PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 3. JULIJA 1985
LETO XXVII • ŠT. 153 • CENA 35 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLO VENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND
Foto: Zoran Vogrinčič
loščimo borcem, delovnim ljudem in občanom ob 4. juliju!
Andrej Gromiko novi državni poglavar SZ
Na položaju zunanjega ministra je Gromika zamenjal novi član politbiroja Edvard Ševardnadze - Gorbačov član prezidija vrhovnega sovjeta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 2. julija — Ob precejšnjem presenečenju vseh prisotnih je danes vrhovni sovjet ZSSR za novega šefa sovjetske države izbral Andreja Gromika, člana politbiroja CK KPSZ in dolgoletnega ministra za zunanje zadeve, ki se v sovjetski politiki (in diplomaciji) pojavlja že več kot štirideset let. S tem je bila namreč pretrgana nekajletna praksa, ki jo je 1977. uveljavil Leonid Brežnjev — da je generalni sekretar CK KPSZ hkrati tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta.
Kakorkoli je že bila izvolitev Gromika prvi hip presenetljiva, je obenem tudi logična, kajti s tem se je le potrdil velik ugled in vpliv dolgoletnega sovjetskega diplomata in državnika, ki se je začel v ospredju sovjetske politike opazneje pojavljati že kmalu po smrti Leonida Brežnjeva in ki je po zadnjih kadrovskih spremembah na vrhu prevzel eno od osrednjih mest v partijskem in državnem vodstvu.
M. Planinc danes v Moskvi
Na obisk jo je povabil sovjetski premier Nikolaj Ti-honov
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednica ZIS Milka Planinc bo jutri odpotovala na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Povabil jo je sovjetski premier Nikolaj Tihonov. S tem bo vrnila obisk sovjetskemu premiera, ki se je mudil v Jugoslaviji marca 1983. To je bil nov prispevek k razvoju uspešnega in vsestranskega sodelovanja na dolgoročnih temeljih.
Pričakovati je, da bo tudi tokratno srečanje med premierama dragocena spodbuda za jugoslovan-sko-sovjetsko sodelovanje. Na obisk predsednice ZIS Milke Planinc v Moskvi je mogoče gledati tudi v luči trdnega razvoja odnosov med državama, ki pomenijo zelo važno komponento jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti.
DANES V DELU
2.	stran:
•	Za zdaj ni strahu pred mlečno poplavo.
•	Mikavna šola slovenščine.
3.	stran:
•	Neustreznost dvojnih meril pri uresničevanju človekovih pravic.
•	Nova papeževa enciklika ni polemična. kot so pričakovali.
•	Jerzy Urban: Nov poraz opozicije.
Stran: 4
•	Sredi junija so na nekaterih odsekih magistralnih in regionalnih cest v Jugoslaviji začele veljati omejitve prometa za tovorna vozila s priklopniki oziroma polpriklop-niki, katerih največja dovoljena masa presega pet ton.
•	Dve tretjini obutve bo Alpina letos prodala na tuje.
8. stran:
•	Na rokometnem turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« v Tivtu je v polfinalni skupini Jugoslavija A premagala naše mladince s 35:24 (16:13).
•	Vodo in milo tudi na železniško postajo.
VREME DANES
Zaustaviti padanje standarda
Predsedstvo CK ZKJ: zaščititi tiste, ki jih je rast cen najbolj prizadela
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) j — Predsedstvo CK ZKJ, sejo je vodil Vidoje Žarkovič, je na nocojšnji seji sprejelo osnutek stališč o idejnopolitičnih vrašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri odločanju in razporejanju dohodka in sredstev za družbeno reprodukcijo. Predsedstvo bo predlagalo centralnemu komiteju, naj o osnutku razpravlja na 18. seji CK ZKJ, predlog stališč pa naj bi nato sprejeli na eni od naslednjih
Predsedstvo CK ZKJ je obravnavalo informacijo predsedstev centralnih komitejev ZK Črne gore in Makedonije o aktualnih družbenoekonomskih problemih in težavah, ki pestijo ti dve republiki. Dolgovi, nelikvidnost, izguoe močno ogrožajo uresničevanje najpomembnejših nalog iz resolucije o razvoju v letošnjem letu. Predsedstvo je v zvezi s tem obravnavalo tudi mnenje in stališča ZIS in podprlo njegove že sprejete in predlagane ukrepe. Menilo je, da bi morali čimprej sprejeti zakon o pokrivanju tečajnih razlik in druge ukrepe, s katerimi naj bi olajšali položaj Črne gore in Makedonije. Predsedstvo je opozorilo, da morajo v Črni gori in Makedoniji izkoristiti vse notranje rezerve, povečati proizvodnjo, produktivnost in izvoz in predvsem s svojimi močmi, ob pomoči družbe, premagati sedanje težave.
Predsedstvo je obravnavalo tudi gibanje cen osnovnih prehrambnih izdelkov, energije in drugih cen, ki vplivajo na standard delovnih ljudi in občanov. Poudarilo je, da gospodarske zbornice, sindikat, upravno-izvršni organi družbenopolitičnih skupnosti slabo sodelujejo pri oblikovanju in kontroli cen, porabniki pa na ta gibanja sploh ne morejo vplivati.
Zaradi skokovitega povečanja cen in življenjskih stroškov se je zelo poslabšal življenjski standard ljudi, zlasti tistih v velikih industrijskih središčih. Zato bi morali razbremeniti proizvajalce, da ti svojih težav ne bi več reševali samo z večanjem cen. Predsedstvo poudarja, da je treba spremeniti odnose v delitvi osebnih dohodkov. Bolj bo treba nagrajevati proizvodno in ustvarjalno delo.
Jasno bo.
Praznično za 4. julij
V počastitev dneva borca so v Celju pripravili tridnevno srečanje borcev in mladine Jugoslavije — Osrednja slovesnost na Igmanu pri Sarajevu
LJUBLJANA, 2. julija - Dan borca bodo po vsej Sloveniji in drugod po državi proslavili nadvse slovesno. Prebivalci soboške in lendavske občine se bodo zbrali 4. julija pri domu borcev in mladine na Vaneči, v radgonski občini bo več srečanj borcev, ljutomerska osrednja proslava pa bo v soboto popoldne na Grlavi.
Ptujčani se bodo zbrali v četrtek pri lovskem domu v Brezovcu pri Cirkulanah v Halozah, Ormožani v krajevni skupnosti na Tomažu, kjer bodo spome-
bodo udeležile devetnajstega srečanja borcev in mladine Jugoslavije. Tako bodo letošnje praznovanje dneva borca v mestu ob Savinji združili s proslavo 50-let-nice zleta Svobod in medobčinskega srečanja borcev in mladine. V počastitev zlatega jubileja velike kulturnopolitične manifestacije, ki jo pripravljata Zveza sindikatov Slovenije in občinski sindikalni svet, bo osrednja prireditev v četrtek ob 11. uri pred dvorano Golovec. Govoril bo predsednik RS ZSS Marjan Orožen. V Muzeju revolucije bodo odprli spominsko razstavo in sobo F. Leskoška-Luke. Zvečer bo slavnostna akademija v Narodnem domu.
nik, ki je doslej stal v središču -----------------------------------
kraja, prenesli pred kulturni • BEOGRAD, 2. julija (Ta-dom in ga tamkaj ponovno od-! njug) — Pred dnevom borca so krili.	danes na ploščadi pred spomin-
Celjani so danes slavnostno skim centrom Josip Broz Tito pričakali delegacije iz 27 občin j pripravili spominsko slovesnost, vseh republik in pokrajin, ki se ! ki so se je udeležili najvišji druž-
| benopolitični delavci Srbije in Beograda, pripadniki JLA in brigadirji. Govoril je član predsedstva SFRJ Nikola Ljubičič.
• SARAJEVO, 2. julija (Ta-njug) — Letošnja osrednja proslava v počastitev dneva borca bo 4. julija na Igmanu pri Sarajevu. To bo hkrati sklepna prireditev 15. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki se jih udeležuje okoli dvajset tisoč starešin, od teh okoli tisoč starešin iz drugih republik in pokrajin. Na velikem ljudskem zborovanju bo govoril član predsedstva SFRJ Branko Mikulič.
• Z ukrepi socialne politike, kompenzacijami in podobno bo treba zaščititi predvsem tiste kategorije delovnih ljudi in občanov, ki jih je rast cen najbolj prizadela. Predsedstvo CK ZKJ od centralnih in pokrajinskih komitejev ZK zahteva, naj skupaj s sindikatom takoj začnejo akcijo za reševanje teh vprašanj.
Predsedstvo CK ZKJ je sklenilo, da bo na prihodnji seji obravnavalo uresničevanje stališč 17. seje CK ZKJ o uresničevanju protiinflacijskega programa.
V Sloveniji ni nobenega primera bolezni AIDS
LJUBLJANA, 2. julija -Odgovorni predstavniki Univerzitetnega zavoda SR Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo, Inštituta za mikrobiologijo medicinske fakultete. Univerzitetne klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Onkološkega inštituta v Ljubljani izjavljajo, da v Sloveniji doslej ni dokazanih primerov bolezni AIDS. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo ni dobil nobene prijave o obolenju ali sumu ■»rij-
Tako so ugotovili na sestanku, ki ga je sklical republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, ker so sredstva javnega obveščanja prinesla vest, da so v Sloveniji prvi primeri bolezni AIDS. Sestanka so se udeležili predstavniki zdravstvenih delovnih organizacij in inštitutov, ki so zadolženi za odkrivanje, spremljanje, diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni.
Strokovnjaki so zagotovili, da bodo še naprej strokovno nadzirali možnosti pojava te bolezni pri nas in, če bo treba, tudi primerno ukrepali.
Na Jesenicah bodo v sredo popoldne odkrili spominsko ploščo v Rogljevi ulici — v spomin na vse padle z območja KS Mirka Petka Roglja. Zvečer bo osrednja proslava, v četrtek pa pohod ob spominskih obeležjih v Plav-škem rovtu, Zakamnih, Planini pod gorico in Prihodih. Spominske proslave bodo tudi na Sedu-cah nad Bovjem ter na Hrušici, na Poljanah nad Jesenicami pa bo v četrtek 10. tradicionalni piknik za težje invalide jeseniške občine.
budnico godba na pihala Loče.
Spominsko obeležje bodo odkrili tudi pri slapu Boka na Bovškem, v spomin na branilce severne meje kobariške republike oktobra 43. Na četrtkovi slovesnosti pa bo govoril borec Gradnikove brigade Franjo Bavec-Branko.
Prireditve ob dnevu borca se bodo v obalnokraških občinah zvrstile že v sredo. V koprski občini bo osrednja proslava jutri zvečer na Titovem trgu.
Četrtemu juliju posvečamo 5. stran.
S predlogom o njegovi izvolitvi za predsednika prezidija je pred poslanci vrhovnega sovjeta nastopil Mihail Gorbačov, ki je opozoril, da zahteva sedanjo »odločilno obdobje v razvoju Sovjetske zveze nekoliko drugačno personalno organizacijo sovjetskega vodstva in da CK KPSZ in prezidij menita, da naj to funkcijo prevzame Andrej Gromiko.«
Vzrok za spremembo sedanje prakse je pojasnil med drugim s tem, da so pred deželo pomembne naloge na gospodarskem področju, da se pripravlja nova redakcija partijskega programa, ki naj bi dala Sovjetski zvezi strateško usmeritev za bližnjo in daljno prihodnost in da je treba marsikaj spremeniti tudi v upravnem sistemu dežele. Po mnenju centralnega komiteja naj bi se zaradi tega generalni sekretar CK KPSZ posvetil predvsem partiji — »strnitvi vsega partijskega članstva, njihovi mobilizaciji za nove naloge in hitrejši tehnološki razvoj celotnega sovjetskega gospodarstva«.
Vrhovni sovjet je predlog Gorbačova soglasno sprejel in Andreja Gromika kot novega predsednika prezidija nagradil z burnim aplavzom. Gromiko se je najprej posebej zahvalil Gorbačovu za tople besede, ki jih je izrekel na njegov račun, potem pa tudi delegatom, ki so ga izvolili na to pomembno politično funkcijo.
Ker je bil Gromiko do sedaj tudi prvi podpredsednik sovjetske vlade in minister za zunanje zadeve (to funkcijo je opravljal vse od leta 1957), ga je vrhovni sovjet zatem takoj razrešil vseh teh dolžnosti in za novega ministra imenoval Edvarda Ševard-nadzeja, ki je na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja, na katerem je odstopil, kot je znano, Grigorij Romanov, napredoval v polnopravnega člana politbiroja CK KPSZ.
Ficko odslužil
KRAGUJEVAC, 2. julija (Tanjug) — Konec leta bodo v Zavodih »Crvena zastava« nehali izdelovati »zastavo 750«. Na trakovih tega vozila, »zastave 101« in »zastave 128« z letno zmogljivostjo
90.000	avtomobilov bodo poslej proizvajali »jugo 55 GV« in »GVX« za ameriški trg. Stoenke in »zastave 128« bodo proizvajali na dosedanjem traku »juga« z zmogljivostjo
40.000	vozil na leto.
V Zastavi poudarjajo, da bodo te spremembe možne brez večjih zamenjav opreme, ker so si vozila po konstrukciji zelo podobna.
• RADATOV1ČI, 2. julija -Tradicionalno obeležje dneva borcev v hrvaškem Zumberku, ki vsako leto privabi številne borce, domačine in druge goste, bo letos na sam praznični dan v Radatovičih. Letošnja proslava, ki jo bodo pripravili pionirji osnovne šole v Radatovičih in tukajšnji lovci, bo še posebej slovesna, saj bo z njo Žumberak, ki je med NOB celil rane številnim slovenskim in hrvaškim brigadam in ki je koval bratstvo in enotnost med našimi narodi, proslavil 40-letnico zmage nad fašizmom.
V Zasavju bo največja proslava v Zagorju, kjer bodo 4. julija ob 9. uri odkrili sedem doprsnih kipov predvojnim revolucionarjem in narodnim herojem. V Pi-šecah bo srečanje starejših krajanov, v Dobovi pa bo zaigrala
Sovjetska zveza je tako v zadnjih dveh dnevih doživela kar tri pomembne kadrovske spremembe, saj je tudi imenovanje Ševard-nadzeja za zunanjega ministra svojevrstno presenečenje. Pred meseci se je namreč govorilo, da bi utegnil v primeru Gromikove-ga napredovanja njegov položaj zasesti Anatolij Dobrinin, sedanji veleposlanik v Washingtonu.
Vrhovni sovjet ZSSR je na današnjem zasedanju izvolil tudi novega člana prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR — to je postal Mihail Gorbačov. (Več na 3. strani) DANILO SLIVNIK
Čestitka Gromiku
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je v imenu predsedstva poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andreju Andrejeviču Gromiku brzojavko, v kateri mu je čestital ob njegovi izvolitvi na to dolžnost. Med drugim je tudi izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama na temelju skupaj sprejetih načel in izrekel prepričanje, da je krepitev takega sodelovanja v trajnem obojestranskem in širšem interesu.
NASTOPNI GOVOR — Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andrej Gromiko. (Telefoto Reuter)
Predvsem gospodarstvo
Slovesen sprejem Radovana Vlajkoviča v Tanzaniji - Tri dni intenzivnih pogovorov s predsednikom Nvererejem, večinoma o gospodarskih problemih
OD NAŠEGA DOPISNIKA DAR ES SALAAM, 2. julija — Ves politični vrh Tanzanije, državni in partijski funkcionarji so pod vodstvom Juliusa Nyerereja sinoči sprejeli predsednika jugoslovanskega predsedstva Radovana Vlajkoviča in delegacijo, ki je prispela v Dar es Salaam z uradnega obiska v Mozambiku.
Ta obisk je deloven in prijateljski. Voditelja obeh držav bosta tri dni izmenjavala mnenja, večinoma o gospodarskih problemih sveta in Afrike ter o krepitvi dvostranskega sodelovanja, pri katerem bodo seveda imeli največjo vlogo gospodarski odnosi. Iz zdravic obeh predsednikov na večerji, ki jo je tanzanijski gostitelj priredil za jugoslovanskega gosta, izhaja pravzaprav enaka raven, na kakršni Tanzanija in Jugoslavija ocenjujeta zdajšnji politični in ekonomski trenutek sodobnega sveta. Predsednik Nyerere pa je posebej opozoril na »negativno stališče«, s kakršnim države Severa in njihove denarne institucije spremljajo prizadevanja Juga, ki poskuša zagotoviti bolj pravično gospodarsko ureditev.
Po besedah tanzanijskega predsednika svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in evropska sedmerica še naprej ohranjajo ideološko stališče do ekonomskih problemov. »Skoraj popolnoma zanemarjajo hude probleme držav v razvoju « Ny-erere je obsodil politiko zavlačevanja dekolonizacije Namibije, ko je spregovoril o problemu afriškega juga, podobna stališča pa je izrazil v svoji zdravici tudi Radovan Vlajkovič, ki je to doslednost pri podpiranju namibijskega ljudstva v boju za osvoboditev imenoval doslednost v lastnem boju za svobodo in neodvisnost.
Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je kar najbolj ostro obsodil »razglasitev tako imenovane začasne vlade Namibije kot drastičen poskus režima v Pretorii, da v nasprotju s stališčem velikanske večine sveta prepreči uveljavljanje elementarne pravice namibijskega ljudstva«.
