,« je rekel z nekakšnim odporom v glasu, kakor da bi ga nejasen nagib silil hkrati k hudomušnosti in opravičevanju. »Mislil sem, da bi ti moral kakšen-krat povedati kaj več o — no, o tem, kako je v resnici s stvarjo, tam pri družbi Lamb, na primer.« »Veš kaj, očka!« Nagnila se je naprej na stolu, ki si ga je bila primaknila, in ga krenila po roki, na videz huda. »Kaj ni to prav tista stvar, o kateri sem ti rekla, da ne smeš prav nič misliti nanjo, dokler čisto ne ozdraviš?« »Ja —« je zinil, potlej pa je nadaljeval počasi, ne da bi zrl vanjo, temveč je upiral oči v strop: »Mislil sem samo, da nemara ne bi bilo nič škode, če bi ti kakšenkrat kaj povedal o tem, kako so tam nekako od mene odvisni.« »Zakaj pa potlej tega ne pokažejo?« je koj vprašala. »Prav to je tisto, kar tako natanko čutiva mama pa jaz: tam te ne cenijo.« Zakaj tako? »Za pričo predlagam. — Sem prišel vprašat, če bo kmalu rešena moja prošnja za priznanje delovne dobe- Dolgo je še, kar sem vložil zahtevek. — Vi se pišete? Aha, še vem, Miha Krasnič. Torej pod »K«. Ja, tole je vaš vloga. Rešena negativno. Priče, ki ste jih predlagali, niso pove dale nič pozitivnega za vas. — Kaj negativno? Priče niso povedale, kot smo... Hudiči! In še denar sem jim dal ‘vnaprej. V naglici m jezi izrečena beseda o »nagradi« pričam, ki naj bi potrdile obstoj delovnega razmerja prosilca, je bila res bržkone nepremišljeno izrečena. Vsekakor pa ne brez osnove. Možak bi jo rad »vzel nazaj«, pa ne gre več, ker je bila izrečena pred uradno osebo. Samo v uradu srednje velike občine so povedali, da imajo v postopku več ko 800 zahtevkov za priznanje posebne ali redne delovne dobe. Tu gre za sodelovanje v NOV (teh zahtevkov je menda največ) pa tudi za priznanje delovne dobe (za redno ali izredno zaposlitev). Koliko dela je s tem postopkom, pove nekaj primerov: za eno samo prosilko, ki je uveljavljala posebno delovno dobo za sodelovanje v NOV. so dvakrat zaslišali 20 prič, v drugem primeru pa, ko je šlo za predvojno zaposlitev in sodelovanje v NOV. pa celo več kot 30 prič- Če so vse te priče v bližini, še gre. često pa šive v najrazličnejših krajih, domala po vsej državi. Tako roma spis oziroma zaprosilo z ene občine do druge mesece in mesece ter celo leta. Pa se najde tudi tak prosilec, ki pravi. Jco vloži zahtevek, da bo kar v pisarni počakal odločbo. često je slišati pripombo, češ kako je ta in ta prišel do tolike delovne dobe. ko pa je bil ves čas doma. Taki primeri povzročajo dokajšnje politične probleme na eni strani, na drug: pa sprožijo verižno reakcijo. Češ če ie on dobil priznano delovno dobo. jo moram dobiti tudi jaz! In potem se začne iskanje prič. ki bodo to in to potrdile. Zal se najdejo tudi »priče«. T*. so pripravljene za »hono-' rar« podati izjavo v prid prosilcu. Reševanje vlog za priznanje delovne dobe je zelo odgovorno delo in bi bilo prav, da bi razen organizacij (na primer ZZB NOV za priznanje posebne delovne dobe) sodelovale tudi druge politične organizacije in sicer s polno družbeno odgovornostjo- P. ROM ANIC Preizkusna doba — da ali ne? Različna merila za sprejemanje nekvalificiranih delavcev Kolektivi v nekaterih pomurskih delovnih organizacijah se nikakor ne morejo odločiti, ali naj obvelja ob sprejemanju nekvalificiranih ali priučenih delavcev tudi v prihodnje preizkusna doba. Že doslej so v delovnih organizacijah različno oblikovali ta določila v svojih pravilnikih, najpogosteje pa so se zapisana pravila razhajala s prakso, kot se pač zahtevnost proizvodnje in zahtevnost delovnih mest samih v različnih organizacijah bistveno razločujeta. ' Za lendavski »Varstroj« sicer ne bi mogli trditi, da bi se glede na zahtevnost proizvodnje in proizvodnega procesa lahko brez izkušenj opredelili za tako £li drugač no merilo sprejemanja novih moči. Vendar ugotavljajo, da sta sedanja samostojnost v kadrovanju in ustaljenost delavcev doveli trdno jamstev > da se lahko preizkusne dobe odpovedo Pravijo da tako zaupanje pozitivno vpliva na nove de lavce, ki jih po razglasu prostih delovnih mest dosledno sprejemajo v srdelovanju z zavodom za zaposlovanje. Bolj pomembno kot preizkusna dotfa j°- po presoji v »Var-stroju«, kako komisija za uvajanje delavcev v delavno organizacijo in strokovna služba približata novim članom kolektiva zahtevno orga- Upravičena zahteva S skupščine novega komunalnega zavoda v Soboti MURSKA SOBOTA, 23. februarja. V Murski Soboti je bila danes prva seja skupščine novega komunalnega zavoda za zaposlovanje, ki so ga reorganizirali. Ta zavod bo v bodoče deloval samo za — soboško, lendavsko in radgonsko občino, ker se je nekdanji ljutomerski zavod priključil mariborskemu. Tako je mariborski komunalni zavod ustanovil v Ljutomeru svojo poslovalnico, čeprav v Pomurju prevladuje mnenje, da je bila ta odločitev zaradi specifičnih problemov zaposlovanja v Pomurju premalo utemeljena. Na današnji seji so sprejeli zaradi reorganizacije zavoda tudi nov poslovnik, imenovali pa so tudi več komisij, ki bodo preučevale posamezna področja zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine. Zaradi perečega problema zaposlovanja mladine bo imela prav komisija za poklicno usmerjanje tudi v bodoče nadvse pomembno vlogo. Skupščina komunalnega zavoda za zaposlovanje v Soboti je sprejela tudi priporočilo, ki ga bodo poslali kolektivu zavoda za socialno zavarovanje zaradi nerazumljivega odnosa do upravičene zahteve po delitvi prostorov. Zavod za zaposlovanje posluje namreč v skrajno neprimernih prostorih in tudi lokacija na najbolj prometni upadnici v mesto ne ustreza. Niso redki primeri, da stranke resno ovirajo promet in ogrožajo svojo varnost in SEVNICA Cesto gradijo Kmetijska zadruga »Posavje« iz Sevnice namerava zgraditi 3,5 km dolgo cesto od Blance do sadjarskega obrata v Čanju. Sedaj je dovoz do nasada težaven, v dežju pa z vozili ni dostopen. D. K. varnost voznikov. Na zavodu za socialno zavarovanje, ki ima tudi ustrezno lokacijo, je namreč dovolj prostora, da bi lahko zagotovili tej instituciji normalno poslovanje. B. B. CELJE Bonboni iz »Merxa« t V posebnem obratu celjskega trgovskega podjetja »Merx« izdelujejo tudi bonbone. Na leto jih izdelajo 170.000 kilogramov, zraven pa še velike količine otroških lizik. V obratu je le 12 zaposlenih. -vec Vrtec odveč? Medtem ko v Celju veliko goka na cesti močno zavrl, vendar je bilo že prepozno. Zadel je Slavico, ki je obležala hudo poškodovana. Po- - - 'čenko so odpeljali v ptujsko bolnišnico. Na cestah v naši republiki je bila v torek od 19 nesreč ena smrtna, v ostalih pa se je huje poškodovalo 11 ljudi, laže ranjena pa sta dva ponesrečenca. Gmotne škode na vozilih je bilo tokrat za približno 98 tisoč N din. Tovornjak podrl pešca MARIBOR. 23. febr. Davi ob petih je na Ptujski cesti podrl tovornjak 22-letnega delavca mariborske Metalne, Emila Jaklina. Tovorni avto-mob'1 je vozil Janez Čeh iz Spod. Duplek? Ponesrečenec je dobil tako 's rane. da je ob 7.15 umrl v mariborski bolnišnici. E. Jaklin se ni prepričal, če je prehod varen. V tistem hipu, ko je stopil na zelo prometno cesto, je za njim pridrvel tovorni avtomobil in ga strnil na cestna tlak. % Kazen za poneverbe in prikrivanja MARIBOR, 23. febr. — Se-nat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil 53-ietnega skladiščnika pri mariborskem gradbenem podjetju »Stavbar«, Stojana Jovanoviča na eno leto in pol strogega zapora, 28-letnega Franja Lema-jiča (nezaposlenega ključavničarja) na 5 mesecev zapora, 38-letnega mizarja Srečka Ločniškarja na 100.000 starih din dpnamp kazni in 57-let-nega Franca Rubina, zaposlenega pri »Stavbarju« na 50.000 din denarne kazni. Jovanovič, ki je bil blagajnik vzajemne pomoči, je, ne da bi komu kaj povedal vzel 200.000 S din in jih posodil znancu. Iz skladišča mizarske delavnice je jemal tudi stavbno okovje. Jemal je tudi denar, ki so mu ga kupci ’šteli za odpadni material (žagovina, lesovina itd.). Tako je skupaj poneveri1 637.504 din. V poročilu o porabi materiala je enostavno zvišal številke. Jovanovič je dal okovje trikrat Lemajiču. Ta je železje vzel, čeprav je vedel, kako ga je Jovanovič dobil. Lemajič je dal nekaj Jovanovičevega okovja Ločniškarju, nazadnje se je v to zapletel še Jovanovičev predstojnik Rubin. Jovanovič mu je odštel na roko 70.000 starih dinarjev, ki si jih je »prislužil« s prodajo odpadnega gradiva -ž Sporočamo žalostno vest, da je umrla ANGELA BAJC roj. GRANDA Pogreb bo v petek, 25. februarja, ob 15.15 iz Marijine mrliške vežice na Žalah. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 22. februarja 1966. IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — nnrmiw ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 2M63, POSTNI PREDAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1 167 -MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče DRAMA Četrtek, 24. febr., ob 19.30: Cehov: STRIČEK VANJA. Abonma H in izven. Vstopnice so tudi v prodaji (Sonja — Novakova). Petek, 25. febr.. ob 19.30: Shakespeare: KRALJ LEAR. Abomna Dijaški 4 večerni. Sobota, 26. febr., ob 19.30: Cehov: STRIČEK VANJA. Abonma K in izven. Vstopnice so tudi v prodaji (Sonja — Zupančičeva). MALA DRAMA SNG v Viteški dvorani Križank Četrtek. 24. febr.. ob 19.30: Kopit: OH OČKA, UBOGI OČKA Gostovanje v Kranju. Petek. 25. febr.. ob 20. uri: Dide-rot-Fresnajr-Duval: RAMEAUJEV NEČAK. Premiera (izven abonmaja). Vstopnice so v prodaji v Drami in dve uri pred predstavo v Križankah. Sobota, 26. febr., ob 20. uri: Dide-rot-Fresnay-Duval: RAMEAUJEV NEČAK. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v Drami in dve uri pred predstavo v Križankah. Jutri in pojutrišnjem bosta v Križankah pni dve predstavi »RA-MEALJEVEGA NEČAKA«, ki sta ga po dvesto let starem Dideroto-vem tekstu za oder priredila Fre-snav in Duval. Satirični dialog naše uprizoritve je pripravil režiser Miran Herzog z Borisom Kraljem in Aleksandrom Valičem. Vstopnice za premiero in reprizo so v prodaji. OPERA Četrtek, 24. febr.. ob 19.30: Puccini: LA BOHEME. Izven abonmaja. Gostuje italijanski tenorist Michele Molese. Vstopnice so še v prodaji. Petek. 25. febr.. ob 15.30: Verdi: TRUBADUR. Abonma Popoldanski. V prodaji še stojišča. Sobota, 26. febr., ob 19.30: Jan Fischer: ROMEO. JULIJA IN TEMA. Abonma P. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Ponedeljek. 28. febr., ob 20. uri: Tone Fornezzi: LARIFARY (satirični kabaret) — Red: izven (petletke>. Premiera. Vstopnice v prodaji v Križankah in dve uri pred začetkom predstave. Kabaret je pripravila skupina »Metla 66«. Vloge: Alenka Vipotnik, Mirko Bogataj, Marjan Kralj. Godba: Andrej Goršič, Lovro Arnič. Režija: Čudna. — Scena: Jaka Judnič. Vstopnice po zvezah (telefonskih na štev. 21-338). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Četrtek, 24. febr., ob 20. uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. (Satirični kabaret) Al ski III. in na voljo stojišča). Ob 16.30 in 204 uri: P. ANGLEŠKI TRIKOTNIK. (Dve komediji) Gostovanje v Tržiču. Petek. 25. febr.. ob 19.30: M. Schi-sgal: LBEZN. (LUV) (Komedija) Abonma Kolektivi B in izven. (Vstopnice tudi v prodaji) (Mladini do 18 let neprimerno). Ob 19.30: P. Shaffer: ANGLEŠKI TRIKOTNIK. (Dve komediji) Red: Kolektivi. Predstava v Kranju Opozarjamo na tri izvenabon-majske predstave 2". februarja, in sicer ob 11. uri matineja večera umetniške besede Vladoše Sunčeve »A luč je ostala«, ob 15 in 19.30 »Inventura 65«. Posebej opozarjamo abonente vseh redov, da imajo za matinejo večera 1 besede 50% popast. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Četrtek, 24. febr., ob 17. uri: CERKVENA MIŠ. komedija. — Red E in izven. Sobota, 26. febr., ob 20. uri: Fo-dcr: CERKVENA MIŠ, komedija. Red B in izven. Rezervacije po tel. 312-860. SLOVENSKO LJUD. GLEDALIŠČE CELJE Četrtek. 24. febr., ob 19. uri: Anton Novačan: VELEJA. HI. šolski večerni abonma in izven. Petek, 25. febr., ob 19.30: Sartre: UMAZANE ROKE. Gostovanje v Trbovljah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ četrtek, 24. febr., ob 19.30: OH OČKA. UBOGI OČKA. Izven. -Gostuje SNG Drama Ljubljana Pionirski PIONIRSKI DOM MLADINSKO GLEDALIŠČE ob 19.30: Jean Anouilh: PLES TATOV, predstava za gimnazijo »Poljane«. (Julijo igra Milena Grmova.) LUTKOVNO GLEDALIŠČE ob 16. uri: M. Belina: UŽALJENI MEDVEDEK. — Zaključena predstava za abonma »O«. Nekaj vstopnic je še v prodaji. Predprodaja vstopnic vsak dan , od 10. do 12. ure v upravi. Res- j Ijeva 36 (razen nedelje) in pol | ure pred predstavo pri gledališki i blagajni. Rezervacije po tel. št. ! 312-020 od 10. do 12. ure (razen j nedelje). RTV Ljubljana SPORED ZA ČETRTEK 4.30 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - Stil skozi čas; 9.25 Stari in novi znanci; 10.15 Popularen operni spored z našimi solisti; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Plesi za raznovrstne zasedbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. France Pucelj: Semenarstvo v Sloveniji po novih oredpisih o semenu; 12.40 Na kmečki peč:; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .14.05 Pol ure z godali; 14.35 Lirika za otroke — Enajsta šola; 15.20 Zabavni inter-15.30 S pihalnimi godbami 15.40 Literarni sprehod — R. Akutagava: Sumnja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Odskočna deska. Nova vrsta -19. oddaja — Klavirski kvartet AG v Ljubljani; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice: 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Jerajeva; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Komorna dela Johannesa Brahmsa; 23.05 Plesna glasba; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJA 10.00 TELEVIZIJA V SOLI: Naši planinski kraji — Živalstvo nekdaj in danes — Sodobno pisateljevo izražanje — (Zagreb) 11.00 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Beograd) 14.30 POROČILA (Ljubljana) 14.35 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU — Par ri prosto — posnetek tekmovanja v Davosu (Ljubljana) 17.10 OD LENINGRADA DO KAZANA — reportaža studia Sarajevo — (Beograd) 17.40 TISOČKRAT ZAKAJ? — oddaja za otroke (Beograd) 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.45 PO JUGOSLAVIJI - reportaža (Beograd) 19.10 LJUBLJANSKI JAZZ ANSAMBEL VAM PREDSTAVLJA — (Ljubljana) 19.40, BREZ PAROL — mladinska oddaja (Ljubljana) 20.0 TV DNEVNIK (Beograd) 20.20 AKTUALNI POGOVORI — (Beograd) 21.10 NARODNE PESMI POJE SAPET ISOVIC (Zagreb) 21.20 CATERINA VALENTE VAM PREDSTAVLJA (Ljubljana) 22.20 OPOLNOČI IN ŠE POZNEJE — Pesmi Pavla Golie — ( Ljubljana) 22.35 ZADNJA POROČILA — (Ljubljana) Na kanalu 9 — Sljeme 18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb) 19.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.54 LAHKO NOC, OTROCI — (Zagreb) 22.35 INFORMATIVNA ODDAJA -(Zagreb) UEUMA TOALETNA MILA Kino SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: II. PROGRAM CHAPLINOVIH FILMOV: V MODNI TRGOVINI, PIJANEC, V FILMSKEM ATELJEJU, GASILEC, V ZASTAVLJALNICI, NA KOTALKALIŠČU, ob 16, 18.15 in 20.30. — Prodaja vstopnic ob 13.30 dalje. KINO UNION: amer. CS film SVETIŠČE GREHA ipo Faulknerju). Igrajo: Lee Remick, Yves Montand in Bradford Dillman. Tednik FN 7. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. — (Rezervacija --vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10. uri matineja amer. barv. CS we-stema GERONIMO. KINO KOMUNA: slov film SOVRAŽNIK. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. uri. KINO SLOGA: angl .-nem. kriminalka ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: amer. barvni CS western GERONIMO. Tednik FN 7. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO SISKA: poljski CS spektakl PRIKAZNI IZ ZARAGOZE. Tednik FN 7. -Predstavi ob 16 in 19.30. Cene vstopnic zvišane. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. KINO PIONIR: domači film TRAGLAVSKE STRMINE, ob 10. 15, 17 in 19.30. KINO TRIGLAV: češki film ZLATA PRAPROT, ob 16 in 18. uri. Ob 20. tiri nastopa ansambel BORIS FRANK. KINO VEVČE: ital. film OSEM IN POL, ob 20 uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA: angl. film HAJKA, ob 19. uri. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA dr. VID GROŠELJ ZDRAVNIK SPECIALIST POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 1966, OB 14.30 IZ JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH r INŠTITUT ZA FIZIKO MEDICINSKE FAKULTETE LJUBLJANA KINO SVOBODA, ŠENTVID: amer. W film ČLOVEK, KI JE LJUBIL VOJNO, ob 17 in 19. uri. KINO DRAVLJE: amer. film RAZBESNELO MORJE, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: amer. barvni CS film ZAKONSKI VRTILJAK, ob 18 in 20. uri. KINO RADOMLJE: nem. CS film SEST GROZNIH NOČI, ob 20. uri. 2 KINO MENGEŠ: franc. W film ALARM NA JEZU. ob 19 uri. KINO DOM, KAMNIK: franc. CS film NEDELJE V MESTU AVRAY, ob 17.15. POTUJOČI DOMŽALE: polj. CS film GANGSTERJI IN FILANTROPI, gostovanje v Lukovici, ob 19. tiri. KINO DUPLICA. KAMNIK: sovj. barvni film PRED TRISTO LETI, ob 18. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barvni film STRELCI ČASA GRANDE, ob 20. uri. KINO CENTER, KRANJ: amer. barvni CS film KLIC TROBENTE, ob 15.30, 18 in 20.30. Vstopnina zvišana. KINO STORŽIČ, KRANJ: ital. barvni CS film INVAZIJA VIKINGOV, ob 16, 18 in 20. uri. KINO KRVAVEC: amer. barvni CS film PAST ZA STARŠE, ob 19. uri. Vstopnina zvišana. KINO RADIO, JESENICE: slov. barvni film SREČNO, KEKEC, ob 17 in 19. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: ruski barvni film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV, ob 18 in 20. uri. KINO DOVJE: špan.-braz. barvni CS film SAMBA. KINO KRANJSKA GORA: amer. barvni film VROČA ULICA. KINO SVOBODA KRŠKO: ital. film DAN ZA LEVE, ob 19.30. KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: ital. film NEVARNI OVINKI, ob 18. uri. KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: angl. komedija DUH POTUJE NA ZAHOD, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: amer. film UBITI PTICO OPO-NAŠALKO, ob 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. - barvni film UPORNIK BREZ RAZLOGA, ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: grški film PONAREJENI ZLATNIK, ob 19.30. KINO SOČA, NOVA GORICA: amer. barvni, film RIO CHON-CHOS, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI: amer. film GLASNO ŠEPETANJE, ob 18 in 20. uri. Obvestila ŽELODČNI katar, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa, zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«. LJUBLJANA Prodajamo vstopnice za vse tekme svetovnega prvenstva HOKEJ 66. Kolektivom in šolam damo za določene tekme 50 % popust. Informacije po tel. 311-542 — PUTNIK LJUBLJANA, Trdinova št. 3. O MESTNA PLINARNA v Ljubljani opozarja potrošnike mestnega plina v Savskem in Roškem naselju, naj samovoljno ne odpirajo plina za plinske bojlerje v kopalnicah. ker se je pri več-kratnh meritvah koncentracije ogljikovega monoksida izkazalo, da le ta presega dopustno mejo in je za uporabnike smrtno nevarna. Mestna plinarna poziva tudi vse druge potrošnike mestnega plina, da ji takoj sporočijo vsako okvaro, ki jo opazijo bodisi na plinski napeljavi ali pri odvodu dimnih plinov iz kopalnih avtomatov. O Uprava Mestne plinarne Predavanja ODPRTA KATEDRA fakultete za elektrotehniko v Ljubljani vabi na šesto predavanje v šolskem letu 1965/66, ki ga bo imel tov. ALBERT ČEBULJ, dipl. ing. izredni profesor na fakulteti: — STUDU ELEKTROTEHNIKE v CSSR IN NAŠ STOPENJSKI ŠTUDIJ. Aktualno in zanimivo predavanje bo danes, 24. februarja 1966 ob 19.30 v veliki predavalnici fakultete za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška c 25. Vstop prost. P Profesor dr. HELMUT HOFF-MANN z dunajske univerze bo predaval na fakulteti za elektrotehniko, Tržaška c. 25 danes, 24. 2. 1966 ob 16. uri o »Magnetič-nem polju v transformatorskih pločevinah z orientiranimi zrni«, in v petek, dne 25 . 2. 1966 ob 11. uri o »Problemu La Place-ove transformacije.« P Mali oglasi GOSPODINJSKO pomočnico k petčlanski družini sprejme takoj Oblak, Dol. Logatec Brod 4. 3789-1 ZA SOBICO pomagam trikrat ha teden popoldne. Ponudbe pod »Poštena«. 3782-6 300.000 DIN posojila potrebujem za eno leto, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Inženir«. 3785-8 GOSPODINJO ali gospodinjsko pomočnico sprejmem. Švigelj, Prijateljeva 14. 3750-1 SOBO s posebnim vhodom, tudi podstrešno ali kletno, išče uslužbenka. Ponudbe pod »Cena ni važna — 1. marec«. 3783-6 FOTONEGATIV retušerko takoj sprejmemo in še dve fotolabo-rantki. Ponudbe pod »Stalna zaposlitev«. 1870-1 GRADITELJI stanovanjskih hiš: poceni vam izdelam načrte centralne kurjave in vodovoda. Po želji uredim tudi montažo. Ponudbe pod »Solidno«. 3793-8 SOBO išče pridno in pošteno dekle v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena plačam dobro«. 3794-6 PRIDNA, poštena, zanesljiva, starejša gospodinjska pomočnica — -dobi takoj dobro, stalno službo pri 3 odraslih, Oražnova 8 — stan. 5. 3795-1 UPOKOJENKI dam hrano, sobo (centralno ogrevanje) ter nagrado za pomoč v gospodinjstvu ali gosp. pomočnici isto in zagotovljeno 8 urno zaposlitev v kovinski stroki. Ponudbe pod »Zaposlitev«. 3803-1 VISEČO kuhinjo, zo, štiri stole, tridelno omaro prodam. Ogled dopoldne. Zrinjskega c. 3, vrata št. 2. 3798-4 POLTOVORNI AVTOMOBIL fiat 615 z novim strojem prodam. Cena 20.000 Ndin. Stipič, Stražarjeva 30 a, Ljubljana. 3833-3 STRUŽENJE, lakiranje parketov opravim hitro, po konkurečn: ceni. Tel. 317-760 od 7. do 9. in od 13. ure dalje. 3806-8 BRIVSKEGA pomočnika(-ico), dobrega delavca, z odsluženo vojaščino, sprejmem takoj. Anton Turk, Ljubljana, Titova 20. raztegljivo IZURJENO KO SZDL, KO ZZB, krajevna skupnost Stadion in Družbene organizacije terena »Stadion« sporočajo, da je po kratki težki bolezni prerano premimi naš dobri in zaslužni sodelavec, tovariš NANDE KOPRIVEC upokojenec, aktivist NOV in politični delavec Nepozabnega tovariša in agilnega ter vestnega političnega sodelavca bomo spremili na njegovi zadnji poti v petek, dne 25. februarja 1966, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah Dragega tovariša in iskrenega prijatelja bomo ohranili v trajnem in lepem spominu! KO SZDL STADION — KO ZZB STADION — KS STADION OOZK STADION IN DRUGE DRUŽBENE ORGANIZACIJE 3813-1 šiviljo sprejmem za delo na domu. lahko po urah. Koželj, Godcedelčeva 27. 2635-1 TOMOS — CITROEN spaček ali renault 4 L, brezhiben, do prevoženih 40.000 km, kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite pod »Avtomobil« oglasni službi Ljubljana, Titova 1, do 10. marca 1966. 1881-3 Pri osmrtnici za ANGELO HROVATIČ je pomotoma izostala ura pogreba — pogreb bo v petek. 25. februarja 1966, ob 16.45. ODLIČNO OHRANJEN moskvič— 407 poceni prodam. Ljubljana, Podmilščajova 9 a. 3830-3 CANDY (3 do 5) nov. prodam. — Lojze štrukelj, Zapužka 8, Ljubljana. 3805-4 FIAT 750, prevoženih 4000 km — prodam. Informacije od 7.—14. ure po tel. 310-131. 3823-3 PLESKARSKEGA pomočnika sprejme Franc Jager, Bohoričeva 25, Ljubljana, tel. 49-026. 3804-1 VW, proizvodnja 1965, z radiom, prodam. Culajevič, Krimska 1. 3831-3 UPOKOJENCI, gospodinje, štu-’ denti — pozor! Nudimo priložnostni zaslužek za delo na domu. Ponudbe pod »Februar — marec«. 3770-8 POŠTENEGA najditelja ženske ure, izgubljene dne 22. II. 1960 na poti od postaje do filozofske fakultete, prosim, naj jo vrne pro ti nagradi vratarju fakultete. Maribor DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 24. febr.: lekarna »Ta- bor«, Trg revolucije 3. KINO: UNION: amer. barvni CS western film TRIJE NAREDNIKI. PARTIZAN: ital. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV. Angl. W film EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA. UDARNIK: amer. barvni film UMAKNI SE, DRAGA. Franc.-ital. CS film PREGREHA IN KREPOST. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 24. febr., ob 19.30: Verdi: TRAVIATA. Red -sivi in izven. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni v 73. letu starosti za vedno zatisnila oči naša dobra mama. stara mama prastara mama, teta, svakinja in tašča Eliza Gregori rojena HOHENBERGER gospodinja Pogreb nepozabne pokojnice bo danes. 