Prav tako je opozoril na krepitev enotnosti in ugleda neuvrščenih v gibanju, v katerem »ima Jugoslavija vodilno vlogo
Pričakovati je, da bo tanzanijski voditelj, ki je najbolj vnet pobudnik predloga, da bi Afrika
na naslednjem vrhu OAE sredi julija utrla pot strategiji že sprejetega načrta o ekonomski enotnosti, podrobneje obvestil Vlajkoviča o uresničevanju lagoške-ga delovnega načrta. Oba voditelja sta si zatem ogledala obrat Vozila Gorica, kjer sestavljajo prikolice, ki jih Tanzanija tako potrebuje, in se pogovarjala z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Vlajkovič bo v sredo odpotoval v Zambijo.
DRAGAN STEFANOVIČ
Delova ekipa v Mariboru
MARIBOR, 2. julija - Ekipa novinarjev uredništva Dela se je danes oglasila v Mariboru, kjer so jo zanimala predvsem vprašanja turizma, krajevnih skupnosti ter raziskovalnega dela in razvoja mariborskega gospodarstva, obisk v Mariboru pa je bil tudi možnost za posredovanje koristnih pobud, saj so Delovi novinarji občane pričakali v prostorih krajevne skupnosti Rotovž. Najbolj zanimiv del tega delovnega Delovega obiska v Mariboru pa je bila otvoritev računalniško vodenega distribucijskega centra rezervnih delov v TAM, kjer lahko na posebni liniji v četrt ure konservirajo okrog 20 večjih delov avtomobila (na sliki). O slednjem več na 4. strani. (M. K., foto: Aleš Černivec.)
Na rimskem letališču preprečili katastrofo
RIM, 2. julija (UPI) — Predstavniki rimske policije so sporočili, da je zastoj pri prenašanju prtljage v tranzitnem delu mednarodnega letališča Fiumicino preprečil pravo katastrofo oziroma eksplozijo podtaknjene bombe v letalu družbe Iberia, ki je včeraj odletelo iz Rima v Madrid. Bomba je sinoči eksplodirala v letališki zgradbi ter ranila 15 delavcev in uslužbencev. Preiskava je pokazala, da je bila torba z bombo »pozabljena« v tranzitnem oddelku za prtljago in puščena za današnji polet Alitalie proti Madridu. Policija za zdaj ne poroča, od kod se je torba vzela. Medtem se je redakciji agencije UPI v New Yorku oglasil neznanec in sporočil, da je bombo podtaknila »organizacija za osvoboditev Kašmirja«, ki se bori za neodvisnost te indijske države, naseljene pretežno z muslimani.
Libanon je zaskrbljen zaradi odločitve ZDA
Ameriška administracija se je odločila »kaznovati« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve ameriškega letala
BEJRUT, 2. julija (Tanjug) — Libanonska politična in poslovna javnost je v skrbeh zaradi sklepa ameriške administracije, da odločno »kaznuje« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve boeinga 727 ameriške družbe TVVA in da, bejrutsko letališče »izolira«, če ne celo povsem zapre kot »leglo svetovnega terorizma«.
Tako si namreč tukaj razlagajo izjave, v katerih State Department, pomočnik predsednika Reagana za državno varnost Robert MacFarlane in državni se-
• BONN, VVASHINGTON, 2. julija (Tanjug) — Večina ameriških talcev, ki so jih predvčerajšnjim v Libanonu izpustili, je danes odpotovala v ZDA, kjer jih bo nocoj sprejel predsednik Reagan, deset od 39 pa jih bo odpotovalo domov »v zasebnih aranžmajih«.
Šef ameriške vojaške bolnišnice v VVicsbadnu dr. Robert GU-more je pred odhodom talcev sporočil, da so »telesno in duševno zdravi«.
kretar George Shultz napovedujejo nekakšno »transportno in gospodarsko blokado« majhnemu, že povsem opešanemu Libanonu, ki so ga razdejale desetletna državljanska vojna in številne, izraelske agresije, ki so postale
že »rutinske« in redne, kakor se židovski državi zahoče, hkrati pa ni ne konca na kraja notranjih razprtij in »vojne do zadnjega diha« med verskimi in etničnimi skupnostmi.
Kot šoki prihajajo iz Washing-tona iz ure v uro nove grožnje in sklepi.
Najprej je State Department napovedal »zakonske in diplomatske akcije za osamitev mednarodnega letališča v Bejrutu«. Davi so objavili sklep ameriške vlade, da libanonski nacionalni letalski družbi MEA in čarterskemu prevozniku TMA prepovedo pristajati na ameriških letališčih. Hkrati je MacFarlane izjavil, da bodo ZDA »odločno obračunale s terorizmom« in da bo prvi na vrsti Libanon. Zaradi tega, je bilo rečeno, bo ameriško ladjevje pod vodstvom jedrske letalonosilke »Nimitz« ostalo v vzhodnem Sredozemlju v bližini libanonskih teritorialnih voda.
Krivci za tragedijo v Bruslju
LONDON, 2. julija Q a-njug) — Liverpoolska policija je danes obvestila javnost, da je odkrila 14 ljudi, ki so povzročili nedavno tragedijo na bruseljskem stadionu Heysel, v kateri je izgubilo življenje 38 ljudi. Policija pravi, da so to »ključne osebnosti«, katerih fotografije so prejšnji petek objavili vsi britanski časopisi, da bi lahko javnost pomagala pri njihovi identifikaciji.
Izzivalce so po zasUšanju izpustili, ker proti njim še nihče ni vložil obtožnice, toda policija budno pazi nanje.
Tukaj so že večkrat poudarili, da bodo britanske oblasti tesno sodelovale z belgijskimi, da bi krivce ene največjih tragedij, kar se jih je kdaj pripetilo na nogometnih stadionih, doletela zaslužena kazen. Pričakovati je, da bo Belgija zahtevala njihovo izročitev.
;

4
V
DNEVNE NOVICE
S TELEPRINTERJA
Delavce v vrtcih bodo v prihodnje bolje nagrajevali
LJUBLJANA, 2. julija — Delavcem v vrtcih ne le da niso v zadnjem času povečali osebnih dohodkov, kot bi jih po zadnjih analizah lahko, ampak se njihovo zaostajanja za gospodarstvom celo povečuje. To je nedopustno, so menili na današnji seji odbora za razvoj družbenega varstva otrok skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije. Po priporočilu in metodoloških napotkih bi morali po občinah nemudoma ukrepati, so sklenili. Letos do 30. aprila so se osebni dohodki v gospodarstvu povečali v povprečju na 40.059 dinarjev ali za 47 odstotkov, v družbenem varstvu otrok pa le na 31.942 dinarjev ali za 41 odstotkov. To so seveda povprečja, kar pomeni, da so ponekod osebne dohodke deloma že popravili, drugje pa močno zaostajajo. Po predlogu odbora za razvoj družbenega varstva otrok naj bi tako po občinah, kjer zaostajajo, natančno ugotovili, kolikšni so osebni dohodki delavcev v vrtcih, in jih primerjali z dohodki v gospodarstvu. Nato pa naj ob valorizaciji programov za leto 1985 s prerazporeditvami nalog načrtujejo tolikšna sredstva za osebne dohodke delavcev, da bi dosegli do konca letošnjega leta 94-odstotno uskladitev z osebnimi dohodki v gospodarstvu. V osnutku srednjeročnih planskih dokumentov je določeno, da bi se družbene dejavnosti do leta 1987 izenačile po osebnih dohodkih z gospodarstvom, letos pa naj bi se tej ravni približali za tretjino. (D. B).
V Srbiji so razglasiti sedmojutijske nagrajence
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Letošnje sedmojulijske nagrade, ki jih podeljujejo ob dnevu vstaje SR Srbije, bodo prejeli: Rudolf Bruči za glasbeno umetnost, Vojislav Djurič za umetnostno zgodovino, Milka Ivič za jezikoslovje, Mileta Magaraševič za medicinske vede, Mihajlo Milojevič za gospodarsko dejavnost, Milan Mitič za kmetijsko proizvodnjo, Rajko Mitič za šport, Vladislav Močnik za gospodarsko dejavnost, Branko Petranovič za zgodovinske vede. Boško Petrovič za književnost. Miodrag Protič za likovno umetnost, Velimir Radivojevič za gospodarsko dejavnost, Zoran Radmilovič za dramsko umetnost, Derviš Rožaja za biološke vede in Petar Stevanovič za geologijo.
Brigadirji na gradbišču nove jeseniške jeklarne
JESENICE, 2. julija — Na Jesenicah se je danes uradno pričela tritedenska mladinska delovna akcija Jesenice 85, v kateri bo 84 brigadiijev Jeseni-ško-bohinjskega odreda in brigade Železar delalo predvsem na gradbišču nove jeklarne 2. Jeseni-ško-bohinjski odred šteje 48 brigadirjev, predvsem (29) iz mladinskega doma Dragoljuba Milovanoviča iz Beograda, drugi pa so iz Valjeva in Jesenic. V brigadi Železar je 21 brigadirjev članov OK ZSMS Bosanska Gradiška, drugi pa so iz DO Čelik Beograd, Žične Celje ter iz Železarn Štore, Ravne na Koroškem in Jesenice. Med brigadirji so predvsem dijaki in delavci, med njimi je tudi 17 deklet. Pobudnik za akcijo je bila stalna MDB v Železarni Jesenice Železar, vodi jo koordinacijski svet ZSMS Železarne Jesenice, komandant akcije pa je Zvone Kovačič. Brigadirji naj bi opravili 10.000 delovnih ur, žive pa v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, kjer bodo potekale tudi interesne dejavnosti. (V. F.)
Na Debelem rtiču že enajstič poletna šola klubov OZN
LJUBLJANA, 2. julija — .Center klubov OZN pri RK ZSMS letos že enajstič prireja poletno politično šolo klubov OZN, ki bo v treh izmenah na tabornem prostoru mladinskega letovišča in zdravilišča na Debelem rtiču pri Ankaranu. Prva izmena bo za člane osnovnošolskih klubov OZN in bo trajala od 7. do 14. julija, druga izmena, trajala bo od 14. do 20. julija, bo za člane klubov iz srednjih šol, krajevnih skupnosti in ozdov, tretja izmena, ki bo od 21. do 24. julija, pa bo namenjena članom partnerskih organizacij iz tujine. V prvih dveh izmenah bo sodelovalo okrog 30 slušateljev, v tretji pa približno 15. Osrednji temi bosta 40 let OZN in mednarodno leto mladih, govorili pa bodo tudi o lakoti v Afriki, aktualnih problemih mladinske organizacije, nacionalnem vprašanju, religiji in oboroževalni tekmi. (J. G.)
Junijski deževni rekordi
Če bi junija padlo v Ljubljani 137 mm dežja, v Portorožu in v Murski Soboti pa malo nad 90 mm, bi lahko trdili, da je bil prvi poletni mesec junij »normalno« namočen, zlasti če bi deževalo le vsak drugi dan. V severovzhodni Sloveniji in ob obali tudi letos ni padlo dosti več dežja kot ponavadi. V Portorožu so namerili 98 mm, to je 3 odstotke več, kot je dolgoletno povprečje, v Murski Soboti pa 112 mm, to je 22 odstotkov nad povprečjem.
V	večjem delu Slovenije pa je bil junij izredno deževen. V Ljubljani je količina junijskih padavin skoraj dvainpolkrat presegla dolgoletno povprečje in tako dosegla svoj 130-letni rekord. Imeli smo 22 deževnih dni, to pa je le pet manj, kot je dosedanje največje število za Ljubljano.
Značilno za junijsko deževje je bilo veliko dni z obilnimi padavinami oziroma nalivi. Od skupno 22 deževnih dni jih je bilo kar 11 takih, ko je množina padavin presegla 10 mm. To pa je rekordno število: toliko jih je bilo do sedaj le enkrat, in še to v prejšnjem stoletju.
Če v letošnjem juniju seštejemo dneve, ko je v Ljubljani padlo nad 20 mm dežja, zopet dobimo rekordno število, in sicer 7. Tako se je v zadnjih 130 letih prvič zgodilo, da je bilo 7 takih dni, ko je padlo nad 20 mm dežja. Še dobro, da nismo dosegli tudi junijskega rekorda izpred treh let, ko sta bila v Ljubljani kar dva zaporedna dneva s 60 mm padavin in več. To se je v zadnjih 130 letih zgodilo le še enkrat, in sicer junija leta 1911, kije doslej veljal za najbolj deževnega. Tedaj je v dveh zaporednih dneh padlo kar 160 mm dežja.
Omeniti je treba še leto 1884, ko je bilo v juniju največ deževnih dni, namreč 27. Tedaj je deževalo 18 dni zapored in v tem času je padlo kar 230 mm dežja, kar je 70 odstotkov več kot navadno v vsem juniju.
V	slovenski žitnici, v Pomurju, je bilo junija padavin ravno prav, deževnih dni pa preveč, kar 21. Le trikrat je vztrajalo suho vreme po dva dni skupaj. To je zelo oteževalo kmetijska dela, zlasti še na težkih tleh, ki prevladujejo v severnem delu Prekmurja. Če koruza ni bila dovolj zgodaj gnojena. je v hladnem vremenu močno zaostala v rasti in porumenela. Agrometeorološka služba svetuje pridelovalcem koruze, da dokončajo dognojevanje koruze vsaj v naslednjih dneh, ko se obeta suho in toplo vreme. Izkoristite lepo vreme tudi za škropljenje krompirja proti koloradskemu hrošču in proti krompirjevi plesni, ki se je v zanjo ugodnih vremenskih razmerah razširila.
Zamudniki, ki niso izkoristili za košnjo vročine v maju in prvem tednu junija, naj travnike pokosijo v teh dneh, da bo travna ruša vsaj lahko ponovno odgnala.
Suho vreme bo zavrto širjenje nevarne glivične bolezni, ki povzroča pri pšenici rjavenje plev. V deževnem vremenu se je že tako razširila, da je resno ogrozila pridelek, ki je bil letos zelo obe-, taven.
V	severovzhodni Sloveniji se je ta teden začela žetev ječmena; drugod je še zelen ali pa je začel rumeneti. Na Primorskem bodo kmalu začeli žeti pšenico in lepo vreme bi bilo zares dobrodošlo.
Hidrometeorološki zavod SRS
Hrastniški občinski praznik Marjan Orožen častni občan
HRASTNIK, 2. julija - V Hrastniku so bile danes osrednje prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga Hrastničani proslavljajo 3. julija v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev leta 1934. Po slovesnem poimenovanju ulice na Logu po občini Montigny-en-Gohelle iz Francije in promenadnem koncertu rudarske godbe so se na slavnostni seji zbrali delegati skupščinskih zborov in skupščine KS Rudnik, ki praznuje 3. julija svoj krajevni praznik. Seje so se udeležili tudi gostje Stane Dolanc, Marjan Orožen, Martin Mlinar, Emil Štern, Olga Kastelic-Marjetka, predstavniki pobratenih občin Raška in Montigny ter drugi. Na slavnostni seji je govoril predsednik skupščine občine Jože Žibret, ki je podelil tudi 'letošnja občinska priznanja: Marjanu Orožnu naziv častnega občana, Marino Urbanc je prejel priznanje zaslužni občan, Alojz Pavčnik, Ruža Sihur, Andrej Šergan, Franc Kovač, Prosvetno društvo Podkraj in industrijsko gasilsko društvo TKI Hrastnik pa posebna občinska priznanja. Po seji se je poslušalcem predstavil hrastniški veliki zabavni orkester. (M. P.)
Ribniški Inles se je pridružil sozdu Slovenijales
LJUBLJANA, 2. julija — Zbir kapitala, koncentracija znanja in skupen nastop na zunanjih trgih so temeljni elementi strategije sozda Slovenijales, na katerih ta slovenska organizacija združenega dela gradi svojo rast in razvoj. Z današnjim slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma o pridružitvi ribniškega Inlesa se je število njenih članic povečalo na 24. Slovesnosti so se udeležili tudi Roman Albreht in Rudi Kropivnik ter Janez Bohorič, ki je posebej poudaril pomen višje oblike medsebojnega sodelovanja lesarjev ter dejstvo, da je delež njihovih izdelkov, prodanih na konvertibilne trge, lani porastel tako v republiškem kot tudi v jugoslovanskem merilu. (1. G., foto: Janez Pukšič).
Razpisi so samo pesek v oči Vedno več podkupovanj
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) - Sodeč po pritožbah, ki jih prejema skupščina SFRJ, brezposelne bolj prizadenejo razne goljufije, povezane z zaposlovanjem, kot dolgotrajno čakanje na delo. Precej je namreč očitkov, da so razpisi samo pesek v oči, da se kršijo sporazumi o zaposlovanju in da je vedno več podkupovanj in korupcije. Da je to res, potrjuje dejstvo, da morajo nekateri čakati na zaposlitev deset, petnajst ali celo več let. Tako dolgo čakanje na delo je eden najresnejših problemov, kar jih pozna naša družba, so opozorili na današnji seji komisije za pritožbe in predloge skupščine SFRJ. Rečeno je bilo še, da so pritožbe občanov, kar zadeva brezposelnost, zelo upravičene in da je treba pospešiti družbeno akcijo za preprečevanje nezakonitih postopkov in pojavov, ki so v nasprotju s socialistično moralo.