24. februarja 1966, >b 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Podkorenu. Žaluj oči: mož Jože, hčerke Anica por. Petrič, Marija por. Mer-telj, Jožica por. Andolšek, sin Jože, vnuki: Blaž. Tomaž iii Jožek, vnukinje: Vera. Nada, Elica in Betka, pravnuka: David in Marko, družine Petrič. Mer-telj, Andolšek. Uršič, Kopavnik, Ba^rak, Bohač Oblak. Pečar in drugo sorodstvo Podkoren, Rateče, Kraijj, Kranjska gora, Celje, 22. februarja 1966. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA SMO IZGUBILI NAŠEGA DOLGOLETNEGA ČLANA KOLEKTIVA JOŽETA SOBOČANA KROJAČA . j OD POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 24. FEBRUARJA, OB 16.45 IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »KROJ« — LJUBLJANA LJUBLJANA, 23. FEBRUARJA 1966 Po težki bolezni nas je prezgodaj zapustil in ni dočakal pomladi, ki si jo je tako želel, naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in svak VALENTIN PEČAR bivši mesar in gostilničar « Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 26. februarja 1966, ob 16. uri iz Petrove mrliške vežice na Žalah žalujoči: žena Marija, hčerka Valentina z možem Lojzetom, vnukinja Alenka, brat France, sestra Angela poročena Skubic, sestra Ana in družine Pečar, Omahen, Skubic, Kavčič, Gregorc, Mostar, Hauptman Ljubljana, Podlipoglav, Lavrica, Škofja Loka, Šentvid, Stična, Trebnje, München, Göppingen, 23. februarja 1966 e NEPRIČAKOVANO NAM JE SMRT IZTRGALA IZ NAŠIH VRST DOBREGA TOVARIŠA NANDETA KOPRIVCA POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK, 25. FEBRUARJA 1966, OB 16. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE OBČINSKI SVET LJCBLJANA-BE2IGRAD DPD SVOBODA BEŽIGRAD — KS UCBLJANA-BEZIGRAD ZZB NOV OBČINE UDBLJANA-BEŽIGRAD LJUBLJANA, 23. FEBRUARJA 1966 j Po Burgerju - Riše: Borut Pečar Lažnivi 31. Prvič v življenju sem popotoval z ladjo precej pred potjo v Rusijo, o kateri sem vam bil govoril. 2e davno, ko sem bil še čisto mlad in golobrad — tako mi je pravil moj dobri stric, najboljši huzarski polkovnik, kar sem jih kdaj srečal — že tedaj sem si od vsega srca želel na morje, da bi doživel kakšno razburljivo pustolovščino. Moj oče je bil svoja mlada leta tudi preživel na potovanjih in tako nam je dolge zimske večere pogosto krajšal s pripovedovanjem o svojih dogodivščinah. Pripovedoval pa je tako, kot se je v resnici zgodilo, brez senčice pretiravanja. Tako sem se s hrepenenjem po širnem svetu že rodil, vrhu tega pa so mi •peav »z. -tiste nove e: je TALE EEOH. SPEKEL QA OE STEIC ,HATE!EJrt SOB-ObmiC... ga še privzgojili. In res nisem pustil vnemar nobene priložnosti, da ne bi staršev prosil, naj mi dovolijo v svet. Prosil sem, moledoval, vse zaman, če se mi je že posrečilo pregovoriti očeta, sta pa mama in tetka začeli javkati, in iz te moke spet ni bilo kruha. Nekoč pa nas je obiskal materin sorodnik. Hitro sem se mu priljubil. Obljubil mi je, da mi bo pomagal, ker sem’lep in pogumen mladenič. Začel je nagovarjati moje starše, naj me pustijo z njim, in slednjič sta popustila. Vrtimo globus K,' ~ •KIT’'' — Sest smrtnih žrtev in dvanajst ranjenih je bilo pri nesreči indijskega reakcijskega jaškega letala, ki je strmoglavilo v bližini letališča Gauhati v indijski državi A sam. Letalo je med pristajanjem trčilo v kontrolni stolp, se vnelo in treščilo v stanovanjsko četrt Gauha-tija. MEXICO — Po uradn-h statističnih podatkih je imela Mehika konec lanskega leta 42.8 milijona prebivalcev. MOSKVA — Včeraj so izstrelili v Sovjetski zvezi umetni satelit »Kozmos 110«, v katerem sta dva psa. Namen tega poskusa so biološke raziskave. Satelit »Kozmos 110« se na svojem tiru oddalji od Zemlje 904 km, približa pa se ji na 187 km. Imeni psov: »Vjeterok« in »Ugaljok«. V uradnem sporočilu je rečeno, da v sprejemnem centru na Zemlji proučujejo podatke, ki jih pošiljajo naprave v satelitu. RIM — Po najnovejših podatkih ima Italija nad 53 milijonov prebivalcev. Na tujem živi 1.4 milijona Italijanov, v glavnem ekonomskih izseljencev. — V primerjavi z letom 1964 se je lani povečala industrijska proizvodnja za 5.7 odstotka. V obdobju 1961—65 so se življenjski stroški povečali za 25.8 odstotka. NEW YORK — V stanovanje ameriške milijonarke Glorie Vanderbilt so vdrli vlomilci in odnesli nakit v vrednosti 80 000 dolarjev. CAPETOWN — Pri Kento-nu on Sea v Indijskem oceanu so naši: južnoafriški arheologi ostanke drevesa, starega okoli 350 milijonov let. Najstarejši okameneli rastlinski ostanki, kar so jih doslej našb južno od zemeljskega ravnika, so ležal: na morskem dnu v globini 99 m. RABAT — Nenavadno visoki valovi plime so opustošili maroško pristanišče Safi na atlantski obali. Safi je eno najvažnejših pristanišč za kupčijo s sardinami. STOCKHOLM — Po posredovanju ameriškega satelita je uspel prvi barvni televizijski prenos z Japonskega na Švedsko. Zabavni spored je oddajala japonska postaja Kašima, prestregla pa ga je radioastronomska postaja pri Goteborgu na Švedskem. PARIZ — Tako toplo kot minule dni m bilo v Parizu v tem letnem času že od leta 1873. Živo srebro je pokazalo 10 stopinj nad ničlo, se pravi, da je bilo za devet stopinj topleje kot v istem obdobju leta 1948. CAPETOWN — V starosti 87 let je umrl v Južni Afriki C. Rorich, ki je kot prvi av-. tomobilist v deželi plačal globo zaradi prevelike hitrosti. Po cesti, ki je ob njej pisalo »Največ 13 km«, je pred 65 leti vozil s hitrostjo 19 km na uro. PARIZ — Poslovni ljudje, ki se jim zelo mudi, se lahko v neki pariški šoli naučijo v nekaj urah vsaj toliko tega ali onega tujega jezika, da se sporazumevajo v njem. Profesorji, ki so za inteligentne učence izoblikovali poseben sistem, zatrjujejo, da zadošča za indoevropske jezike po 5 ur, kitajščine pa se niti najboljši učenec ne more »naučiti« prej ko v dvanajstih urah. Podatke povzemamo po prospektih, izkušenj pa seveda še ni. HELSINKI — Mož iz Helsinkov je sicer vestno izpolnil davčno prijavo, le rubriko »višina dohodkov« je pustil prazno. V pripombi je zapisal: »Nisem imel dohodkov, ki so obdavčeni, živel sem od tihotapstva«. Na davkariji so preverili njegove navedbe: zaradi tihotapstva je možakar sedel v zaporu. Iz kuhinje svetovnega vremena V plasteh antarktičnega ledu je zapisana tudi zgodovina podnebja WELLINGTON — Kot ostanek ledene dobe se razprostira antarktična celina »na spodnjem koncu« našega planeta. Njen ledeni oklep, ponekod debel skoraj pet kilometrov, pokriva 98 odstotkov vsega kopnega na Antarktiki. Ce bi ves led razžagali na kocke z osnovnico 1000 m, bi dobili -33 milijonov takih ledenih gora. Na Antarktiki je 90 odstotkov vsega ledu na našem planetu, tam je zamrznjene dva odstotka vse vode, ki jo premore Zemlja. Za proučevalce ledu je bela celina ob zemeljskem vznožju edinstven laboratorij, ki ga je pripravila narava, in velikanska ledenica, ki hrani ključ do mnogih nerazvozlanih skrivnosti. Svedrj za led in polarizacij ski mikroskopi sodijo k pripomočkom, s katerimi sodobna znanost »vprašuje« led po neraziskanih rečeh. Proučevanje ledu prinaša v določenih okoliščinah tudi boljše razumevanje nekaterih geoloških problemov. Proces, med katerim led v stoletjih kristalizira pod pritiskom vedno novih «p-- • *.; zgornjih plasti, je mogoče primerjati z nastankom sedimentnih kamnin. Sile, ki na stičiščih oblikujejo led v prečudne tvorbe, spodbujajo k primerjavi s premiki in z gubami v zemeljski skorji, zaradi katerih nastajajo gorovja. Večnj led v osrednjem delu antarktične celine je za raziskovalce dragocen arhiv zgodovine podnebja. V ledu je tudi zrak, v katerem najde strokovnjak podatke o zaporedju letnih časov, o nihanju temperature in celo o smeri vetra takrat, ko je snežilo. V čistem ledu je neizbrisno zapisano tudi vse tisto, s čimer človek one-čeja zrak, v katerem živi, vse od radioaktivnih drobcev pri atomskih eksplozijah do svinčenih primesi v izpušnih plinih motornih vozil. Naravoslovcem na Antarktiki pa gre predvsem za odgovor na vprašanje, ali ostaja led v stabilnem ravnotežju, ali se ledena odeja polagoma taja. Ce bi se ledeni oklep v počasni odjugi stanjšal samo za nekaj metrov, bi se zvišala gladina oceanov; naprave v pristaniščih bi ne bile več uporabne, morje bi zalilo rodovitna nižinska področja vzdolž mnogih obal. Ce hi se sta-jal ves polami led, bi se gladina morij po vsem svetu dvignila za 60 m. Minila bodo še leta prizadevnega dela, preden bo mogla znanost postreči z dokončnimi odgovori. No- SVEDER ZA LED — Proučevalec antarktičnega ledu Anthony Gow išče v bližini novozelandskega Scottovega oporišča oh McMuro Sundu primeren kraj za raziskovalno vrtino. la dobro voljo »Mama. zobje ga bolijo, samo ne. njegovi, temveč dedkovi!« u L 1 iiriimTiiTm »Mamica, si že slišala kaj takega? Tonček je dobil za rojstni dan velikega medvedka, zdaj pa se ga boji...« 1 2 3 if 5 6 7 8 Td 9 10 11 r S 12 13 |H| ß 15 17 h Križanka VODORAVNO: 1. cigara, 7. lopata za pokrivanje, 8. začetnici slavnega švedskega kemika, izumitelja dinamita, 9. dalmatinska oblika ženskega imena. 10. ime nedavno umrlega' hrvaškega skladatelja Odaka, 12. sorodnik žirafe, ki živi v pragozdovih centralne Afrike, 14. ime nekdaj popularne ameriške filmske igralke Gardner, 15. okrajšava za »lastnoročno«, 16. vrtna rastlina, ki cvete maja in junija, 18. pomožni duhovnik. NAVPIČNO: 1. pokveka, pošast, 2. glavno mesto Liberije v zahodni Afriki. 3. ameriška kratica za »vse v redu«, 4. livada, travnik, 5. tekstilna surovina, podobna lanu, 6. starorimski pozdrav, 11. indijanska trofeja, z glave potegnjena koža, 13. drugo iirie za Perzijo, 14. ptica severnih morij, 17. francoski spolnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. oseba, 6. diarij, 8. Er, 9. odor, II. tuljava, 13. spol, 14. I(sadora) D(uncan), 15. Irenca, 17. Drvar. NAVPIČNO: 3. E(mil) A(damič). vozelandec Anthony Gow, ki že vrsto let raziskuje antarktični led, je rekel takole: »Pravijo, da podnebje vpliva na ledeni oklep, v resnici pa je obratno: podnebje je odvisno od množine ledu. Za zdaj nič ne kaže, da se utegne nenadoma stajati ledena odeja na Antarktiki.« na križih Fant je oviral promet DUESSELDORF — Ce v Nemčiji ustavite avto na prepovedanem kraju; če pozabite prižgati parkirne luči ali spustite kovanec v režo na par-kometru, se pri priči najde kdo, ki vas opozori na malomarnost. Nemško težnjo, tudi v civilu nastopati v vlogi varuha reda, ponazarja pripetljaj 23-letnega Wilfrieda Kal-tenpotha iz Diisseldorfa. Pri Wifriedu je ta nemška lastnost prerasla, v pravcato obsedenost. Fant je pod. roko kupil policijsko uniformo in se postavil na križišče sredi mesta. Oči so se mu svetile od veselja, ko je ustavljal avtomobile, dajal, pešcem prosto pot in med živahnimi kretnjami vneto uporabljal piščalko. Ker fant ni imel izkušenj, se je zataknilo. Tramvaj se je zagozdil med dve vrsti avtomobilov, katerih vozniki so začeli pritiskati na hupe, ker niso mogli ne naprej ne nazaj. V tem »koncertu« je nekdo poklical pravo prometno policijo. , »Poklicni kolegi« niso imeli razumevanja za svojega prostovoljnega pomočnika. Prijavili so ga, češ da si je prilastil javne funkcije, zanj najbolj žaljivo pa zveni njihova trditev, da je oviral promet. Simbol skoposti Podzemsko železnico v Glasgowu pojmujejo Angleži kot najnazomejši dokaz škotske skoposti, ki je o ujej znanih že toliko zbadljivk, železnica je začela obratovati leta 1891, vlaki vozijo po predorihv širokih le dobre tri metre. Vagoni so samo v srednjem prehodu dovolj visoki, da se potniki lahko zravnajo. Peroni \so tako majhni, da morajo' mnogi ljudje čakati na ulici. Ker vlaki vo-. zijo le v eno smer. so graditelj; prihranili polovico stroškov za vrata, škotska varčnost se je pokazala tudi pri kretnicah: na vsej progi ni niti ene. če se vagon pokvari, ga potegnejo do določenega mesta na krožni progi, kjer ga žerjav dvigne s tirov naravnost v železniško delavnico. Višinometer za boeinge Novost med razpravo o vzrokih katastrof WASHINGTON — Prav takrat, ko so se v -Wa-shingtonu sestali izvedenci tistih letalskih družb, ki uporabljajo na rednih progah potniška letala »Boeing 727«, so letalske tovarne Boeing pokazale strokovni javnosti nov višinomer. Gre za radarsko napravo, ki deluje baje mnogo zanesliveje kot dosedanji višinomeri, med drugim tudi zato, ker pilotu avtomatično in vsak trenutek nakazuje višino letala in mu s tem odvzema precej siceršnjih nalog. Radarska naprava pošilja proti zemeljskemu površju radijske signale, nato pa prestreza njihov odboj. Na podlagi časovne razlike aparat zanesljivo meri višino. Na washingtonskem sestanku, na katerem so razpravljali predvsem o vzrokih nesreč boeingov 727, je več strokovnjakov izrazilo mnenje, da so pri letalih, ki so strmoglavila in in se razbila, odpovedali dosedanji višinomeri. OTOČJE GILBERT IN ELLICE ter Salomonsko otočje, britanski posesti v Oceaniji, sta zaradi uvedbe decimalnega sistema valute (dolarji in centi namesto dosedanjih funtov, šilingov in penijev) pretiskali dosedanji frankovni seriji na nove vrednosti. Otočje Gilbert in Ellice je pretiskalo serijo z motivi iz življenja in folklore, Salomonsko otočje pa serijo z motivi iz živalskega in rastlinskega sveta. Obe seriji imata po 15 večbarvnih znamk. • AL FRAY TRI SEZNJE POD VODO 27. nadaljevanje Gospa Pilcher se je namrdnila. »Sedela sta daleč vsaksebi, kolikor je pač mogoče v avtomobilu. Ko sem stopila skozi vrata, sta se zelo živahno pogovarjala. Toda ko sta slišala, da nekdo prihaja, sta se zdrznila in se takoj nehala prerekati.« »Ne vem, kaj bi dejal,« je dejal Toland nelagodno. »Videti je, kot da bi. -.« Nisem slišal, kaj je rekel šerif. Pogledal sem proti hiši in od presenečenja odprl usta. Iz opečnatega dimnika na eni strani hiše se je kadilo. Dimnik je moral biti nad soboL kjer sta spala George in Sandy. Toda bilo je mnogo prevroče, da bi bilo treba sredi belega dneva zakuriti v kaminu. Tedaj je vzkliknil Bob Widdle: »šerif! Poglejte!« Toland je skočil pokonci. Brez besed je planil proti hiši, mi pa za njim. Ko smo pritekli do vrat, sem bil že na čelu. Na srečo sem se dobro spominjal razporeditve prostorov, zato sem nekaj trenutkov kasneje že razbijal po zaklenjenih vratih. »Sandy!« sem zakričal. »Odprite! Jaz sem, Marty!« Po hodniku je pritopotal Toland in takoj presodil položaj. Stopil je nekaj korakov nazaj in se z vso silo zaletel v vrata, ki so zaječala in popustila pod njegovo težo. Sandy Engle je sedela pred majhnim kaminom in zrla v modrikast plamen, ki je švigal skozi odprti ventil jeklenke z butanom, s katero so podkurili ogenj v kaminu. Zdaj se iz dimnika gotovo ni več kadilo. Od papirjev, ki jih je bila metala v ogenj, je ostal samo kupček pepela. Opazoval sem Tolanda, ki se je naglo sklonil in skušaj izbrskati iz tlečega pepela košček bele ovojnice. Ko je naposled odrinil žerjavico, mu je ostal v roki na pol zoglenel košček papirja. DESETO POGLAVJE Toland je zaprl ventil na jeklenki. Rahlo je počilo in plamen je ugasnil. Toland je zgrabil veliko medeninasto grebljico in skrbno prebrskal tleči pepel, toda ogenj je bil očitno uničil vse, kar je hotela Sandy prikriti. Topli zrak je vrtinčil koščke pepela, ki so izginjali v dimnik. »S tem ne boste nikomur pomagali,« je mimo dejal Toland. »Najbrž nima smisla spraševati, kaj je pravkar izginilo v dimniku.« Sandy je sklonila glavo in se zagledala v preprogo, z roko pa je pokazala odprta jeklena vratca v steni na drugem koncu sobe. »Vse,« je dejala. »Vse, kar je bilo v zidni blagajni, šerif.« Naglo sem stopil po sobi, se povzpel na stol, ki je še vedno stal pod blagajno, in pogledal. »Pazna je,« sem dejal. Bob Widdle mi je pomignil, naj stopim s stola. Nato je še sam skrbno pregledal blagajno, vendar zaman. »Ničesar ni,« je ponovil kot v odmev. šerif Toland je nekaj trenutko molče opazoval Sandy Engle, nato pa je dejal: »Gotovo ste pregledali, kaj ste vrgli v ogenj, gospa Engle.« »Ničesar ne vem,« je odvrnila Sandy, ne da bi dvignila glavo: »Ko ste dejali — vsi so dejali, da je George živel na račun najinih prijateljev, nisem vedela, kaj naj storim. Kako naj znova pogledam ljudem v obraz? Jaz — precej dolgo je trajalo, preden sem se zavedela, kaj se dogaja, toda potem sem takoj vedela, kaj* moram storiti. Dejala sem Kate, da bi rada ostala sama, in brž ko je odšla, sem izpraznila blagajno. Bila je polna ovojnic. Navadne bele ovojnice in na vsaki je bilo v kotu napisano ime. Pogledala sem tri ali štiri in takoj uvidela, da gre za ljudi, ki so bili občasno najini gostje. Potem sem vse zažgala.« »A-ha. Toda poglejte, gospa Engle! Človek je bil umorjen. Vaš mož. Morda ni bil tak, kakršnega ste si predstavljali — toda tega ne vemo. Ko bi vedeli, kdo izmed prisotnih je plačeval gospodu Englu zato, da je molčal, bi si s tem zelo pomagali. Doslej ga je obtožil edino doktor Cronk. Nikar ne skušajmo sami razsojati. Za umor ni opravičila, če bi kdorkoli, ki trdi, da ga je gospod Engle izsiljeval, šel na sodišče, bi bilo konec izsiljevanja. To vsekakor veste.« »Ne morem vam pomagati, gospod Toland,« je odločno dejala Sandy. »Nobene ovojnice nisem odprla. Videla sem le dve ali tri imena, toliko da sem se prepričala, da gre za njegove zasebne dokumente. Vendar nisem opazila imen ljudi, ki so tu.« »Ste popolnoma gotovi?« »Da.« Odgovorila je preglasno in prenaglo, da bi moglo biti res. Ugibal sem, ali je to opazil tudi Toland. Ta je počasi prikimal ter jo resno in zamišljeno pogledal. »Veste kaj — rad bi se malo razgledal po stanovanju. £Je bodite užaljeni, gospa, toda ne bi bilo prav, če se ne bi sam prepričal. Vrnite se vsi k bazenu in me počakajte. Bob, vi pojdite z njimi in pazite, da se kaj ne zgodi, jaz pa bom preiškal predale in omare v sobi.« Odšli smo in posedli pod našim senčnikom ter čakali, da bo šerif nehal brskati po Sandynih stvareh. Kate je skušala potolažiti Sandy, ki je legla na gugalnice pod bližnjim drevesom in zakopala obraz v oblazinjen sedež, čez čas je začel pihati z griča hladen vetrič in Sandy je prosila Widdla, če sme iti v hišo po odejo. Widdle je kratko odkimal, nato pa je poslal po odejo Elso Doyle. ¥ Poskus učenja v spanju MOSKVA — Kakor poroča mladinski list »Kom-somolskaja pravda«, je presenetljivo ugodno potekel poskus »Uči se angleščine v spanju«, ki so ga izvedli v Dutanu blizu Moskve. Ob pol enajstih zvečer so se študentje zbrali v »učilnici«, se pravi v spalnici. Na posteljah leže so poslušali na magnetofonski trak posnete, kakih 5 minut dolge lekcije; v vsaki so slišali 25 do 30 novih besed. Vsako, lekcijo so slišali trikrat, spremljali so jo lahko v učbeniku, nato pa je v učilnici ugasnila luč. Do polnoči so nadzorniki učenja v spanju še nekajkrat zavrteli tisti magnetofonski trak; besede so zvenele čedalje tiše, učenci naj bi ta čas zaspali. Oh 6.15 se je spet čisto tiho zavrtel magnetofonski trak, ob sedmih so nadzorniki poskusa zbudili učence, ki so potem čez noč naučene besede ponovili v nekoliko spremenjeni nalogi. Poskus učenja v spanju je obsegal šestintrideset jezikovnih lekcij, med katerimi so se'študentje naučili nad tisoč angleških besed in izrazov. Razpisna komisija za imenovanje upravnika Centralne lekarne ■ AJDOVŠČINA razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Centralne lekarne Ajdovščina FOGOJI: fakulteta 1. farmacevtska z diplomo 2. opravljen strokovni izpit 3. 5-letna prhksa v lekarniški službi. Prijave na razpisano delovno mesto s kratkim življenjepisom in z navedbo dosedanjih zaposlitev ter dokazili, da jim s sodno odločbo ni prepovedano opravljati funkcije upravnika, naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa gornjemu naslovu. 1878 SATURNUS Kovinskopredelovalna industrija, embalaža, avto oprema OB ŽELEZNICI 16, UUBUANA-MOSTE sprejme: — VISOKO KVALIFICIRANE — STROJNE KLJUČAVNIČARJE — VISOKO KVALIFICIRANE REZKALCE Pismene ponudbe pošljite kadrovskemu oddelku. Podjetje OBLAČILA IDEAL Nova Gorica, Vojkova 105 razpisuje delovno mesto za: tehničnega vodjo podjetja POGOJI: — tekstilna fakulteta — 1 leto prakse — višja tekstilna šola — 5 let prakse ali — srednja tekstilna šola -8 let prakse. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. Razpis velja 15 dni od dneva objave. 1826 GOZDNO GOSPODARSTVO -POSTOJNA PRODA 28 rabljenih motornih žag Jo-Bu in 4 rabljene motorne žage Stihi 07 LICITACIJA bo dne 12. 3. 1966 na skladišču lesa v Postojni, Kolodvorska ulica, za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebni sektor ob 9. uri. 1847 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejme v delovno razmerje za določen čas DVA SODELAVCA z najmanj višjo izobrazbo za delo na referatu za pokojninsko dobo. Prednost imajo, kandidati s prakso pri reševanju zadev pokojninske dobe. Ponudbe s podatki o dosedanjem delu naj kandidati vlože do 5. 3. 1966. 1883 Razpisna komisija pri Zavodu SRS za mednarodno tehnično sodelovanje raipisuje prosto delovno mesto VODJE SKUPINE za sodelovanje z deželami v razvoju Poleg splošnih pogojev, določenih za delo v uprav-nih organih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) dokončana filozofska fakulteta (II. stopnja) b) aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika (prednost imajo kandidati z znanjem obeh jezikov); e) 10 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. Kandidati naj vlože ponudbe z obširnejšim življenjepisom v tajništvu ZAVODA SRS ZA MEDNARODNO TEHNIČNO SODELOVANJE, Ljubljana, Župančičeva ul. 6-1 najkasneje 15 dni po objavi tega Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 1880 TRČENJE V SEVERNEM MORJU — Zaradi goste megle sta v nedeljo ob zori blizu otoka Helgoland v Severnem morju trčili britanska to voma ladja Petlands in norveška petrolejska ladja Arine Mildred. Na obeh ladjah je izbruhnil požar. Norveška ladja se je potopila. Rešili pa so obe posadki. Foto: AP SMRT KOSI MED PILOTI BOBOV — Po smrtni nesreči pilota štirisedežnega boba ZRN Pens- TUDI CESTE DOBE ŠTEVILKE — Ob glavnih ljubljanskih cestah postavljajo bergerja na olimpijski progi v Cortini je pred tremi dni podobna usoda doletela slovitega tekmo- te dni nova prometna znamenja — table s številkami. Črka z dvomestno števil-valca Italijana Sergia Zardinija na toboganu »Mont Henenberg« pri Lace Placidu v ZDA. Nekdanji ko na zelenem polju pomeni mednarodno oznako ceste, ki je vpisana tudi v vseh absolutni svetovni prvak je bil takoj mrtev, dva sovoznika pa sta bila hudo poškodovana, četrtemu avtomobilskih kartah, številke na rumenih poljih pa so naše oznake cest, in članu posadke pa se ni ničesar primerilo. Foto: AP kažejo, katere večje ceste so med seboj povezane. Foto: S. Busič , Nadaljevanje s prve strani • Znanstvene raziskave in visoko šoistvo zne organizacije proizvodnih procesov. Hkrati so na seji opozorili, da velja pri planiranju uvesti program za razvoj znanstvenih in tehničnih raziskav. Ta program naj ne spodbuja le splošni družbeni napredek, temveč naj bo predvsem tudi instrument ekonomske politike. Projekcija programa, ki jo bodo predložili v preučitev zvezni skupščini in družbenopolitičnim organizacijam, je usmerjena predvsem na ocenitev globalne stopnje rasti znanstvenih raziskav v naslednjem petletnem razdobju, na poudarjanje posameznih smeri 4 raziskav na torišču znanstvenega dela, katerega razvoj je najbolj pomemben, kot tudi na določanje primernih finančnih in drugih instrumentov znanstvene politike, da bi dosegli tak razvoj. Na seji so proučevali tudi nekatere pereče probleme visokega šolstva. Poudarili so, da je treba vztrajati pri tem, da se študij konča v štirih letih, z izjemo medicinskih in veterinarskih fakultet. Opozorili so, da bi morale visokošolske ustanove sprejeti kot svojo redno nalogo to. da bi spremljale vsakega šrudenta od takrat, ko diplomira, pa do konca njegove delovne dobe jn da bi morale svoje nekdanje 'študente na občasnih tečajih, seminarjih ali predavanjih seznanjati 7, najnovejšimi dosežki v stroki. Na seji so ocenili, da bi v naših razmerah, ko so omejene skoraj vse visokošolske kapacitete, utegnila boljša organizacija pri vpisu kandidatov datj pozitivnejše rezultate. Z ustreznimi rešitvami bi veljalo omogočiti študij vsem državljanom, ki so zmožnj študirati in ki to želijo, ob potrebni pomoči izrednim študentom. Ocenili so, da bo najpomembnejša in temeljna naloga v naslednjem razdobju konsolidirati sedanje omrežje visokega šolstva in izboljšati kvaliteto izobraževalno - vzgojnega procesa. Hkrati so opozorili, da bi bilo mogoče najti racionalne rešitve s tem, da bi preučili ^ celotno omrežje in strukturo visokošolskih ustanov in ocenili smotrnost tega omrežja s stališča potreb, razmer in gospodarnosti. Svet je preučeval tudi poročilo o izvajanju samoupravljanja v zveznih upravnih organih. Ugotovil je, da je novi sistem glede na dosedanje rezultate šele v začetni fazi. Izvajanje tega sistema je zaenkrat omejeno v glavnem na notranje odnose, kjer prevladujejo problemi delitve sredstev, vendar pa je ta sistem že sprožil pozitivni proces, saj se člani kolektivov bolj zavzemajo za to, da bi našli rešitve za številna vprašanja organizacijske narave in odpravili dosedanje pomanjkljivosti pri delovni organizaciji. Razen tega je svet ratificiraj več mednarodnih sporazumov in odobril jugoslovanskemu Rdečemu križu 100.000 novih dinarjev kot pomoč za prizadete med nedavnim potresom v Grčiji. Svet je razdelil sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in združenj državljanov za leto 1966. Poudarili so, naj bi ta sredstva, ki so jih razdelili za letošnje leto v duhu že sprejetih stališč zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije, bila v pomoč poklicnim družbenim organizacijam, da bi se že v prvem polletju* letos organizirale tako, da bi v prihodnje le izjemno zahtevale denar za kako akcijo. Vpliv občin je še premajhen nih odnosov « Oharaniti in negovati moramo naše tradici- •je iz bližnje in daljnje preteklosti. Svet se ni z nami začel in se ne bo z nami končal. Kar je pomagalo človeštvu skozi zgodovino naprej, postaja zakladnica narodov in to moramo spoštovati. Vendar mora vsa ta pre teklost doživeti objektivno marksistično kritiko, upoštevaje pri tem razmere in čas, v katerem se je kaj dogajalo in v katerem so bile ustvarjene posamezne vrednote. Preteklih vrednot pa tudi ni mogoče politično valorizirati na današnje razmere. Kdor to dela, dvakrat greši. Zmanjšuje resnične vrednote zgodovinske preteklosti narodov in objektivno ovira porajanje in razvoj novih vrednot. Dušan Petrovič je opozoril tudi na naslednje naloge: idejno politično delo v boju proti nacionalizmu, ozkosti in pro-vincialstvu, za intemacionali-stičrfo vzgojo v duhu zbliža-nja, sodel vanja in zaupanja; uveljavljanje in izpopolnjevanje samoupravljanja, ki je tudi najboljše orožje proti birokraciji — ta se pogosto ogrinja v nacionalizem; boj za bratstvo in enotnost, in to predvsem v skupnem boju za socialistične odnose med ljudmi in narodi. B. KOVAČ ••• Državni udar v Siriji da ne gre samo za državni udar v Siriji, ampak tudi za udar v stranki Baas. Ta stranka je preživela vrsto notranjih kriz, odkar je februarja 1963 vrgla režim generala Ka-sema v Iraku in prevzela oblast mesec dni pozneje v Damasku. Razdelila se je na več frakcij. Na čelu te stranke od njene ustanovitve pred dvajsetimi leti. je bil Michel Aflak vse do lani, ko so ga razrešili dolžnosti generalnega sekretarja in je prišel na ta položaj znani jordanski naprednjak dr. Munih al Razaz. Agencija MEN povzema sporočilo radia Damask, ki pravi, da so suspendirali začasno sirsko ustavo in razpustili nacionalni svet revolucije. V sporočilu je rečeno, da so se »sile reakcije skušale vtihotapiti v organe revolucije prek ambicioznih posameznikov, strahopetcev in poklicnih politikov«. Aretirane voditelje obtožujejo samovolje, napak pri delu, desničarskih tendenc in sebičnosti. Stranka pa je spregledala »zaroto teh elementov« in zahtevala, da skličejo sirsko regionalno konferenco stranke. Toda dosedanje vodstvo ni hotelo sprejeti te zahteve. Zato je stranka »sklenila, da začne boj proti njim in jih za vselej uniči — kar naj bi bil nauk vsem tistim, ki bi nameravali škodovati stranki ali sabotirati revolucijo tako v deželi kakor zunaj«. Posebej obtožujejo aretiranega sirskega predsednika Amina el Hafeza, češ da si je »prizadeval vzpostaviti diktatorski in vojaški režim v Siriji«. »Pozabil je, da se stranka naslanja na kolektivno vodstvo.« ' Na koncu pravi sporočilo, da je namen državnega udara, odpraviti v stranki koncepcija Aflaka in Bitarja, ki sta hotela »likvidirati stranko«. »Aflakove koncepcije so postavljale pregiajo med organizacijami stranke na arabskem področju in jih ščuvale druga zoper drugo z namenom, da bi oslabile.« Ni še mogoče ugotoviti, kakšno je trenutno razmerje sil v Siriji, niti ni gotovo, ali se je davišnji državni udar popolnoma posrečil, ali je omejen samo na glavno mesto Damask. Alep, drugo veliko mesto države, je v rokah pristašev skupine, proti katerim so izvedli udar. Radio Alep poroča, da so se za Hafeza in Bitarja izrekle kmečka zveza, zveza študentov. nacionalna garda, unija univerzitetno izobraženih državljanov in vse nacionalne organizacije iz Homsa. ki vse skupaj obsojajo današnji državni udar ter izražajo podporo »legalnemu vodstvu stranke«. Tanjug poroča iz Kaira, da je najnovejšj državni udar v Siriji zbudil sprva neugodno presenečenje in precejšnjo zaskrbljenost pri političnih krogih in med opazovalci v Kairu. Uradni krogi dogodka ne komentirajo. Politični krogi in opazovalci pa poudarjajo, da je udar ustvaril nov element hude nestabilnosti na Srednjem vzhodu. Poudarjajo predvsem, da je udar izvedla sfeupina, ki ji je centralno vodstvo stranke Baas odvzelo oblast v decembru. Na tedanjem sestanku centralnega vodstva so Ha-fez, Razaz, Aflak in Bitar nastopili proti tej skupini, ki je sestavljala tako sirsko regionalno vodstvo stranke, kakor tudi večino vlade, s hudimi obtožbami. Decembrske spremembe so v Kairu zbudile živahno zanimanje, posebno ko je Bitarjeva vlada sprožila razne pobude za normalizacijo odnosov s Kairom. Pričakovali so prihod Salaha el Bitarja, ko naj bi se sešli arabski premieri. Nasploh so ugotavljali očitno zboljšanje odnosov med Sirijo in ZAR ter med Sirijo in Irakom. Mnogi v Kairu se nagibajo k prepričanju, da za državni udar v Damasku niso zgolj po naključju izbrali noč med 22. in 23. februarjem, ko je obletnica nekdanje sirsko-egiptovske enotnosti. Arabsko socialistično stranko Baas sta osnovala leta 1941 Michel Aflak in Šalah Bitar. Ideje stranke — enotnost. svoboda in socializem v arabskem svetu od Atlantika do Perzijskega zaliva — so podprli mnogi arabski intelektualci. vendar pa je nje-' no delovanje danes dovoljeno samo v Siriji. Sekciji stranke sta še v Libanonu in v Jordaniji, njeno centralno vodstvo pa pravi, da ima stranka Baas pristaše tudi v Saudovi Arabiji, Jemenu. Kuvejtu in Adenu. Odkar so v Siriji leta 1949 razglasili neodvisnost, je bila tam že cela vrsta državnih udarov in protiudarov, v katerih so se menjavali na oblasti pristaši različnih ideologij. Eden teh udarov se je odigral tudi konec septembra 1961. leta. s čimer so sankcionirali ločitev Sirije od Egipta. •••• Moro je sestavil vlado alni demokrati dobili obrambno ministrstvo, ki'so ga že vrsto let imeli socialni demokrati. V krogih levega centra menijo, da sloni nova vlada na trdnejših temeljih kot prejšnji dve Morovi vladi. Vzlic temu, da sta v sedanji vladi dva predstavnika krščansko demokratskih desničarjev iz Scelbove struje (Calfaro in Restivo), poudarjajo, da je protiutež dosežena z večjim številom predstavnikov Fan-fanijeve struje in krščansko demokratske levice. Ministri nove vlade bodo jutri zapriseženi pred predsednikom republike Saraga-tom. Niso še sklicali seje parlamenta, na kateri bo moral imeti Aldo Moro programski govor in zahtevati zaupnico. Začel se je proces proti Untungu pravil zagovor- Sodišče bo sklep o tem sporočilo drevi. Na procesu bodo zaslišali 22 prič. Tanjug povzema po džakart-skem dnevniku »Indonesian Herald«, ki običajno zastopa stališča vlade, da bo tako imenovana »politična ureditev« indonezijske krize, nastale po izjalovljenem državnem udaru 1. oktobra, uresničena v treh fazah. Prvi ukrep je v tem, da prepovedo delo in razpustijo organizacije KP. List piše, da ima predsednik Sukamo komunistično partijo za »že razpuščeno«. Drugi ukrep je pre-osnova vlade, ki jo je Sukar-no izvedel v ponedeljek. Tretji korak pa naj bi bil v usta- novitvi političnega gibanja »Sukamova fronta«. Pripadniki indonezijske študentske organizacije »Kami« so demonstrirali davi pred palačo indonezijskega predsednika v središču Džakarte. Reuter poroča, da so študentje vzklikali proti prvemu podpredsedniku indonezijske vlade dr. Subandriu in imenovali preosnovano Su-kamovo vlado »komunistično vlado«. Predsednikova garda je razgnala demonstrante. Dva študenta sta bila ranjena. V Džakarti so davi demantirali vesti nekaterih tujih radijskih postaj, da je bivši obrambni minister general Nasution »poklical čete z dežele, da bi ga zaščitile«. Trdijo, da je Nasution »ostal zvest poveljstvu predsednika Sukama«. Posvetovanje o gradnji jedrskih elektrarn BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Jugoslovanska industrija je že danes sposobna, da za prvo jedrsko elektrarno zgradi najmanj 50% vseh naprav, pri gradnji naslednjih nuklearnih elektrarn pa bi lahko prispevala tudi do 70% opreme. Direktor Jugoslovanskega združenja za jedrsko opremo inž. Vladimir Genčič je povedal, da so tako ocenili ne le naši strokovnjaki, temveč tudi tuji proizvajalci opreme za jedrske elektrarne. Zastopniki teh proizvajalcev so namreč nedavno obiskali naše velike industrijske in projektantske organizacije. Zastopnici združenja bodo o tem seznanili udeležence posvetovanja o gradnji jedrskih elektrarn v Jugoslaviji, ki bo v Novem Sadu 24. in 25. marca letos. V gospodarskih organizacijah se neposredno ali posredno ukvarja z jedrsko energetiko več kot 200 diplomiranih inženirjev, ki so doslej izdelali 7 projektov jedrskih elektrarn raznih tipov, hkrati pa so se lotili tudi primerjalnih študij o primernosti posameznih tipov elektrarn za naše razmere. Zdaj pripravljajo podrobnejše študije o gospodarnosti jedrskih central. V omenjenem združenju poudarjajo, da bi bil sklep o gradnji naše prve jedrske elektrarne vsekakor nova spodbuda za raziskave na področju jedrske tehnike, zlasti pa energetike. Združenje za jedrsko opremo pričakuje, da bo posvetovanje v Novem Sadu pospešilo sprejem tega sklepa. Nesoglasje med Johnsonom in sindikatom WASHINGTON, 23. febru-arja: (Tanjug) — Nesoglasje med Johnsonovo administracijo in sindikatom AFL CIO se je tako povečalo, da je sinoči predsednik te organizacije izjavil, da ta sindikat ni več vezan na nobeno politic-, no stranko. AFL-CIO je med zadnjimi predsedniškimi volitvami močno podprl predsednika Johnsona. Sindikati so bili tradicionalno vezani na demokratsko stranko. * »Apolla« bodo izstrelili v petek? CAFE KENNEDY, 23. febr. (Reuter), — Zaradi slabih vremenskih razmer utegnejo odložiti izstrelitev prve ameriške vesoljske ladje tipa »Apollo« do petka. S to vesoljsko ladjo nameravajo ZDA poslati letos tri vesoljce na pot okoli Zemlje, čez štiri leta pa tri vesoljce na Luno. s Izstrelitev te ladje brez posadke je bila najprej v načrtu za daries ob 12.43 po Green-wichu, sinoči pa so jo zaradi -slabega vremena nad Cape Kennedy jem odložili do četrtka. Vremenoslovci bodo drevi povedali, ali bo jutri mogoče izstreliti ladjo ali pa bo trčba poskus ponovno odložiti do petka> Mednarodna pomoč Indiji Jugoslavija je med prvimi državami na svetu priskočila na pomoč LJUBLJANA, 23. febr. Iz Indije dan za dnem prihajajo novice, da prebivalstvu skoraj polovice indijskih držav grozi lakota. Samo 40% Indijcev ima zagotovljen najnujnejši življenjski minimum. Jugoslavija je bila med prvimi državami na svetu, ki so takoj ukrepale. Že ob pr vih vesteh o težkem stanju v Indiji je zvezni izvršni svet poslal pomoč. Nujna brzojavka je dve jugoslovanski ladji, natovorjeni z žitom, ki sta pluli proti Jugoslaviji, preusmerila v Indijo. Zvezni izvršni svet bo določil še nove količine žita, mleka v prahu in drugih živil kot neposredno pomoč Jugoslavije Indiji. Poleg tega so predvideni še drugi ukrepi, s katerimi bo Jugoslavija tudi posredno pomagala Indiji, kot na primer z znižanjem prometnih tarif in podobnim. Težko stanje v Indiji zahteva široko mednarodno akcijo držav. Naglica je potrebna tudi zaradi bližajočega se monsumskega obdobja, kose bo za tretjino zmanjšala zmogljivost indijskih pristanišč, kar pomeni, da bo otež-kočen dovoz pomoči v Indijo. I Ob grozeči lakoti v Indiji se v zelo zaostreni obliki kažejo posledice napačnega odnosa industrijsko razvitih držav do nerazvitih delov sveta. Čeprav je v načelu prodrlo mnenje, da je mednarodna pomoč v gospodarskem razvoju nerazvitih področij sveta ena najpomembnejših nalog mednarodne skupnosti, se v praksi še ni storilo dejansko ničesar pomembnega. Vojna v Vietnamu in z njo povezana mednarodna napetost preprečujejo resnejši napredek na tako važnem področju, kot je mednarodna gospodarska pomoč državam v razvoju. Izredno težko stanje v Indiji na svoj način še bolj prepričevalno dokazuje vso absurdnost ’vojne v Vietnamu kakor tudi absurdnost oboroževalne" tekme. 16 indijskih držav prizadetih NEW DELHI, 23. febr. (AP). — Indijska vlada je razglasila sedem od 16 indijskih držav za področja, prizadeta zaradi pomanjkanja, in je pozvala oblasti teh držav, naj poskrbe za pomoč ogroženim. Cenijo, da je prizadetih 50 do 60 milijonov ljudi. Minister za prehrano Su-bramanian je v indijskem parlamentu povedal, da je vlada namenila 200 milijonov rupij (okrog 84 milijonov dolarjev) za pomoč prebivalstvu, ki mu primanjkuje hrane. Sedem indijskih držav, ki jim grozi lakota, so Radža-stan, Maharaštra, Misore, Gu-džerat, Orisa, Madija Pradeš in Andra Pradeš. V teh sedmih državah bo del c*i 60 milijonov ogroženih prebivalcev prišel do hrane tako, da jih bodo vključili v javna dela, medtem ko je treba otrokom in porodnicam — kakor je poudaril minister — zagotoviti brezplačno hrano. Urjenje enot JLA na snegu Pogovor s časnikarji v državnem sekretariatu za narodno obrambo BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Generalmajor Mitar Minic je v pogovoru s časnikarji v državnem sekretaria-tu za narodno obrambo povedal, da na zimskih vajah JLA ni bilo ozeblin in drugih resnejših nezgod. Namen zimskih vaj je docela usposobiti enote JLA za boje po snegu, v mrazu in ob oteženi preskrbi. V zimskih razmerah, ki so težavnejše, je poudaril generalmajor Minic, dobijo vojaki in oficirji predstavo o tem, kakšne so razmere na bojišču. Vojaki kopljejo zemljanke in urejajo bivake, hkrati pa izvajajo pri takih vajah vse potrebne varstvene ukrepe, da kdo ne zmrzne in da obvarujejo vojake pred običajnimi zimskimi obolenji. V zadnjih nekaj letih so zelo izpopolnili vojaško obleko in obutev, prav tako pa vojaki ne nosijo več toliko opreme. Generalmajor Minic je poudaril, da je armada zadovoljna s sodelovanjem z mnogimi družbenimi in športnimi organizacijami, ki posredno pripravljajo mladino za službo v JLA. Čeprav je težko primerjati generacije, je dejal generalmajor Minic, pa je očitno, da danes mladina čedalje resneje pojmuje armado, hkrati pa ima tudi temeljitejše znanje, pridobljeno pri predvojaški vzgoji. E. Djokić se izgovarja SARAJEVO, 23. februarja (Tanjug). V Sarajevu se je začel sodni proces proti Ejubu Djokicu, delovodji zahodnega revirja in zadnjemu iz steupine tehničnih voditeljev rudnika Kakanj, odgovornih za nesrečo v jami »Orasi«. Poprej Djokicu ni bilo mogoče soditi iz zdravstvenih razlogov. Djokiča dolžijo, da od 1. do 7. junija ni nadziral delovnih mest v svojem revirju in da ni dal potrebnih navodil podrejenemu osebju, čeprav je bilo znano, da se je pojavil metan. V obtožnici je tudi navedeno, da Djokić ni pravočasno poskrbel, da bj bili postavili pregrado v karaulskem prekopu in da ni nadziral količine metana takrat, ko so delali pregrado. Obtoženi Djokić se je danes zagovarjal, da ni vedel za metan na delovnih mestih »Cifiči« in »Karaula« in da ni vedel, ker je bil zaposlen z drugimi deli, da delavci niso posta-, vili pregrade v predvidenem času. Povedal je tudi, da ne ve, da bi bil kdorkoli od 1. do 7. junija obšel in pregledal zahodni revir. Navedbe obtoženega Djokiča je v svoji izjavi spodbijal nekdanji upravnik jame »Orasi« Vlastimir Buček, ki je bil že obso-j e na 7 in pol leta zapora. Buček je povedal, da je Djokić vedel, kaj je njegova dolžnost, da pa ni ravnal tako, kot bi moral. Sodni proces se nadaljuje. Iz UL izdaje Humphrey dopotoval v Seul Podpredsednik ZDA se je sestal z južnokorej-skimi funkcionarji MANILA, 22. febr. (Reuter) Približno 250 študentov je danes demonstriralo pred poslopjem kongresa in predsedniške palače v Manili proti predlogu, da bodo v Južni Vietnam poslali bataljon filipinskih vojakov. Demonstracije so se začele nekaj minut zatem, ko je ameriški podpredsednik Humphrey odpotoval iz Manile v Seul po pogovorih s filipinskim predsednikom Marcosom o problemu Vietnama. Današnje demonstracije v Manili so bile relativno mirne v primerjavi z demonstracijami delavcev in študentov, ki so bile preteklo noč. V teh demonstracijah je sodelovalo nad 2000 ljudi. Demonstranti so se zbrali pred ameriškim veleposlaništvom in vzklikali: »Pojdi domov, Humphrey«, in podobno. Predsednik Marcos je izjavil novinarjem, da je obvestil Humphreya, da je predložil kongresu predlog zakona za odobritev I\5 milijona funtov šterlingov, kolikor je potrebno, da bodo poslali bataljon inženirjev v Vietnam. Dejal je, da bo ta predlog sprejet v kongresu. Takoj po prihodu v Seul. ki je poslednja postaja na njegovi azijski turneji, se je Humphrey sestal z vodilnimi južnokorejskimi funkcionarji. Zvedelo se je, da bo predlagal, naj pošljejo nove juž-nokorejske čete v Južni Vietnam. Kakor poročajo agencije, je Seul pripravljen poslati še eno divizijo in brigado v Južni Vietnam. R. Kennedy za svobodne volitve v J. Vietnamu WASHINGTON, 22. febr. — Ameriški senator Robert Kennedy je danes izjavil, da je v Južnem Vietnamu edina izbira svobodne volitve ali pa vojna s tveganjem spopada s Kitajsko. Nadalje je dejal, da so bile kritike v zvezi z njegovim nedavnim predlogom o koalicijski vladi v Južnem Vietnamu, v kateri bi bili tudi predstavniki južno-vietnamske osvobodilne fronte, zmedene. »Kaže. da ni jasnosti o tem, kaj smo pripravljeni narediti in kaj so naši politični cilji v Vietnamu«, je dejal Kennedy. V govoru, ki ga je imel na televiziji o svojem predlogu ža svobodne volitve v Južnem Vietnamu, je Kennedy dejal, kakor poroča UČI, da je vlada ZDA predložila Hanoiu pogovore o miru »brez poprejšnjih pogojev«. Toda predstavnik ameriške vlade je hkrati sinoči očitno postavil pogoje za morebitni sporazum o miru, ko je odklonil predlog o sodelovanju osvobodilne fronte v novi vietnamski vladi. Kennedy je opozoril, da je sam Nguyen Cao Ky, premier sai-gonske vlade, ocenil, da njegova vlada nadzoruje samo 25 odstotkov prebivalstva. Po vsem tem, je dodal ameriški senator, bi bile vsake volitve, v katgrih ne bi zmagali komunisti na nekaterih. področjih, nesvobodne volitve. V Osijeku zgorela kinodvorana OSIJEK, 2. febr. (Tanjug) Danes popoldne je.-požar skoraj popolnoma uničil stavbo kinodvorane v Osijeku in povzročil veliko materialno škodo. Boj z ognjem je trajal pet ur. Od kinodvorane so ostali samo goli zidovi. Me nijo, da je prišlo do požara zaradi eksplozije ene peči na nafto, ki je gorela, ko v kinu ni bilo ljudi. Obvestilo bralcem Tedensko prilogo za program RTV Ljubljana bomo odslej Objavljali v petkovih številkah, želeli smo namreč ustreči številnim predlogom, naj bi priloga izhajala tako. da bi io lahko dobivali pravočasno tu di najbolj oddaljeni naročniki in bralci Dela. Odslej priloga »Deio-RTV« vsak petek! Telegrami BOJKOT ALŽIRSKIH ŠTUDENTOV — ALŽIR. Študentje alžirske univerze so včeraj bojkotirali predavanja. Fred tem so sklenili, da bodo tri dni stavkali in s tem podkrepili svojo zahtevo, naj izpuste njihove tovariše, aretirane v študentskih demonstracijah v začetku februarja, ko so študentje protestirali proti ugrabitvi Ben Barke, a so nekateri demonstranti izkoristili demonstracije za napade na alžirske voditelje. KONGRES SED PRELOŽEN — BERLIN. Potem ko so predstavniki okupacijskih sil v zahodnem Berlinu kakor tudi zahodnoberlinski senat prepovedali prvi kongres enotne socialistične stranke Nemčije (SED) zahodnega Berlina, ki bi moral biti 25. februarja, je vodstvo stranke sklenilo, da bo kongres maja meseca. BELGIJSKO-KONGOŠKI TRGOVINSKI DOGOVORI — LEOPOLDVILLE. Belgija in Kongo sta sklenila vrsto dogovorov o kreditih v skupni vrednosti 45 milijonov dolarjev za nakup raznega blaga v Belgiji in za nabavo industrijske opreme. MINISTER NGEI ODSTAVLJEN — NAIROBI. Kenijski predsednik Jomo Kenyatta je izključil iz vlade ministra za stanovanjsko izgradnjo in socialno službo Paula Josepha Ngeija, ki je obtožen nepravilnosti pri delitvi koruze. Prej je bil minister za kooperativo in tržišče. Ob preosnovi decembra pa so to ministrstvo ukinili. JOHNSON SPREJEL EL SADATA — WASHINGTON. Predsednik Johnson je včeraj sprejel v Beli hiši predsednika skupščine ZAR Anvar ja el Sadata, ki je prispel na desetdnevni uradni obisk v ZDA. ZA SPREJEM KITAJSKE V OZN — ST. LOUIS. Nacionalni svet ameriških cerkva se je zavzel za to. da bi LR Kitajska dobila ustrezno mesto v OZN. Z velikansko večino glasov je sprejel resolucijo, v kateri zahteva tudi, naj ZDA prizna LR Kitajsko in naveže diplomatske stike z njo. SPORAZUM MED KUBO IN OZN — MEXICO. Kuba in OZN sta sklenila sporazum, po katerem bo svetovna organizacija delno financirala modernizacijo tehniške fakultete v Havani. Skupni stroški za ta dela bodo znašali okrog 26 milijonov dolarjev. RIBOLOV V VODAH GRENLANDIJE — KOBENHAVN. Danski zunanji- minister Haekkerup je dejal, da Danska ne misli po Tetu 1967 priznati norveškim ribičem pravice do ribarjenja v vodah vzhodne Grenlandije. S tem je odgovoril na izjavo norveškega zunanjega ministra Lvnga, ki je dejal, da si bo Norveška poskušala zagotoviti to pravico na ondotnem področju tudi po letu 1967. ko poteče sedanji sporazum. VACLAV DAVID NA DANSKEM - KOBENHAVN. Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je prispel na uradni tridnevni obisk na Dansko. Pa še to: ------------ $ SKRITE REZERVE — Januarja smo izvozili za 15 odstotkov več svinjskega mesa kot lani v istem mesecu, čeprav so morale gospodinje v mesnicah poslušati, da mesa ni, ker ni 'pitanih prašičev. Ko so zvezni upravni organi menili, da bi izvoz svinjskega mesa in prašičev v vzhodne države omejili na lansko raven, pa so v podjetju Koproduk. takoi iziavili, da bodo dali Beogradu 500 ton svinjskega mesa. če izvoz ne bo omejen. Kje neki so tako hitro odkrili skrite rezerve? Vreme 23. februarja 1966 ob 13. uri SONČNO DELNO OBUCNO *** *** SNEG NEVIHTE MEGLA DE2 -----------MEJE VREMEToim Temperature Ljubljana Ob 07 7 13 8 Planica 2 3 Brnik 6 7 Maribor 8 8 Celje 6 7 Slov. Gradec 6 6 Novo mesto 8 9 Koper 10 10 Kredarica —4 —6 Reka 12 11 Pulj 13 13 Split 14 14 Dubrovnik 16 13 Zagreb 8 9 Beograd 13 19 Sarajevo 14 16 Titograd 10 14 Skopje 12 15 Celovec 6 5 Gradec 7 Dunaj 4 7 Milano 8 9 Genova 9 12 München 2 5 Zürich • 7 Benetke 10 12 Prognoza VREMENSKA SLIKA: Področje nizkega zračnega Dritiska se umika počasi iz-lad naših krajev proti vzhodu. Nad zahodno Evropo se gradi greben visokega zračnega pritiska. V zvezi z njim se razširja proti Balkanu hladnejši zrak. NAPOVED ZA ČETRTEK: SLOVENIJA Ponoči bo še oblačno, padavine bodo postopoma prenehale po vsej Sloveniji. Jutri bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje nočne temperature bodo med 0 in 5, v Primorju 8, najvišje dnevne do 6 stopinj C. JUGOSLAVIJA Od severozahoda se bo vreme postopoma izboljšalo do spremenljive oblačnosti. Zakaj tako? »Za pričo predlagam...