Od vlaganj v industrijo 35 odstotkov za energetiko
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Delegati odbora zbora republik in pokrajin za plan so danes v skupščini SFRJ podprli osnutek dolgoročnega programa razvoja energetike do leta 2000. Da bi bili vsi porabniki normalno preskrbljeni z energijo, je treba, po izračunih zveznega komiteja za energetiko, od vseh gospodarskih investicij izločiti za energetiko, najmanj 15 odstotkov, od vlaganj v industrijo pa 35 odstotkov. Po okvirnem načrtu bi morala biti rast naj večja v proizvodnji in porabi električne energije — povprečno za 5 odstotkov na leto.
Jožef Horvat novi predsednik PK SZDL Vojvodine
NOVI SAD, 2. julija (Tanjug) — Za predsednika predsedstva pokrajinske konference SZDL Vojvodine z enoletnim mandatom je bil danes izvoljen dosedanji sekretar Jožef Horvat. Jožef Horvat se je rodil leta 1943 v Novem Bečeju. Po narodnosti je Madžar. Član predsedstva pokrajin ske konference SZDL Vojvodine je postal leta 1978. Za sekretaija predsedstva PK ZSDLV je bil izvoljen ugleden družbenopolitični delavec in udeleženec NOB Živan Svirčevič.
V Novem Sadu je izšla knjiga o delu Mihajla Pupina
NOVI SAD, 2. julija (Tanjug) — V vojvodinski akademiji znanosti in umetnosti v Novem Sadu so danes jugoslovanski javnosti predstavili knjigo »Življenje in delo Mihajla Dvorskega Pupina«, ki jo je pred kratkim izdala pokrajinska konferenca SZDL Vojvodine v sodelovanju z jugoslovanskim odborom za počastitev 125. obletnice rojstva tega znanstvenika svetovnega slovesa. »Zbornik, ki ga danes predstavljamo širši jugoslovanski, pa tudi mednarodni javnosti.« je poudaril dr. Koča Jon-čič, »pomeni brez dvoma doslej največji prispevek k popolni osvetlitvi in poznavanju Pupinove osebnosti in njegovega dela.
Za odpravljanje posledic potresa v BiH 2,7 milijarde din
SARAJEVO, 2. julija (Tanjug) — Republike in "okrajini so popolnoma poravnale svoje lanske obveznosti iz dogovora o zagotovitvi solidarnostnih sredstev, s katerimi naj bi odpravili posledice potresa v Bosanski krajini leta 1981. Res pa so večino svojih finančnih obveznosti poravnale v zadnjem četrtletju lanskega in v prvih mesecih tega leta. To neskladnost pri vplačilih sredstev je Bosna in Hercegovina nadomestila s tem, da je vse svoje obveznosti za lansko leto izpolnila že junija in julija, torej med gradbeno sezono, posojila pa je črpala še iz drugih virov. Po podatkih republiškega sekretariata za finance so lani na račun solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa v BiH zbrali 2.777,978.298 dinarjev. Poleg tega so odobrili in realizirali za 2500 milijonov dinarjev kreditov iz primarne emisije. Od vseh zbranih sredstev so lani namenili 1.635,026.254 dinarjev za sredstva brez vračila, 2500 milijonov dinarjev pa za posojila. S tem so poravnali vse obveznosti do občin v Bosanski krajini za lansko leto.
Denarja ne bodo delili kar poprek
Dušan Šinigoj in Milan Kneževič v Kočevju — Znotraj kmetijstva so še rezerve — Izgube
KOČEVJE, 2. julija — Kočevje je danes obiskal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavci. Razgovor z občinskim vodstvom ter predstavniki sestavljene organizacije Kmetijstvo in gozdarstvo Kočevje in lesne industrije je bil namenjen predvsem iskanju rešitev, ki bi družbenemu kmetijstvu pomagale iz izgub, govorili pa so tudi o rezultatih povezovanja gozdarstva in lesne
industrije.
Težave, s katerimi se ubada Kmetijsko gospodarstvo Kočevje so podobne težavam drugih slovenskih družbenih posestev. Do letošnjega polletja se je izguba farm Kmetijskega gospodarstva Kočevje povzpela na 200 milijonov dinarjev. Za zdaj še ni povsem jasno, kako bodo to izgubo pokrili. Kot sta povedala Dušan Šinigoj in Milan Kneževič, republiški sekretar za kmetijstvo, slovenski izvršni svet pri reševanju zelo zapletenih razmer na tem področju ne namerava stati ob strani. Nihče pa naj ne pričakuje, da bodo denar delili kar poprek.
Nekateri prepogosto pozabljajo, da zdaj vsa družba živi v zaostrenih razmerah in ne le kmetijstvo. Kmetijstvo si mora samo poiskati ustrezno rešitev. Dobri proizvodni rezultati v minulem obdobju kažejo, da so znotraj kmetijstva še rezerve. Šele, ko so izkoriščene tudi te rezerve, je mogoče zahtevati pomoč od družbe. Sicer pa je za družbena posestva v Kočevju tako kot za vse slovensko kmetijstvo predvideno nekaj kratkoročnih rešitev, ki naj bi v tem trenutku zadržale proizvodnjo na doseženi ravni, z dolgoročnimi ukrepi pa naj bi položaj kmetijstva začeli utrjevati v naslednjem srednjeročnem obdobju.
MOJCA SKENDER
Cimprej do skupnih rešitev
Sestanek predsednika skupščine SFRJ s predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin - Zunanjetrgovinske zakone naj bi sprejeli do oktobra
ZIS o planu do leta 2000
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug)
— Zvezni izvršni svet je na današnji seji, ki ji je predsedovala Milka Planinc, potrdil stališča o poglavitnih vprašanjih, povezanih z dosedanjo razpravo o osnutkih
zakona o deviznem posjovanju, BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) - Na današnjem sestanku predsed-kreditnih odnosih s tujino ter nika skupščine SFRJ Ilijaza Kurteshija s predsedniki republiških in
no^a Stališča Vo zvezn^izvršni P<>kraiinskih skupščin je bil sklenjen dogovor o usklajevanju nadaljnjega dela skupščine SFRJ ter republiških in pokrajinskih skupščin pri obravnavanju najpomembnejših dokumentov iz delovnega programa skupščinskih zborov do poletnih dopustov.
V skladu z delovnim progra- I Kot je znano, so republiške in mom skupščinskih zborov je bilo | pokrajinske skupščine razen slo-dogovorjeno, da do poletnih do- j venske in hrvaške načeloma so-pustov pospešijo usklajevanje j glašale z uskladitvijo stališč do stališč republiških in pokrajin- osnutkov zakona o deviznem po-skih skupščin do osnutkov zako- '
24 ukrepov za pomoč kosovskemu gospodarstvu
Kosovu so pri uvozu opreme in rezervnih delov za polovico zmanjšali carinsko tarifo - Odložili vračanje posojil
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 2. julija — Zvezni izvršni svet je skupščini Jugoslavije posredoval poročilo o uresničevanju letošnjih resolucij-skih nalog in lanskih sklepov zbora republik in pokrajin v zvezi s hitrejšim razvojem Kosova.
Iz poročila je razvidno, da so lani sprejeli kar 24 ukrepov, da bi olajšali poslovanje kosovskemu gospodarstvu in predvsem omilili likvidnostne težave. Tako so Kosovu pri uvozu opreme in rezervnih delov lani in letos za polovico zmanjšali carinsko tarifo, uvoz blaga za objekte, ki jih gradijo na podlagi združevanja dela in sredstev, pa je bil oproščen carinskih dajatev. Delovnim organizacijam v pokrajini so odložili vračanje posojil iz sklada federacije, posebej so jim dovolili uvoz opreme za nekatere objekte, federacija pa je prevzela tudi poravnavanje precejšnjega dela fiksnih in garantiranih obveznosti do tujine. Za omilitev likvidnostnih problemov so banke iz svojega kreditnega potenciala kosovskemu gospodarstvu zagotovile dodatna obratna sredstva, številna posojila so konvertirali v srednjeročna ali dolgoročna itd.
Letos naj bi Kosovo po načrtu iz sklada federacije in na osnovi neposrednega združevanja dobilo okoli 66 milijard dinarjev, poleg tega pa še okoli 30 milijard dinarjev iz zveznega proračuna. Računa lahko tudi z 1,25 milijarde posojil za trajna obratna sredstva ter s tem, da mu bodo odpisali ali odložili plačevanje okoli 4,9 milijarde posojil iz sklada federacije. Predvidena devizna kvota za Kosovo iz tega sklada je 1,62 milijarde dinarjev. V proračunu federacije je poleg tega predvideno, da bodo za modernizacijo službe notranjih zadev Kosova dali nekaj nad milijardo, približno 900 milijonov pa za odplačilo tujega posojila za hidrosistem Ibar-Lepenac.
BORIS JEŽ
svet poslal skupščini SFRJ. Zvezni izvršni svet je potrdil tudi stališča v zvezi s pripombami in predlogi republik in pokrajin k družbenemu načrtu Jugoslavije med letoma 1986 in 2000.
Nove pobude za združevanje dela
LJUBLJANA, 2. julija - Delegacija Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil Abdulah Mutapčič, predsednik Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine, se je danes v Gospodarski zbornici Slovenije pogovarjala z delegacijo GZS, ki jo je vodil podpredsednik Alojz Rožman. Govor je bil o programih za združevanje 50 odstotkov sredstev obveznosti za fond federacije za letošnje leto. Dogovorili so se o višini dela sredstev, ki jih bo združevala Slovenija v posamezne projekte in pregledali predloge novih pobud za združevanje.
nov s področja gospodarskih odnosov s tujino, osnutkov dokumentov o pokrivanju tečajnih razlik, osnutka dolgoročnega plana Jugoslavije za obdobje med letoma 1986 in 2000 ter do osnutka družbenega plana Jugoslavije za obdobje med letoma 1986 in 1990. Hkrati se bodo delegati v zveznem zboru skupščine SFRJ ukvarjali s sprejetjem zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, z zakonom o temeljih kreditno-bančne-ga sistema, v pristojnost obeh zborov pa spada tudi obravnavanje ocen in stališča, zveznega izvršnega sveta do smernic in ukrepov za delovanje enotnega jugoslovanskega trga.
• Na današnjem sestanku so upoštevali pomen teh predpisov za gospodarjenje in celotni razvoj, zato so se dogovorili, da si bodo še bolj prizadevali za nadaljnje usklajevanje stališč, tako da bodo predvideni zakoni sprejeti najkasneje oktobra letos. Kot je bilo rečeno, bo to odvisno predvsem od stališč zveznega izvršnega sveta, ki se je v tem času zelo trudil, da bi prišel do najboljših rešitev.
slovanju o kreditnih odnosih s tujino ter o prometu blaga in storitev s tujino v zboru republik in pokrajin.
Čeprav po poslovniku o delu ni možnosti za usklajevanje, so delegati, v želji, da bi prišli do
skupnih rešitev, vendarle opravili prvo fazo razprave, v kateri so ugotovili, da vse republiške in pokrajinske skupščine soglašajo v oceni, da je treba sedanji sistem gospodarskih odnosov s tujino čimprej spremeniti na podlagi dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Zavzeli so se za to, da bi v naslednji fazi podrobno rapravljali o nastalem položaju in našli možnosti za usklajevanje stališč, da ne bi prišlo do začasnih ukrepov, ki jih predvideva ustava.
»Seveda ne pričakujemo, da bo ZIS odgovoril na vsa vprašanja, ki smo jih zastavili mi iz Socialistične republike Slovenije in Socialistične republike Hrvaške v zvezi s predlaganimi spremembami v deviznem sistemu,« je dejal Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slovenije. »Potrebujemo pa, da se jasno in praktično opredeli. Če se bodo nekatere zadeve uredile v tej fazi, nam bo kasneje, ko bomo usklajevali končne rešitve, mnogo laže. O tem sem prepričan. To je med drugim tudi pogoj, ki ga postavljamo, da gre osnutek zakona v skupščinski postopek.«
Za zdaj ni strahu pred mlečno poplavo
Odkup mleka v Sloveniji bo naraščal tudi v prihodnjih letih — Večja skrb za kakovost
LJUBLJANA, 2. julija — Čeprav prireja mleka v zadnjih petnajstih letih ves čas narašča in smo z odkupom lahko zadovoljni, pa si v snovanju novih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov in uresničevanju teh v praksi ne smemo privoščiti nobene improvizacije, so med drugim poudarili na seji upravnega odbora zadružne zveze Slovenije.
Na seji so namreč večino časa namenili obravnavi razvojnih usmeritev v prireji, predelavi in prodaji mleka. Tako so ugotavljali, da je kljub dobrim rezultatom v prireji mleka (letos naj bi odkupili 360 milijonov litrov mleka), še veliko rezerve, zlasti v intenzivnejši pridelavi krme, boljšem izkoriščanju travnatega sveta, pridelovanju krmnih dosevkov, izboljšanju kvalitete krme ter povečevanju mlečnosti krav. Tržnost mleka na kravo se v Sloveniji giblje med 1700 in 1800 litri, kar je zelo malo.
Čeprav zaradi sedanjih neurejenih razmer v živinoreji in težav, ki iz tega izhajajo, mnogi razmišljajo in govorijo o preusmerjanju proizvodnje, češ da bo ob sedanjem povečevanju prireje mleka, upadanju kupne moči ipd. prišlo do zasičenosti trga, ni strahu pred mlečno poplavo, so menili. Z usmerjanjem proizvodnje, povečevanjem količin namolženega mleka in z izboljševanjem kakovosti in trdnejšimi reprodukcijskimi povezavami si je namreč možno zagotoviti tudi tržišče za prodajo mleka in izdelkov v Sloveniji, Jugoslaviji in v izvozu.
Ugotavljali so namreč, da v Jugoslaviji ni pravih razvojnih usmeritev niti na področju mlečnega niti mesnega trga, zato se prodaja presežkov slovenskega mleka kaže zgolj kot mašilo v slabši prireji in odkupu mleka na drugih območjih države. Kako naj si sicer razlagamo prodajo slovenskega mleka v Dalmaciji, smetane v Sarajevu ipd., in kako bi se ob večjem redu na trgu in skrbi za normalne tržne tokove v državi lahko zgodilo, da uvažamo 110 milijonov litrov mleka. Zavoljo kdove kakšnih interesov pa smo ob normalni oskrbi trga z domačim svežim maslom po dumpinških cenah uvozili 1600 ton zmrznjenega masla.
Zavoljo vsega tega je zelo negotovo načrtovati mlečno proizvodnjo v republiki in razmišljati o prestrukturiranju. Ne glede na to pa je dejstvo, da Slovenija mora izkoristiti naravne možnosti za razvoj govedoreje in za povečevanje prireje mleka. O tem, ali bo nujno preusmerjanje, pa naj bi dali odgovor ekonomski ukrepi. Ob tem se kaže zavedati, da bo mleko s hribovskih ob-
močij vedno dražje kot v ravnini in če bomo hoteli v nižinah povečevati pridelavo poljščin (zlasti industrijskih rastlin), bo morala biti družbena pomoč za prirejo mleka v hribovskem svetu
VeČja MARJETA ŠOŠTARIČ
SPREJEM
• BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula je sprejel namestnika načelnika generalštaba oboroženih sil Kuvajta brigad-nega generala Abdula Aziza Sajega, ki se kot vodja vojaške delegacije mudi na uradnem in prijateljskem obisku v naši državi in pri naših oboroženih silah.
OBISKA
•	LJUBLJANA, 2. julija — Poslovilne obiske v Sloveniji je opravil generalni konzul ZSSR v Zagrebu Aleksej Karpačov. Ob tej priložnosti so sovjetskega gosta sprejeli predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj, predsednica skupščine mesta Ljubljana Tina Tomlje, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Ivan Seničar, predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar, predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SRS Rudi Čačinovič, predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana Jože Smole in direktor Zavoda ŠRS za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje Franc Razdevšek.
•	LJUBLJANA, 2. julija - Kot gost republiškega komiteja za turizem in gostinstvo se je na obisku v Sloveniji mudil namestnik deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Koroške in član deželne vlade, odgovoren za obrt in turizem, Štefan Knafl. V razgovoru s predsednico RK za turizem in gostinstvo Bogomilo Mitič je tekla beseda o doseženi stopnji sodelovanja obeh dežel na področju turizma, predvsem pa o konkretnih možnostih za razširitev sodelovanja v prihodnje.
Uglednega avstrijskega gosta je sprejel tudi podpredsednik IS S SRS Janez Bohorič, nato pa si je Štefan Knafl ogledal 16. mednarodni grafični bienale v Modemi galeriji v Ljubljani ter obiskal Bled.
19 LAHKIH UGANK

REKLI SO
Priprave na kongrese — velika obveznost
MIHA RAVNIK, sekretar predsedstva CK ZKS, na volilni seji ajdovske občinske konference ZKS:
»Priprave za kongrese ZK v republikah, pokrajinah in v Jugoslaviji so zdaj za nas komuniste velika obveznost, ki zahteva, da odgovorimo, kaj smo v zvezi komunistov in družbi sploh dosegli v tem obdobju, in širše ocenimo vse procese. Zelo pomemben je tudi odgovor, na kakšnih osnovah se bo Slovenija in Jugoslavija razvijala naprej, na vseh področjih, od samoupravljanja do družbenoekonomskih odnosov. Moramo pa spregovoriti tudi o zvezi komunistov sami in si odgovoriti, kaj je takega, kar je treba spremeniti za večjo učinkovitost, za to, da se bo ZK usposobila za naloge, ki so pred nami.« (S. C.)
Inflacija odpira vrata špekulacijam
EDVARD KOŠNJEK, član KPO Tovarne obutve Peko, v Čevljaijevih obvestilih:
»Inflacija je kot rak, ki zavira normalne procese zdravega organizma. Razvrednoti dobro delo, odpira vrata različnim špekulacijam, ki slonijo na nedelu oziroma delu drugih. Torej je njeno delovanje močno protisocialistično naravnano.« (M. K.)
Vsi se zgovarjajo na druge
ANTON MIKELN, ravnatelj medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran:
»Temeljni problem pri prenovi Pirana je v naši neorganiziranosti, neopredeljeni odgovornosti družbenih in strokovnih nosilcev prenove. Smo v položaju, ko lahko vsakdo reče, da o določeni zadevi v zvezi s prenovo ne ve ničesar in da je za tisto stvar odgovoren nekdo drug. Pristojnosti in odgovornosti še nismo opredelili.« (B. Š.)
Začele so se
Mikavna šola slovenščine
priprave na
■	¥ Zanimanje za slovenski jezik med potomci naših izseljencev po svetu je
KOngreS A/k3iVlJ j preseglo pričakovanja — Na izseljenski razstavi 21 umetnikov z vsega sveta
Odbor za pripravo 12. kongresa ZSMJ bodo ustanovili na seji 18. julija
PULJ, 2. julija (Tanjug) — Priprave na 12. kongres ŽSM Jugoslavije, ki so se že začele, je treba še bolj poživiti z zavzetostjo mladih za vsa aktualna družbena vprašanja, predvsem za srednjeročni in dolgoročni razvojni načrt, za delegatske volitve, analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, dolgoročni program ekonomske stabilizacije in druge zadeve, ki so življenjskega pomena za razvoj družbe in mlade generacije. To je bilo poudarjeno na današnji seji predsedstva konference ZSMJ v Fazani.
Predsedstvo je zavzelo stališče, da se na seji konference ZSMJ, ki bo 18. julija, ustanovi odbor za pripravo 12. kongresa. Tudi sklep o času, v katerem bo ta kongres, bodo sprejeli na tej seji. Predsedstvo je sklenilo, da pošljejo izhodišče za 12. kongres v razpravo republiškim in pokrajinskim organizacijam ter organizaciji ZSMJ v JLA.
LJUBLJANA, 2. julija — Na letošnji matični poletni šoli slovenskega jezika se bo 15. julija zbralo 85 udeležencev iz ZDA, Kanade, Avstralije, Južne Amerike (Venezuela, Čile), Japonske in različnih evropskih držav.
Ta oblika spoznavanja našega jezika, krajev in običajev je torej očitno zelo mikavna za potomce naših izseljencev, so ugotavljali na današnji seji izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice, ko so obravnavali program poletnih aktivnosti in poročila z minulih obiskov v ZDA in Kanadi. Veliko mladih, ki enkrat ali, še po-
• Na seji izseljenske matice so poročali, da potekajo priprave na izseljensko razstavo v Can-kaijevem domu v Ljubljani (razstava bo od 10. septembra do 5. oktobra) po načrtih in da se je bo udeležilo 21 umetnikov z vseh celin.
gosteje, večkrat zaporedoma obišče poletno šolo, se pozneje poteguje za štipendije in fakultetni študij pri nas. Na ta način so v veliki meri zagotovljene tudi pomembne gospodarske, kulturne, turistične in druge oblike povezav Slovenije s svetom. Zdaj so ti stiki še razmeroma
precej skromni, ker se slovensko gospodarstvo in gospodarska zbornica obotavljivo odzivata na različne pobude za gospodarsko sodelovanje. Ena takih priložnosti, Kj bi jo kazalo bolje izrabiti, je, kot je dejal Marko Pogačnik, slovenski praznik (»Slovene Fest«), vsakoletni kulturni in družabni festival, ki ga organizira SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota) v bližini Pittsburga. Na prireditvi se zbere okoli 10.000 ljudi. Organizatorji pa želijo, da bi se taka prireditev razvila tudi v gospodarsko predstavitev naših izdelkov na ameriškem trgu.
Veliko želja za tesnejše sodelovanje je tudi v Kanadi. Tamkajšnja društva potrebujejo različne priročnike, filme, plošče, želijo mentorje in vaditelje folklornih skupin in zborov. Matica pa naj bi posredovala konkretno navezavo stikoy izseljencev z zainteresiranimi ’ za gospodarsko sodelovanje; z Zavodom za rehabilitacijo invalidov, Dekora-
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Skrite postelje za dobre znance
Že kakih 10 dni je v uradnih vesteh rečeno, da v črnogorskih hotelih ni prostora. Odgovorni celo trdijo, da bo tako do konca avgusta. To naj bi pomenilo, da vsi tisti, ki si niso pravočasno rezervirali postelje v hotelu, tega ne bodo mogli več storiti. Kljub zadovoljstvu, da se je turistična sezona tako uspešno začela, pa bi morali podatek o nabito polnih hotelih jemati z nekaterimi pomisleki, saj imajo marsikod prihranjene postelje za znance in prijatelje.
Direktor Montenegroekspresa Branko Kažanegra je povedal, da v hotelih Montenegroturista vsak dan hranijo kakih 400 postelj, ki večinoma ostanejo prazne. Takšnih »skrivnih postelj« ne poznajo samo na slovenski plaži, kjer so lani opravili s tem pojavom. Odtlej je položaj jasen: če postelj ni, potem jih v resnici ni, piše Pobjeda iz Titograda.
Računi kažejo, da v objektih Montenegroturista sredi poletja ostaja po en hotel prazen. Takšno hranjenje postelj ni samo družbeno nedopustno, temveč je predvsem škoda, da tedaj, ko bi lahko zapolnili še večje zmogljivosti, sameva toliko postelj, predvsem »deviznih«. Če stane povprečen penizon julija in avgusta samo 2000 dinarjev, vidimo, da se iz dneva v dan po 800.000 dinarjev ne steka v družbeno blagajno. Draga »ob-
zirnost«, prav gotovo tudi za bolj bogate hotelirje, kot so naši.
Komedija v 34 slikah
Končala se je še ena nogometna sezona, vendar nismo nič »pametnejši«. Razlike v primerjavi s prejšnjo skorajda ni, morda le ugotovitev, da so bile številne že stare negativnosti skorajda javne ter da so postale — množičen pojav. Čeprav marsikaj vnaprej vemo, nas še vedno »zanima«, kdo bo prvi, kdo bo izpadel, pa tudi to ni nepomembno, kdo bo peti ali šesti... piše Darko Kolombo v Vjes-niku.
Neumnost, prazne besede, komedija. Takšne izraze uporabljamo, kot vidimo tudi v slovarju, večinoma takrat, kadar je kaj smešno, osmešeno, izmaličeno. Toda prav nič smešno ni, ko gre za dogajanja v nogometni organizaciji.
A nič se ne dogaja, nikakršnih sprememb ni, vse ostaja pri starem, brez kakršnihkoli možnosti, da bi sc v bližnji prihodnosti utegnilo kaj spremeniti. ♦ Pravzaprav se vsiljuje vprašanje, koga bi morali sodno preganjati, koga kaznovati. Ali tistega, ki je na tak nedopusten način dosegel svoj cilj, ali pa onega, ki mu je vse to na enak način dovolil? Vsi smo v istem loncu, nikomur ni prizane-
seno, nikomur ne smemo verjeti, od prvakov, do tistih, ki so izpadli. Seveda gre za prvoligaško konkurenco, čeprav je ta odmev vseh dogajanj v nogometni organizaciji. Lahko bi kdo celo zastavil vprašanje o tistem, ki je izpadel — zato, ker preprosto ni imel dovolj denarja, da bi spremljal (plačal) vse, kar se dogaja okoli njega. Nekdo mora na koncu izpasti, prav gotovo pa na to vplivajo mnogi, tudi zunaj športnega terena.
Dokazi za to? Seveda jih »ni« in jih tudi ne bo. To niso občasni izpadi, ki si jih v javnosti privoščijo oni drastično oškodovani, saj so tudi to večinoma »namigovanja«. Le kdo bi jim verjel, le kdo bi jih podprl? To tudi ni zdrava pamet nas vseh, ki kakorkoli sodelujemo pri tem, ne le novinarji, temveč tudi gledalci, navijači, ki se jih pravzaprav vse skupaj ne tiče do tistega trenutka, dokler njihov klub dosega rezultate. Ko pa jih ne, postanejo vsi — »lopovi«.
Tudi na vse to naglo pozabimo, nihče ne občuti sankcij, čemu torej zaskrbljenost? Vrsti se prvenstvo za prvenstvom, menjavajo se prvaki, vendar se ne spreminjajo odnosi, celo isti sodniki ostajajo, pa organizacije, klubi, okolja. Treba je vrniti dolgove, poravnati račune. Mar potrebujemo v poduk tuje zglede? Za-
hodni Nemci so v »aferi Schalke 04« pred nekaj leti izrekli tako drastične kazni, da so bili poleg klubov kaznovani tudi številni reprezentantje. Milan se je vrnil v drugo ligo, Madžari so lani kaznovali »pol lige«, zadnji pa je primer Bolgarov, ki so mimo razpustili dva svoja znana in najmočnejša kluba: Levski Spartak in CSKA. To je dober opomin vsem drugim v omenjenih državah, da podobnih negativnosti ne bodo več dopuščali.
Pri nas pa uživamo mir, hudo navidezen, in le občasno pridejo stvari na dan, v zelo drastični obliki, potem pa pridejo na področje politike in odnosov med narodi in narodnostmi. Kriminal ostane v ozadju in prav to je naša največja napaka. Kadar se dva dogovarjata, kadar so v igro zapleteni tehnomanagerji, »črne aktovke«, polne domačega denarja in tujih valut, ne gre za igro proti tretjemu — iz narodnostne nestrpnosti, temveč za golo koristoljubje. Tudi to je kaznivo. Seveda sta posledjd vsega tega sovraštvo, nestrpnost, ne glede na to, iz katerega okolja prihajata.
Prav ta naša vprašanja, ki zadevajo odnose med narodi in narodnostmi, ta občutljiva tema bi nam morala biti v spodbudo, da takšnih stvari ne bi mešali z umazanim početjem. Toda nogometna organizacija, klubi in včasih tudi »zaslepljena« mestna in nemalokdaj še republiška vodstva ne zmorejo opraviti s tem. Naposled bi se morali prenehati slepiti, pa ne zaradi klubov, ozkih interesov, temveč zaradi nas samih. Ni še prepozno, vendar bi utegnilo postati.
Izbral T. J.
tivno Ljubljana, Tikom Kobarid, Slovenijalesom, pivovarno Laško in Unionom. Za strokovno področje bi bile dobrodošle vezi z Onkološkim inštitutom in Inštitutom Jožefa Stefana v Ljubljani. Že zdaj naj bi se v okviru gospodarskih zbornic začeli do-' govarjati, kako bi se Jugoslavija najbolj učinkovito — s pomočjo jugoslovanskega izseljenskega odbora — predstavila na svetovni gospodarski razstavi EXPO 86 v Vancouvru.
Poleg osrednje izseljenske prireditve, sobotnega škofjeloškega piknika, bodo podobna srečanja pripravili tudi 20. julija v Novi Gorici in Kočevju; 10. avgusta bo tako srečanje v Kamniku, 11. pa v Moravcih v Pomurju.
DRAGICA BOŠN1 AKT
Krajevni telefonski pogovori naj bi se podražiti
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Krajevni telefonski pogovori naj bi se podražili. Hkrati bi jih po vsej državi obračunavali na vsake tri minute, tako kot jih že nekaj časa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Makedoniji. To pomeni, da tudi v krajevnem prometu ne bi bilo mogoče več neomejeno telefonirati za isti denar. To je predvideno v informaciji o načelih za spremembo tarifnega sistema v telefonskem in telegrafskem prometu, o kateri so razpravljali na današnji skupščini skupnosti ptt prometa Jugoslavije.
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo:
JAK KOPRIVC Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik Dela:
JOŽE VOLF AND
Pomočniki glavnega urednika:
MIRO POČ
VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR Uredniki:
ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JOŽE . ŠIRCELJ, (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo, znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), ŽELJKO SEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (publicistika), MIRO POČ (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
DELO ★ stran 3
DANILO SLIVNIK
Utrditev sedanje smeri
Današnja izvolitev 76-letnega Andreja Andrejeviča Gro-mika za novega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR bo najbrž še precej časa zaposlovala komentatorje, toda eno je že sedaj gotovo: njegov vzpon na najvišji državni položaj ni samo velik osebni uspeh dolgoletnega diplomata, ki je v sovjetski zunanji politiki že 46 let, ampak pomeni tudi utrditev sedanje politične smeri v Kremlju, ki se je začela kazati že kmalu po smrti Leonida Brežnjeva in dobila jasnejšo podobo v »novi ekonomski politiki«, ki jo je pred tedni v imenu novega vodstva razgrnil Mihail Gorbačov.
Po svoje je pri tem mogoče res presenetilo dejstvo, da so osmih letih v ZSSR ponovno razdvojili funkciji generalnega sekretarja ČK KPSZ in predsednika prezidija .vrhovnega sovjeta ZSSR, kajti zadnje čase . je kazalo, da je to »dokončno sprejeta praksa«. Toda vrnitev k stari rešitvi govori le o tem. da je novo sovjetsko vodilno jedro ocenilo, da se bo tako najbrž lažje postavljalo po robu vsem morebitnim odporom v širšem vodstva in da po vsej verjetnosti ne izključuje niti nadaljnjih zapletov pri uveljavljanju svoje nove politične linije. Da je bilo v zadnjih tednih nekoliko »napeto«, pričajo namreč številna opozorila, ki jih je izrekel Gorbačov na potovanju po Ukrajini, prav tako pa tudi kadrovske spremembe, do katerih je prišlo na včerajšnjem zasedanju CK KPSZ.
Kolikor je mogoče rekonstruirati tukajšnje politične dogodke v zadnjem obdobju, je moč brez posebnih zadržkov reči, da je bil Andrej Gromiko ves čas tisti, ki se je v sovjetski politiki zavzemal za spremembe v prid učinkovitejšega upravljanja in za razvoj v deželi in pri tem tudi izdatno podpiral vse tiste kadrovske premike, ki so pripeljali do sedanje personalne obnove najvišjega partijskega vodstva. Njegov vzpon se je namreč začel že v času prihoda na oblast Jurija Andropova, ki je prvi zahteval, da je treba narediti oster zasuk v gospodarski politiki, če želi Sovjetska zveza izplavati iz težav, v katere je zašla v sedemdesetih letih. Z naslednjo zamenjavo na najvišjem partijskem položaju. ki je dvignila na vrh Konstantina Černenka, je sicer prišlo do določene diskontinuitete v tej politiki, toda dinamika v vodstvu je že tedaj kazala, da sta Gromiko in maršal Ustinov tista, ki se borita za ponovno uveljavitev »politične dediščine« Jurija Andropova.
Po smrti Konstantina Čemenka je bilo zato le vprašanje, kdo od zagovornikov nove politične linije bo prevzel partijsko krmilo, pripadnik »mlajše« ali »starejše« generacije. Novo vodilno jedro (in na tem je po zatrjevanju dobro obveščenih najbolj vztrajal ravno Gromiko) se je odločilo za Mihaila Gorbačova, mlajšega člana politbiroja. S tega vidika je današnji Gromikov vzpon na najvišji državni položaj povsem razumljiv in logičen, kajti s tem se je le institucionaliziralo »politično partnerstvo«, ki deluje že nekaj mesecev.
Zaradi tega za sedaj tudi ni pričakovati nobenih bistvenih sprememb v sovjetski politiki. Gromiko bo očitno še naprej vodil sovjetsko zunanjo politiko (Edvard Ševardnadze ima za to najbrž še premalo izkušenj), Gorbačov pa bo na notranjem področju utrjeval »novo ekonomsko politiko«, ki bo prejkone slej ko prej prinesla še kakšen nov kadrovski »pretres«.
Novi šef sovjetske diplomatske službe
Prvič v zgodovini SZ je zunanji minister pripadnik neruskega naroda — Kariera v Gruziji
Novi sovjetski zunanji minister Edvard Amvrosijevič Ševardnadze je v širši mednarodni javnosti dokaj neznana osebnost. Rojen je bil 25. januarja leta 1928 v gruzinski vasi Mamati v okrožju Lančhut-ski. Ševardnadze je vstopil v partijo leta 1948, v teh letih pa je obiskoval tudi partijsko šolo gruzinskega CK KP in pedagoški inštitut. V skopih biografskih zapisih o novem šefu sovjetske diplomacije je med drugim rečeno, da seje deset let (od leta 1946 do 1956) posvečal delu v komsomolu in partiji, sredi petdesetih let pa se je začel vztrajno vzpenjati po hierarhični lestvici v partiji in izven nje.
Leta 1956 je postal drugi sekretar gruzinskega komsomola in naslednje leto prvi sekretar.