« — Sem prišel vprašat, če bo kmalu rešena moja prošnja za priznanje delovne dobe- Dolgo je že, kar sem vložil zahtevek. — Vi se pišete? Aha, že vem, Miha Krasnič. Torej pod »K«. Ja, tole je vaš vloga. Rešena negativno. Priče, ki ste jih predlagali, niso povedale nič pozitivnega za vas. — Kaj negativno? Priče niso povedale, kot smo-.. Hudiči! In še denar sem jim dal vnaprej. V naglici in jezi izrečena beseda o »nagradi« pričam, ki naj bi potrdile obstoj delovnega razmerja prosilca, je bila res bržkone nepremišljeno izrečena. Vsekakor pa ne brez osnove. Možak bi jo rad »vzel nazaj«, pa ne gre več, ker je bila izrečena pred uradno osebo. Samo v uradu srednje velike občine so povedali, da imajo v postopku več ko 800 zahtevkov za priznanje posebne ali redne delovne dobe. Tu gre za sodelovanje v NOV (teh zahtevkov je menda največ) pa tudi za priznanje delovne dobe (za redno ali izredno zaposlitev). Koliko dela je s tem postopkom, pove nekaj primerov: za eno samo prosilko, ki je uveljavljala posebno delovno dobo za sodelovanje v NOV. so dvakrat zaslišali 20 prič, v drugem primeru pa, ko je šlo za predvojno zaposlitev in sodelovanje v NOV, pa celo več kot 30 prič- Če so vse te priče v bližini, še gre, često pa žive v najrazličnejših krajih, domala po vsej državi. Tako roma spis oziroma zaprosilo z ene občine do druge mesece in mesece ter celo leta. Pa se najde tudi tak prosilec, ki pravi, ko vloži zahtevek, da bo kar v pisarni počakal odločbo. često je slišati pripombo, češ kako je ta in ta prišel do tolike delovne dobe. ko pa je bil ves čas doma. Taki vri-meri povzročajo dokajšnje politične probleme na eni strani\ na druai pa sprožilo verižno reakcijo, češ če ie on dobil priznano delovno dobo. jo moram dobiti tudi iaz/ In potem se začne iskanje prič. ki bodo to in to potrdile. Zal se naideio tudi »priče«, ki so pripravljene za »honorar« podati izjavo v prid prosilcu. Reševanje vlog za priznanje delovne dobe je zelo odgovorno delo in bi bilo prav, da bi razen organizacij (na primer ZZB NČV za priznanje posebne delovne dobe) sodelovale tudi druge politične organizacije in sicer s polno družbeno odgovornostjo- P. ROMANIČ GRADNJA ŠOLE V METLIKI — Največja investiciji v družbeni standard v metliški občini je gradnja nove šole v Metliki. Zidati so jo začeli lansko jesen, sedaj, ko je toplejše vreme, pa z gradnjo nadaljujejo. Osnovna je, seve, udeležba občine k najetemu posojilu. Kaže, da so delovne organizacije razumele skupno potrebo občine in obljubile sofinanciranje pri gradnji šole, ki naj bi bila sezidana do jeseni. Na sliki: temelji nove šole rastejo iz tal. Foto: P. Romamč Zmeraj naj bi bili taki zbori volivcev Črnomelj: velika udeležba, konkretne razprave in koristni sklepi Da ne bi bili zbori volivcev zgolj formalnost zaradi predpisov, ampak da bi bili resnični ljudski parlamenti, so se letos v Črnomlju odločili za drugačno metodo: predvsem morajo biti zbori volivcev dobro pripravljeni, na njih morajo volivci dobiti vsa pojasnila in odgovore na vse, kar jih zanima. Le tako je moč pričakovati sodelovanje občanov pri upravljanju v občini. Tako so vsem odbornikom in družinam poslali zgoščen izvleček iz dnevnega reda sedanjih zborov volivcev. Na Peračici že betonirajo Na trasi nove gorenjske avtomobilske ceste, ki vodi od Podtabora pri Naklem do znanega klanca nad Podvinom, so v ponedeljek, 21-1. m. že začeli betonirati betonsko ploščo na velikem viaduktu, ki vodi čez globel Peračica. Viadukt čez Peračico je največji izmed treh mostov na novi gorenjski cesti, saj je dolg 376 m. Na šestih visokih betonskih stebrih (najvišji je visok 71 m) je položena železna konstrukcija, na kateri so začeli te dni betonirati ploščo za cestišče. Nova gorenjska cesta je praktično končana, žal pa še ni uporabna, ker ima tovarna »Metalna« precej zamude z izdelavo železne konstrukcije. Poznavalci »sedijo, da bo velik uspeh, če bo viadukt čez Peračico končan do poletja, ko bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo. I. P. Vsak dan imajo v občini le dva zbora volivcev, ker se jih morajo obvezno udeležiti razen odbornikov še predstavniki glavnih upravnih služb občine, kmetijske organizacije, gozdarstva, veterinarske službe in tudi političnih organizacij. Skratka ljudje, ki lahko dajo odgovor na vprašanje volivcev takoj na zboru- Na zborih volivcev, ki jih imajo te dni, obravnavajo predvsem osnutek občinskega proračuna in v zvezi s tem tudi delovne programe krajevnih skupnosti, hkrati pa tudi možnosti financiranja programov občine in krajevnih skupnosti. V Starem trgu ob Kolpi je bilo toliko ljudi na zboru, da za vse ni bilo prostora v šolskem razredu, marveč so stali tudi na hodniku. Razpravo so ocenili kot zelo preudaren pogovor o številnih problemih. Sprejeli so sklep o krajevnem samoprispevku v višini enega odstotka dohodka zaposlenih kmetovalcev, ki ga bodo porabili: za gradnjo vodovoda do vasi Prelesje (zaradi turizma), za razširitev ceste Sodevci—Radenci in druge komunalne zadeve. Na Preloki so na primer sprejeli sklep o samoprispevku za dograditev šole v Vinici, kamor so prešolani tudi njihovi otroci iz višjih razredov. Podobne sklepe o samoprispevkih sprejemajo tudi na drugih zborih volivcev-Kaže, da bodo v vsej občini sprejeli sklepe o samoprispevkih, s katerimi bodo rešili mnogo skupnih komunalnih zadev. Vsi se strinjajo, da so tako pripravljeni zbori volivcev najboljša pot za vključevanje občanov v upravljanje.. P. ROMANIC DRAŽGOŠE Učilnic in delavnic skoraj ni Velike težave v posebni osnovni šoli v Šmihelu Kadar na sejah občinskih skupščin* Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Brežic, Krškega ali Trebnjega govorijo o šolstvu, tedaj skoraj zanesljivo postavijo tudi vprašanje o edini posebni šoli na Dolenjskem, ki je v Šmihelu pri Novem mestu. V šoli je namreč 110 učencev, od katerih jih le 42 lahko stanuje v internatu, vsi drugi pa se vozijo. Vsako leto morajo odkloniti precej učencev, ki bi morali v to šolo. »še vedno se borimo z velikimi težavami,« pravi Darko Opara, ki uči na šmihelski posebni šoli. »Med ljudmi je namreč vse doslej ostala zakoreninjena navada, da je to šola za duševne bolnike, ne pa posebna šola za otroke s psihičnimi ali z fizičnimi motnjami.« V šoli so ugotovili že precej primerov, ko so morali sprejeti učence, ki so živeli v zelo težavnih socialnih razmerah. NOVO MESTO Šolo bodo zaprli Razdrobljenost osnovnih šol-v škofjeloški občini prav gotovo povzroča eno izmed večjih- težav. Prav v tej komuni je menda največ nepopolnih osemletk v Sloveniji. -a skupščina si prizadeva, da bi. v večjih krajih uredila osemletke, saj hi se s tem izboljšal pouk. Prepogosto se namreč dogaja, da otroci, ki so obiskovali nepopolno osemletko, nato šolo v Škofji Loki ali v Železnikih, ne morejo slediti pouku, -ker je njihovo znanje manjše, kot je znanje njihovih vrstnikov, ki so vseskozi obiskovali to osnovno šolo. Med ukrepe, ki jih je pripravila občinska skupščina skupno s svetom za šolstvo, sodi ukinitev neoopolne osem. letke v Dražgošah ter usmeritev otrok iz te vasi na osemletko v Železnikih. Zato so ob tej šoli začeli graditi prizidek s štirimi novimi učilnicam. Na občini se še tudi niso odločili, ali bodo zgradili v Železnikih dijaški dom ali pa organizirali prevoz otrok iz Dražgoš v Železnike- šolske prostore v Dražgošah bodo deloma zasedle krajevne organizacije, deloma pa jih bodo porabili v turistične namene. Prevzela naj bi jih kakšna zdravstvena ustanova za letovanja otrok. I- V. KOSTANJEVICA Donosen hmelj Na posestvu v Kostanjevici pridelujejo tudi hmelj na 14 hektarih. Pripravljajo pa elaborat za nadaljnjih 6 ha hmelja, ki je donosna dejavnost obrata. Pri obiranju hmelja sodeluje blizu 400 domačinov in dobro zaslužijo. D. K. Kmetijska šola Nekdaj je v sklopu osnovne šole v Kostanjevici na Krki že delovala kmetijska šola. Zaradi nekaterih razlogov pa je bila odpravljena. Ker je v tem kraju veliko zanimanje za sodobno kmetijstvo, nameravajo ponovno usanoviti večerno šolo. D. K. Mladina se zanima za dogodke v NOV Blizu sto borcev iz novomeške organizacije levi breg se je minuli petek zbralo na rednem letnem občnem zboru. Ugotovili so, da imajo še vedno nekaj neurejenih zadev. Za borce, ki niso v delovnih razmerjih, bi nujno morali zgraditi vsaj deset stanovanj, pereča pa je tudi stanovanjska problematika borcev v delovnih organizacijah. Na levem bregu Krke, to je v središču mesta, so lani le petim borcem podelili stanovanja. Tj so se že vselili v novo naselje'na Mestnih njivah. Kot vsako leto bodo tudi letos dobili nekaj denarja iz občinskega proračuna, kar pa seveda ne bo dovolj. Borci so na zboru govorili tudi o priznavalninah. V občini je 200 borcev s priznavalninami, potrebnih pa jih je priznavalnin 400. Podobno razmerje je tudi v tej organizaciji: 13 borcev dobiva priznavalnine, katerih povprečna višina je 12.000 dinarjev, prav toliko pa jih je dobilo le enkratno pomoč. Vsi ti bi potrebovali stalne priznavalnine. Vse kaže, da glede tega tudi letos ne bo nič bolje. Borci so poudarili, da mladina premalo ve o dogodkih iz NOV, zato so menili, da bi temu morali posvečati več pozornosti, še posebej, ker so ugotovili, da je med mladino za bližnjo minulost naših narodov dokaj zanimanja. To vprašanje bi morali, tako so povedali na občnem zboru, urejati ne le z občasnimi predavanji, aihpak z več poudarka v šolskih knjigah. s Izvolili soi nov 11-članski odbor, ki ga bo še naprej vodil Štefan Seničar. AL ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRANO PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSE ORGANIZIRANO PARKIRIŠČE ZA OSEBNE AVTOMOBILE -. PARKIRANJE OSEBNIH AVTOMOBILOV NA ULICAH DOVOLJENO PARKIRANJE OSEBNIH AVTOMOBILOV DOVOLJENO DO 30minut TOVORNI PROMET NAD USTAVLJANJE PREPOVEDANO KAKO MED »HOKEJEM 66« VOZITI PO LJUBLJANI — To skico bodo do začetka prireditve natisnili v toliko izvodih, da jo bo dobil vsak voznik. Za vse avtobuse so določeni posebni parkirni prostori. Avtobusi z Gorenjske bodo parkirali v Ruski, Medvedovi in Gasilski* ulici, s Štajerske na Cankarjevi cesti, s Primorske tudi na Cankarjevi cesti, vtem ko bodo avtobusi z Dolenjske parkirali na Trgu revolucije. Za Kompasove avtobuse je rezervirana ploščad pred kopališčem Ilirija. Na skici so parkirišča za osebne avtomobile (bo jih 2.500) označena s krogi v kvadratu, v katerih je znak »P« ali pa so ulicg in ceste, na katerih je dovoljeno parkiranje, črtkano narisane. Na vseh mestnih ulicah in cestah, razen na Prešernovi cesti, Aškerčevi ulici, Cojzovi in Karlovški cesti, Kopitarjevi ulici, Resljevi cesti, na Trgu OF, v Čopovi in Stritarjevi ulici, na Ciril-Metodovem in Vodnikovem trgu, na Poljanski cesti, v Dalmatinovi ulici, na Komenskega ulici itd. bo dovoljeno ustavljanje vozil za pol ure. Denar za komunalne potrebe prinaša voda?! Ko beseda nanese na komunalne probleme, imajo občani Stare Loke (v Škofji Loki) marsikaj povedati. Javna razsvetljava na več mestih ne gori, kanalizacije že dolgo nihče ne čisti. Stranske ceste od doma slepih proti Novemu svetu nihče ne popravlja, tako da je voda na več mestih odnesla del škarpe, pokopališče je polno smeti, še več jih pa je^vzdolž zidu ob cesti. Krajevna skupnost, ki naj bi skrbela za ureditev vseh teh stvari, meni, da za vse skupaj ni denarja. Občinski proračun je letos manjši, manjša je tudi dotacija, ki jo je dobila krajevna skupnost, cene pa so višje. Po drugi strani pa se posamezniki prav lepo okoriščajo z zbiranjem in s prodajo mivke, ki jo prinaša Selška Sora na oba bregova v dokajšnji količini. Mivka je po sklepu zbora občanov last krajevne skupnosti, ki bi lahko z izkupičkom uredila pereče probleme na svojem območju. Dobro poučeni pravijo, ,da bi denarja bilo dovolj za javno razsvetljavo, kanalizacijo, cesto, ureditev smetišča na pokopališču, nekaj pa bi še ostalo za druge potrebe. I. V. Posebno šolo v Šmihelu financira le novomeška občinska skupščina. Zato zahteva, naj v šoli sprejemajo predvsem otroke iz domače občine. Temu ni moči pomagati, saj morajo vsako leto odklanjati dosti učencev, ker zanje nimajo niti prostorov, kjer bi stanovali, pa tudi razredi so polno zasedeni. Kakšne težave ima ta šola, pove podatek, da je v njej 110 učencev, samo v novomeški občini pa je za to šolo priglašenih več kot 200 otrok, ko pa bodo zbrali še zadnje podatke, jih bo gotovo še več-Prav zaradi tega so že velikokrat govorili o gradnji nove šole, a dljp kot do iskanja primerne lokacije zanjo niso nikoli prišli. Po reformi, koso se investici je močno zmanjšale, so zamrle celo govorice V Črmošnjicah uspešneje kot lani Letošnja zimska in turistična sezona v dolenjskem smučarskem središču v Črmošnjicah, ki so 12 km oddaljene od Dolenjskih Toplic, je bila kljub kratkotrajni zimi in zato dokaj neugodnim-snežnim razmeram boljša od lanske. Gostišče so lani preuredili, tako da je v njem 14 prenočišč, ki so bila vseskozi zasedena. Prav tako je 34 postelj pri privatnikih, v zimskih počitnicah pa spijo tečajniki v dveh razredih, ki' jih pripravijo nalašč zanje. V Črmošnjicah so namreč vsako leto smučarski tečaji za mladino iz dolenjskih občin. Zaradi izjemnega položaja, ki jih imajo smučišča na Gačah, saj so bazeni v Dolenjskih Toplicah zelo blizu, in ker je letos vseskozi obratovala vlečnica, je bilo dovolj smučarjev in turistov. K temu je dosti pripomogel tudi smučarski avtobus, ki je vsako nedeljo vozil iz Novega mesta. Ko bodo v črmošnjicah povečali nočitvene zmogljivosti, ko bodo razširili sicer dobro vzdrževano cesto iz Dolenjskih Toplic in ko bodo Crmošnjice prišle v tekmovalni koledar smučarske zveze, potem se ni bati, da bodo postala smučišča nad prijazno vasico še boljf vabljiva za smučarje in zimske turiste. AL Oh obali trka oonrdad na vrata »Ko začno cveteti mand-ljevci, pomlad ni daleč.« pravijo kmetje, kT obdelujejo terasasta pobočja pod Malijo- Letošnje sorazmerno milo februarsko vreme je povzročilo, da so se v prisojnih legah ob naši obali tudi že razcveteli prvi mandljevci. Zgodnje grmičevie je začelo brsteti in ponekod so se že pojavili zeleni poganjki. Navzlic močnim nalivom konec prejšnjega meseca so oonekod že začeli saditi prve »primicije« — zgodnji grah. V ravnini pa je zemlja preveč vlažna, da bi jo lahko začeli kopati. čeorav je še mesec dni do koledarske pomladi, so prvi znanilci, da gre zimsko vreme h koncu, tu. Kmetovalci si žele lepega vremena, saj je zdaj čas, da bi terasasta pohot* ia zaživela- Ob obdelovanju težke lapor-nate zemlje pa menda ne bo srečanja med sosedi, da ne bi spregovorili, koliko lažje in bolj plodno bi bilo to delo, če bi lahko zemljo obdelovali z ročnimi plugi- Tu in tam bo sicer zabrnel kakšen nov majhen traktor, ki so ga dobili čez mejo. Za večino kmetov pa je tak stroj predrag, še posebno, ker so bob ob steno vsa dokazovanja, da bi bilo treba spremeniti za njihov uvoz previsoko carino. G. S. o tej gradnji, ki je nujno potrebna ne le za Novo mesto, ampak za vso Dolenjsko, šola namreč nima svojih delavnic, ker ji primanjkuje prostora- Za tehnični pouk zato uporabljajo delavnice bližnje šmihelske osnovne šole. Prav pomanjkanje delavnic je ob pomanjkanju sredstev največja ovira za nemoteno delo, ker pouk temelji na fizični vzgoji. Delo v šoli, kjer šolanje lahko traja do 17. leta, je v glavnem individualno in da učencem osnovno znanje, s katerim lahko uspevajo v drugih poklicih. S tem pa je otrokovo usposabljanje šele na pol poti, ker ni poklicno usposobljen. Prav zato šola nujno potrebuje več delavnic, ki bi jih vodili strokovno izobraženi ljudje. Zdaj, ko delavnic ni, skupaj z zavodom za zaposlovanje poiščejo prosta delovna mesta za strokovno izpopolnjevanje- Doslej so novomeška podjetja zmeraj priskočila na pomoč, upajo pa, da bodo tudi vnaprej pomagala učencem posebne šole, da bodo lahko prišli do svojih poklicev. J. SPLIHAL Melanit bodo izvažali tudi v ZSSR in NDR Podjetje »Lesonit« \z Ilirske Bistrice se s svojimi izdelki zmeraj bolj uveljavlja na zunanjem trgu. Letos se starim odjemalcem — Zah. Nemčiji, Italiji in Franciji pridružujeta dva močna partnerja — Sovjetska- zveza in Nemška demokratična republika. Na nedavnih pogovorih predstavnikov »Lesonita« v Berlinu so dobili ponudbo, da bi v aprilu podpisali protokol o petletnem izvozu melanita tovarni, ki je najpomembnejši uporabnik v Vzhodni Nemčiji. V »Lesonitu« računajo, da bodo letos povečali dolarsko realizacijo za kakih 50 odstotkov (v primerjavi z lansko, ko so dosegli 535 tisoč dolarjev). ^ M. P. ILIRSKA BISTRICA Lani več kot 16 milijard starih dinarjev dohodka V Ilirski Bistrici je bilo posvetovanje o nekaterih gospodarskih vprašanjih v porefor-mnem obdobju. Celotno gospodarstvo v bistriški občini je doseglo lani nad 16 milijard starih dinarjev dohodka oziroma za 16 odstotkov-več kakor oreišnie leto. Pro-izvodnia se ie povečata za 9 odstotkov. Izvoz je biia lani od planiranega maniši za 5 odstotkov, vendar na precej ,rečii kot v leto 1Q64 Okretoli so se tudi skladi' rrncpodor-sV’h o'ra'OTP^a.cii. PnvTvročto ^«ebni tv* ^».noslene- <*a v obstoj TTia^eio nad «7nnn starih dto^riev T>tos nai bi se oov^ali za 25 odstotkov. zanoslenost. pa za 3 «vistotke. Delovne organizacije V U’TcTrr*>n priključili. Kljub vsemu pa se bo najbrž ............tudi ob ustano- društva ostali stari ki zadržujejo napredek športa v metropoli Dolenjske Neurejenega denarnega vprašanja in pomanjkanja telovadnic namreč ne bo mogoče rešiti s samim preimenovanjem športnega društva. Trezni opazovalci razmer so v bojazni, da denarja zato ne bo prav nič več, možnosti za gradnjo nove telovadnice ali športne dvorane pa zazdaj tako ali tako praktično ni. To pa pomeni, da bodo odslej posamezne športne sekcije združene v enem klubu in drugega nič. V Novem mestu si sicer od tega obetajo organizacijske izboljšave, kar pa najbrž ne bo dosti pomagalo ne množičnosti ne kvaliteti. To velja še po- Dotrpela je naša ljubljena mama, sestra, teta, sestrična in svakinja ALBINA ŠTIGLIC rojena RUS Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 25. februarja 1966, ob 13. uri iz Jožefove mrliške vežice na Žalah V globoki žalosti: hčeri Anda in Neda, družine Rus, Štiglic, Mihelič, Lavrič, Simič in drogo sorodstvo Ljubljana, Loški potok, Radmirje, Beograd, Kranj, 23. februarja 1966 sebej za prvo, ker se nekateri ogrevajo za predlog, naj bi z enotnim društvom odpravili tudi šolska športna društva. To pa bi bil gotovo korak nazaj v množičnosti, ki v Novem mestu že tako ni na zavidljivi višini. iv tako od novega pričakovati bolj tatov. Dokler bo gre skih občinah splob oc mačehovski kakor doslej, je zaman pričakovati kakršnih koli boljših dosežkov. V Novem mestu namreč zdaj ni niti enega poklic-trenerja in so vsi športni rji. Razumljivo je, da izgubljajo vso voljo do če morajo pozimi skorajda nega trenerja delavci sami remi in prenapol-za novo gradnjo lovadnici njeni. Denarja pa ni, pa čeprav zdravniki iz leta leto opažajo čedalje več šolo- mi. S. SPLI HAL Ekipa SFRJ v skupini »C« LJUBLJANA, 23. febr. — Hokejska zveza Jugoslavije je odredila moštvo B, ki bo namesto Francije sodelovalo v skupini C svetovnega prvenstva na Jesenicah. — Jugoslovani bodo seveda igrali izven konkurence. Moštvo pa je naslednje: Knez, Sinanovič, Svetlin, Razinger, Krmelj, Donovar, Vidmar, Hribar, Eržen, Pirc, Zajec, An-čevic, Gojanovič, Stojanovič, Pipan, Petač, Aljančič n., Uroževič. Vodja ekipe bo Medja z Jesenic, trener pa Pleticha. Vsi ti igralci pa bodo jutri odpotovali v Celovec, ki er bo povratna tekma za alpski pokal z domačim KAC. L. Pilić in Jovanovič zmagujeta na Floridi TAMPA. 23. febr. Na mednarodnem teniškem turnirju v Tampi na Floridi sta Pilić in Jovanovič uspešno prestala prvi preizkušnji. Pilić je premagal Američana Mar-cusa 6:3, 6:4, Jovanovič pa Mache-ma 6:4, 7:5. Ostali rezultati prvega kola: Bames (Br) — Beland (ZDA) 6:4, 6:2, Jauffret (Fr) — Evans (Kan) 6:1, 6:0. Rilla (Sp) — Boa (Kol) 6:1, 6:0. Olimpija : 8:1 (2:1) Slovan LJUBLJANA, 23. febr. — Na Slovanovem igrišču so nogometaši Olimpije v prijateljski tekmi premagali Slovana 8:1 (2:1). Strelci: Zagorc 4, Coro. Kokot, Nikolič in Djorlev po enega za Olimpijo, častni zadotek za domače pa je dal Škraba. Pred nekaj sto gledalci je sodil Jakše. Olimpija: Žabjek, Djorlev, Jovi-čevič, òdi, Kokot, Srbu, Frančeškin, Nikolič, Zagorc, Škufca (Oblak H), Com. Slovan: Sular (Vpjin), Ugreno vić, Filipovič, Velkavrh (Lazovič), Biočić, Kitič, Koršič. Škraba. Roksandić, Rojina, Pašič, (Oblak I). Slovanovi igralci so se prvih trideset minut prav dobro vživeli v borbi s prvoligašem in pokazali solidno tehnično znanje. Tudi napadalci co bili še kar prizadevni in prodorni ter so kmalu prisilili Olimpijo k vdaji. Sposobnosti Beograjčanov pa so se pokazale šele pozneje, zlasti ko je domačinom čedalje bolj primanjkovalo sape in moči. Skupine za nogometni pokal narodov ZÜRICH, 23. febr. — Za novo reprizo tekmovanja nogometnih reprezentanc za pokal narodov se je prijavilo 31 držav. Danes so prijavljence z žrebom odredili v osem predtekmovalnih skupin. V naši skupini sta še enajsterici Albanije in ZR Nemčije. Ruch : Hajduk 3:1 (1:0) Salgotarjan : Sutjeska 3:3 (2:0) V Moskvi obsojen nogometaš MOSKVA, 23. febr. Moskovsko mestno sodišče je obsodilo po dvodnevni razpravi na 10 let zapora bivšega srednjega napadalca moskovskega Spartaka Jurija Se-vidova, ki je 18. septembra lani vinjen povòzil pešca in nato pobegnil. Pešec je kmalu nato umrl. DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Na Jahorini dežuje Jutri non-stop na progi za smuk za moške in ženske JAHORINA, 23. februarja. Na Jahorini je danes ves dan močno deževalo, proti večeru pa se je med deževnimi kapljami ponujal tudi sneg. Tako vreme je močno ogrozilo naj višje tekmovanje alpske elite v državi, ki bi se moralo začeti jutri z non-stopom na progi za smuk. Na Jahorini se je zbralo nad 80 tekmovalk in tekmovalcev iz vse države, ki se bodo v petek, soboto in nedeljo pomerili za naslove državnih prvakov. Večina tekmovalcev je na Jahorini že dva dni, vendar je bil njihov trening doslej zelo pičel. Prvi dan vzpenjača ni delala zaradi prekinitve električnega toka, danes pa zaradi premočnega vetra. Tako so naši najboljši alpski smučarji trenirali smuk kar peš. Proga je seveda mehka in tudi slabo pripravljena, zato tudi nevarna, žrtev današnjega treninga je bil tekmovalec BiH Kulenovič, ki so ga z zlomljeno nogo prepeljali v bolnišnico v Sarajevo. Najštevilnejše smučarsko zastopstvo je prišlo iz Slovenije, med klubi pa SK Jesenice (14) z državnim prvakom v trojni kombinaciji Petrom Lakoto na čelu. če ne bodo zaradi vremenskih prilik spremenili sporeda bo državno prvenstvo potekalo takole: četrtek non-stop na progi za smuk; petek: smuk za moške in ženske; sobota: slalom za moške in ženske; nedelja: veleslalom za moške in ženske. Letošnji rezultati jugoslovanskih alpskih tekmovalcev obetajo na državnem prvenstvu na Jahorini nad vse zanimive boje. Lanski državni prvak v trojni kombinaciji in smuku ter slalomu Peter Lakota bo imel letos verjetno več dela, da bo opravil z najnevarnejšimi konkurenti. V smuku se mu bo prav gotovo odločno postavil po robu njegov klubski tovariš Andrej Klinar. Ker je bil Klinar dalj časa poškodovan bo smuk na državnem prvenstvu prva tekma v tej disciplini v letošnji sezoni, na kateri se bosta srečala ta dva nasprotnika.. Tudi Mirko Klinar, Soklič in De ti ček bodo hoteli v smuku zanesljivo priti do besede. V slalomu bo državnemu prvaku nevaren nasprotnik mladi, nadarjeni Jeseničan Blaž Jakopič, ki je bil tudi na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Kranjski gori v slalomu pred vsemi jugoslovanskimi tekmovalci. Sicer pa je slalom taka disciplina, kjer včasih odloča malenkost in že je tekmovalec ob uvrstitev. Zaradi tega imajo možnosti tudi drugi tekmovalci. Morda je še najteže ugibati izidih v veleslalomu. Lanski državni prvak Mirko Klinar bi z dobro startno številko lahko ponovil uspeh, toda poškodba, ki jo je dobil na tekmovanju v Franciji, se — kakor so pokazale zadnje tekme — še vedno oglaša. Sodeč po sedanji formi je favoritinja med ženskami Kranjčanka Majda Arikele, ki bo imela najresnejšo nasprotnico v članici Enotnosti Kristi Fanedl. Naslove branijo Na lanskem jubilejnem 20. državnem prvenstvu na Zelenici je bil med moškimi najuspešnejši Lakota, ki je zmagal v smuku, slalomu in trojni kombinaciji, v veleslalomu pa je osvojil naslov Mirko Klinar. Pri ženskah brani tri naslove Fanedlova, in sicer v smuku, slalomu in kombinaciji, v veleslalomu pa je osvojila državno prvenstvo na Zelenici Ankele tova. JOŽE DEKLEVA Slovenija zmagala v Mavrovem MAVROVO, 23. febr. Smučarska reprezentanca Slovenije je š 1605 točkami zmagala na desetem tekmovanju za mavrovski memorial. Druga je bila ekipa šole za telesno vzgojo JLA, sledijo pa reprezentance BiH, Makedonije in Srbije. Danes je bil na sporedu štafetni tek 4x10 km. Zmagala je štafeta JLA (Krpač, Pr etnik. Čičkov, Mrzli kar) s časom 1:56,04 pred Slovenijo 2:01, in BiH 2:11,48. ŠE 7 DNI DO SVETOVNEGA PRVENSTVA Dvajset let — nestrpnega čakanja Razgovor s trenerjem hokejske reprezentance ČSSR Kostko Češkoslovaški hokejisti so že desetletja med najboljšimi amaterji na svetu. Dvakrat so tudi že osvojili naslov svetovnega prvaka (v Pragi 1947 in Stockholmu 1949). Odtlej prijatelji hokeja v CSSR nestrpno čakajo, kdaj jim bodo njihovi reprezentanti prinesli zlato kolajno. Zelo veliko so si obetali od lanskega SP v Tam-pereju na Finskem, toda njihovi ljubljenci so prišli samo na drugo mesto. Hokejski prestol je petič zasedla reprezentanca SZ. Za reprezentančno moštvo CSSR v zadnjih dvanajstih letih z roko v roki skrbita trenerja Kostka in Bouzek. Naš posebni dopisnik iz CSSR je pred prvenstvom v Ljubljani obiskal trenerja Vladimira Kostko. - Kakšna je razlika med evrop. skim in kanadskim amaterskim »Kanadski hokej ima davno tradicijo in široko zaledje; vsak otrok drsa — s hokejsko palico Kljub temu pa kanadski amaterski hokej ni na ravni, kakršno si bd želeli reprezentanti z javorovim listom na prsih. Po mojem je evropski amaterski hokej sedaj boljši od kanadskega. To se kaže v zrelejši igri evropskih moštev, kar je posledica boljše telesne pripravljenosti in s tem tudi boljših taktičnih in tehničnih zamisli. Evropski igralci venomer napredujejo; med drugim vplivajo na ta napredek splošni dosežki ka- TRENER CSSR — Vladimir Kostka' nadskih profesionalnih moštev. V Evropo so jih presadila moštva, ki v zadnjih letih vse pogosteje gostujejo v Kanadi. To so predvsem SZ, CSSR in Švedska.