Na tem položaju je ostal štiri leta, leta 1961 je postal partijski sekretar okrožja Msketi, čez dve leti prva osebnost KP v okrožju Pervomajski, leta 1964 pa je prevzel prvo pomembno partijsko funkcijo v gruzinski prestolnici Tbilisiju. Isto leto je postal tudi namestnik ministra za javni red (leta 1968 so to ministrstvo preimenovali v ministrstvo za notranje zadeve) v Gruziji, naslednje leto pa je postal minister. Na tem položaju je bil Ševardnadze okrog pet let in pravijo. da si je v teh letih (v policijski hierarhiji se je povzpel do čina generala) zgradil in utrdil politični položaj v rojstni republiki, kjer se je odločno spopadel z negativnimi družbenimi pojavi (s korupcijo, črno borzo, protekcionizmom in z drugimi škandali, ki so pretresali Gruzijo).
zinsko tradicijo).
Ševardnadze je že precej potoval v tujino, saj je obiskal Avstrijo, Brazilijo, Bolgarijo, Madžarsko, Portugalsko, Tunizijo in še nekatere države. Novi vodja sovjetske diplomacije, ki velja za marljivega delavca in odločnega politika, je nosilec številnih najvišjih sovjetskih odlikovanj: štirikrat je dobil red Lenina, dvakrat so ga odlikovali z redom heroja socialističnega dela, dobil pa je tudi red rdeče zastave dela in druga odlikovanja.
V zgodovini sovjetske partije in države je Ševardnadze po Stalinu drugi Gruzinec, ki je postal član partijskega in državnega vrha.	• A. P.
Pozornost vse pogostejšemu mednarodnemu terorizmu
ŽENEVA, 2. julija (Tanjug) — V uvodnih mednarodnih razpravah o konferenci, ki bo čez dva meseca v Ženevi, so veliko pozornosti posvetUi vse pogostejšemu mendarodnemu terorizmu; nevarnost grozi, da bo prešel v jedrski terorizem. Tema konference bo uresničevanje znanega mednarodnega sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja, sklenjenega leta 1958.
Na nevarnost zlorabe jedrskega orožja v teoristične namene je opozorilo več uglednih osebnosti na tem mednarodnem simpoziju v Ženevi, posvečenem problemom nadzora riad jedrskim orožjem in posledicam jedrske proliferacije. V razpravi je sodelovalo veliko znanih politikov, akademikov, diplomatov in javnih delavcev z Zahoda, Vzhoda in iz neuvrščenih držav. Opozorili so, da je prehod v jedrski terorizem realna možnost današnjega tehnološkega razvoja in nenehne krepitve jedrske tekme. Razpravo o tem je spodbudil ameriški podpredsednik George Bush, ki se je ustavil na tem simpoziju ob koncu svoje evropske turneje, po dramatičnem razpletu krize z ameriškimi talci v Bejrutu. Bush je opozoril ta ugledni forum, da bo »končni akt terorizma — jedrski terorizem«.
Takšni nevarnosti bi se izogdili, če bi okrepili sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Bush je predlagal tudi posebne pogovore med obema velesilama; odločili naj bi se za skupne akcije proti teroristom, ki bi utegnili uporabiti jedrsko orožje ali groziti z njim. Mnogi politiki iz nevtralnih in neuvrščenih držav pa drugače gledajo na nevarnost jedrskega terorizma in ga ne povezujejo dosledno s sporazumom o prepovedi širjenja jedrskega orožja, kot je to storil Bush. Obenem so znani politiki in intelektualci iz neuvrščenih držav, pa tudi z Zahoda kritizirali jedrske velesile, da so veliko krive za nevarnost širjenja jedrskega orožja.
Bivši venezuelski predsednik Carlos Ondres Perez je izenačil doktrino »jedrskega zastraševanja« z mednarodnim terorizmom in zastavil vprašanje o morali današnje družbe, ki temelji na doktrini jedrskega terorja.
EDVARD ŠEVARDNADZE
Spremljanje Ševardnadzejeve partijske kariere pove, da je bil član gruzinskega CK od leta 1958—64, leta 1972 je postal kandidat za člana politbiroja KP SZ (isto leto je prevzel položaj prvega sekretarja v Tbilisiju), član zveznega CK leta 1976, dve leti kasneje pa tudi član vrhovnega sovjeta ZSSR.
Tuji opazovalci pravijo za novega sovjetskega zunanjega ministra, da si je uspel zgraditi trden položaj v državni in partijski hierarhiji predvsem po zaslugi tega, ker je znal spretno loviti ravnotežje med gruzinskim nacionalizmom in lojalnostjo Moskvi (med drugim naj bi izpričal, da podpira »rusifikacijo Gruzije,« čeprav se je hkrati opiral na gru-
Prvi odmevi v ZDA: pričakovanje normalizacije odnosov z ZSSR
Po ameriških mnenjih je pričakovati pragmatično sovjetsko zunanjo politiko — Modernizacija in uvoz
NEW VOKK, 2. julija — Zadnje spremembe v sovjetskem vrhu so v ZDA sprejeli s precejšnjo mero presenečenja. V' prvih ocenah prevladuje prepričanje, da bo generalni sekretar Mihail Gorbačov sedaj prevzel krmilo sovjetske zunanje politike povsem v svoje roke. Tukajšnje strokovnjake za Sovjetsko zvezo je presenetilo, da se je Gorbačov tako hitro spustil na zunanjepolitično področje, saj so pričakovali, da se bo novi sovjetski voditelj poskušal najprej utrditi v notranji politiki.
Odhod Gromika, ki je v sovjetski zunanji politiki »kraljeval« skoraj 29 let — med drugim se je srečal s sedmimi ameriškimi predsedniki — ocenjujejo kot novo možnost za normalizacijo odnosov med obema supersila-ma Gorbačov bo po tukajšnjem prepričanju poskušal v sovjetsko zunanjo politiko vliti svežo energijo in voditi pragmatično zunanjo politiko.
Zato se po tukajšnjem mnenju s tem povečujejo tydi možnosti, da se bo še letos sestal z ameri-
Daniel A. Moi spet vodja stranke
Kenijski predsednik ponovno izvoljen za šefa afriške narodne unije
NAIROBI, 2. julija — Kenijskega predsednika Daniela Ara-pa Moia so izvolili tudi za predsednika kenijske afriške narodne unije (KANU), edine politične stranke v državi, podpredsednika republike Kibakija pa za podpredsednika stranke.
Na letni konferenci KANU, ki je včeraj potekala v Nairobiju in na kateri se je zbralo okoli 1600 ^janez Pavel II. V gradnji enot-
delegatov, so od devetih članov dosedanjega najožjega vodstva stranke samo trije obdržali svoje dosedanje funkcije — s predsednikom in podpredsednikom vred. Predsednik Moi in podpredsednik Kibaki nista imela tekmecev.
Kenijska afriška narodna unija (KANU) ima okoli pet milijonov članov. Splošne volitve stranke so potekale prejšnji teden. Tistikrat so izvolili tudi nova okrožna in pokrajinska vodstva. V eni od desetih resolucij, sprejetih na včerajšnji letni konferenci, je kenijska vladajoča stranka KANU podprla vladno politiko neuvrščenih, v drugi resoluciji je podprla osvobodilna gibanja v Južnoafriški republiki in v Namibiji, v tretji je obsodila agresivne napade rasistov na sosednje neodvisne afriške države, v četrti resoluciji pa so pozvali
Nova papeževa enciklika ni polemična, kot so pričakovali
Papež razpravlja o cerkvah v Vzhodni Evropi v presenetljivo umirjenem tonu in besedah
OD NAŠEGA DOPISNIKA
VATIKAN, 2. julija — Papeževa enciklika o svetem Cirilu in Metodu, ki so jo danes objavili v Vatikanu, ni polemičen dokument o cerkvah v Vzhodni Evropi, kot so mnogi pričakovali. Osnovne teme te okrožnice, z naslovom »Slavorum apostoli«, apostola Slovanov, so misijonarstvo, ekumenizem, inkulturacija, a tudi enotnost in sporazumevanje v cerkvi in družbi, v Evropi in svetu. Prevladujejo verske teme, papeževi pogledi na današnji položaj pa presegajo meje Vzhodne Evrope in so izraženi v presenetljivo umirjenih tonih. Enciklika je objavljena ob 1100-letnici Metodove smrti.
»Biti kristjan v današnjem času pomeni biti ustvarjalec občestva v cerkvi in družbi,« pravi
nosti, v medsebojnem spoštovanju in razumevanju vidi papež tudi pot za premagovanje »napetosti, razdorov in nasprotij, ki grozijo, da bodo v Evropi in v svetu izzvali strahotno razdejanje«.
Enotnost in sporazumevanje v Evropi je treba graditi ob upoštevanju prispevka vseh. Tudi slovanskih narodov, predvsem pa ju je treba graditi na temelju »skupnih krščanskih korenin«, ki sta jih pomagala oblikovati tudi slovanska apostola. »Tega temelja ne more obiti noben resen poskus obnovitve enotnosti
Evrope na aktualen in nov način«, piše Janez Pavel II.
Prvi papež slovanskega rodu, kot se trikrat imenuje Wojtyla v tem dokumentu, izraža »prikrito bolečino«, da ne bo mogel osebno prisostvovati proslavam ob 1100-letnici smrti svetega Metoda, ki bodo v nedeljo v Velehra-du na Češkoslovaškem, kot je danes na tiskovni konferenci izjavil slovaški kardinal Jožef Tomko, prefekt kongregacije za misijone. Toda v dokumentu papež le izraža željo, da bi bil v Velehradu in nasploh uporablja vidno zadržan in zabrisan besednjak, kadar govori o položaju vernikov in cerkva v slovanskih državah.
ANDREJ NOVAK
škim predsednikom Reaganom. Gromiko in takoimenovana ideološko trda struja, ki ga je pod-' pirata, sta bila po tukajšnjih ocenah proti popuščanju Reaganovi administraciji, posebej na pogajanjih v Ženevi. Vendar pa tu ne pričakujejo, da bi se Gorbačov spustil v pomembnejše zunanjepolitične akcije pred novim kongresom sovjetske komunistične partije. Glavni cilj Gorbačova je modernizacija sovjetskega gospodarstva. Ta pa bo po tukajšnjem prepričanju mogoča le, če bo Sovjetska zveza iz zahodnih
De Cuellar osupel ob odločitvi Iraka
ŽENEVA, 2. julija (Tanjug) — Generalni sekretar OZN Perez de Cuellar je danes izjavil, da je »osupel« ob odločitvi Iraka, da bo še naprej napadal naselja v Iranu. »Takšni napadi in protina-padi, do katerih utegne priti, bodo vnovič sejali smrt in trpljenje med nedolžnim prebivalstvom, ki je že dovolj pretrpelo v tem dolgem razdobju.«
Perez de Cuellar se bo jutri v Ženevi udeležil začetka poletnega zasedanja gospodarsko-social-nega sveta OZN. Od Iraka in Irana je terjal, da »spoštujeta humanitarne norme in tako zaščitita civilno prebivalstvo na obeh straneh«.
Nov zakon jordanskega parlamenta
AMAN, 2. julija (DPA) -Spodnji dom jordanskega parlamenta je danes odobril novi zakon, ki predvideva ustanovitev »ljudske armade« oziroma policije; v primeru vojne naj bi pomagala redni vojski pri obrambi države. Novi zakon se nanaša na vse moške'od 18. do 55. leta
držav uvozila moderno tehnologijo in če ji bo uspelo zaustaviti širjenje oboroževalne tekme. Vse to pa je v največji meri odvisno od normalizacije odnosov z ZDA.
Po tukajšnjem prepričanju se po zadnjih spremembah v Kremlju obeta novo dinamično obdobje v odnosih med obema super s (lama, čeprav sodijo, da hitrih in dramatičnih sprememb ni pričakovati, ker bodo odnosi med državama še naprej obremenjeni s temeljnimi ideološkimi in političnimi razlikami. Nekateri tudi opozarjajo, da lahko Gorbačov zaradi svoje namere, da modernizira sovjetsko družbo, postane sčasoma mnogo bolj nevaren nasprotnik ZDA, kot so bila povojna sovjetska vodstva.
UROŠ LIPUŠČEK
Bruselj: nič uradnih izjav
Domnevajo, da bo februarski kongres KPSZ eden najpomembnejših v zgodovini SZ
BRUSELJ, 2. julija - Na tukajšnjem sedežu NATO niso ob imenovanju Andreja Gromika na položaj predsednika Sovjetske zveze dali nobene uradne izjave. Neuradno pa je v diplomatskih krogih atlant skega pakta slišati, da »na kratko stezo ne pričakujejo nobenih globljih sprememb odnosih med Zahodon in Vzhodom.«
Po prepričanju delegacij držav zahodnega zavezništva bodo možne »notranje in zunanje opcije« spremenjenega sovjetskega državnega vodstva »verjetno uradno objavljene prihodnjega februarja na kongresu KPSZ«.
Zaradi umika Romanova in nepričakovanega prihoda Gromika bo to eden od najpomembnejših sestankov v novejši zgodovini Sovjetske zveze«, pravijo v NATO.
ah D. S.

Neustreznost dvojnih meril pri uresničevanju človekovih pravic
Seja skupščinske komisije za mednarodne odnose — Za celovito pojmovanje človekovih pravic ‘
LJUBLJANA, 2. julija — O problemih mednarodne zaščite človekovih pravic je danes razpravljala komisija za mednarodne odnose republiške skupščine pod predsedstvom Rudija Čačinoviča.
Urban: nov poraz opozicije
P®Uski <.isko™i P«****™* *>J* daje »F.«*. z normalnim delom odgovorila na ponovno provokacijo« — Podražitve povečale resne spore
predvsem v kmetijstvo.
D. S.
Vohunstvo pred španskim parlamentom
MADRID, 2. julija (Tanjug) — Zadeva z vohunjenjem v političnih strankah, ki jo je pred kakim mesecem sprožil španski tisk, pozneje pa je postala predmet žolčne razprave v španskem parlamentu, je obtičala na pol poti. Madridsko sodišče, ki so mu izročili vso dokumentacijo, je objavilo, da ni pristojno za urejanje tega »kočljivega primera«, in je vso stvar prepustilo španskemu vrhovnemu sodišču. Pričakovati je, da bo ta naj višja sodna instanca pred poletnimi počitnicami povedala svoje mnenje. Po besedah sodnika, ki je doslej preiskoval zadevo, povezano z vohunjenjem med političnimi strankami, zlasti med desno opozicijsko hudsko alianso, pa tudi med KP Španije, obstaja sum, da so v vso stvar zapleteni tudi člani vlade, parlamentarci in visoki funkcionarji administracije in policije.
StO|)
OD NAŠEGA SODELAVCA
VARŠAVA, 2. julija — »Poljska je z normalnim delom odgovorila na ponovno provokacijo,« je na današnji konferenci za tuje novinarje izjavU vladni predstavnik za tisk Jerzy Urban. Poziv opozicije k splošni stavki 1. julija med 10. in 11. uro - zaradi podražitve mesa — je naletel na gluha ušesa.
Poskusi posameznikov, da bi v nekaterih podjetjih v Varšavi, Wroclawu, Gdansku in drugih mestih nagovorili delovne kolektive k protestni akciji, so se izjalovili. Celo bivši sindikalni vodja Lech Walensa, ki je po besedah ministra Urbana dan pred napovedano stavko v govoru pred gdansko cerkvijo sv. Brigite govoril o pravici delavcev do protesta, je »med 10. in 11. uro zelo pridno delal« na svojem delovnem mestu v ladjedelnici Lenin.
V	devet obratov železarne Varšava je nekdo vrgel ampule z neko smrdljivo snovjo, pa tudi to, je poudaril Jerzy Urban, ni zmotilo discipliniranega dela v tem metalurškem kombinatu.
V	imenu vlade je izrazil priznanje delavskemu razredu, ki se je uprl pozivom k stavki in »veliki propagandni gonji zahodnih radijskih postaj«. Po zahodni propagandi, je dejal, bi morali
»V bistvu pa so se pomerile moči izzivalcev k stavki in razumnih delovnih ljudi, pri čemer je razum zmagal.«
Minister Urban je opozoril, da so poprej podražitve osnovnih živil povzročale resne spore in da je prišlo tu in tam zaradi tega tudi do prelivanja krvi. Posledica tega je bila dolgoročna zamrznitev cen, ki pa je razmere na trgu še bolj poslabšala in pripeljala do uvedbe živilskih bonov. Po njegovih besedah delovni ljudje vedno bolj razumejo ekonomske zakonitosti, ki jih je treba spoštovati, če hočejo državo potegniti iz gospodarske krize.
»Tisti , ki so hoteli podražitev hrane izkoristiti za svoje politične cilje, niso verjeli v razum delovnih ljudi. Poljske delavce imajo za neprosvetljene nazadnjake, prepričane, da je mogoče s stavkanjem znižati cene,« je dejal Urban in obtožil zahodni
pričakovati vnovično merjenje | /lisk, da z neobjektivnim poroča-moči med delavci in oblastmi, njem ščuva k rovarjenju in ote-
žuje proces normalizacije na Poljskem.
ILIJA MARINKOVIČ
Špansko-alžirski pogovori o Magrebu
MADRID, 2. julija (Tanjug) — Položaj v Magrebu, zlasti vprašanje Zahodne Sahare, je glavna tema špansko-alžirskih pogovorov, ki sta jih v Madridu danes nadaljevala alžirski predsednik Šadli Bendžadid in španski premier Felipe Gonzalez. Čeprav alžirski predsednik ni bil »odkrito kritičen« do politike Maroka v zvezi z Zahodno Saharo, je rekel, da bi morali boj saharskega ljudstva, ki traja že deset let, mednarodno priznanje Saharske demokratske republike s strani mnogih držav in resolucije OZN o Sahari vplivati na Maroko; odločil naj bi se za miroljubno politiko dialoga z Zahodno Saharo. Španija je pripravljena vsak hip pomagati, da bi dosegli mir v Sahari, v skladu z odločitvami OZN in OAE in ob spoštovanju polne pravice saharskega ljudstva do samoodločanja, je sinoči rekel v svoji zdravici španski kralj Juan Carlos.