« — Kako dojemajo igro kanadski amaterji in kako evropski amaterji? »Evropejci se navdušujejo za kolektivno igro. Vse moštvo sodeluje v posameznih akcijah. V igro prepletajo več taktičnih prvin. Kanadčani igrajo bolj na moč; kar najhitreje bi se radi dokopali do nasprotnikove mreže. Igralci, ki nimajo pucka, ne »igrajo«, marveč samo čakajo, kaj bo z njim naredil soigralec. Evropa pa ubira druga — nasprotna — pota.« — Kaj pa sodite o profesionalnem in evropskem hokeja? »Napredek v Evropi je očiten; optimistično lahko pričakujemo, da bomo v nekaj letih dosegli najvišjo raven. Kajpak pa bo treba smotrno in temeljito trenirati. Hokejisti SZ imajo glede tega precejšen naskok. Po novih načelih so začeli pripravljati svojo reprezentanco že leta 1956, mi pa šele leta 1961 hkrati s Švedi, pri katerih je pobudnik »novega va-laa trener Arne Stromberg. Igralci CSSR imajo po tej plati še veliko »notranje r^erve«. Jedro vseh priprav za reprezentanco mora namreč temeljiti po klubih. Ce se bodo v matičnih enotah dobro pripravljali, tedaj ne bo težko sestaviti in pripraviti odlične reprezentance.« — V zadnjih letih o češkoslo-venskem hokeju trdijo, da je lep, vendar preveč »mehak«; zato njegovim najboljšim reprezentantom ni uspelo, da bi izbojevali uspeh proti SZ. Ali je res tako? »Sistem igre, ki ga gojimo mi, najlepše prikazuje našo tradicijo in pojmovanje o igri slehernega igralca. Izrazitih slabosti nimamo; zboljšati bomo morali samo igro v obrambi. Trening po klubih je usmerjen bolj na napad, kar se seveda pozna tudi ca.« — Kje je te slabosti opaziti najbolj? »Napadalci pogostoma slabo sodelujejo z branilci. Kadar je tako, zaškriplje tudi na drugih krajih. Ce zakrivi napako obramba, je kriva sama, kadar pa napadalci dobro krijejo svoje nasprotnike, tudi obramba dobro opravlja nalogo. Vsekakor pa bi morala bolje blokirati tekmece.« — V CSSR mnogo razpravljajo o streljanju. Ali naši igralci streljajo slabo? »Tehnika streljanja naših ni slaba. Kadar streljajo slabo, gre za napako iz rane mladosti. Res pa je; da se vse preveč dolgo pripravljajo na strel. Ključ do uspešnih strelov je v hitrosti zamisli in realizaciji. Domnevam, da naši po tem ne zaostajajo za Rusi in Kanadčani.« — Kako napovedujete možnosti CSSR na SP v Ljubljani? »Težak odgovor Slika je takšna kakor pred letom v Tampere-ju. Potegovali se bomo za 2., 3. ali 4. mesto. Nevarno je. ker se nam je poškodoval vratar Nadrc-hai. V Kanadi si je poškodoval palec branilec Potsch; odtlej še n> igral. Najhujši nasprotnik bo ekipa SZ. Pri nas mnogo razpravljamo, ali je moštvo SZ sploh pre-magljivo. Menim, da ga lahko premagamo, vendar samo, če bodo prav vsi zaigrah v šampionski formi. V moštvu ne sme biti slabega mesta. Kdorkoli bo branil naša vrata (Dzurilla, Mikolaš ah Hp-leček), v tekmi s SZ bo moral zablesteti do vrhunca. Tekmi s Kanado in Švedsko sta »odprti«; če bodo Kanadčani okrepili moštvo, s katerim smo igrah na nedavni turneji, tedaj so med favoriti. Švedi so gostovah ondi s pomlajenim moštvom, prekaljeni igralci — s Tumbo na čelu — pa so se pripravljah doma. Severnjaki znajo stopnjevati formo ljudi tako, da so najboljši prav v dneh prvenstva. Vsekakor pa se brano v Ljubljani kar se da potrudili; veseli bomo že, če bomo gledalcem lahko pokazali, kako se igra pravi hokej na ledu.« VLADIMIR MALEC turnirju) tudi Marič, sta ostala tako v bobnu Se dva, saj Mata-novič prej ko slej drži prvo mašto in je zgolj vprašanje, kolikšen bo njegov naskok, samo. pol točke ali celo piko. Njegova prekinjena partija z Bradvarevičem je namreč še vedno odprta in sta imela danes (ob splošnem počitku) naporen delovni dan: dopoldne tretje in popoldne ie četrto nadaljevanje. Matanović pas’ spremenita boljšo pozicijo r i go, Bradvarević pa se kr6 bori za remi. Od izida te partija bo odvisno, koliko bosta končno podobo tabele krojili srečanji Matanović-VeBnrirovič in šflnšč-Mataoovič v predzadnjem kolu. ^ 0’Kelly sodnik dvoboja Petrosjan — Spaski MOSKVA. 23. febr. Na predlo« obeh udeležencev dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo velemojstrov Petrosjana in Spaskega ja sovjetska šahovska federacija predlagala predsedniku FIDE Roganju, naj bi njim dvoboj sodil velemojster 0’Kelly. Ro gard ja predlog sprejel in tako bo 0"Kel-ly vodil veliki dvoboj, ki se bo začel 11-. aprila v Moskvi. Brez Škarij 3.-13. MARCA Hokejsko DELO Med svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu pri nas bo izšlo enajst številk posebne priloge našega lista — »Hokejsko Delo«. »Hokejsko Delo« bo izčrpno poročalo o vseh tekmah svetovnega prvenstva v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah. Razen tega bo prinašalo vsak dan še razgovore z igralci, trenerji in drugimi, nadalje komentarje in še druge zanimivosti s tega veledogodka na ledu. Za zdrav amaterski boks... Umrl je fant. Star je bil komaj 19 let, ko je nenaden, udarec s pestjo pretrgal nit življenja Františku Maračku na boksarskem dvoboju v Karlovih Varih. Bil je zdrav in treniran mladenič, vendar je moral umreti, kakor že mnogi pred njim v tem začaranem kvadratu pod žarometi ob oglušujočem vpitju navdušenega občinstva. Kakor nekoč pred tisočletjema v rimskih amfiteatrih ... češkoslovaški komite za šport in boksarska zveza ČSSR sta do preklica prepovedala vsa domača srečanja in naročila temeljito razpravo o problemu številnih poškodb in smrtnih primerov v ringih. Pred čehoslovaki so o tem perečem problemu v športu razpravljali že nekateri parlamenti (v Veliki Britaniji, po nekaterih skandinavkih državah, itd.), toda doslej temu vprašanju še nihče ni mogel miti zadovoljivo do dva. Boks je eden najstarejših tekmovalnih športov. kar Uh pozna človeštvo. Ze v antiki so se Grki s pestmi merVi za olimpijske naslove, pa tudi dandanes milijoni ljudi spremljajo take dvoboje za svetovna prvenstva. Boks je zvrst, ki v strogih mejah in pod strokovnim vodstvom trenerjev in zdravnikov in drugih vzgojiteljev lahko pri ■mladem človeku razvija moč, hitrost in tudi plemenitost. Toda gledalci hočejo borbo, neusmiljeno borbo med vrvmi. v kateri marsikdaj borci padajo kot pokošena trava, zmerom pogosteje za zmeraj _ Tudi v drugih tekmovalnih arenah nastopajoči umirajo. Koliko avtomobilskih dirkačev in mojstrov motornih koles je bilo že žrtev in tudi športni letalci vrenekatmi-krat s svojimi vtiči omahnejo v smrt. Toda v vseh teh primerih gre za napako v stroju ali za trenutno Nabost pilota ali voznika Pri boksu pa ie druaačef Poškodba ali celo smrt udeleženca je namerna, kajti tis*i, ki hoče zmaaati. mora udarjati močneje in hitreie od va-sprotnika. V tem kosanj-> ~>e vozna več mere. ne izbira več sredstev! pravniki se že leta ogrevajo za obvezno zavarovanje boksarjev Prenledi so pokn-zali. da vsak k o., da tudi vsak teža udarec v glavo zapušča tekmovalcu resne posledice na živčnem sistemu in razmotežnih organih Zato vredlaaaio. nat bi bili borci tudi med borbo pokriti z zaščitnimi čeladami, kakršne že dolgo unorabliaio na tre-vinaih: nekteri so celo za prenovo! udarcev v g7avo nasploh Za ta predion se zavzemajo tudi zastopniki boksarskih amaterskih velesil (ZDA, SZ in Poljska), kier so zakadi pravilne vadbe in rednih zdravniških rtrea1edov in tudi sicer urejenih razmer poškodbe praviloma že razrešljivo maloštevilne. Prireditelji tekem so za zdai tisti, ki najbolj zavirajo razvoj v tej smeri, češ da potem borbe ne bodo privlačile oledalceo na tekme Pred dvema letoma so Američani imeli vsakoletno prvenstvo v San Franciscu. Vsi amaterji so bili opremljeni s če7adami Zmagovali so tisti ki so bili tehnično in fizično bolje pripravljeni. o J ednini (in v ZDA so zelo izbirčni) pa so bili navdušeni nad prikazanimi borbami. Uboai ttamček ie padel. Morda ho prav vieaova nepričakovana in kruta smrt privedla do pravna preobrata v tej športni zvrsti Nemara se bo zategadelj zdai le zganila mednarodna boksarska 1e.de-takšna pravila, da bo amater-radia in naposled ustoH*Va ski boks postal šoortva panoga, v kateri si bodo mladi liudie kreniti telo in duha. ne v pa čedalje boli postajali neozdravljivi bim'idi 'M. DERMASTIA Zakaj tako? »Za pričo predlagam...« — Sem prišel vprašat, če bo kmalu rešena moja prošnja za priznanje delovne dobe. Dolgo je že, kar sem vložil zahtevek. — Vi se pišete? Aha, že vem, Miha Krasnič. Torej pod »K«. Ja, tole je vaš vloga. Rešena negativno. Priče, ki ste jih predlagali, niso povedale nič pozitivnega za vas. — Kaj negativno? Priče niso povedale, kot smo-.. Hudiči! In še denar sem jim dal vnaprej. V naglici in jezi izrečena beseda o »nagradi« pričam, ki naj bi potrdile obstoj delovnega razmerja prosilca, je bila res bržkone nepremišljeno izrečena. Vsekakor pa ne brez osnove. Možak bi jo rad »vzel nazaj«, pa ne gre več, ker je bila izrečena pred uradno osebo. Samo v uradu srednje velike občine so povedali, da imajo v postopku več ko 800 zahtevkov za priznanje posebne ali redne delovne dobe. Tu gre za sodelovanje v NOV (teh zahtevkov je menda naj-\več) pa tudi za priznanje delovne dobe (za redno ali izredno zaposlitev). Koliko dela je s tem postopkom, pove nekaj primerov:\a eno samo prosilko, ki je uveljavljala posebno delovno dobo za sodelovanje v NOV. so dvakrat zaslišali 20 prič, v drugem primeru pa, ko je šlo za predvojno zaposlitev in sodelovanje v NOV, pa celo več kot 30 prič- če so vse te priče v bližini, še gre. često pa žive v najrazličnejših krajih, domala po vsej državi. Tako roma spis oziroma zaprosilo z ene občine do druge mesece in mesece ter celo leta. Pa se najde tudi tak prosilec, ki pravi, ko vloži zahtevek, da bo kar v pisarni počakal od-ločbo. Cesto je slišati pripombo, češ kako je ta in ta prišel do tolike delovne dobe. ko pa je bil ves čas doma. Taki primeri povzročajo dokajšnje politične probleme na eni 3trani. na drugi pa sprožilo verižno reakcijo. Češ če je on dobil priznano delovno dobo. jo moram dobiti tudi jaz! In jfbtem se začne iskanje prič. ki bodo to in to potrdile. Zal se najdejo tudi »priče«, ki so pripravljene za »honorar« podati izjavo v prid prosilcu. Reševanje vlog za priznanje delovne dobe je zelo odgovorno delo in bi bilo prav. da bi razen organizacij (na primer ZZB NOV za priznanje posebne delovne dobe) sodelovale tudi druge politične organizacije in sicer s polno družbeno odgovornostjo- P. ROM ANIC t PETIT Na Peračici že betonirajo Na trasi nove gorenjske avtomobilske ceste, ki vodi od Podtabora pri Naklem do znanega klanca nad Podvinom, so v ponedeljek, 21-1. m. že začeli betonirati betonsko ploščo na velikem viaduktu, ki vodi čez globel Peračica. Viadukt čez Peračico je naj-večji izmed treh mostov na novi gorenjski cesti, saj je dolg 376 m. Na šestih visokih betonskih stebrih (najvišji je visok 71 m) je položena železna konstrukcija, na kateri so začeli te dni betonirati ploščo za cestišče. Nova gorenjska cesta je praktično končana, žal pa še ni uporabna, ker ima tovarna »Metalna« precej zamude z izdelavo železne konstrukcije. Poznavalci sodijo, da bo velik uspeh, če bo viadukt čez Peračico končan do poletja, ko bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo. I. P. Včeraj- danes - jutri v Ljubljani LONCI ZA MLEKO — V P-supermarket na Ajdovščini so dobili večjo pošiljko posebnih loncev za mleko, uvoženih iz Nemčije. Pravijo, da se mleko v njih ne prismodi in ne prekipi. Cena eno in dvolitrskih loncev je med 2000 in 3000 starih dinarjev. ZMAJČKI — Trgovina »Borec« na Titovi cesti je začela prodajati izredno okusne in lepe spominke: stilizirane ljubljanske »zmajčke«. Cena: 1742 starih dinarjev. ROJSTVA — V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je včeraj rodilo 15 deklic in 8 dečkov. POROKE — Na ljubljanskem magistratu so včeraj vpisali le dve poroki. Pravijo, da bo zato, ker je pust minil, odslej manj porok. RIBE — Iz Izole so včeraj pripeljali 1574 kg morskih rib, med njimi je bilo največ sardel, cipljev in skuš. Ze do 10. ure so pokupili polovico pripeljane količine. DEŽ — Včeraj je padlo blizu 15 mm dežja; ta mesec so na hidrometeorološkem zavodu namerili 70 mm padavin. Dolgoletno povprečje za februar je 83 mm. ANANAS — Danes je iz Gline j e prispela nova pošiljka ananasa. Od 30 ton, kolikor so ga dobili, so polovico začeli prodajati že danes, preostanek pa bodo pustili, da bo do konca dozorel. ŠIVALNI TEČAJ — Včeraj sta bili prosti še dve mesti v začetnem šiviljskem tečaju podjetja Bagat, ki ga bo obiskovalo 120 začetnic. Začel se bo 10. marca, nato pa bodo organizirali še nadaljevalni tečaj. HOTELI — Včeraj sta bila povsem zasedena le hotela Turist in Union. V Unionu je stanovala večja skupina Turkov, ki potujejo na delo v Zahodno Nemčijo. Hotel Belle-vue je bil zaseden do polovice, hotela §lon in Lev pa 60%. Hotel Ilirija je bil zaseden 90%, v njem pa stanuje tudi jugoslovanska hokejska reprezentanca. REŠEVALCI — Avtomobili reševalne postaje so šli včeraj do osme ure zvečer kar 190-krat na pot. Devetkrat so vozili ponesrečence. LETALIŠČE BRNIK — Z letališča Brnik je včeraj vzletelo le JAT-ovo letalo, ki vozi na progi Brnik—Beograd. Z njim je odpotovalo 13 potnikov. Tudi pristalo je le letalo iz Beograda, v katerem pa je pripotovalo 23 potnikov. Ali je bil »ne« študentski? Odgovor študentov iz doma v Ilirski ulici Dne 25. januarja je bil v »Delu« objavljen članek »Neupravičen študentski ,ne’«, ki ga je napisal' Evgen Jurič. V omenjenem članku so nekatera dejstva popačena, zato jih nameravamo v tem prispevku osvetliti v drugačni luči. Pri tem ne nameravamo odgovarjati na nekatere za študente žaljive trditve, ki so bile izrečene v tem članku, ker je nanje v precejšnji meri že odgovoril študent Ervin Pirtovšek v »Pismih bralcev« dne 4. 2. 1966. Trditev, da so zahtevali študentje za vsako posteljo 4.300 din, ne drži popolnoma, kajti »Kompas« je ponudil vsakemu študentu na roko po 2000 din dnevno za kritje stroškov, ki bi jih imel za preselitev. Razen tega pa je bil Kompas pripravljen kriti tudi vse stroške poslovanja v času »Hokeja 66«. Ko smo pripravili kalkulacijo stroškov za preureditev- stolpnice v Ilirski ulici v hotel »B« kategorije (v katero po svojem komfortu in razporeditvi sob po apartmajih vsekakor tudi spada), se je pokazalo, da bi znašali ti stroški 2.300 din na posteljo. V omenjeni kalkulaciji so bili največji stroški za dodatno zaposlitev 30 ljudi (receptorji, vratarji, liftboji, sobarice, natakarji itd.) ter stroški za pranje perila in amortizacijo stavbe ter opreme. S to kalkulacijo se je predstavnik »Kompasa«, ki je vodil pogovore, v celoti strinjal in pripomnil, da je realna. Toda ti stroški so bili predvideni poleg 2.000 din, ki bi jih dobil vsak študent. In tako je predstavnik »Kompasa« izjavil, da po tej ceni objekt ni več interesanten zanje. Pojasnil pa je pri tem, da bi bila ta cena sicer zanje sprejemljiva, toda oni so objekta v Ilirski in Gerbičevi ulici že ponujali inozemskim partnerjem (?) po cenah, ki veljajo za domove (2.500 din za posteljo). Mi s 500 dinarji dnevno ne bi mogli kriti niti najosnovnejših stroškov. To dejstvo vsekakor popolnoma drugače osvetljuje zadevo in mislimo, da krivda ni študentska, pač pa »Kompasova«, če ni prišlo do sporazuma. Pripomnili bi še, da je sprejel univerzitetni svet sklep, da se študentski domovi ne bodo izpraznili zaradi »Hokeja 66«, ker bi to preveč motilo redni potek študija. Študentje smo bili pripravljeni precej žrtvovati s tem, da bi se izselili, kajti pri študiju, ki bo potekal normalno, ne bi imeli nobenih večjih olajšav zaradi izselitve. Če pa Kompas ne more vzdržati predvidenih stroškov za turistične namene preurejeno poslovanje naših stanovanjskih objektov, je tudi nevzdržno, da bi se prav z našim žrtvovanjem reševale navedene težave. Študentje iz doma v Ilirski ulici Juhe in jedi z ražnja Glavna posebnost novega lokala Turist-ekspres LJUBLJANA, 23. februarja. »Če si bodo-potniki ob prihodu v Ljubljano zaželeli vročo kislo štajersko juho, piščanca in drugo meso na žaru, dobro ekspresno kavo — jim bomo to vsak dan nudili pri nas«, so nam povedali v novem lokalu nasproti železniške postaje, ki so ga odprli v ponedeljek in ki je dobil ime TURIST EXPRESS. Lokal odlikujejo nadvse sodobne gostinske naprave, ki jih je vse mogoče deliti na dva dela — hladne in tople — od 8 m dolgega pulta, hladilnih omar, črpalk, ražnjev vitrin in do velikega aparata za kuhanje ekspresne kave. Bife so pravzaprav preuredili iz dveh manjšin prosto- PRENOVUENI BIFE — Nov lokal nasproti avtobusne postaje v Ljubljani TURIST EXPRESS ni le prenovljen, ampak je dobil tudi novo ime. Specializiral se bo za pripravo kislih juh in jedi na žaru. Lokal je okusno opremil arhitekt Grega Košak. Foto: J. T. rov prejšnjega EXPRESS BIFEJA, kakor se je imenoval in upajo, da bo postrežba v novih prostorih resnično vredna imena lokala, da bo torej kar najhitrejša. Pri preureditvi so vgradili medetažo in s tem pridobili za 32 sedežev novega prostora, kamor bodo gostom prinašali jedila in pijače na mizo, spodaj pa so postavili strežno polico, kamor bodo gostje prinašali naročene jedi in pijače sami. Ob njej so tudi barski stoički. Kot rečeno, se bo TURIST EXPRESS specializiral za jedi na ražnju in kisle juhe, druga njegova posebnost pa bo, da bodo lahko potniki v njem kupili tri vrste zavojev s hrano in pijačo. Kar zadeva cene, so se gostitelji izrazili zelo previdno, češ da bG-do ekonomske. Verjetno pa je, da nekatere jedi na žaru v začetku ne bodo ravno poceni, ne glede na to, da se mora vsak gostinski obrat ravnati po potrošniku. Toda bolj kot sodobne naprave preseneti gosta zelo okusna oprema lokala, delo arhitekta Grege Košaka. Vhod v bife je urejen tako, da je mogoče v vročih dneh sneti vso sprednjo steno in združiti lokal z vrtom, ki bo poleti pred njim. Upajo, da bo ta novi lokal nasproti glavne železniške postaje privabil kulturne goste, ki jih je včasih v tem delu mesta prej malo kot veliko. Preureditev lokala je plačal hotel Turist, gradbena dela je izvedla »Obnova«, točilni pult in drugo podobno opremo pa je v glavnem postavilo podjetje »Aluminij« iz Komna. J. TURK Ne pretiravajmo z reorganizacijami Ljubljana Center je zavrnila predlog za nove komunalne skupnosti Na nedavnem zasedanju občinske skupščine Ljubljana-Center so odborniki zavrnili predlog za ustanovitev nove komunalne skupnosti za zaposlovanje za območje 18 ljubljanskih in iz veni j ubij anskih občin, ki ga je na podlagi nedavno sprejetega republiškega zakona pripravil republiški sekretariat za delo. Osnutek je predlagal, naj bi namesto dosedanjih razdrobljenih in preveč številčnih občinskih zavodov za zaposlovanje na območju SRS" prešli na ustanovitev šestih ali sedmih novih večjih in kvalitetnejših komunalnih skupnosti za zaposlovanje. Predlog nove reorganizacije je temeljil na tehle postavkah: V Sloveniji imamo danes 38 zavodov za zaposlovanje z 22 izpostavami. V njih dela približno 320 oseb z zelo pomanjkljivo strokovno usposobljenostjo, saj jih ima okrog 60 odstotkov komaj osnovnošolsko izobrazbo. Zato je ta služba pri nas razdrobljena, neučinkovita in nesposobna, da bi se lotila vseh nalog, za katere je poklicana. Z reorganizacijo bi to razmeroma drago službo ne le strokovno izboljšali, ampak tudi sorazmerno pocenili. Nove komunalne skupnosti naj bi se po svojem območju skladale tudi z bodočimi skupnostmi socialnega zavarovanja. O novem republiškem predlogu je še pred občinsko skupščino razpravljal svet za delo in po dolgotrajni razpravi sprejel sklep, da zavrne predlagano reorganizacijo službe za zaposlovanje. SveC je namreč menil, da bi bilo umestneje, ko bi službe za zaposlovanje, če je reorganizacija res potrebna, združili v enotno službo v okviru republike s primernim številom izpostav na terenu, šele tako bi ji res lahko zagotovili večjo ekonomičnost in strokovno podkovanost, saj bi ji lahko nudili strokovno zares usposobljen kader sociologov, psihologov, pravnikov do statistikov in drugih ter kvalitetno tehnično oprezno. Takšen republiški zavod za zaposlovanje bi lahko uspešno opravljal svoje naloge za vse razmeroma majhno področje Slovenije. Predlog sveta in republiški predlog je nekaj dni zatem tehtala še občinska skupščina. Odborniki niso zanikali, da je morda današnja raz- Dvajset let »Doma« LJUBLJANA, 23. febr. — Danes je bila v trgovskem izvoznem podjetju za domačo in umetno obrt »DOM« ob njegovi 20-letni-ci tiskovna konferenca. Predstavniki podjetja so prisotne obvestili, da bo podjetje proslavo svojega jubileja združilo s prireditvami svetovnega prvenstva »Hokej 66«. Podjetje »Dom« ima na prodaj 2570 različnih izdelkov domače in umetne obrti, od teh so jih 36 pripravili posebej za svetovno prvenstvo. V svojem dolgoletnem delovanju so v podjetju težili predvsem za tem. da bi čimbolj izpopolnili svojo izbiro folklornih izdelkov. E. J. Neprevidnost je terjala življenje ŠMARJE PRI JELŠAH, 23. febr. — V celjski bolnišnici je podlegel poškodbam 32-letni Ivan Valek, ki je ob 13.53 padel iz vlaka nekaj pred železniško postajo Stranje. Pokojni Valejk (doma iz škofij pri Pristavi) se je iz Celja odpeljal z motornim vlakom in pred železniško postajo Stranje odprl vrata pri vagonu. Veter je vrata potegnili in Valek, ki se je močno držal kljuke, je