Ivan Tuševski, vodja jugoslovanske delegacije v komisiji OZN za človekove pravice, je v uvodni besedi opozoril, da se v Združenih narodih s to »vročo temo«, kot je dejal, ukvarja 25 teles, komisij, odborov. delovnih skupin ipd. Štiri petine dela teh teles se nanaša na obravnavanje primerov kršenja človekovih pravic, pri čemer so debate »zelo ostre in konkretne«. Ta dejavnost je naravna posledica demokratizacije mednarodnih odnosov, zlasti pospešene s procesom dekolonizacije.
Pri tem so zelo dejavne tudi šte-. vilne nevladne organizacije, med katerimi so nekatere po obsegu kar »mamutske«, kot na primer Amne-sty International. Ob naraščanju števila pritožb in zaostrovanju vprašanja spoštovanja človekovih pravic so spremni pojavi poskusi izkoristiti te probleme v politične, blokovske namene. Toda pri tem je vendar poglavitna naraščajoča zavest, da OZN ima pravico in dolžnost biti razsodnik pri kršenju človekovih pravic.
Jygoslavija ves čas zelo aktivno
deluje v večini teles OZN, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Jugoslavija je obenem v zadnjih 20 letih ena redkih držav, ki ni prišla na dnevni red teles OZN kot kršitelji-ca človekovih pravic. Jugoslavija je v komisiji za človekove pravice med najbolj dejavnimi, sprožila je ali sodelovala pri obravnavi vprašanj narodnostnih manjšin, participacije, pravice do razvoja itn.
Na seji so razpravljali tudi o napadih v publikacijah Amnesty International na Jugoslavijo v zvezi s kaznovanjem verbalnih deliktov. Zavzeli so se za to, da bi ta vprašanja obravnavali mimo, stvarno, opozorili na primere, ko isti zakon ali člen zakona v raznih krajih različno tolmačijo, poudarili, da je ključno vprašanje našega pojmovanja človekovih pravic v naši družbeni praksi. Pri tem je akademik prof. dr. Alojzij Finžgar opozoril, da nikoli ne bi smeli pozabiti, da samoupravni socializem gradi na človeku, da lahko Jugoslavija ohrani svoj ugled v tem pogledu samo, če vztraja na širokem pojmovanju človekovih pravic, spričo česar ne bi smeli imeti za domače potrebe drugačnega koncepta od tistega za zunanjo rabo.
J. Š.
Hafez el Asad odložil obisk v ČSSR
PRAGA, 2. julija (AP) - Sirski predsednik Hafez el Asad je odložil obisk na Češkoslovaškem, kamor naj bi odpotoval ta teden. Kot se je izvedelo v diplomatskih krogih in iz virov v sirskem zunanjem ministrstvu, je predsednik odložil obisk zaradi
Pakistan in Indija širita sodelovanje
V Delhiju so se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja
NEW DELHI, 2. julija (PTI)
- Indija in Pakistan sta se danes I	““““
dogovorila, da razširita medse- r??f?elovanJa Pn Sevanju amen-bojno sodelovanje na področju turizma, plovbe, železniškega prometa, telekomunikacij, gospodarskih raziskav in zdravstva.
Na drugem sestanku indijsko-, pakistanske komisije, ki se je začel danes v Delhiju, sta poleg strokovnjakov obeh držav sodelovala tudi šefa obeh diplomacij.
Predstavniki obeh držav se bodo na tridnevnem zasedanju dogovorili o konkretnih sporazumih za krepitev sodelovanja.
Pričakovati je, da bosta državi podpisali dogovore o sodelovanju svetov za kmetijske raziskave, zatem o sodelovanju na področju železniškega prometa in protokol o storitvah v rečnem in pomorskem prometu.
Pakistanska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Šahabzada Jakub Kan. je prispela v Delhi včeraj.
ških talcev iz ugrabljenega letala družbe TWA.
Spopadi na jugovzhodu
»T* v« •
Turčije
ANKARA, 2. julija (AP) - V pokrajini Sirt na jugovzhodu Turčije so bili v spopadih z varnostnimi silami ubiti štirje Kurdi, o katerih domnevajo, da so pripadali kurdski gverilski organizaciji. Ko je turški radio objavil uradno sporočilo, je povedal, da so v tej pokrajini prijeli tudi 11 ljudi, ki so upornikom pomagali. Za Kurde zahtevajo ustanovitev posebne države na jugovzhodu Turčije.
V sporočilu poveljstva izrednega stanja v tej pokrajini hi rečeno, "kdaj so se varnostne sile spopadle 's Kurdi oziroma kdaj je prišlo do teh aretacij.
Po nekaterih podatkih živi v Turčiji, ki šteje 50 milijonov prebivalcev, okrog sedem milijonov Kurdov.
S TELEPRINTERJA
Delegacija SZDL Slovenije v Švici in Avstriji
LJUBLJANA, 2. julija — Danes se je s štiridnevnega obiska med rojaki v Avstriji in Švici vrnil predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc, ki sta ga spremljala sekretar RK SZDL Geza Bačič in sekretar koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini Marjan Gantar. Obisk je sodil v redno dejavnost sociali-
stične zveze, v Avstrijo in Švico pa so predsednika Šetinca s sodelavci povabili naši delavci združeni v društvih Oton Župančič v Salzburgu, Mura v Feldkirchu v Avstriji, Triglav v Ziirichu, Planika NVinterthur in Soča iz Schaffhausna, vsi v Švici. Delegacija iz Slovenije se je razen s slovenskimi rojaki pogovarjala še s predstavniki koordinacijskih društev jugoslovanskih delavcev v Avstriji in Švici, predstavniki naših generalnih konzulatov v Salzburgu in Ziirichu ter ob povratku v domovino še s slovenskimi gospodarstveniki in konzularnimi delavci v Milanu. Na sliki: Franc Šetinc s sodelaci na pogovorih v Feldkirchu v Avstriji. (M. V.)
Uspešen seminar na Filipinih
LJUBLJANA, 2. julija — V filipinskem glavnem mestu Manili je bil od 18. do 29. junija mednarodni seminar o vlogi podjetij v javnem sektorju. Pri organizaciji seminarja je z gostiteljema, filipinsko državno komisijo za knjigovodstvo in filipinsko univerzo, sodeloval tudi ljubljanski mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v državah v razvoju.
Udeležencem seminarja je govoril filipinski premier Cezar Virata, drugače pa je bil seminar posvečen v glavnem značaju javnih podjetij, gospodarskim in družbenim vidikom ter njihovi vlogi pri uresničevanju razvojne politike. Govorili so še o odnosih javnih podjetij z vladami ter o koordinaciji, kontroli in nadzoru, pri čemer niso zanemarili dejavnosti, ki vplivajo na učinkovitost javnih podjetij.
Odpovedane prve afro-azijske športne igre
ADIS ABEBA, 2. julija (Xinhua) — Odpovedane so prve afro-azijske športne igre, ki naj bi bile novembra letos v Kuvajtu. To je izjavil v Adis Abebi predsednik afriške nogometne konfederacije in član mednarodnega olimpijskega komiteja Tesema Jidnekačev. Zakaj so igre odpovedali, ni sporočil.
Pričakovati je bilo, da se bo te prireditve udeležilo po 400 športnikov iz Azije in Afrike j Tekmovali naj bi v nogometu, rokometu, ko- I šarki, atletiki in boksu.
Milijon in pol Izraelcev stavka
JERUZALEM, 2. julija — Skoraj milijon in pol izraelskih delavcev danes stavka iz protesta, ker je vlada uvedla varčevalne ukrepe, s katerimi želi ublažiti visoko inflacijo. Samopostrežne trgovine, banke, prodajalne in mnogi uradi so bili davi zaprti, na cestah pa skorajda ni bilo nikogar. Bolnišnice so pomagale le v najnujnejših primerih. Sindikalni funkcionarji so izjavili, da pomeni uvajanje varčevalnih ukrepov 30-odstotno nižanje plač. Po njihovih besedah je stavka šele začetek boja proti gospodarskim ukrepom vlade.
Srečanje ameriškega podpredsednika s francoskim premieram
PARfZ, 2. julija (Tanjug) - Ameriški podpredsednik Bush se mudi na uradnem obisku v Franciji. Sestal se je s premierom Fabiusom in s prvakom opozicijskih sil Jacquesom Chiracom. V Franciji je začel novo evropsko turnejo. V Frankfurtu je namreč včeraj pričakal 39 ameriških talcev, ki so jih izpustili v Bejrutu.
Bushova turneja je posvečena obrambi Zahoda, gospodarskim odnosom med ZDA in EGS ter terorizmu. O pogovorih, ki jih je imel v Parizu, niso ničesar objavili, ve pa se, da si stališča Francije in ZDA do obrambe Zahoda, še zlasti do Reaganovega projekta »vojne zvezd« in do gospodarskih odnosov, nasprotujejo.
V Južni Afriki zaprtih 190 ljudi brez obsodbe
DURBAN, 2. julija (PTI) - V južnoafriških zaporih je že več mesecev priprtih 190 političnih aktivistov, iti to brez obsodbe. Podatek je objavil odbor staršev za podporo priprtim (DPSC), organizacija, ki nadzoruje in spremlja take neslavne akcije varnostnih sil rasističnega režima.
Po sporočilu komiteja je največ priprtih v pokrajini Transval. Med temi je pet aktivistov, ki so priprti že 10 mesecev, 19 jih je za rešetkami devet mesecev, 11 pa osem.
Večino aktivistov so priprli zaradi zaslišanja, in to na podlagi »zakona«, ki dovoljuje pripor za nedoločen čas, pri čemer policija ni dolžna pojasniti, zakaj je koga aretirala.
Sporazum med Francijo in Irakom
BAGDAD, 2. julija (OPEČNA) - Irak in Francija sta podpisala v Parizu sporazum o nadaljnjem sodelovanju na področju znanosti, tehnologije, industrije, izkoriščanja nafte in kulture. Sporazum je bil podpisan ob koncu osmega zasedanja skupnega iraško-francoskega komiteja za gospodarstvo, tehnično in znanstveno sodelovanje.
Eksplozija pretresla prostore ANC v Lusaki
LUSAKA, 2. julija (Reuter, AFP) - Močna eksplozija je sinoči pretresla prostore predstavništva Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) v Lusaki. Po besedah predstavnika tega gibanja je prišlo v poslopju tudi do streljanja. Zambijske oborožene sile so zgradbo zastražile in zaprle vse dostope v njo. Afriški nacionalni kongres, gibanje, ki se bori proti apartheidu v Južni Afriki, je režim v Pretorii obdolžil, da ima na vesti celo vrsto bombaških napadov v Južni Afriki.
V Turčiji so se za 50 odstotkov podražili časopisi
ANKARA, 2. julija (Tanjug) — V Turčiji se je danes podražilo precej dnevnega časopisja, in to kar za 50 odstotkov. Vzrok temu je nedavna podražitev papirja. Že v kratkem je pričakovati tudi podražitev drugih listov, periodičnega tiska, knjig in učbenikov ter pisarniškega papirja. Ker so se te dni podražili tudi naftni derivati, je mogoče pričakovati podražitev številnih drugih proizvodov, povezanih s podražitvijo v omenjenih panogah. Iz vrst opozicije je zato slišati številne kritike, negodujejo pa tudi porabniki
Trideset let delovanja društev Japonska-Jugoslavija
TOKIO, 2. julija (Tanjug) - Združenje prijateljstva Jugoslavije in Japonske je te dni proslavilo 30. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je bita slovesna seja izvršnega odbora združenja, po njej pa so priredili sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki zunanjih ministrstev in drugih vladnih resorjev, ugledni kulturni in javni delavci, prevajalci in izdajatelji del Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in drugih jugoslovanskih avtorjev. Na sprejem so prišli tudi predstavniki Kavasakija in Fudžimija, mest, ki sta se pobratili z Reko in Šabcem.
Rekorden ameriški državni primanjkljaj
WASHINGTON, 2. julija (Tanjug) — Po zadnjih podatkih ameriške vlade je že povsem gotovo, da bo imela država letos največji proračunski primanjkljaj v vsej svoji zgodovini, ni pa še gotovo, kakšne bodo posledice tega na nadaljnja ameriška gospodarska gibanja. Po podatkih za prvih osem mesecev tega fiskalnega leta, ki se konča 1. oktobra, je zapravila ameriška vlada 160 milijard dolarjev več, kot ji je bilo po proračunu na voljo. To pomeni, da se utegne v preostalih štirih mesecih ta primanjkljaj povzpeti čez 200 milijard dolarjev, mejo, ki je doslej še nikoli niso prekoračili. Rekorden proračunski primanjkljaj so zabeležili leta 1983. Takrat je znašal 195 milijard. Lani je bil za 20 milijard manjši, zdaj pa je povsem gotovo, da bo letos ta prekoračitev, ki je postala že kronična, izrednih razsežnosti in s posledicami, ki utegnejo biti zelo slabe, ne le za ameriško, temveč tudi za svetovno gospodarstvo.
Pogovori Rafsandžanija z japonskimi voditelji
. TOKIO, 2. julija (Kjodo) — Predsednik iranskega parlamenta Hašemi Rafsandžani, ki se mudi na uradnem obisku v Tokiu se je danes in včeraj pogovarjal z japonskimi funkcionarji o iransko-iraški vojni in o krepkvi diplomatskega in gospodarskega sodelovanja med državama.
Sefa diplomacij obeh držav Šintaro Abe in Ali Akbar Velajati sta se pogovarjala ločeno in podpisala »poskusni sporazum« o rednih stikih obeh držav na ministrski ravni.
V pogovorih japonskega premiera Nakasoneja in iranskega premiera Rafsandžanija je bil poudarjen pomen gospodarskega sodelovanja med Iranom in Japonsko. Soglašala sta, da bodo potrebna dodatna prizadevanja za uresničitev zdaj zastalega iransko-japonskega petrokemijskega projekta. Zedinila sta se tudi o skupnem projektu za razvoj kmetijstva ob obali Kaspijskega jezera.
Sojenje članom argentinske hunte
BUENOS AIRES, 2. julija (Tanjug) — Sojenje članom treh argentinskih hunt se je prevesilo v enajsti teden in pričakovati ie. da bodo sodbe devetim »enerjlon izreki e le	J ■ p( !<>■ :
septembru.
la javni soum proces, kakršnega uigeu.iii k.,
zgodovina ne pomni, pa ni samo pod pritiskom konservativnih sil ob La Plati in tistih, ki jih sojenje osebno prizadene, temveč bi ga mnogi radi izkoristili tudi kot sredstvo za obračun z Alfonsinovo vlado.
Tako se zadnje dni vrstijo zahteve, da je treba proces skrajšati, list Clarin, ki zagovarja stališča dela opozicijskih desničarjev, pa je objavil komentar, ki namiguje, da bodo obtožence na podlagi novega zakoh& o obrambi, ki ga šele pripravljajo, oprostili vsakršne krivde. Te vesti je novi obrambni minister Roque Caranza zanikal.
Eksplozija naftnih rezervoarjev na Kitajskem
PEKING, 2. julija — Kitajski dnevnik Gungzhen Ribao je v današnji številki objavil, da je eksplozija naftnih rezervoarjev v tovarni medicinske opreme v Sanjuanu v kitajski pokrajini Shaanxi v začetku maja terjala 13 žrtev, škode pa je bilo za 350.000 dolarjev.
Vest o tem objavlja list pod naslovom »Še ena tragedija zaradi birokratizma«. Kot pravi-, se je nesreča zgodila zaradi malomarnosti. Eksplozijo je menda povzročil kratek stik v času, ko so delavci popravljali cevi na rezervoarju. List obtožuje vodstvo tovarne, ki po dveh aprilskih nesrečah, čeprav se nista končali tako tragično, ni poskrbelo za zaščito.
Svobodnjaška stranka zmagala na volitvah v Dominikam
svobodnjaška stranka (DFP) Dominikanske republike, majhne države v Karibih med otokoma Gvadelup in Martinique, ki jo vodi dosedanji premier Mary Eugenia Charles, je danes zmagala na splošnih volitvah. Osvojila je 11 od 21 mest v parlamentu in tako dobila večino, ki ji omogoča, da ostane še pet let na krmilu države. To so bile že druge volitve, odkar si je država novembra leta 1979 priborila neodvisnost.
Svetovni cerkveni kongres kritizira banke
ŽENEVA, 2. julija (Reuter) — Svetovni cerkveni kongres je napadel mednarodne banke, ki odobravajo posojila Južnoafriški republiki in s tem podpirajo rasistični režim v tej državi. V* sporočilu, ki ga je to telo s sedežem v Ženevi izdalo, je rečeno, da je okrog 2()0 bank iz 18 držav odobrilo Južni Afriki 98 novih posojil v znesku 4,24 milijarde dolarjev. Posojila so bila odobrena od srede leta 1982 do konca leta 1984. Med bankami, ki pomagajo Južni Afriki, prevladujejo britanske, švicarske in zahodnonemške.
Zasedanje ministrov držav Zaliva
ABHA, 2. julija (ONA) — Zunanji ministri članic sveta za sodelovanje zalivskih arabskih držav (CCASG) se bodo prihodnji ponedeljek sestali v Abhi v Saudski Arabiji, da bi pretehtali več gospodarskih in političnih zadev ter zadev s področja zakonodaje. Zunanji ministri Katarja, Saudske Arabije, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov, Bahreina in Omana bodo na dvodnevnem sestanku razpravljali tudi o iransko-iraški vojni, o njenih posledicah za varnost v tem delu sveta in o možnostih, da se konča.
Ugrabili kandidata mehiške socialistične stranke
CIUDAD MEXICO, 2. julija (UPI) -Kandidata združene socialistične stranke na predsedniških volitvah v Mehiki leta 1982 Arnolda Martineza Verduga so včeraj dopoldne ugrabili. Akcijo je izvedlo pet oboroženih pripadnikov stranke revnih, majhne radikalne grupacije, ki je že prej izvajala podobne akcije, vendar se o njej le malo ve. Vest o ugrabitvi je sporočila mehiška združena socialistična stranka, potrdil pa jo je tudi namestnik notranjega ministra Fernando Perez Correa. Verduga so ugrabili slab teden pred volitvami za spodnji dom mehiškega kongresa. Je namreč eden najpomembnejših- kandidatov združene socialistične stranke na teh volitvah.
V	Mariboru odprli računalniško voden distribucijski center Tam
V	njem so združili dejavnost skladišča, prodajo vozil, maloprodajo rezervnih delov ter konsignacijskih skladišč
MARIBOR, 2. julija — Danes so slovesno odprli računalniško voden distribucijski center rezervnih delov DO Tam Avtotrgo-vina. v katerem so pod eno streho združUi dejavnosti centralnega matičnega skladišča rezervnih delov za vozila in motorje Tam, celotno tozd prodajno organizacijo Maribor z dejavnostjo prodaje vozil in maloprodaje rezervnih delov ter konsignacijski skladišči Iveca in Deutza.
V prvi etapi so zgradili skupno 15.000 kvadratnih metrov pokritih prostorov s tremi skladišči, nadstrešnico in upravnim aneksom. Objekt je dolg 213 metrov, njegova skupna širina pa je 70 metrov. Celotno zemljišče, na katerem bo v končni F etapi zidave zrasla trgovinska cona. ima površino okoli 100.000 kvadratnih metrov. Investicija je stala 847 milijonov dinarjev in so jo uresničili na podlagi združevanja sredstev več ozdov iz poslovne skupnosti Tam-Tam. Karoserist Maribor, Avtoobnova Maribor, Autokaroserija Novi Sad in Remont in servis Tam — Novi Sad. Celoten skladiščni in upravljal-ski proces vodi in nadzoruje domači računalnik iskradelta 4850, ki prek 16 terminalov vsak trenutek daje integralne podatke o stanju zalog po posameznih pozicijah, o lokaciji delov v skladišču in nato o dnevnih potrebah po teh delih. V odpremnem oddelku bodo sestavili pošiljke za posamezne naročnike, računalnik pa bo izpisal ustrezno dokumentacijo.
Za zaščito rezervnih delov so ob vhodu uredili poseben prostor z napravami za čiščenje, konserviranje in dekonserviranje rezervnih delov. V prostoru za zaščito rezervnih delov je posebna linija za različne postopke razmaščevanja. Nov računalniško voden distribucijski center rezervnih delov bo zagotavljal optimalizacijo zalog rezervnih delov ob sočasno povečani stopnji servisne sposobnosti. V drugi etapi zidave načrtujejo še zidavo enega skladišča, povezavo z železniško ranžirno postajo Tezno in objekta za predajo vozil, s čimer bi zaokrožili tako imenovano trgovinsko cono Tam.
MARJAN KOS
Sovjetska zveza je pomembna dobaviteljica več vrst blaga
Po nekaterih napovedih naj bi se vrednost medsebojne zunanjetrgovinske menjave letos dvignila do 7 milijard dolarjev — Dobaviteljica nafte
LJUBLJANA, 2. julija — Jugoslovanska blagovna menjava s Sovjetsko zvezo se tudi letos povečuje. Tako je naše gospodarstvo, po podatkih zvezne statistike, v prvih letošnjih štirih mesecih povečalo izvoz blaga v Sovjetsko zvezo za 18 odstotkov. Uvoz iz te države pa je bil v tem obdobju za približno odstotek manjši kot v prvih štirih mesecih lani.
Ker je naše gospodarstvo v istem obdobju manj izvažalo na zahodne trge, se je delež izvoza v Sovjetsko zvezo in uvoza iz nje letos spet povečal. Jugoslavija je v prvih štirih mesecih dosegla z izvozom v to državo 31 odstotkov celotnega izvoza, z uvozom iz SZ pa je zadovoljila okoli 17 odstotkov uvoznih potreb. Občuten je predvsem skok izvoznega deleža, ki se je tako po dveh letih, namreč po letih 1983 in 1984, ko je bil ta delež okoli 27-odstoten, spet povzpel čez 30 odstotkov.
Delež našega izvoza v to državo se je v zadnjih 20 letih povečeval. Od leta 1965 do 1974 je bil okoli 15-odstoten, od. takrat do leta 1980 je dosegel in presegel 20 odstotkov, zadnjih šest let pa je bližji ali nekajkrat celo več-
ji od 30 odstotkov. Tudi delež jugoslovanskih nakupov v Sovjetski zvezi je zlasti občutneje zrastel v zadnjem obdobju, ko je leta 1982 dosegel 20 odstotkov. Po vrednosti predstavljajo glavno jugoslovansko izvozno blago za kupce v Sovjetski zvezi predvsem razni stroji in naprave, kabli, žice ter izolatorji, obleka in obutev. V letu 1983, do katerega so zadnji podatki, je Jugoslavija izvozila v SZ tudi skoraj 69 tisoč ton koruze, kar je za 150 odstotkov več, kot je je izvozila v letu 1982. Za ta izvoz pa je iztržila, po podatkih zvezne statistike, kar za 16 odstotkov manj kot za veliko manjše količine koruze v letu 1982. To pomeni, da je koruzo prodala SZ leta 1983 izjemno poceni. Daleč najpomembnejše blago, ki ga Jugoslavija
Prvi
računalniki Gorenja dialog
Izdelali so jih 50 za delovne organizacije Gorenja — Tovarniška cena 800.000 din
TITOVO VELENJE, 2. julija — V tozdu Proizvodnja terminalnih in računalniških naprav delovne organizacije Gorenje Procesna oprema Titovo Velenje so izdelali prvih 50 računalnikov »dialog«.
Prve Gorenjeve računalnike so namenili delovnim organizacijam Gorenja in kupcem za testiranje sistemov, ki bodo ob delu izdelali uporabniški software (drobno gospodarstvo, zdravstvo. upravne službe), tovarniška cena računalnika »dialog 20 p« je 800.000 dinarjev, tiskalnika pa 280.000 din.
V Procesni opremi je stekla tudi proizvodnja tiskalnikov RGB 105, ki jih izdelujejo skupaj z Robotronom iz Nemške demokratične republike in Biro-strojem iz Maribora, ki je sestavni del sistema.
Letos bodo, kot računajo, izdelali 300 računalnikov »dialog 20«. Na tržišča bo prišla druga serija petdesetih računalnikov septembra.	M. L.
Krka uresničuje načrtovano
V petih mesecih so v novomeški Krki ustvarili 11,7 milijarde din prihodka iz prodaje na domačem in tujem trgu — Za 10,6 odstotka nad planom
NOVO MESTO, 2. julija — Na ugodne rezultate petmesečnega poslovanja v novomeški tovarni zdravil Krka, je po besedah direktorice računovodstva in poslovnega informiranja Darinke Miklavčič, vplivalo več dejavnikov: med temi sta najvažnejša uresničevanje dolgoročnih ciljev, zastavljenih v preteklosti (vlaganja v razvoj, osvajanje trga itd.), kot tudi notranji ukrepi za izboljšavo gospodarjenja in krepitve virov lastnih sredstev.
V petih mesecih so v Krki ustvarili 11,7 milijarde dinarjev prihodka iz prodaje na domačem in tujem trgu, kar je za 10,6 odstotka nad planom za to obdob-I je. Prodaja je bila večja na domačem kot tudi na tujem trgu. j Na domačem trgu, kjer Krka zavzema eno izmed vodilnih mest med našimi proizvajalci, so v petih mesecih ustvarili za 5,5 milijarde dinarjev celotnega pri-; hodka. tako da se je vrednost prodaje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala kar za 70 odstotkov. Rast prodaje beležijo v vseh dejavnostih, največja pa je pri prodaji izolacijskih materialov, ki se je povečala za 158 odstotkov in kjer se že pozna okrepljena dejavnost marketinga ter izboljšava samega izbora proizvodov. Zelo visoko povečanje je tudi pri zeliščni proizvodnji (za 116 odstotkov), j kar je rezultat uspešnega uvaja-
nja novih preparatov in preusmeritev prodaje na farmakopej-ske droge. V prodaji farmacevtskih proizvodov predstavljajo novi proizvodi, lansirani v zadnjih treh letiih, več kot četrtino prodaje.
Dobri gospodarski dosežki, ki so izjemni, so rezultat dolgoročnih prizadevanj in vlaganj v raz-vojno-raziskovalno delo. Krkini strokovnjaki so razvili številne lastne tehnološke postopke za pridobivanje farmacevtsko-ke-mijskih in bazičnih surovin in imajo registriranih 137 izumov, 143 patentnih prijav v Jugoslaviji ter 278 v tujini, podeljenih pa imajo 231 patentov.
Več kot polovico prodaje v tem obdobju predstavlja izvoz, saj so na tujem iztržili 24,5 milijona dolarjev, od tega 59 odstotkov na konvertibilnem področju. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so menjavo s tujino
povečali za 22 odstotkov. Rast proizvodnje za izvoz beležijo vsa zadnja leta in je eden od strateških ciljev Krke, ker si s tem tudi zagotavljajo preskrbo z re-promateriali.
Ko smo vprašali Darinko Miklavčič, kaj vse je vplivalo na dobre rezultate gospodarjenja, je odgovorila: »Pri poslovanju se odraža skrb za boljše gospodarjenje in krepitev lastnih virov sredstev. Z okrepljenim kratkoročnim načrtovanjem, ki sinhronizira delovanje vseh poslovnih funkcij, nam je uspelo zmanjšati vezavo obratnih sredstev. Poleg tega smo povečali odgovornost za doseganje vseh planskih ciljev in okrepili nadzor nad izvajanjem plana, in sicer z uvedbo tekočih informacij o odstopanjih od planskih določil, kar omogoča sprotno ukrepanje. Osebni dohodki so neposredno odvisni od poslovne uspešnosti. Rezultat vseh teh prizadevanj je preseganje načrtovanega dohodka, čistega dohodka, akumulacije in zmanjševanje kratkoročnih kreditov.«
SLAVKO DOKL
uvaža iz Sovjetske zveze, je surova nafta. V letu 1983 smo je od tam uvozili 3,3 milijona ton, kar je bilo dobrih 30 odstotkov vrednosti celotnega takratnega jugoslovanskega uvoza blaga iz te države in 35 odstotkov vse surove nafte, ki smo jo leta 1983 uvozili.
Po protokolu o letošnji gospodarski menjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo naj bi se vrednost medsebojne trgovine v letu 1985 dvignila na okoli 6,4 »milijarde dolarjev kar je 7,5-od-stotno povečanje, nekateri pa napovedujejo, da bo skupna vrednost uvoza in izvoza med državama dosegla celo 7 milijard dolarjev, če se bodo uresničili še nekateri drugi dogovori in če se bodo nakupi oziroma prodaje nekaterih vrst blaga v okviru blagovnih list povečale po predvidevanjih. Sovjetska zveza naj bi nam letos med drugim dobavila tudi 5,5 milijona ton nafte.
Sovjetska zveza torej ostaja najbolj pomemben jugoslovanski gospodarski sodelavec. Je zelo pomemben dobavitelj nekaterih vrst blaga, tako nafte, plina, nekaterih surovin in podobno. Jugoslavija pa si, kot je mogoče sklepati iz sestave našega izvoza ,v SŽ, ni priborila niti približno takšnega mesta med tujimi dobavitelji Sovjetski zvezi.
VESNA BERTONCELJ-POPIT
Začetek taborjenja mladincev -prostovoljcev
VIDONCI, 2. julija - Danes se je v Vidoncih na Goričkem začelo osemdnevno usposabljanje mladincev — prostovoljcev enot teritorialne obrambe murskosoboške občine, ki ga skupaj organizirata občinska konferenca ZSMS ter občinski štab za TO Murska Sobota. Okrog 60 mladih bo večino časa namenilo vo-jaško-strokovnemu usposabljanju. a ostali prosti čas bodo izkoristili za organizirano dejavnost na interesnih področjih. Kot posebnost v letošnjem taboru lahko omenimo to, da se ga udeležuje tudi skupina slušno prizadete mladine, kar je novost na obrambnem področju usposabljanja mladih.	P. O.
Od Mačkovca do Soteske kmalu po asfaltu
BOHINJSKA BELA, 2. julija — Večji del 4.5 kilometra dolgega odseka ceste od Mačkovca do Soteske je že zgrajen. Delavci kranjskega cestnega podjetja so ta del ceste začeli graditi lani jeseni. Pravzaprav gre za povezavo med dvema mostovoma. Lani je bila vrednost gradbenih del ocenjena na 200 milijonov dinarjev. Polovico denarja da Skupnost za ceste Slovenije, ki je tudi investitor, drugo polovico denarja so zbrali kolektivi radovljiške občine. Največ sta prispevala LIP in GG Bled. Po vesteh s Cestnega podjetja Kranj bo gradnja dražja predvsem zaradi graditve dveh tako imenovanih pilotnih sten, ki sta nujni zaradi slabih geoloških razmer na terenu. Na cesti manjkata le še fina podlaga in asfalt. (M. K., foto: Joco Žnidaršič)_______________
Dve tretjini obutve bo Alpina letos prodala tujim kupcem
Iz malo znanega svetovnega proizvajalca smučarske obutve se je Alpina razvila v zelo uspešnega izvoznika
ŽIRI, 2. julija — Tovarna Alpina se je v zadnjem obdobji« močno uveljavila na tujem, kamor sedaj proda že več kot dve tretjini obutve. Izvoz je v glavnem usmerjen na konvertibilni trg, kjer prodaja predvsem športno obutev. To izvaža v 20 držav, to je praktično na vsa tržišča, kjer je razvit smučarski šport.
Iz malo znanega svetovnega proizvajalca smučarske obutve se je Alpina s pospešeno prodajo v zadnjih letih razvila v eno glavnih dobaviteljic v nekaterih zahodnih državah, ponekod pa je celo prevzela vodilno vlogo. Ob tem je začela tudi finančno pridobivati na svoji vrednosti, saj s svojimi izdelki prehaja iz najnižjega v višje cenovne razrede. Za prihodjo zimo jim je uspelo povišati cene obutvi skoraj na vseh tržiščih.
Za prihodnjo zimo bodo v Ži-reh izdelali 220.000 parov čevljev za alpsko smučanje, 80.000 parov pa pripravili za kompleti-ranje s firmo Beneco v Čedadu, s katero poslovno sodelujejo. Od teh 300.000 parov bo ostalo doma le 70.000 parov, 220.000 parov bodo prodali na konvertibilnem, 10.000 parov pa na klirinškem tržišču. Tekaških čevljev bodo sami naredili okoli 300.000 parov in tudi večino teh izvozili.
Na najmočnejših tržiščih, to je v ZDA in ZR Nemčiji, Alpina prodaja preko mešanih firm, v katerih je udeležena z lastnim kapitalom, v drugih državah pa imajo sklenjene dolgoročne pogodbe s tujimi partnerji. V ZDA je to firma Alpina Sports Corporation, preko katere se je žirov-ska tovarna na ameriškem tržišču pred desetimi leti prvič pojavila s svojim imenom. Za prihodnjo zimo bodo preko nje prodali 53.000 parov pancerjev, kar predstavlja 4-odstotni tržni delež in četrto do peto mesto med dobavitelji. Pri tekaških čevljih pa s 110.000 pari pokrivajo kar dobro četrtino potreb ameriškega tržišča in s tem dosegajo prvo do drugo mesto. Največji dobavitelj tekaških čevljev je Alpina tudi na Norveškem, kjer pokriva 30 odstotkov tržišča, pri prodaji pancerjev pa je tam na tretjem mestu.
LADO STRUŽNIK
Med sezono dodatne omejitve prometa
V glavni turistični sezoni ter še posebej pred državnimi in republiškimi prazniki bo promet po dnevih ter po nosilnosti vozil različno omejen — Prepovedi vožnje tudi za vozila avtošol in vpreg
LJUBLJANA, 2. julija — Že pred bližnjim praznikom, 4. julijem, bodo na magistralnih in regionalnih cestah na območju Jugoslavije začele veljati nekatere dodatne omejitve prometa, ki jih terjajo začetek turistične sezone in okrepljen promet pred državnimi oziroma republiškimi prazniki.
V posameznih republikah in pokrajinah so promet po dnevih in času ter po nosilnosti vozil različno omejili. Razlike so tudi v izjemah, ki so jih pripravi j alti omejitev prilagajali potrebam gospodarstva, medtem ko so časovne omejitve vezali na pričakovano gostoto prometa. (Vse omejitve na cestah ali na posameznih odsekah so vrisane na priloženi skici.)