padel s še precej hitro vozečega vlaka. Pri padcu se je huje poškodoval in so ga s tovornim vlakom takoj odpeljali do Šmarja, od tu pa z osebnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer je kasneje poškodbam podlegel. Ivan Valek je odprl vrata bržkone zato, ker je nameraval iz vlaka izskočiti, še preden bi se ta na železniški postaji ustavil. —IC drobljenost zavodov za zaposlovanje res prevelika, opozorili, da s prenagljenimi in komaj pet let, ko smo nekdanje okrajne zavode reorganizirali v občinske z ugotovitvijo, da bodo tako bolje služile namenu. Zdaj pa jih že želimo zanikati in ponovno združevati v večje enote. Mnogi odborniki so poudarili, da s prenagljenimi in ne dovolj pretehtanimi reorganizacijami odtekajo skup- nosti znatna sredstva, obenem pa takšne »reorganizacije na tekočem traku ustvarjajo pri obačnih vtis premajhne resnosti. Ustanavljanje nove komunalne skupnosti, ki bi vključevala ob 5 ljubljanskih še 13 izvenljubljanskih občin, bi bilo funkcionalno neustrezno in pomeni nekakšno pisarniško razdeljevanje pristojnosti. Razen tega novi predlog zanemarja prav najšibkejše točke dosedanje prakse teh zavodov, saj ohranja razdrobljenost, strokovno šibkost, tehnično pomanjkljivo opremo in podobno. Skupščina je zato soglasno odklonila predlog za ustanovitev nove komunalne skupnosti za zaposlovanje in zahtevala ponovno preučevanje za boljšo organizacijsko rešitev te službe. B. RAKOVEC „Bela Ljubljana r Poglejmo okoli svojih hiš Nevesel sprehod med smetmi po Trubarjevi cesti še nekaj dni in Ljubljana bo sprejela goste z vsega sveta. Glavne ulice in frgi, gostišča in trgovine, vse je v glavnem že urejeno, okrašeno z znaki svetovnega prvenstva v hokeju, z zastavami. Delavci komunalnih podjetij hite urejati še poslednja dela. Tudi mnogi hišni sveti in lastniki stanovanj so prizadevno uredili okolice svojih hiš, odstranili navlako, pograbili nesnago, ki je ostala za stopljenim snegom, očistili žive meje smeti, popravili ograje, razžagali drva... Tuji gostje ne bodo stanovali le po hotelih, ampak’tudi po zasebnih sobah po vsej Ljubljani in okolici. Zato je vzgled takih prizadevnih hišnih svetov ali lastnikov vreden posnemanja. Tu ne gre za dela, ki bi terjala večje investicije za obnovo fasad in podobno. Treba bi bilo le vzeti v roke metlo, grablje, lopato in samokolnico, pa v teh nekaj dneh, ki nas še ločijo do 3. marca, odstraniti navlako z dvorišč in vrtov, izpred hišnih vhodov, razžagati skladovnice drv, odpeljati stare kupe gradbenih odpadkov ali zakriti tisto, kar žali oči. Le tako bo Ljubljana dobila zares videz urejenega »belega« mesta, kot je slovela nekdaj, le tako bodo kronanj vsi napori in izdatki mestnega sveta in občin, ki so doslej zares prizadevno lepšali mesto. S fotografsko kamero smo se odpravili, po mestu. Obhod nas je globoko razočaral. Hiše, ki so pravzaprav naši domovi, se na #sefa koncih -krušijo, omet dopada, barve so balkonov sveti obešeno perilo ... O okoMci teh naših domov pa bi bilo bolje, da bi v vse preštevilnih primerih kar molčali. V vsej Ljubljani bi zmanjkalo filmskega traku, če bi hoteli poslikati vse skladovnice drv, vse škrbaste rjaveče ograje, vse lope, ki so na očeh sprehajalcem, vse s pepelom, olupki ali papirjem nasmetene kotičke ob glavnih cestah. Vzemimo Trubarjevo ulico. Na številki 7 ali kaj -* med številko 5 in 9 sploh ni tablice s številko — na številki 39, 40 in 41 A, na številkah 55, 67, 81, 83, 85, na Idrski številka 34, 32 in 30, ki z zadnjo stranjo gledajo na Trubarjevo cesto, smo videli toliko kupov smeti, toliko stare krame, ki bi jo lahko odpeljali z dvema, tremi samokolnicami, toliko skladovnic drv, »razstavljenega« perila, lesenih lop, razpadajočih nadstrešij — da se nam je misel na »belo mesto« povsem izkadila iz glav. Hišni sveti — kaj delate? Tu vendar ne gre za sto tisoče. Tu gre za dobro voljo: eno popoldne si stanovalci zavihate rokave-in okoli vaših hiš bo spet red in zbledele, okna so neumita, z» tujci pa bodo rekli: »V stare hiše so, kot kaže, zadnja leta res malo investirali, toda red snaga sta vzorna.« B. F. $m TRUBARJEVA 81 Foto: S. Busič Kdo bo preprečil nehumanost do brezmočnih sostanovalcev? To se dogaja že leto dni in tri mesece v Ljubljani, v vili, v Smrekarjevi ulici št. 5. Zgodaj zjutraj, okoli šeste ure, vključi žena Alojza šiška, uslužbenca v Supermarketu, ki je lastnik vile, radio aparat v sobici v prvem nadstropju na najvišjo glasovno jakost, izklopijo pa okrog 22. ali 23. ure Vsak dan, že petnajst mesecev, rjove radio tudi takrat, ko se odpelje družina šiško na nedeljski izlet, tudi takrat, ko- ni nikogar od lastnikov doma, ali pa so na vrtu, ali v prostorih v pritličju. Okrog vile je vrt in po pravici povedano, ne taka navada nikogar motila in ne bi zaslužila spotike, če bi imeli lastniki vso vilo zase. Pa ni tako. Že ko so jo 1962. leta kupili, so vedeli, da stanujejo v dveh sobicah v prvem nadstropju tri upofcojene učiteljice. Pravico in odločbo za to skromno streho nad glavo v tej vili so dobile 1947. leta, ko so jih tu sem preselili iz njihovega stanovanja v centru mesta, ker so takrat pač na ta način utesnjevali ljudi in reševali stanovanjsko stisko. Odločba jim zagotavlja sobici, ne pa tudi miru in normalnega življenja, ker so se lastniki vile, zlasti žena, zavzeli, da jih zgrda spravijo ven, če jih že ne morejo po zakonu. Upokojenke so morale na sodišče, da jim je uspelo preprečiti puščanje ključev v vratih, zaradi česar dostikrat niso mogle v hišo. Na poravnalnem svetu so se borile za pravico, da bi dobile, kot imajo napisano, 4 kvadratne metre prostora v kleti, pa še sedaj nimajo kam spraviti kurjave, ker imajo to pravico samo na papirju. In sedaj je že več kot leto dni po šestnajst ur na dan vključen radijski sprejemnik, ki je prislonjen na steno njihove sobe! Sodišče, poravnalni svet, socialno varstveni organ občine, patronažna sestra, sanitarni inšpektor so bili v teku let opozorjeni na nehumano preganjanje treh brezmočnih žensk, pa je vse ostalo brezuspešno. Predstojnik zdravstvenega doma dr. Janez Schrott, ki zdravi upokojenke in je bil že večkrat v njihovem stanovanju, je ponovno vložil pritožbo nad ravnanjem šiškoihh na sodnika za prekrške, »če ne bo to pot nič storjenega, da prenehajo uničevati živce in zdravje vsem trem sostanovalkam, bom predlagal postopek republiškemu javnemu tožilcu. Nekje mora biti pravica, ki bo tako preganjanje in uničevanje zdravja preprečila.« Tudi tu se javno vprašamo, kaj je mogoče v takem primeru storiti? Ko upokojenke ne morejo nikjer dobiti drugega stanovanja, ali morajo biti res prepuščene grobi sili? Naj s to javno kritiko nehumanih sostanovalskih odnosov podpremo prizadevanje zdravnika, da bi mu uspelo pomagati trem brezmoč nim ženskam nasproti človeku, ki se hvali z denarjem, s preteklostjo in zvezami — pa tu opisani postopek prav gotovo ni v čast ne preteklosti, ne trkanju na prsi. MARIJA NAMORŠ »Izbira« ni pozabila na svoje upokojence V podjetjih vse prepogosto pozabijo na svoje upokojene delavce in uslužbence. Trgovsko podjetje »Izbira« iz Ljubljane je pred kratkim povabilo svoje nekdanje uslužbence, zdaj upokojence na prijetno srečanje. Po pogostitvi in obdarovanju so se upoko-jencj zadržali v pomenku s sedanjimi člani kolektiva. Obojim je srečanje ostalo v prijetnem spominu in so sklenili, da bodo taka srečanja šfe prirejali. E. J. Taki smo Dve odbornikovi obličji »Hočemo vodovod'.« se je oglasil prvi občan na zboru volivcev v Blatni vasi. »Hočemo asfaltirano cesto skozi naselje!« je zahteval drugi. »Hočemo trgovino!« je dodal tretji. »In hočemo gasilski dom. Predvsem gasilski dom!« je končal četrti občan in tako so v celoti vnovič zavrteli krajevno »ploščo« Blatne vasi. Občinski odbornik Luka, ki so ga povabili na zbor volivcev, si je vse zapisal. Potem je vstal in nagovoril zbrane občane: »čas je, da občina nekaj da tudi v Blatno vas.« Občani so navdušeno zaploskali. »Ljudje v mestih dobijo cesto, vodovod, trgovino in kulturo kar na krožniku, ne da bi mignili s prstom. Vprašam vas, kakšen pa je razloček med občanom v Blatni vasi in občanom v mestu?« »Nobenega!« so zatulili Blatno-vaščani. »Tudi mi plačujemo davke!« »Tako je,« je zmagoslavno nadaljeval Luka, »Nobenega razločka ni in zato bom v občinski skupščini podprl vaše upravičene zahteve.« Občani so mu dolgo ploskali, in ko so se razhajali, so ugotavljali, da je ta njihov odbornik res možakar in da ga bodo spet volili. Ko je nato občinska skupščina premlevala proračun in so se lomila kopja okrog denarja za krajevne skupnosti, je odbornik Luka dvignil roko. »V svoji razpravi se bom omejil na nekatere negativne težnje krajevnih skupnosti,« je pretehta- no začel. »Priča smo namreč ne-sluteni krajevni ozkosti, ki ovira širšo občinsko politiko.« Zupan in ljudje iz občine so mu vspod-budno kimali in Luka se je raz vnel. »Vsaka vds namreč vidi samo cesto, svoj vodovod ali gasilski dom, ne pomisli pa, da mora občina urejati mnogo po membnejše skupne zadeve. Predlagam, da imamo to pred očmi, ko odločamo o sredstvih za krajevne skupnosti.« Odborniki mu sicer niso ploskali, župan pa je med odmorom rekel predsedniku Socialistične zveze: »Ta Luka pa je perspektivni ka der. Pravi občinski mož.« »la, širok je, širok,« je pritrdil predsednik. »Kmalu mu bomo lahko zaupali širše funkcije,« je zadovoljno ugotovil župan. Odbornik Luka pa je čez nekaj dni zaupno povedal volivcem v Blatni vasi, da je napel vse strune, vendar pa je občina gluha in noče slišati zahtev Blatnovašča-nov. M. REMEC Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja Kovinskega podjetja »MONTER« Poljčane razpisuje po določbah temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega zakona o delovnih razmerjih in statuta podjetja delovno DIREKTORJA Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zako-Dom izpolnjevati še naslednje: 1. fakultetna izobrazba iz strojne ali ekonomske stroke s 5-letno prakso, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu 2. strojni tehnik z najmanj 8-letno prakso, od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu 3. visoko kvalificiran delavec kovinske stroke s 15-letno prakso, od tega 8 let na vodilnem delovnem mestu 4. da mu ni s sodbo sodišča prepovedano opravljati dolžnosti direktorja podjetja. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov podjetja do 20. marca 1966 v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. 1872 \ )lilHIHIIiinSlllnIIiniinllilllU!liiltilliiii]iinillRiUiiillllliiJIllil{iIliliHiHllillUiillHlliill{illllll!!!llll!lllllilli!!!i!|{|lll]i[t!i!!I!ilii[!II!:!!iiii||it!|!iHliililiIifii. Razpisna komisija pri GOSTINSKEM PODJETJU »OJSTRICA« — Celje razpisuje po členu 78. in 112. temeljnega zakona c vodtvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, ter členu 99. statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo gostinske ali sorodne stroke in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, 2. ali visoko kvalificiran gostinski delavec in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, 3. ali kvalificiran delavec gostinske ali sorodne stroke 2 10 leti prakse na vodilnem delovnem mestu. Prijave pošljite do 15. marca 1966. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gostinsko podjetje »Ojstrica« Celje — za razpisno komisijo. ** 1853 Upravni odbor podjetja GOZDNO GOSPODARSTVO -Ljubljana, Tržaška c. 2 razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj 8 let prakse — da ima višjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse — da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 14 let prakse. Prednost imajo kandidati z višjo oz. visoko stro kovno izobrazbo Ponudbe s kratkim življenjepisom. dokazi14 o strokovnosti, delu v drugih organizacijah, nekaznovanju ter dokazilu o izpolnjevanju gornjih pogojev sprejema upravni odbor na gornji naslov do 9 marca 1966 v zaprti ovojnici z oznako »Za upravni odbor«. 1843 li!IUIill!UiniiHi:!ilUIUUUI!IUiiliiUUIUIIiiUiUIIUIUIUIl]illlUUaillUUUIHISlllUiUliHtll!::!liUUIIllli!iiiliUUiaiiill»li»U8!!UlHIIUtUimif im ‘ DELOVNI ENOTI UPRAVA IN OBDELAVA PODJETJA »PLAMA« — PODGRAD -azglašata naslednja prosta delovna mesta za: -1. samostojnega konstrukterja 2. tehnologa za investicijsko opremo 3. tehnologa za extruzijo 4. vodjo finančnega sektorja 5. analitika 6. VK rezkalca 7. VK graverja 8. VK orodjarja 9. tehničnega risarja 10. zastopnika in trgovskega potnika POGOJI pod: 1. samostojni konstruktor — strojni tehnik z nav manj 5 leti prakse na tem delovnem mestu . 2. višia strojna šota in 3 leta prakse na del mestu ali tehniška srednja šola m 5 iet prakse S. višja stroj, kemična šola in 3 leta prakse na del mestu ali tehniška srednja šola in 5 let prakse 1. ekonomist s 3 leti prakse v stroki ali ESŠ in 5 let prakse v stroki 5. diplomiran ekonomist in 2 leti prakse ali eko-nomist in 4 leta prakse 5. visoko kvalificiran v stroki in 1 leto prakse na delovnem mestu VK 7. visok > kvalificiran v -»troki in 1 leto prakse na delovnem mestu VK: ali kvalificiran v stroki in 7 let prakse v stroki 3. visoko kvalificiran v stroki in 1 leto prakse na VK delovnem mestu 3. risarska ali njej enaka šola in 2 leti prakse v stroki 10. ekonomist in 2 leti prakse, ali ESŠ in 4 leta prakse v stroki. Ponudbe sprejemamo v 8 dneh oziroma do za sedbe delovnih mest. Kandidati naj s ponudbo pred 'ožijo potrebna dokazila o strokovni izobrazbi in praksi v stroki. ig79 BHglHffWiimningHifflfBfM!iaianw»iK!ii3tnicmaiiiaiu«ui«n:iij Razpisna komisija IZVOZNO - UVOZNEGA PODJETJA »ADRIACOM MERCE« — Koper razpisuje po členu 78. temeijnega zako na o volitvah delavskih svetov in drugih or ganov upravljanja v delovnih organizacijah prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da imajo visoko li višjo šolo in pet let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu: ali b) da imajo srednjo strokovno izobrazbo in deset let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospo darstvu. Kandidati morajo poleg dokazil o strokovni izo* brazbi priložiti še Kratek življenjepis z navedbo dosedanjega dela in zaposlitve. Rok za sprejem je 20 dni od dneva razpisa. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. 1846 / SVETOVNO PRVENSTVO V KLASIČNEM SMUČANJU V OSLU PRIKUPNA ČETA MLADIH — Organizator svetovnega prvenstva v klasičnem smučanju v Oslu je za to veliko prireditev izbral več mladih deklet, ki pomagajo pri vsakdanjem drobnem, a obsežnem delu. Ugasnilo je blago srce žene, sestre, tete > Jerice Regovec Jesenice. Ulica Viktorja Kejžarja 17 Pogreb blagopokojne bo v petek, 25. februarja 1966, ob 15. uri iz hiše žalosti na Dovje. Žalujoči: soprog Miloš, sestri Frančiška, Mica in drugo sorodstvo Jesenice. Buenos Aires, Ljubljana, Škofja Loka, Novo mesto, Celje. Maribor, Bohinjska Bistrica, Kranj. Po hudi bolezni je preminila Alojzija Zupan rojena JANEŽ " Pogreb drage pokojnice bo dne 24. februarja 1966, ob 16. uri v Ravnah na Koroškem. žalujoči: mož Martin, hčerki Meri in Silva z družino ter drugo sorodstvo Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Ljubljana, Sodražica. Cleveland, Celje, Sevnica GD Žalec sporoča žalostno vest, da je mnogo prehitro preminil naš aktivni član in gasilski častnik tovariš Niko Vabič dolgoletni poveljnik Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 24. februarja 1966 ob 13 uri iz hiše žalosti na žalsko pokopališče. Ohrarili ga bomo v častnem in trajnem spominu. GASILSKO DRUŠTVO ŽALEC Žalec. 23. februarja 1966 Nenadoma je preminila 22. februarja 1966 v 80. letu starosti naša najdražja mamica, teta, sestrična in svakinja Ivana Himmelreich vdova po krojaškem mojstru Na zadnji poti jo bomo spremili dne 25. februarja 1966, ob 14.30 iz Ciril-Metodove vežice na Žalah. Užaloščeni: hčerka Justi, sin France in drugo sorodstvo Ljubljana, Buenos Aires, Stražišče pri Kranju, 22. februarja 1966 Mnogo prezgodaj je tragično preminil Gorjan Intihar učenec 3. letnika tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani Marljivega in vestnega učenca ter prijetnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Učiteljski zbor in ZMS Tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi sin, brat Gorjan Intihar študent Strojne srednje tehniške šole V njegov poslednji dom ga bomo spremili v petek, 25. februarja 1966, ob 17.30 izpred mrliške vežice v Dravljah na pokopališče v Dravlje. Neutolažljivi : očka, mamica, sestra Mojca in drugo sorodstvo in prijatelji Ljubljana, Rob, Krvava peč, Bukovec, Pariz, 23. februarja 1966 Na 5 km — Kolčina OSLO, 23. febr. Sedaj že 36-letni učiteljici iz Moskve Alevtini Kolčdni, se je danes izpolnila velika želja. Prispela je v Oslo, da na svetovnem prvenstvu kar najbolje konča svojo dolgo in izredno uspešno športno pot: nič manj ko šestim zlatim kolajnam s svetovnih prvenstev. in olimpijskih iger, je hotela dodati še katero. A s samo ono iz štafete, ki je sovjetskim smučarkam vsakokrat praktično zagotovljena že naprej, Alev-tina ne bi bila zadovoljna. To je dokazala že z drugim mestom v teku na 10 km, danes pa ja je uspel veliki met: v teku na 5 km, ki je bil šele tretjič na sporedu, je zmagala. Rezultati: 1. Kolčina 17:18,9, 2. Bojarskih 17:25,2, 3. Ačkina 17:42,5, 4. Meksilo (vse SZ) 17:47,3, 5. Stojeva (Bolgarija) 17:49,7, 6. Sustafsson (Šved) 17:58,1, 7. Martinson (Šved) 18:07,0, 8. Posula (Fin) 18:14,7, 9. Vasiljeva (Bol) 18:20,9, 10. Mordre (Nor) 18:26,4,... 15. Nestler (NDR),. 16. Czemiaw-ska (Pol),... 19. Paulusova (CSSR),... 25. Scherer (ZR Nemčija). Nastopilo je 36 tekmovalk iz 11 držav. Skakalci trenirali OSLO, 23. febr. — Na veliki hol-Tnpnirnllpnsirj skakalnici so danes navzlic snežnemu metežu začeli s treningom za nedeljsko tekmo svetovnega prvenstva. Prvi dan je izvedel naj lepše skoke olimpijski zmagovalec Norvežan Engan (najdlje 86 m). Med Jugoslovani je bil Eržen zelo soliden (76,5, 80,5, 81), Zajc pa je pri drugem skoku po doskoku padel z glavo naprej po doskočišču. Na srečo se ni poškodoval. Pečar danes ni treniral Prestolonaslednik Harald v našem veleposlaništvu OSLO, 23. febr. Sprejema v ^ jugoslovanskem veleposlaništvu za nekatere udeležence svetovnega prvenstva v klasičnem smučanju sta se udeležila tudi prestolonaslednik Harald in predsednik mednarodne smučarske federacije Hodler. E. B. Utrinki SKALJENO ZADOVOLJSTVO -Pred začetkom nedeljske mednarodne nogometne tekme Vojvodina — Dosza si je neki funkcionar Vojvodine zadovoljno mel roke ob pogledu na vstopnice, ki so kar kopnele, z blagajniške mize. Blagajnik pa ga je hitro opozoril, da vstopnice že gredo v promet, toda predvsem brezplačno. JUGOSLAVIJA NA 13. MESTU — Pariški športni dnevnik »L E-quipe« je uvrstil 25 držav (manjkajo Albanija, Ciper, Islandija, Lu ksemburg in Marta) po uspehih ki so jih dosegli v 31 športnih pa nogah. Jugoslavija je na 13. me stu, pred njo pa so SZ, ZRN Francija, Velika Britanija, Italija NDR, Poljska. CSSR, Madžarska Romunija, Nizozemska In Bolgarija, za Jugoslavijo pa so uvrščene Španija, Finska. Avstrija, švedska, Belgija, Švica, Danska, Norveška itd. Zmaga Norveške štafete po 29 letih Finci drugi, Italijani tretji — Jugoslovani 12. pred ZDA in Kanado OD NAŠEGA POROC EV A L C A' OSLO, 23. februarja. (Po telefonu). Danes je na Norveškem spet praznik. V zameno za izgubljeni primat v kombinaciji so domačini danes prvič po 29. letih (Chamonix 1937) osvojili zlate kolajne na svetovnem smučarskem prvenstvu v moški štafeti 4x10 km. To jim je uspelo izredno prepričljivo in več kot 20.000 gledalcem, kolikor jih je prišlo bodrit svoje navzlic snegu, ki je naletaval in nekakšnemu mokremu mrazu, ni bilo žal poti v ta največji smučarski stadion na svetu. Praznik je bil tokrat tudi za Italijane, ki so se nazadnje vendarle uvrstili med prve tri štafete sveta. Zadovoljni so zapuščali prizorišče boja tudi Jugoslovani, ki so se po načrtu uvrstili na 12. mesto in zaostali za zmagovalci nekaj manj kot 14 minut — tako malo kot sploh še nikdar doslej. Po startnem strelu se je 14 štafet kot blisk pognalo proti vzponu na stadionu. Vodstvo je presenetljivo prevzel Švicar Hischier, ki pa je tudi nadaljeval dobro- V vodstvu ga je kmalu zamenjal domačin Marhinsen, ki mu je sledil Finec Okarainen. Italijan De, Florian se je utaboril na tretji poziciji, toda od Švicarja se ni mogel odlepiti, tako da sta po desetem kilometru poslala na pot svoja druga moža hkrati. Toda tudi nadaljnji vsrti red po prvem odseku je bil presenetljiv; branilci naslova Švedi so bili 6. za Japonci, sovjetski zastopnik Utrobin pa se je z zaostankom 2:55 napram Norvežanu moral celo zadovoljiti z 12- mestom. Njega je* med ostalimi premagal tudi naš Cveto Pavčič, ki je znova tekel zelo dobro. Svoj del proge je pretekel kot 9. pred zastopniki ZDA, ZRN, SZ, NDR in Kanade, samo 5 sekund počasneje kot Francoz in 2:24 počasneje kot vodeči Norvežan Marthmsen, »bronasta« iz teka na 15 km. Na prvih treh mestih se v nadaljevanju tekme ni spremenilo nič več. Drugi Norvežan Groeningen je še povečal naskok, tretjemu Norvežanu Elesseterju pa • se je Finec Lauri la močno približal, toda ko je šel kot zadnji v smučino zmagovalec teka na 15- km Germund Eggen, je bilo vsakomur jasno, da tudi slavnemu Fincu Mantyranti. če bo tek normalen, ne bo uspelo nadomestiti 41 sekund za ostanka. In potem je Lolmen-kolln samo še odmeval od navdušenih vzklikov Norvežanov. Vsako novo poročilo s proge, ki je govorilo celo še o povečani prednosti Eggena, je pospremil vihar odobravanja, ki je doseglo višek, ko se je visoko nad stadionom na robu gozdička pojavil zadnji tekač norveške štafete. Norvežanom se je izpolnil davni sen in tudi kralj Olaf V., ki je danes znova prisostvoval tekmam, si ni mogel kaj, da ne bi takoj po končanem teku osebno čestital vsakemu tekaču zmagovite norveške ekipe- Italijanom bronasta kolajna Za Norvežani Fincem seveda nihče ni mogel ogroziti drugega mesta, vse do konca odprt pa je bil boj za bronaste kolajne. Drugi in tretji tekač SZ Vedenin in Naset-kin sta do 30. km že nadomestila dobršen del zaostanka, ki ga je zakrivil Utrobin. V drugi predaji je bila tako SZ že 6- za švedsko in Švico, po tretji pa celo 4. in z zaostankom 56 sekund za Italijo, za katero sta drugih in tretjih 10 km dobro pretekla Nones in Stella. Akentjev je kot zadnji tekmovalec SZ tudi stekel s stadiona, hoteč ujeti Italijana, toda tega ni zmogel. Ko mu je zmanjkalo moči, je popustil, tako da se je Šved Handstroem sam lotil zasledovanja Manfroja, a je ostal pičlih 19 sekund »prekratek«. Bronasta kolajna je tako pripadla Italijanom, kar je nov velik usoeh ene izmed srednjeevropskih držav, ne glede na to. da do njega bržkone bi prišlo, če bi zmagovalcem zadnjih prvenstev, Švedom, ne bi bilo treba nastopiti brez svojih najboljših tekačev obolelih Roenlunda, Stefanssona in Perssona in če Utrobin kot prvi mož štafete SZ ne bi povsem zatajil. Zelo dobro so se plasirali Švicarji kot 6., močni so bili tudi Poljaki (7.), Francozi pa s svojo 8. pozicijo bržčas niso zadovoljni. »Halo, Holmenkollen!« Cehoslovaki se potegujejo za organizacijo svetovnega prvenstva v klasičnem smučanju leta 1970. Za prizorišče predlagajo smučišča v Visokih Tatrah. Vsem novinarjem so razdelili propagandno gradi'o, poslaništvo CSSR in začasni organizacijski komite pa sta jih povabila tudi na coctail party. Velika holmenkoilnska skakalnica, ki bodo s tekmami aa njej v nedeljo končali svetovno prvenstvo, je bila zgrajena leta 1892, odtlej pa so jo že osemnajstkrat izpopolnili, zadnjič leta 1964 Jugoslovanskemu moštvu je dodeljen za vodiča znani skakalni trener H6yseter, ki je v sezonah 1950-51 vadil jugoslovanske skakalce. Hoyseter bo z norveškimi tekmovalci le-cos dopotoval v Planico in se vnovičnega srečanja z Jugoslavijo že zdaj veseli. V Oslo sta prispela predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič in sodnik za skoke dr. Tone Dečman. Prvi bo vodil razgovore okrog udeležbe tujih reprentanc v • Dečman pa bo sodil nedeljsko zaključno tekmo v Holmenkollnu. Koliko stanejo vstopmce za tekme smučarskega ŠP? Doslej najvišja je bila vstopnica za skoke na mali skakalnici. Najdražji sedež je stal 30 kron (okrog 52 Ndin), najcenejše stojišče pa 7 kron (12,5 Ndin). Po domačih krajih Olimpija : 8:1 (2:1) Slovan LJUBLJANA, 23. febr. — Na Slovanovem igrišču so nogometaši Olimpije v prijateljski tekmi premagali Slovana 8:1 (2:1). Strelci: Zagorc 4, Com, Kokot, Nikolič in Djorlev po enega za Olimpijo, častni zadetek za domače pa je dal Škraba. Pred nekaj sto gledalci je sodil Jakše. Olimpija: Žabjek, Djorlev, Jovi-čevič, Ceh, Kokot. Srbu, Frančeškin, Nikolič, Zagorc, Škufca (Oblak II), Com. Slovan: Sular (Vojin), Ugreno-vič, Filipovič, Velkavrh (Lazovič). Biočič, Kitič, Koršič. Škraba. Roksandič, Rojina, Pašič, (Oblak I). Slovanovi igralci so se prvih trideset minut prav dobro vživeli v borbi s prvoligašem in pokazali solidno tehnično znanje. Tudi napadalci so bili še kar prizadevni in prodorni ter so kmalu prisilili Olimpijo k vdaji. Sposobnosti Be-žigrajčanov pa so se pokazale šele pozneje, zlasti ko je domačinom čedalje bolj primanjkovalo sape in moči. Dotrpela je naša ljubljena mama, sestra, teta, sestrična in svakinja ALBINA ŠTIGLIC rojena RUS Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 25. februarja 1966, ob 13. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah V globoki žalosti: hčeri Anda in Neda, družine Rus, Štiglic, Mihelič, Lavrič, Simič in drugo sorodstvo Ljubljana, Loški potok, Radmirje, Beograd, Kranj, 23. februarja 1966 Mladenovič pridno trenira LJUBLJANA, 22. febr. V kratkem teleioničnem razgovoru s trenerjem Elsnerjem in pomočnikom Edom Hočevarjem, ki ga je vodstvo Olimpije poslalo v Zadar, da bi do odhoda domov treniral Vladana Mladenoviča, smo zvedeli, da je trener zelo zadovoljen z varovancem. Pravi, da vadita dvakrat dnevno in ima Mladenovič vzlic dolgotrajnemu počitku še zmeraj vse odlike, s kakršnimi je navduševal gledalce pred odhodom v JLA. Seveda bo Mladenovič potreboval kake tri tedne trdega dela, da bo spet vsestransko nared. Tovariš Hočevar je prepričan, da bo nastopil v drugi prvenstveni tekmi, in sicer proti Željezničar ju v Ljubljani, kamor bosta prispela najpozneje do ponedeljka, 28. t. m. Abonma za nogometne tekme Olimpije AKADEMSKI NOGOMETNI KLUB »OLJMPIJA« iz Ljubljane razpisuje ABONMA oštevilčenih sedežev na centralnem stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani za spomladanski del prvenstva v I. zvezni ligi. Lastnik abonmajske vstopnice dobi oštevilčeni sedež na južni strani stadiona (ob parkirnem prostoru). — Pri vsaki vstopnici ima lastnik abonmaja 200 dinarjev popusta. V spomladanskem prvenstvu igra ANK »OLIMPIJA« 7 tekem na domačem igrišču, zato je cena abonmaja 5600 din. Lastniki abonmajskih vstopnic v jesenskem delu prvenstva lahko podaljšajo abonma tudi za spomladansko prvenstvo, in sicer na istem mestu-sedežu. Vpis abonmaja je vsak dan od 9. do 13. ure v prostorih OLIMPIJE, centralni stadion, Vodovodna 20, ali po telefonu 313-602. Pilić in Jovanovič zmagujeta na Floridi TAMPA, 23. febr. Na mednarodnem teniškem turnirju v Tampi na Floridi sta Pilić in Jovanovič uspešno prestala prvi preizkušnji Pilić je premagal Američana Mar cusa 6:3, 6:4, Jovanovič pa Mache-ma 6:4, 7:5. Ostali rezultati prvega kola: Bames (Br) — Beland (ZDA) 6:4, 6:2, Jauffret (Fr) — Evans (Kan) 6:1, 6:0, Billa (Sp) — Roa (Kol) 6:1, 6:0. ŠPORTNA NAPOVED Malo dvanajstk, obilo enajstk V 8* kolu »športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo za 1,046.860 kombinacij vplačanih 523.430 Ndin, od teh v Sloveniji 23.870 Ndin za 47.740 kombinacij. Nagradm sklad za prvi dobitek je 104.68b Ndin. za drugega pa 157.029 Ndin. Z 12 pravilnimi na povedmi je samo 6 igralcev, dobili pa bodo po 17.447,66 Ndin. V Sloveniji ni nikogar z 12 zadetki. Z 11 zadetki je 85 igralcev, nagrada pa je 1.847,40 Ndin. V Sloveniji je en sam srečnež. V 8. kolu »športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je bilo za 554.794 kombinacij vplačanih 277.397 Ndin, od teh v Sloveniji 15.681 Ndin za 31.362 kombinacij. Z 9 pravilnimi napovedmi je v vsej Jugoslaviji 51 igralcev. Vsak bo dobil 2.719,56 Ndin (od skupnega nagradnega sklada 138.698 Ndin). V Sloveniji je pet dobitnikov z 9 zadetki, in sicer v Ljubljani 1, Celju 2, Kamniku 1 in Kopru 1. Pazi za 9 kolo (27. II.) »velike športne napovedi«: 1. Atalanta — Cagliari 1, 0 2. Fiorentina — Lanerossi 1 3. Inter — Foggia 1 4. Juventus — Catania 1 5. Lazio — Roma 0, 2 6. Napoli - - Milano 0, 1 7. Sampdoria — Brescia 0, 1 8. Spai — Bologna 0, 1 9. Varese — - Torino 2, 0 10. Hajduk - — Dinamo 1, 2 11. Trepča - - Crvena zvezda 2 12. Sutjeska — OFK Beograd 1 Pari za 9. kolo (27. n.) »male športne napovedi«: 1. Hajduk — Dinamo 1, 2 2. Trepča — Crvena zvezda 2 3. Sutjeska — OFK Beograd 1, 2 4. Račk» _ Vardar 2 5. Željezničar (S) — Srem 1 6. Sloboda (T) — Mladost (SP) 1 7. Alum. (K) — Slavonija (O) 1, 0 8. Zadar — Istra 1, 0 9. Napoli — Milano o, 1 Skupine za nogometni pokal narodov ZURICH, 23. febr. — Za novo reprizo tekmovanja nogometnih reprezentanc za pokal narodov se je prijavilo 31 držav. Danes so prijavljence z žrebom odredili v osem predtekmovalnih skupin. V naši skupini sta še enajsterici Albanije in ZR Nemčije. Salgotarjan : Sutjeska 3:3 (2:0) Kako so tekli Jugoslovani Našo štafeto smo »zapustili« po prvi predaji, ko je Kobentar zamenjal Cveta Pavčiča in kot deveti šel v novo rundo. 1 Kobentar je bil tokrat najšibkejši mož v naši ekipi. Drug za drugim so ga prehitevali vsi tekmeci in nekako v sredini drugega kroga še Američan. Tako je po 20 km, ko je Jugoslavija padla na 13. mesto z zaostankom 31 sekund za ZDA, že kazalo slabo za naš načrt — osvojitev 12. mesta. Na srečo pa je Imel zelo dober dan naš tretji tekač Seljak. Ta ni le na 26. kilometru znova ujel Američana, marveč je Bavčetn tudi prigaral prednost 63 sekund pred ZDA. Naskok je bil tudi potreben, saj je šel kot četrti Američan na pot njihov najboljši mož Gallagher. Temu je sicer naiq uspelo zmanjšati naskok Jugoslovanov nekako za polovico. Jugoslovani so tako osvojili 12. mesto, zaostanek za zmagovalcem pa je 13:59.5, kar je doslej najmanjša dosežena razlika sploh (18:15 v Cortini 1956} 22:30 v Za-kopanem 1962, 18:56 v Seefeldu 1964). Izjave Vodja jugoslovanske ekipe C. KonstantJnovič: »Zadovoljen sem, da smo se uvrstili na 12. mesto.« Cveto Pavčič: »Odlično mi je šlo! Ko sva na vzponu pri četrtem kilometru skupaj s Poljakom prehitevala vsak na svoji strani Rusa Utrobina, mi je le-ta po nesreči skočil na smučko, kar je bilo dovolj, da mi je Poljak, ki ga sicer tako ne bi mogel premagati, ušel. Vesel san zlasti, da sem prinesel prednost 28 sekund pred Američanom Elliottom, ki me je v tekmi posameznikov premagal.« J. Kobentar: »Preveč mi je drselo. Na vzponih sem imel hude težave.« R. Seljak: »Imenitno sem se' počutil. Ko sem bil pred Američanom, sem si dejal: zdaj je šele treba stisnita!« M. Bavče: »Težko je bilo. Na progi mi je postalo slabo (zjutraj nisem ničesar jedel, razen viter-ginov), vendar sem le vzdržal.« Rezultati Rezultati: 1. Norveška (Marthin-sen, Groemngen, Elesseter, Eggen) 2:14;27,9, 2. Finska (Okarainen, Ta j pale, Laurilla, Mantjrranta) 2:15;40,0, 3. Italija (De Florian, Nonen, Stella, Manfroi) 2:18;12,0, 4 švedska 2:18;31,1, 5. SZ 2:19;07,1, Švica 2:21;03,6, 7. Poljska 2:22;25,1, 8. Francija 2:23;06,6, 9. NDR 2:24:23,1, 10. ZRN 2:24;50,7, 11. Japonska 2:25;05,1, 12. Jugoslavija (Pavčič 36,10, Kobentar 38,24, Seljak 37,28, Bauče 36,25 — progi Pavčiča in Baučeta sta bili nekoliko krajši zaradi lokacije starta in dlja) 2:28:27.4, 13. ZDA2:29;02,2, 14. Kanada 2:39:34,7. EVGEN BERGANT Tudi Ćirić je odpadel Sedmo kolo ponavljalnega turnirja v Vrajcih VRNJACKA BANJA, 23. febr. Rezultati VIL kola' ponavljalnega turnirja za preostali dve mesti na conskih tur-nirjih FIDE: Oirič — Velimirović 0:1, Bertok — Mata» nović remi in Bradvarević — Mimć 0:1. V prekinjeni partiji l^atanović — Bradvarević je velemojster Mata-novič v 88. potezi osvojil točko. Vrstni red: Matano* vić 5, Minic in Velimirović 4, ćiiić 3, Bertok in Bradvarević 2,5 točke. Položaj na turnirju šesterice se je resnično nekoliko razjasnil z rezultatom partije Cirič-Velimiro-vič, dveh tekmecev izmed treh za preostalo mesto na conskih turnirjih, če je eno že oddano Ma-tanoviču. Remi je bil za oba brezpredmeten, samo zmaga je pomenila velik skok naprej, k želenemu cilju. V tem boju je Čirič potegnil krajši konec, Veli-mirovič pa je ravno ob pravem času znižal negativni rezultat s tem nasprotnikom od 0:3 na 2:3. Ker je obenem zmagal (prvič na turnirju) tudi Minič, sta ostala tako v bobnu še dva, saj Mata- Danzer vodi v Davosu DAVOS, 23. febr. — Evrop-skj prvak v umetnem drsanju Avstrijec Danzer vodi po obveznih likih na svetovnem prvenstvu s 1194,9 točke. Na drugem mestu je njegov rojak Schwarz s 1173,3, tretji pa je prvak ZDA Allen (1146,1). DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU Na Jahorini dežuje Jutri non-stop na progi za smuk za moške in ženske JAHORINA, 23. februarja. Na Jahorini je danes ves dan močno deževalo, proti večeru pa se je med deževnimi kapljami ponujal tudi sneg. Tako vreme je močno ogrozilo naj višje tekmovanje alpske elite v državi, ki bi se moralo- začeti jutri z non-stopom na progi za smuk. Na Jahorini se je zbralo nad 80 tekmovalk in tekmovalcev iz vse države, ki se bodo v petek, soboto in nedeljo pomerili za naslove državnih prvakov. Večina tekmovalcev je na Jahorini že dva dni, vendar je bil njihov trening doslej zelo pičel. Prvi dan vzpenjača ni delala zaradi prekinit-ve električnega toka, danes pa zaradi premočnega vetra. Tako so naši najboljši alpski smučarji trenirali smuk kar peš. Proga je seveda mehka in tudi slabo pripravljena, zato tudi nevarna, žrtev današnjega treninga je bil tekmovalec BiH Kulenovič, ki so ga z zlomljeno nogo prepeljali v bolnišnico v Sarajevo. Najštevilnejše smučarsko zastopstvo je prišlo iz Slovenije, med klubi pa SK Jesenice (14) z državnim prvakom v trojni kombinaciji Petrom Lakoto na čelu. če ne bodo zaradi vremenskih prilik spremenili sporeda bo državno prvenstvo potekalo takole: četrtek non-stop na progi za smuk; petek: smuk za moške in ženske; sobota: slalom za moške in ženske; nedelja: veleslalom za moške in ženske. Letošnji rezultati jugoslovanskih alpskih tekmovalcev obetajo na državnem prvenstvu na Jahorini nad vse zanimive boje. lanski državni prvak v trojni kombinaciji in smuku ter slalomu Peter Lakota bo imel letos verjetno več dela, da bo opravil z najnevarnejšimi konkurenti. V smuku se mu bo prav gotovo odločno postavil po robu njegov klubski tovariš Andrej Klinar. Ker je bil Klinar dalj časa poškodovan bo smuk na državnem prvenstvu prva tekma v tej disciplini v letošnji sezoni, na kateri se bosta srečala ta dva nasprotnika. Tudi Mirko Klinar, Soklič in De tiček bodo hoteli v smuku zanesljivo priti do besede. V slalomu bo državnemu prvaku nevaren nasprotnik mladi, nadarjeni Jeseničan Blaž Jakopič. Id je bil tudi na nedavnem medna-rodnem tekmovanju v Kranjski gori v slalomu pred vsemi jugoslovanskimi tekmovalci. Sicer pa je slalom taka disciplina, kjer včasih odloča malenkost in že je tekmovalec ob uvrstitev. Zaradi tega imajo možnosti tudi drugi tekmovalci. Morda je še najteže ugibati o izidih v veleslalomu. Lanski državni prvak Mirko Klinar bi z dobro startno številko lahko ponovil uspeh, toda poškodba, ki jo je dobil na tekmovanju v Franciji, se — kakor so pokazale zadnje tekme — še vedno oglaša. Sodeč po sedanji formi je favoritinja med ženskami Kranjčanka Majda Ankele, ki bo imela najresnejšo nasprotnico v članici Enot nosti Kristi Fanedl. Naslove branijo Na lanskem jubilejnem 20. državnem prvenstvu na Zelenici je bil med moškimi najuspešnejši Lakota, ki je zmagal v smuku, slalomu in trojni kombinaciji, v veleslalomu pa je osvojil naslov Mirko Klinar. Pri ženskah brani tri naslove Fanedlova, in sicer v smuku, slalomu in kombinaciji, v veleslalomu pa je osvojila državno prvenstvo na Zelenici Ankeletova. JOŽE DEKLEVA Slovenija zmagala v Mavrovem MAVROVO, 23. febr. Smučarska reprezentanca Slovenije je s 1605 točkami zmagala na desetem tekmovanju za mavrovski memorial. Druga je bila ekipa šole za telesno vzgojo JLA, sledijo pa reprezentance BiH, Makedonije in Srbije. Danes je bil na sporedu štafet ni tek 4x10 km. Zmagala je štafeta JLA (Krpač, Dretnik, Čičkov, Mrzlikar) s časom 1:58,04 pred Slovenijo 2:01, in BiH 2:11,48. ŠE 7 DNI DO SVETOVNEGA PRVENSTVA Dvajset let — nestrpnega čakanja Razgovor s trenerjem hokejske reprezentance ČSSR Kostko češkoslovaški hokejisti so že desetletja med najboljšimi amaterji na svetu. Dvakrat so tudi že osvojili naslov svetovnega prvaka (v Pragi 1947 in Stockholmu 1949). Odtlej prijatelji hokeja v ČSSR nestrpno čakajo, kdaj jim bodo njihovi reprezentanti prinesli zlato kolajno. Zelo veliko so si obetali od lanskega SP v Tam-pereju na Finskem, toda njihovi ljubljenci so prišli samo na drugo mesto. Hokejski prestol je petič zasedla reprezentanca SZ. Za reprezentančno moštvo ČSSR v zadnjih dvanajstih letih z roko v roki skrbita trenerja Kostka in Bouzek. Naš posebni dopisnik iz ČSSR je pred prvenstvom v Ljubljani obiskal trenerja Vladimira Kostko. — Kakšna je razlika med evrop-skitn in kanadskim amaterskim hokejem? »Kanadski hokej ima davno tradicijo in široko zaledje: vsak otrok drsa — s hokejsko palico Kljub temu pa kanadski amater ski hokej ni na ravni, kakršno si bi želeli reprezentanti z javorovim listom na prsih. Po mojem je evropski amaterski hokej sedaj boljši od kanadskega. To se kaže v zrelejši igri evropskih moštev, kar je posledica boljše telesne pripravljenosti in s tem tudi boljših taktičnih in tehničnih zamisli. Evropski igralci venomer napredujejo; med drugim vplivajo na ta napredek splošni dosežki ka- TRKN ER ČSSR mir Kostka Vladi- nadskih profesionalnih moštev. V Evropo so jih presadila moštva, ki v zadnjih letih vse pogosteje gostujejo v Kanadi. To so predvsem SZ, CSSR in Švedska.« — Kako dojemajo igro kanadski amaterji in kako evropski amaterji? »Evropejci se navdušujejo za kolektivno igro. Vse moštvo sodeluje v posameznih akcijah. V igro prepletajo več taktičnih prvin. Kanadčani igrajo bolj na moč; kar najhitreje bi se radi dokopali do nasprotnikove mreže. Igralci, ki nimajo pucka, ne »igrajo«, marveč samo čakajo, kaj bo z njim naredil soigralec. Evropa pa ubira druga — nasprotna — pota.« — Kaj pa sodite o profesionalnem in evropskem hokeju? »Napredek v Evropi je očiten: optimistično lahko pričakujemo, da bomo v nekaj letih dosegli najvišjo raven. Kajpak pa bo treba smotrno in temeljito trenirati. Hokejisti SZ imajo glede tega precejšen naskok. Po novih načelih so začeli pripravljati svojo reprezentanco že leta 1956, mi pa šele leta 1961 hkrati s Švedi, pn katerih je pobudnik »novega va-laa trener Arne Stromberg. Igralci CSSR imajo po tej plati še veliko »notranje rezerve«. Jedro vseh priprav za reprezentanco mora namreč temeljiti po klubih, če se. bodo v matičnih enotah dobro pripravljali, tedaj ne bo težko sestaviti in pripraviti odlične reprezentance.« — V zadnjih letih o češkoslo venskem hokeju trdijo, da je lep, vendar preveč »mehak«; zato njegovim najboljšim reprezentantom ni uspelo, da bi izbojevali uspeh proti SZ. Ali je res tako? »Sistem igre, ki ga gojimo mi, najlepše prikazuje našo tradicijo in pojmovanje o igri slehernega igralca. Izrazitih slabosti nimamo; zboljšati bomo morali samo igro v obrambi. Trening po klubih je usmerjen bolj na napad, kar se seveda pozna tudi d.« — Kje je te slabosti opaziti najbolj? »Napadalci pogostoma slabo sodelujejo z branilci. Kadar je tako, zaškriplje tudi na drugih krajih. Ce zakrivi napako obramba, je kriva sama, kadar pa napadalci dobro krijejo svoje nasprotnike, tudi obramba dobro opravlja nalogo. Vsekakor pa bi morala bolje blokirati tekmece.« — V CSSR mnogo razpravljajo o streljanju. Ali naši igralci streljajo slabo? »Tehnika streljanja naših' ni slaba. Kadar streljajo slabo, gre za napako iz rane mladosti. Res pa je, da se vse preveč dolgo pripravljajo na strel. Ključ do uspešnih strelov je v hitrosti zamisli in realizaciji. Domnevam, da naši po tem ne zaostajajo za Rusi in Kanadčani.« — Kako napovedujete možnosti CSSR na SP v Ljubljani? »Težak odgovor Suita je -takšna kakor pred letom v Tampere-ju. Potegovali se bomo za 2., 3. ali 4. mesto. Nevarno je. ker se nam je poškodoval vratar Nadrc-hal. V Kanadi si je poškodoval pa-Iec branilec Potscb; odtlej še m igral. Najhujši nasprotnik bo ekipa SZ. Pri nas mnogo razpravlja mo, ali je moštvo SZ sploh premagljivo Menim, da ga lahko premagamo. vendar samo, če bodo prav vsi zaigrali v šampionski formi. V moštvu ne sme biti slabega mesta. Kdorkoli bo branil naša vrata (Dzurilla, Mikolaš ali Ho-leček), v tekmi s SZ bo moral zablesteti do vrhunca. Tekmi s Kanado in švedsko sta »odprti«; če bodo Kanadčani okrepili moštvo, s katerim smo igrali na nedavni turneji, tedaj so med favoriti Švedi so gostovali ondi s pomlajenim moštvom, prekaljeni igralci — s Tumbo na čelu — pa so se pripravljali doma. Severnjaki znajo stopnjevati formo ljudi tako, da so najboljši prav v dneh prvenstva. Vsekakor pa se bomo v Ljubljani kar se da potrudil; veseli bomo že, če bomo gledalcem lahko pokazali, kakn se igra pravi hokej na ledu.« VLADIMIR MALEC nović prej ko slej drži prvo mesto in je zgolj vprašanje, kolikšen bo njegov naskok, samo pol točke ali celo piko. Njegova prekinjene partija s Bradvarevičem je namreč še vedno odprta in sta imela danes (ob splošnem počitku) naporen delovni dan: dopoldne tretje in popoldne š ~ nadaljevanje. Matanović spremeniti boljšo pozicijo v : go, Bradvarević pa se krčevito bori za remi. Od izida te partije F. B. O’Kelly sodnik dvoboja Petrosjan — Spaski MOSKVA. 23. febr. Na predlog obeh udeležencev dvoboja a sve-šahovsko prvenstvo velemoj-■ ~ askega je federacija predlagala predsedniku gardu, naj bi njun dvoboj sodil velemojster 0-Kelly. Rogard je predlog sprejel in tako bo O’Kel-ly vodil veliki dvoboj, ki se bo začel 11. aprila v Moskvi. Brez Škarij Hokejsko 3.-13. MARCA D E LO Med svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu pri nas bo izšlo enajst številk po-sebne priloge našega lista — »Hokejsko Delo«. »Hokejsko Delo« bo izčrpno poročalo o vseh tekmah svetovnega prvenstva v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah. Razen tega bo prinašalo vsak dan še razgovore z igralci, trenerji in drugimi, nadalje komentarje in še druge zanimivosti s tega veledogodka na ledu. Za zdrav amaterski boks... Umrl je fant. Star je bU komaj 19 let, ko je nenaden udarec s pestjo pretrgal nit življenja FrantišJcu Maračku na boksarskem dvoboju v 'Karlovih Varih. Bil je zdrav in treniran mladenič, vendar je moral umreti, kakor že mnogi pred njim v tem začaranem kvgdratu pod žarometi ob oglušujočem vpitju navdušenega občinstva. Kakor nekoč pred tisočletjema v rimskih amfiteatrih ... Češkoslovaški komite za šport in boksarska zveza ČSSR sta do preklica prepovedala vsa domača srečanja in naročila temeljito razpravo o problemu številnih poškodb in smrtnih primerov v ringih Pred čehoslovaki so o tem perečem problemu v športu raz-rrravliali že nekateri parlamenti (v Veliki Britaniji po nekaterih skandinavskih državah, itd.), toda doslej temu vprašanju še nihče ni mogel priti zadovoljivo do dna. Boks je eden najstarejših tekmovalnih športov, kar jih pozna človeštvo Že v antiki so se Grki s pestmi merili za olimpijske naslove, pa tudi dandanes milijoni ljudi spremljajo take dvoboje za svetovna prvenstva. Boks je zvrst, ki v strogih mejah in pod strokovnim x vodstvom trenerjev in zdravnikov in drugih vzgojiteljev lahko pri mladem človeku razvija moč, hitrost in tudi plemenitost. Toda gledalci hočejo borbo, neusmiljeno borbo med vrvmi. v kateri marsikdaj borci padajo kot pokošena trava, zmerom pogosteje za zmeraj... Tudi v drugih tekmovalnih arenah nastopajoči umirajo. Koliko avtomobilskih dirkačev in mojstrov motornih koles je bilo že žrtev in tudi športni letalci prenekateri-krat s svojimi ptiči omahnejo v smrt Toda v vseh teh vrimerih gre za napako v stroju ali za trenutno s7a-bost pilota ali voznika. Pri boksu pa je druaače! Poškodba ali celo smrt udeleženca ie namerna, kaiti t*sH, ki hoče zmnaati. mora urt^r-iati močneie in hitreje od nasprotnika. V tem kosanju ne pozna več mere. ne izbira več sredstev! Zdravniki se že leta ogrevajo za obvezno zavarovance boksar lev Prealedi so pokazali. da vsak k o., da tudi vsak težrt udarec v olovo za-rmšča tekmovalcu resne no-sledice na živčnem sistemu in ravnotežnih oraanih Zato nredlaaaio. naj bi bili borci tudi med borbo pokriti z zaščitnimi čeladami, kakršne že dnino nvorahliaio na tre-umnih' nekteri so celo za iro-nof'»'* Tr*nroen v g'avo -nasploh tn vredlon se znvze-maio tudi zastopniki boksarskih amaterskih velesil (ZDA. SZ in Poljska), kier so zaradi pravilne vadbe in rednih -’dramjišJnh nreaiedov in tudi «irer nreienih -razmer pnšk^d-he praviloma že razveseljivo maloštevilne Prireditelji tekem so za zdai tisti, ki najbolj zavirajo razvoj v tej smeri, češ da votem borbe ne bodo privlačile gledalcev na tekme Pred dvema letoma so Američani imeli vsakoletno prvenstvo v San Franciscu Vsi amaterji so bili oryrem7ipni s čeladami Zmagovali so tisti ki so bili tehnično in fizično bolje rrd-vravlieni. gledalci fin v ZDA so zelo izbirčni) pa so MU navdušeni nad prikazanimi borbami Uboai Marti ček ie padel. Morda bo prav nieaova nepričakovana in kruta smrt nri-nedla do nravna preobrata v tej športni zvrsti Nemara se bo zategadelj zdaj le zganila mednarodna boksarska fede-takšna pravila, da bo amater-raciia in naposled ttstoHMia ski boks posta1 šnortna panoga, v kateri si bodo mladi Ihidie krema telo in duha. ne pa čedalje bon postajali neozdravljivi invalidi M. DERMASTIA TRČENJE V SEVERNEM MORJU — Zaradi goste megle sta v nedeljo ob zori blizu otoka Helgoland v Severnem morju trčili britanska to voma ladja Petlands in norveška petrolejska ladja Anne Mildred. Na obeh ladjah je izbruhnil požar. Norveška ladja se je potopila. Rešili pa so obe posadki. Foto: AP SMRT KOSI MED PILOTI BOBOV — Po smrtni nesreči pilota štirisedežnega boba ZRN Pens-bergerja na olimpijski progi v Cortini je pred tremi dni podobna usoda doletela slovitega tekmovalca Italijana Sergia Zardinija na toboganu »Mont .Henenberg« pri Lace Placidu v ZDA. Nekdanji absolutni svetovni prvak je bil takoj mrtev, dva sovoznika pa sta bila hudo poškodovana, četrtemu članu posadke pa se m ničesar primerilo. Foto: AP TUDI CESTE DOBE ŠTEVILKE — Ob glavnih ljubljanskih cestah postavljajo te dni nova prometna znamenja — table s številkami. Črka z dvomestno številko na zelenem polju pomeni mednarodno oznako ceste, ki je vpisana tudi v vseh avtomobilskih kartah, številke na rumenih poljih pa so naše oznake cest, in kažejo, katere večje ceste so med seboj povezane. Foto: S. Busič Nadaljevanje s prve strani Zadnje vesti Znanstvene raziskave in visoko šolstvo zne organizacije proizvodnih procesov. Hkrati so na seji opozorili, da velja pri planiranju uvesti program za razvoj znanstvenih in tehničnih raziskav. Ta program naj ne spodbuja le splošni družbeni -napredek, temveč naj bo predvsem tudi instrument 1 ekonomske politike. Projekcija programa, ki jo bodo predložili v preučitev zvezni skupščini in družbenopolitičnim organizacijam, je usmerjena predvsem na ocenitev globalne stopnje rasti znanstvenih raziskav v naslednjem petletnem razdobju, na poudarjanje posameznih smeri raziskav na torišču znanstvenega dela. katerega razvoj je najbolj pomemben, kot tudi na določanje primernih finančnih in drugih instrumentov znanstvene politike, da bi dosegli tak razvoj. Na seji so proučevali tudi nekatere pereče probleme visokega šolstva. Poudarili so, da je treba vztrajati pri tem, da se študij konča v štirih letih, z izjemo medicinskih in veterinarskih fakultet. Opozorili so, da bi morale visokošolske ustanove sprejeti kot svojo redno nalogo to, da bi spremljale vsakega študenta od takrat, ko diplomira, pa do konca njegove delovne dobe in da bi morale svoje nekdanje študente na občasnih tečajih, seminarjih alj predavanjih seznanjati z najnovejšimi dosežki v stroki. Na seji so ocenili, da bi v naših razmerah, ko so omejene skoraj vse visokošolske kapacitete, utegnila boljša organizacija pri vpisu kandidatov dati pozitivnejše rezultate. Z ustreznimi rešitvami bi veljalo omogočiti študij vsem državljanom, ki so zmožni študirati in ki to želijo, ob potrebni pomoči izrednim študentom. Ocenili so, da bo najpomembnejša in temeljna naloga v naslednjem razdobju konsolidirati sedanje omrežje visokega šolstva in izboljšati kvaliteto izobraževalno - vzgojnega procesa. Hkrati so opozorili, da bi bilo mogoče najti racionalne rešitve s tem, da bi preučili celotno omrežje in strukturo visokošolskih ustanov in ocenili smotrnost tega omrežja s stališča potreb, razmer in gospodarnosti. Svet je preučeval tudi poročilo o izvajanju samoupravljanja v zveznih upravnih organih. Ugotovil je, da je novi sisterrf glede na dosedanje rezultate šele v začetni faza. Izvajanje tega sistema je zaenkrat omejeno v glavnem na notranje odnose, kjer prevladujejo problemi delitve sredstev, vendar pa je ta sistem že sprožil pozitivni proces, saj se člani kolektivov bolj zavzemajo za to, da bi našli rešitve za številna vprašanja organizacijske narave in odpravilj dosedanje pomanjkljivosti pri delovni organizaciji. Razen tega je svet ratificiral več mednarodnih sporazumov in odobril jugoslovanskemu Rdečemu križu 100.000 novih dinarjev kot pomoč za prizadete med nedavnim potresom v Grčiji. Svet je razdelil sredstva za delavnost družbenopolitičnih organizacij in združenj državljanov za leto 1966. Poudarili so. nai bi ta sredstva, ki so jih razdelili za letošnje leto v duhu že sprejetih stališč zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije, bila v pomoč poklicnim družbenim organizacijam. da bi se že v prvem polletju letos organizirale tako, da bi v prihodnje le izjemno zahtevale denar za kako akcijo. •• Vpliv občin je še premajhen nih odnosov.« Ohraniti in ne govati moramo naše tradici je iz bližnje in daljnje preteklosti. Svet se ni z nami začel in se ne bo z nami končal. Kar je pomagalo človeštvu skozi zgodovino naprej, postaja zakladnica narodov in to moramo spoštovati. vendar mora vsa ta preteklost doživeti objektivno marksistično kritiko, upoštevaje pri tem razmere in čas, v katerem se je kaj dogajalo in v katerem so bile ustvarjene posamezne vrednote. Preteklih vrednot pa tudi ni mogoče politično valorizirati na današnje razmere. Kdor to dela, dvakrat greši. Zmanjšuje resnične vrednote zgodovinske preteklosti narodov \in objektivno ovira porajanje in razvoj novih vrednot. Dušan Petrovič je opozoril tudi na naslednje naloge: idejno politično delo v boju proti nacionalizmu, ozkosti in pro-vincialstvu, za intemacionali-stično vzgojo v duhu zbliža-nja, sodel /anja in zaupanja; uveljavljanje in izpopolnjevanje samoupravljanja, ki je tudi najboljše orožje proti birokraciji — ta se pogosto ogrinja v nacionalizem; boj za bratstvo in enotnost, in to predvsem v skupnem boju za socialistične odnose med ljudmi in narodi. B. KOVAČ ••• Državni udar v Siriji da ne gre samo za državni udar v Siriji, ampak tudi za udar v stranki Baas. Ta stranka je preživela vrsto notranjih kriz, odkar je februarja 1963 vrgla režim generala Kase ma v Iraku in prevzela oblast mesec dni pozneje v Damasku. Razdelila se je na več frakcij. Na čelu te stranke od njene ustanovitve pred dvajsetimi leti, je bil Michel Aflak vse do lani, ko so ga razrešili dolžnosti generalnega sekretarja in je prišel na ta položaj znani jordanski naprednjak dr. Munih al Razaz. Agencija MEN povzema sporočilo radia Damask, ki pravi, da so suspendirali začasno sirsko ustavo in razpustili nacionalni svet revolucije. V sporočilu je rečeno, da so se »sile reakcije skušale vtihotapiti v organe revolucije prek ambicioznih posameznikov, strahopetcev in poklicnih politikov«. Aretirane voditelje obtožujejo samovolje, napak pri delu, desničarskih tendenc in sebičnosti. Stranka pa je spregledala »zaroto teh elementov« in zahtevala, da skličejo sirsko regionalno konferenco stranke. Toda dosedanje vodstvo ni hotelo sprejeti te zahteve. Zato je stranka »sklenila, da začne boj proti njim in jih za vselej uniči — kar naj bi bil nauk vsem tistim, ki bi nameravali škodovati stranki ali sabotirati revolucijo tako v deželi kakor zunaj«. Posebej obtožujejo aretiranega sirskega predsednika Amina el Hafeza, češ da si je »prizadeval vzpostaviti'' diktatorski in vojaški režim v Siriji«. »Pozabil je, da se stranka naslanja na kolektivno vodstvo.« Na koncu pravi sporočilo, da je namen državnega udara, odpraviti v stranki koncepcija Aflaka in Bitarja, ki sta hotela »likvidirati stranko«. »Aflakove koncepcije so postavljale preg -jo med organizacijami stranke na arabskem področju in jih ščuvale druga zoper drugo z namenom, da bi oslabile.« Ni še mogoče ugotoviti, kakšno je trenutno razmerje sil v Siriji, niti ni gotovo, ali se je davišnji državni udar pomenoma posrečil, ali je omejen samo na glavno mesto Damask. Alep, drugo veliko mesto države, je v rokah pristašev skupine, proti katerim so izvedli udar. Radio Alep poroča, da so se za Hafeza in Bitarja izrekle kmečka zveza, zveza študentov, nacionalna garda, unija univerzitetno izobraženih dr žaivljanov in vse nacionalne organizacije iz Homsa. ki vse sktipaj obsojajo današnji državni udar ter izražajo podporo »legalnemu vodstvu stranke«. Arabsko socialistično stranko Baas sta osnovala leta 1941 Michel Aflak in Šalah Bitar. Ideje stranke — enotnost, svoboda in socializem v arabskem svetu od Atlantika do Perzijskega zaliva — so podprli mnogi arabski intelektualci, vendar je njeno delovanje danes dovoljeno samo v Siriji. Sekciji stranke sta še v Libanonu in v Jordaniji, njjeno centralno vodstvo pa pravi, da ima stranka Baas pristaše tudi v Saudovi Arabiji, Jemenu, Kuvejtu in Adenu. Odkar so v Siriji leta 1949 razglasili neodvisnost, je bila tam že cela vrsta državnih udarov in protiudarov, v katerih so se menjavali na oblasti pristaši različnih ideologij. Eden teh udarov se je odigral tudi konec septembra 1961. leta, s čimer so sankcionirali ločitev Sirije od Egipta. • ••• Moro je sestavil vlado alni demokrati dobili obrambno ministrstvo, ki so ga že vrsto let imeli socialni demokrati. V krogih levega centra menijo, da sloni nova vlada na trdnejših temeljih kot prejšnji dve Marovi vladi. Vzlic temu, da sita v sedanji vladi dva predstavnika krščansko demokratskih desničarjev iz Scelbove struje Scalfaro in Restivo-, poudarjajo, da je protiutež dosežena z večjim številom predstavnikov Fan-fanijeve struje in krščansko demokratske levice. Ministri nove vlade bodo jutri zapriseženi pred predsednikom republike Saraga-tom. Niso še sklicali seje parlamenta, na kateri bo moral imeti Aldo Moro programski govor in zahtevati zaupnico. ☆ Začel se je proces proti Untungu pravil zagovor. Sodišče bo sklep o tem sporočilo drevi. Na procesu bodo zaslišali 22 prič. Tanjug povzema po džakart-skem dnevniku »Indonesian Herald«, ki običajno zastopa stališča vlade, da bo tako imenovana »politična ureditev« indonezijske krize, nastale po izjalovljenem državnem udaru 1. oktobra, uresničena v treh fazah. Prvi ukrep je v tem, da prepovedo delo in razpustijo organizacije KP. List piše, da ima predsednik Sukamo komunistično partijo za »že razpuščeno«. Drugi ukrep je pre-osnova vlade, ki jo je Sukar-no izvedel v ponedeljek. Tretji korak pa naj bi bil v ustanovitvi političnega gibanja »Sukamova fronta«. Pripadniki indonezijske študentske organizacije »Kami« so demonstrirali davi pred palačo indonezijskega predsednika v središču Džakarte. Reuter poroča, da so študentje vzklikali proti prvemu podpredsedniku indonezijske vlade dr. Subandriu in imenovali preosnovanoSu-kamovo vlado »komunistično vlado«. Predsednikova garda je razgnala demonstrante. Dva študenta sta bila ranjena. V Džakarti so davi demantirali vesti nekaterih tujih radijskih postaj, da je bivši obrambni minister general Nasution »poklical čete z dežele, da bi ga zaščitile«.'Trdijo, da je Nasution »ostal zvest poveljstvu predsednika Sukama«. ---------------------!----- Subramani o akcijah proti lakoti v Indiji NEATOELHI, 23. febr. (Ta-njug) — Indijski minister za prehrano in kmetijstvo Subramani je izjavil, da je via a preprečila hujše posledice zaradi pomanjkanja hrane v raznih krajih države, kjer je bila suša. Zahvalil se je mednarodnim organizacijam in državam za pomoč. Urjenje enot JLA na snegu Pogovor s časnikarji v državnem sekretariatu za narodno obrambo BEOGRAD, 23. febr. (Tanjug). Generalmajor Mitar Minic je v pogovoru s časnikarji v državnem sekretariatu za narodno obrambo povedal, da na rimskih vajah JLA ni bilo ozeblin in drugih resnejših nezgod. Namen zimskih vaj je docela usposobiti enote JLA za boje po snegu, v mrazu in ob oteženi preskrbi. V zadnjih nek&j letih so zelo izpopolnili vojaško obleko in obutev, prav tako pa vojaki ne nosijo več toliko opreme. Generalmajor Minic je poudaril, da je armada zadovoljna s sodelovanjem z mnogimi družbenimi in športnimi organizacijami, ki posredno pripravljajo mladino za službo v JLA. čeprav je težko primerjati generacije, je dejal generalmajor Minic, pa je očitno, da danes mladina čedalje resneje pojmuje armado, hkrati pa ima tudi temeljitejše znanje, pridobljeno pri predvojaški vzgoji. E. Djokič se izgovarja SARAJEVO, 23. februarja (Tanjug). V Sarajevu se je začel sodni proces proti Ejubu Djokiču, delovodji zahodnega revirja in - zadnjelnu iz skupine tehničnih voditeljev rudnika Kakanj, odgovornih za nesrečo v jami »Orasi«. Poprej Djokiču ni bilo mogoče soditi iz zdravstvenih razlogov. Obtoženi Djokič se je danes zagovarjal, da ni vedel za metan na delovnih mestih »čifiči« in »Karaula« in da ni vedel, ker je bil zaposlen z drugimi deli, da delavci niso postavili pregrade v predvidenem času. Povedal je tudi, da ne ve, da bi bil kdorkoli od 1. do 7. junija obšel im pregledal zahodni revir. Navedbe obtoženega Djo-kiča je v svoji izjavi spodbijal nekdanji upravnik jame »Orasi« Vlastimir Buček, ki je bil že obso-je na 7 in pol leta zapora. Buček je povedal, da je Djokič vedel, kaj je njegova dolžnost, da pa ni ravnal tako, kot bi moral. Sodni proces se nadaljuje. Posvetovanje o gradnji jedrskih elektrarn BEOGRAD, 23. febr. (Tan jug). Jugoslovanskat industrija je že danes sposobna, da za prvo jedrsko elektrarno zgradi najmanj 50% vseh naprav, pri gradnji naslednjih nuklearnih elektrarn pa bi lahko prispevala tudi do 70% opreme. Direktor Jugoslovanskega združenja za jedrsko opremo inž. Vladimir Genčič je povedal, da so tako ocenili ne le naši strokovnjaki, temveč tudi tuji proizvajalci opreme za jedrske elektrarne. Zastopniki teh proizvajalcev so namreč nedavno obiskali naše velike industrijske in projektantske organizacije. Zastopnik! združenja bodo o tem seznanili udeležence posvetovanja o gradnji jedrskih elektrarn v Jugoslaviji, ki bo v Novem Sadu 24. in 25. marca letos. V gospodarskih organizacijah se neposredno ali posred- , no ukvarja z jedrsko energetiko več kot 200 diplomiranih inženirjev, ki so doslej izdelali 7 projektov jedrskih elektrarn raznih tipov, hkrati pa so se lotili tudi primerjalnih študij o primernosti posameznih tipov elektrarn za naše razmere. Zdaj pripravljajo po- Mednarodna pomoč Indiji Jugoslavija je med prvimi državami na svetu priskočila na pomoč LJUBLJANA, 23. febr. Iz Indije dan za dnem prihajajo novice, da prebivalstvu skoraj polovice indijskih držav grozi lakota. Samo 40% Indijcev ima zagotovljen najnujnejši življenjski minimum. Jugoslavija je bila med prvimi državami na svetu, ki so takoj ukrepale. Že ob pr vih vesteh o težkem stanju v Indiji je zvezni izvršni svet poslal pomoč. Nujna brzojavka je dve jugoslovanski ladji, natovorjeni z žitom, ki sta pluli proti Jugoslaviji, preusmerila v Indijo. Zvezni izvršni svet bo določil še nove količine žita, mleka v prahu in driigih živil kot neposredno pomoč Jugoslavije Indiji. Poleg tega so predvideni še drugi ukrepi, s katerimi bo Jugoslavija tudi posredno pomagala Indiji, kot na primeri^ znižanjem prometnih tarif - in podobnim. Težko stanje v Indiji zahteva široko mednarodno akcijo držav. Naglica je potrebna tudi zaradf bližajočega se monsumskega obdobja, kose bo za tretjino zmanjšala zmogljivost indijskih pristanišč, kar pomeni, da bo otež-kočen dovoz pomoči v Indijo. Ob grozeči lakoti v Indiji se v zelo zaostreni obliki kažejo posledice napačnega odnosa industrijsko razvitih držav do nerazvitih delov sveta. Čeprav je v načelu prodrlo mnenje, da je mednarodna pomoč v gospodarskem razvoju nerazvitih področij sveta ena najpomembnejših nailog mednarodne skupnosti, se v praksi še ni storilo dejansko ničesar pomembnega. Vojna v Vietnamu in z njo povezana mednarodna napetost preprečujejo resnejši napredek na tako važnem področju, kot je mednarodna gospodarska pomoč državam v razvoju. Izredno težko stanje v Indiji na svoj način še bolj prepričevalno dokazuje vso absurdnost vojne v Vietnamu kakor tudi absurdnost oboroževalne ciekme. 16 indijskih držav prizadetih NEW DELHI, 23. febr. (AP). — Indijska vlada je razglasila sedem od 16 indijskih držav za področja, prizadeta zaradi pomanjkanja, in je pozvala oblasti teh držav, naj poskrbe za pomoč ogroženim. Cenijo, da je prizadetih 50 do 60 milijonov ljudi. Minister za prehrano Su-bramanian je v indijskem parlamentu povedal, da je vlada namenila 200 milijonov , rupij (okrog 84 milijonov dolarjev) za pomoč prebivalstvu, ki mu primanjkuje hrane. Sedem indijskih držav, ki jim grozi lakota, so Radža-stan, Maharaštra, Mi sore, Gu-džerat, Orisa, Madija Pradeš in Andra Pradeš. V teh sedmih državah bo del od 60 milijonov ogroženih prebivalcev prišel do hrane tako, da jih bodo vključilL , v javna dela, medtem ko je treba otrokom in porodnicam —* kakor je poudaril minister — zagotoviti brezplačno hrano. Položaj v Siriji nejasen Boji v Damasku - Alep se ni solidariziral z voditelji državnega udara BEOGRAD, 23. lebr. (Tanjug) — Po zadnjih poročilih arabskih radijskih postaj in vesteh tujih agencij so voditelji državnega udara v Siriji naleteli na oborožen odpor v samem Damasku. Po vesteh, ki so prihajale iz Damaska podnevi, je kazalo, da imajo voditelji udara pod svojim nadzorstvom vsaj glavno mesto države. Pozneje pa se je pokazalo — s pomočjo oddaj radia Alepa — da Se civilne in vojaške oblasti v tem drugem po velikosti sirijskem mestu niso solidarizirale z udarom ter se odločile, da se bodo uprle upornikom s silo, kolikor bi bilo to nujno potrebno. Po poročilu radijskih postaj v Bagdadu in Kairu pa so v Damasku boji. Te vesti so posredno potrdili, ikakor poroča MEN iz Bejruta, obmejni stražarji tistim tujim dopisnikom, ki so danes poskušali priti iz Bejruta v Damask. Toda niso jim dovolili vstopa v Sirijo. Po istih poročilih imajo tanki in oklopna vozila pod nadzorstvom ključne položaje v Damasku. Politični opazovalci v Bejrutu na podlagi skopih informacij o tem, kaj se dogaja v Siriji, ugotavljajo, da je položaj »nestabilen«. Radio Damask neprestano oddaja brzojavke, ’ki so jih baje poslali solidarni- poveljniki garnizonov v raznih pokrajinah. Podobne brzojavke Pa objavlja tudi radio Alep, toda) v teh se izjavljajo proti udaru. Tako kaže, da severne pokrajine v glavnem podpirajo legalno oblast^ medtem ko je stališče obalnih pokrajin in poveljstva letalstva doslej nejasno. MEN opozarja na dogodke, ki naj bi pripeljali do državnega udara in ki so bili morda neposreden povod z akcijo pučistov. Poudarjajo, da je predsednik Hafez pred nedavnim poskušal odstraniti nekatere vojaške poveljnike, ki so podpirali voditelja današnjega udara, generala Salaha Dža-dida. Po istih napovedih naj bi nekatere oficirje deportirali. vključujoč tudi generalmajorja Hafeza Alasada, ki je zjutraj kot eden med voditelji udara, prevzel položaj obrambnega ministra. Z ozirom na tak položaj so se pučisti odločili za takojšnjo akcijo. Neuspeli poaovori s predstavniki državneqa udara ALEP. 23. febr. (AFP) -Pogovori, ki so se začeli med predstavniki državnega udara v Damasku z vojaškimi in civilnimi predstavniki dosedanje oblasti ’v Alepu, doslej niso Bili uspešni V kratkem sporočilu, ki ga je* nocoj objavil radio Alep, je rečeno, da je prvi poskus medsebojnega približevanja pristašev dosedanjega, režima in šefov državnega udara propadel. V poročilu te radijske postaje pa\ni rečeno, ali so pogovori ustavljeni ali jih bodo mojfebiti nadaljevali. Albanski veleposlanik nezaželen na Poljskem VARŠAVA, 23. febr. (7)811-jug) — Folijska vlada, je odpovedala gostoljubje albanskemu veleposlaniku Koči Priftiju zaradi kršitve načel mednarodnega prava in nespoštovanja poljskih zakonov. To je nocoj sporočila poljska časopisna agencija PAP. V po-ročilur je rečeno, da so v zadnjem času na ozemlju Poljske razširili klevetmške in proti-državne publikacije, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih tiskali v Albaniji. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je albansko veleposlaništvo »šlo tako daleč v kršitvi poljskih zakonov, da je poljskemu državljanu Kazimiru Mifjalu izdalo ihanski službeni potni list na lažno ime, s katerim naj bi ta ilegalno odpotoval s Poljske«. Zaradi tega, je rečeno v sporočilu, poljska vlada smatra, da je nadaljnje bivanje albanskega veleposlanika na Poljskem nezaželeno. Pogovori Nkrumah-Ne Vin RANGTJN, 23. febr. — Gan-ski predsednik Nkrumah, ki je na poti v Hanoi, se je danes pogovarjal v aRngunu z generalom Ne Vinom, predsednikom revolucionarnega sveta Burme. Kakor poroča ganska časopisna agencija, sta se pogovarjala o afro-azij-skih in svetovnih problemih in se zadržala še posebno na vietnamskem spopadu. Protiameriške demonstracije v Džakarti DŽAKARTA, 23. febr. (AFP) Ameriški odpravnik poslov v Džakarti je poslal protestno noto indonezijskemu -zunanjemu ministrstvu v zvezi z pro-tiameriškami demonstracijami, ki so bile danes zjutraj pred poslopjem veleposlaništva ZDA. V demostracijah, ki so trajale približno 20 minut, se je zbralo približno sto ljudi pred veleposlaništvom, od koder so sneli ameriško zastavo in povzročili manjšo škodo. Predsednik Tito sprejel Vasiljeva BEOGRAD, 23. februarja. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes odpravnika poslov veleposlaništva ZSSR v Jugoslaviji M. Vasiljeva. Mestni svet naj skrbi za skupne potrebe LJUBLJANA, 23. febr. — Ker bo v petek sestanek vseh odbornikov ljubljanskih občinskih skupščin, na katerem bodo govorili o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih potreb, so odborniki šišenske občine na današnji seji razpravljali predvsem o različnih načinih združevanja denarja. Bili šo enotnega mnenja, naj bi mestni svet skrbel za kar največ skupnih, izrazito mestnih potreb, denar za nemoteno delo teh služb pa naj bi prispevale posamezne občine na osnovi višine maloprodajnega davka. Večir^ se je strinjala s predlogom, naj bi mestni svet razen dosedanjih nalog, skrbel tudi za sodišča, javno pravobranilstvo, tožilstvo, zdravstveni center in morda celo še za kakšno drugo službo, katere usluge se poslužujejo vsi prebivalci mesta. Na današnji seji pa so nekateri kritizirali, ker dnevni red obremenjujejo z dodatnimi točkami, za katere dobe obrazložila šele na seji in poudarili, da naj tako delo ne postane praksa. V. S. a Obvestilo bralcem Tedensko prilogo za program RTV Ljubljana bo mo odslej objavljali v petkovih številkah, želeli smo namreč ustreči številnim predlogom, naj bi priloga izhajala tako, da bi jo lahko dobivali pravočasno tudi najbojj oddaljeni naročniki in bralci Dela. Odslej 'priloga »Delo-RTV« vsak petek! Telegrami BOJKOT ALŽIRSKIH ŠTUDENTOV — ALŽIR študentje alžirske univerze so včeraj bojkotirali preda nja. Fred tem so sklenili, da bodo tri dni stavkali in s tem podkrepili svojo zahtevo, naj izpuste njihove tovariše, aretirane v študentskih demonstracijah v začetku februarja, ko so • študentje protestirali proti ugrabitvi Ben Barke, a so nekateri demonstranti izkoristili demonstracije za napade na alžirske voditelje. KONGRES SED PRELOŽEN — BERLIN. Potem ko so predstavniki okupacijskih sil v zahodnem Berlinu kakor tudi zahodnoberlinski senat prepovedali prvi kongres enotne socialistične stranke Nemčije (SED) zahodnega Berlina, ki bi moral biti 25. februarja, je vodstvo stranke sklenilo, da bo kongres maja meseca. BELGIJSKO-KONGOŠKI TRGOVINSKI DOGOVORI — LEOPOLDVILLE. Belgija in Kongo sta sklenila vrsto dogovorov o kreditih v skupni vrednosti 45 milijonov dolarjev za nakup raznega blaga v Belgiji in za nabavo industrijske opreme. MINISTER NGEI ODSTAVLJEN — NAIROBI. Kenijski predsednik Jomo Kenyatta je izključil iz vlade ministra za stanovanjsko izgradnjo in socialno službo Paula Josepha Ngeija, ki je obtožen nepravilnosti pri delitvi koruze. Prej je bil minister za kooperativo in tržišče. Ob preosnovi decembra pa so to ministrstvo ukinili. JOHNSON SPREJEL EL SADATA — WASHINGTON. Predsednik Johnson je včeraj sprejel v Beli hiši predsednika skupščine ZAR Anvarja el Sadata, ki je prispel na desetdnevni uradni obisk v ZDA. ZA SPREJEM KITAJSKE V OZN — ST. LOUIS. Nacionalni svet ameriških cerkva se je zavzel za to, da bi LR Kitajska dobila ustrezno mesto v OZN. Z velikansko večino glasov je sprejel resolucijo, v kateri zahteva tudi, naj ZDA prizna LR Kitajsko in naveže diplomatske stike z njo. SPORAZUM MED KUBO IN OZN — MEXICO. Kuba in OZN sta sklenila sporazum, po katerem bo svetovna organizacija delno financirala modernizacijo tehniške fakultete v Havani. Skupni stroški za ta dela bodo znašali okrog 26 milijonov dolarjev. ' RIBOLOV V VODAH GRENLANDIJE — KoBENHAVN. Danski zunanji minister Haekkerup je dejal, da Danska ne misli po letu 1967 priznati norveškim ribičem pravice do ribarjenja v vodah vzhodne Grenlandije. S tem je odgovoril na izjavo norveškega zunanjega ministra Lvnga, ki je dejal, da si bo Norveška poskušala zagotoviti to pravico na ondotnem področju tudi po letu 1967. ko poteče sedanji sporazum. VACLAV DAVID NA DANSKEM - KoBENHAVN češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je prispel na uradni tridnevni obisk na Dansko. Pa še to: SKRITE REZERVE — Januarja smo izvozili za 15 odstotkov več svinjskega mesa kot lani v istem mesecu, čeprav so morale gospodinje v mesnicah poslušati, da mesa ni, ker ni pitanih prašičev. Ko so zvezni upravni organi menili, da bi izvoz svinjskega mesa in prašičev v vzhodne države omejili na lansko raven, pa so v podjetju Koproduk« takoj izjavili, da bodo dali Beogradu 500 ton svinjskega mesa, če izvoz ne bo omejen. Kje neki so tako hitro odkrili skrite rezerve? Vreme 23. FEBRUARJA 1966 ob 13. uri SONČNO DaNO OBLAČNO ^ NEVIHTE MEGLA "X'l DE2 --------------MEJE V///, Temperature Ljubljana Ob 07 7 13 8 Planica 2 3 Brnik 6 7 Maribor 8 8 Celje 6 7 Slov Gradec 6 6 Novo mesto 8 9 Koper 10 10 Kredarica —4 —6 Reka 12 11 Pulj 13 13 Split 14 14 Dubrovnik 16 13 Zagreb 8 9 Beograd 13 19 Sarajevo 14 16 Titograd 10 14 Skopje 12 15 Celovec 6 5 Gradec — 7 Dunaj 4 7 Milano 8 9 Genova 9 12 München 2 5 Zürich _ 7 Benetke 10 12 Ptognoza iRKMKNSKA SLIKA: Področje nizkega zračnega pritiska se umika počasi iz rad naših krajev prot: vzfto du. Nad zahodno Evropo se gradi greben visokega zra-" c ga pritiska V zvezi z njim se razširja prot: Balkanu hlad-oejši zrak. NAPOVED ZA ČETRTEK: •SLOVENIJA Ponoči bo še oblačno, pada vine bodo postopoma prene hale po vsej Sloveniji. Jutn oo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo Najnižje noč ne temperature bodo med C m 5. v Primorju 8. najvižje dnevne do 6 stopinj C. JUGOSLAVIJA Od severozahoda se bo vreme postopoma izboljšalo do spremenljive oblačnosti.