SR Slovenija: med glavno turistično sezono, ki pri nas traja od 15. junija do 15. septembra, velja omejitev prometa za tovorna motorna vozila s priklopniki oziroma polpriklopniki, katerih največja dovoljena masa presega pet ton, traktorje, delovne stroje, motokultivatorje, vozila avtošol in vpreg; ob petkih, če je delovni dan, in zadnji delovni dan pred državnimi oziroma republiškimi prazniki 4. in 22. julijem od 15. do 19. ure, ob sobotah od 5. do 11. ure za tovornjake s priklopniki ali s polpriklopniki, ob nedeljah od 15. do 20. ure, in zadnji dan državnih ali republiških praznikov od 15. do 20. ure. Če je praznik na petek ali soboto, omejitev ne bo veljala, če bodo vmes še drugi praznični dnevi. Zaradi omejitve prometa v sosednji Avstriji je v. petek od 14. do 22. ure v nedeljo prepovedana vožnja za tovornjake nad 7,5 tone. Prepoved velja od 14. junija do 31. avgusta, ob vsakem koncu tedna na cesti Tržič—Ljubelj proti Rožni dolini in od Spodnjega Jezerskega čez Jezerski vrh do Železne Kaple.
Na nekaterih odsekih magistralnih cest ne smejo vse leto, vsak dan od prvega somraka do popolne zdanitve voziti traktorji, delovni stroji, motokultivatorji in vprege.
Omejitve ne veljajo za vozila organov za notranje zadeve, za vozila ozdov in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (gasilci, vzdrževalci cest, PTT, elektro itd.), če so na nujni vožnji zaradi požarov, popravil okvar na javnih napravah, pri prevozu poštnih pošiljk, pomoči pri nesrečah ali odstranitvi posledic nesreč. Poleg tega omejitev ne velja za vozila na motorni pogon, s katerimi prevažajo ob spravilu hitro pokvarljive kmetijske pridelke.
SR Hrvaška: Med turistično sezono v Hrvaški ne smejo voziti ob petkih od 15. do 20. ure in ob enakem času v nedeljo tovornjaki nad pet ton in druga vozila, ki na ravni cesti ne morejo peljati
hitreje kot 40 kilometrov na uro oziroma vozila avtošol. Vse leto velja od 15. do 20. ure omejitev prometa na dan pred državnimi oziroma republiškimi prazniki in zadnji dan praznikov. Če se praznik konča v ponedeljek ali torek, velja omejitev od 15. do 20. ure, prav tako pa v petek pred prazniki oziroma zadnji dan praznikov.
Omejitev ne velja za vozila s prednostjo, vzdrževalcev cest, PTT, elektro podjetij, pomoč na cesti, s pogojem, da imajo rumeno vrtečo se luč, za prevoz betona in asfaltne mase.
Izjema so tudi vsa druga tovorna vozila, s katerimi prevažajo hitro pokvarljivo blago (mleko, meso, sadje, povrtnino, ribe in drugo) ter vozila za prevoz naftnih derivatov, če imajo za to posebno dovoljenje, ki ga izda občinski organ za notranje zadeve na območju, kjer se prevoz začne.
SAP Vojvodina: Omejitev tovornega prometa in vozil, ki na ravni cesti ne morejo peljati hitreje kot 40 kilometrov na uro, velja kot na hrvaških cestah. Med turistično sezono je ob petkih, nedeljah in dan pred državnimi prazniki ter na dan oziroma zadnji dan praznikov, če se praznuje dva dni, omejitev prometa od 15. do 20. ure. Vse leto pa veljajo za ta čas omejitve pred državnimi prazniki in na dan oziroma zadnji dan praznikov. Omejitev ne velja za vozila s prednostjo, vzdrževalcev cest, za prevoz betona in asfaltne mase, pomoči na cesti.
SR Bosna in Hercegovina: Na cestah v BiH je prav tako omejen promet za tovornjake z več kot petimi tonami, kakor tudi za delovne stroje, traktorje, vozila avtošol, kolesarje, tricikle ter za vprege. Med turistično sezono ne smejo na cesto vsak petek in nedeljo od 15. do 20. ure. Vse leto ne smejo med 15. in 20. uro voziti omenjena vozla pred državnimi ali republiškimi prazniki kot tudi ne zadnji dan praznikov. Če se praznik konča v ponedeljek ali torek, velja prepoved vožnje v petek pred praznikom in zadnji dan praznikov. Če pa se praznik konča v petek ali soboto, velja prepoved v nedeljo. Prepoved vožnje ne velja za vozila s prednostjo, AMZ, vzdrževalcev cest, za vozila, ki prevažajo beton in asfaltno maso, ter za vozila, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago (mleko in mlečne izdelke, sveže meso, sveže ribe, povrtnino, sadje, rezano cvetje, slaščičarske izdelke, sve-
ža jajca, surove kože):	med
omejitvijo smejo na cesto tudi vozila, ki prevažajo pivo, kruh in pecivo, ter vozila za preskrbo bolnišnic. Prednost imajo tudi vozila za prevoz naftnih deriva-tor in vozila, ki prevažajo žito v času žetve, vendar ne smejo imeti priklopnikov. V nujnih primerih smejo na cesto tudi druga vozila, če imajo posebno dovoljenje republiškega komiteja za promet.
SR Srbija: Med turistično sezono in ob dnevih pred državnimi prazniki velja vse leto prepoved vožnje za tovornjake z več kot petimi tonami nosilnosti, kakor tudi za vsa druga vozila, ki na ravni cesti ne morejo peljati hitreje kot 40 kilometrov na uro. Omejitev velja ob petkih in dan pred prazniki od 15. do 20. ure. Izjeme so vozila s prednostjo, PTT in vozila za vzdrževanje električnih naprav, vozila cestarjev ter za pomoč na cesti, kakor tudi vozila, ki prevažajo beton ali asfaltno maso.
SR Črna gora: Na odsekih magistralnih cest v Črni gori je od 1. julija do 1. septembra omejen promet za tovornjake z največjo dovoljeno maso nad petimi tonami in sicer ob petkih in nedeljah, kot tudi 4. in 13. julija od 15. do 20. ure. Na odseku magistralne ceste med Petrovcem na moru in Virpazarjem ter na odseku ceste od Cetinja do Budve je poleg že omenjene prepovedi promet s
temi vozili omejen tudi ob sobotah od 6. do 8. ure in od 18. do 20. ure; omejitev velja tudi v nedeljo od 6. do 8. ure. Prepoved vožnje ne velja za vozila s prednostjo, cestarjev, PTT, za vozila, ki pomagajo na cesti, za prevoz betona in asfaltne mase oziroma za tako imenovane hladilnike, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago.
Na območju SR Makedonije in SAP Kosovo omejitev prometa za zdaj ni.
ŽARKO HOJNIK
Ameriški turisti v Šmarjeških toplicah
ŠMARJEŠKE TOPLICE, 2. julija — Danes je s posredovanjem turistične agencije »Kollan-der« iz Clevlanda (ZDA) pripotovala v Šmarješke toplice prva skupina 65 ameriških turistov, ki jo vodi podpredsednik te potovalne agencije Tony Petkovšek. V tem prijetnem dolenjskem zdraviliškem kraju se bo turistična skupina mudila osem dni. Nato jim bodo sledile še druge skupine, tako da bo letos predvidoma Šmarješke toplice obiskalo blizu 250 turistov iz ZDA. Kot je dejal direktor Šmarjeških toplic Vlado Petrovič, je to šele predhodnica večjega obiska ameriških turistov v Samerjeških toplicah, ki ga načrtujejo v prihodnjih letih.	S. D.
gj
OPEKARNA
PRAGERSKO
obvešča cenjene kupce, da omogoči do 15. julija 1985
15% popust pri nakupu vseh vrst opečnih izdelkov iz svojega programa
Hkrati vam ponujamo kakovostne vinogradniške stebričke iz prednapetega betona (dimenzije 6x6x280 cm in 8x8x280 cm) in betonske hlevske rešetke za govedo (različnih dimenzij) po konkurenčnih cenah.
IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA
Oglasite se osebno ali po telefonu (062) 817-100 v Opekarni Pragerskoali pri večjih prodajalcih gradbenih materialov.
Zapisovale! vojne
Izbral: Mitja Mer šol
13. nadaljevanje_____________________________
Nenadoma so bile otroške sanke povsod — na Nevskem prospektu, na širokih bulvarjih, pomikale so se proti Maratovi ulici, proti Nevski Lavri in proti bolnišnicam. Njihovo škripanje je zvenelo glasneje kot udarjanje granat.Na sankah so ležali bolni, umirajoči in mrtvi.
V	mestu ni bilo avtomobilov. Samo ljudje, ki so vlekli svoje tovore, mrtvece v krstah iz neposlikanega lesa, velikih in majhnih, bolnike, ki so se držali za deske, pa skrbno uravnotežena vedra vode in butare lesa.
V	Leningradu sedaj ni bilo običajnejše stvari od smrti.
29. decembra je pisatelj Luknicki zapisal v dnevnik, da so mu povedali pred desetimi dnevi, da dnevno umre od lakote šest tisoč ljudi. »Sedaj seveda mnogo več,« je pripomnil. Šest članov Zveze pisateljev je umrlo v zadnjih dveh ali treh dneh — Lesnik. Krajski, Valov, Varva-ra Naumova in še dva. Teta M. Kozakova je ležala mrtva v svojem stanovanju več kot deset dni. Krajski je umrl v jedilnici Doma pisateljev. Ležal je tam šest dni, preden so odnesli truplo.
»Če hočeš mrtveca spraviti na pokopališče,« pravi Luknicki, »je to tako naporno, da izčrpa zadnje zaloge moči, in živi, ki izpolnjuje svojo dolžnost do mrtvih, pride sam na rob smrti.«
Luknicki je kot vsi leningrajski pisci dnevnikov omenjal mir v mestu. Bil je to mir groba. Avtomobili so bili redke prikazni — le krhki
ljudje so počasi vlekli otroške sanke. Vsi mrtvi niso bili v krstah. Mnogi so bili kar zaviti v rjuhe in ko so jih prinesli na pokopališče, ni bilo nikogar, ki bi izkopal grob, ki bi kaj molil. Truplo so kar odložili. Pogosto so tisti, ki so vlekli sanke, padli poleg trupla, tudi sami mrtvi, brez glasu, brez vzdiha.
Pisateljica Vera Inber je odkrila pri zadnjih vratih Erismanske bolnišnice poleg obdukcijske sobe strašen prizor. Tu ie na breeu kanala Karpovka rasla gora trupel. Vsak dan so temu kupu dodali osem ali deset trupel. Padel je sneg in jih pokril. Nova trupla so nalagali na vrh, nekatera zavita v preproge, druga v zavese, nekatera v rjuhe. Nekoč je opazila otroško trupelce, zavito v ovojni papir, povezano z navadno vrvico. Včasih je molela iz snega roka ali noga, čudno živa v pisanih mrtvaških prtih.
★ ★ ★
Neki Leningrajčan je januarja 1942 takole opisal svoje vtise:
»Čim bolj sem se približeval Piskarevskemu pokopališču, tem več trupel je ležalo na obeh straneh ceste. Ko sem prihajal iz mesta, sem videl najprej majhne enonadstropne hiše, vrtove in sadovnjake, nato pa nenavaden, brezobličen kup. Prišel sem bliže. Na obeh straneh ceste so stale tolikšne gomile trupel, da se nista mogla srečati avtomobila. Avto je lahko šel le v eno smer in ni mogel obrniti. Po tem ozkem
prehodu med trupli, ki so ležala v naj večjem neredu, smo prispeli na pokopališče.«
Leningrajske oblasti so bile skoraj brez moči. Vendar so 7. januarja odredile, daje treba »strogo upoštevati sanitarne predpise«, in zagrozile kršilcem z »revolucionarnim sodiščem«, z ustrelitvijo. Grožnja seveda ni imela smisla.
»Nikoli v svetovni zgodovini,« pravi uradna leningrajska zgodovina blokade, »ni bilo grozote, ki bi bila enaka tragediji stradajočega , Leningrada.«
Vsak dan se je prikazovalo na cestah več krst, polnih in praznih. Če so bile prazne, jih je premetavalo po sankah. Običajno sta vlekli sanke dve ženski. Jermene sta si položili čez ramena — ne da bi bila trupla tako težka, le ženske so bile tako slabotne.
Vonj mesta se je spreminjal. Nič v*eč ni dišalo po bencinu, konjih, psih it^ mačkah. Izginil je zdravi vonj po ljudeh. Sedaj je mesto dišalo po svežem snegu in mokrem kamnu. Ivje je pobelilo vhode in stopnišča. In ceste je oblival ostri, grenki vonj formalina. To je pomenilo, da je ravno šel mimo tovornjak s trupli, namenjen na pokopališče.
Ceste so postajale kraji neizmerne groze. Prijateljica Skrjabine Ljudmila je neke noči hitela z dela domov. Neka ženska se je oklenila njene roke in jokala, da je prešibka, da bi naredila še kak korak, in da ji mora kdo pomagati. Toda Ljudmila je sama komaj stala. Ženski prijem je bil kot iz železa. Ženski sta se počasi borili, dokler se Ljudmila ni rešila, stekla po cesti. Domov je prišla vsa bleda, z očmi, polnimi strahu, težko dihaje in ves čas mrmraje: »Umira, še danes bo umrla.«
★ ★ ★
Noben uradni izračun ne upošteva vojaških smrti in o tem niso objavili nobenih uradnih
številk. Vendar je znano, da je bilo pozimi 1941—42 med vojaki 12.416 smrtnih primerov zaradi lakote. Celotno število padlih v leningrajskih bojih je verjetno med 100.000 in 200.000, morda več.
Eden najskrbnejših sovjetskih strokovnjakov je ocenil žrtve lakote v Leningradu na »najmanj milijon« in s to trditvijo se strinjajo tudi sedanji voditelji leningrajske partije. Pravda je ob dvajsetletnici preboja blokade napisala, da »svet še ni videl tako množičnega umiranja civilnega prebivalstva, takih globin človeškega trpljenja in pomanjkanja, kot so ga trpeli Le-ningrajčani.«
V leningrajski blokadi je umrlo več ljudi kot kdaj v kakšnem mestu — desetkrat več kot v Hirošimi. •
»Tora, tora«
Napad na Pearl Harbor december 1941.
Jutro je bilo celo za Havaje izredno lepo. V spoštljivi tihoti zore je sončna svetloba mehko legla na zeleni otok Oahu, poln peščenih plaž. V Waikikiju je morje kot vedno pljuskalo ob obalo. Kokosove palme so se blago zibale v morskem vetru. Okoliščine so dopuščale, da so mnogi ameriški častniki lahko spali dalj časa. Kljub rastoči napetosti zaradi napadalnosti Japonske so prebivalci »raja na Pacifiku« še vedno živeli lagodno. Kot običajno so bile tudi v soboto pred napadom Japoncev v vseh vojaških ustanovah številne zabave. Zaradi tega je ameriške enote napad presenetil v spanju.
Ob 5.30 uri sta vodilni letali vzleteli nn poizvedovanje. Še enkrat naj bi se prepričali, ali je ameriško ladjevje v pristanišču. Če bi ju odkrili, bi prav gotovo »zbudili« Američane. Toda to je bilo tveganje, s katerim so Japonci računali. Pilote na vseh letalonosilkah so zbudili ob treh zjutraj. Kakor hitro so pozajtrkovali, so se
zbrali v kabinah, kjer so dobili zadnja navodila. Ob 5.30 uri se je šest letalonosilk — bilo je 200 milj od Oahuja — obrnilo proti vzhodu in povečalo hitrost na štiriindvajset vozlov. Morje je bilo zelo razburkano, velike ladje je premetavalo kot orehove lupine in valovi so pljuskali do palub. Toda vzlet je bil mogoč kljub težkim razmeram.
Pred poletom so si vsi letalci zavezali hači-makije okrog usnjenih čelad. To so dolge, ozke rute, ki so si jih samuraji zavezovali okoli glave, preden so šli v boj. Na vsakem hačimaki-ju je bila napisana beseda HIŠO — gotova zmaga.
Vse vzletne operacije so potekale hitro. Prvi val je sestavljalo 43 lovcev, 49 višinskih bombnikov, 51 strmoglavcev in 50 torpednih letal. V petnajstih minutah so bila vsa letala v zraku. Dotlej se jim kaj takega ni posrečilo niti v boljših okoliščinah. Pri vzletu sta strmoglavili samo dve letali.
Na signal Fučide, ki je vodil svojo skupino bombnikov, so se letala razporedila v bojno vrsto in odletela proti otoku Oahu in pristanišču Pearl Harbor. Prvemu valu je sledil drugi. Skupaj je napadalo 353 letal. Na palubah so mornarji navdušeno pozdravljali pilote z besedami: »Banzai, banzai!« Genda je čakal na ladji Akagi Fučidovo sporočilo, ki ga bo poslal takoj, ko bo prispel na cilj.
Razkropljeni po vsem Pacifiku so komandanti drugega, tretjega, četrtega in petega japonskega ladjevja čakali. Fučidovo sporočilo, ki naj bi jih vrglo v vojno na različnih bojiščih.
Jamamoto in vsa Japonska sta čakala na to vest.
Prvo novico je poslalo izvidniško letalo, ki je preletelo Pearl Harbor. Ameriške ladje so bile še vedno zasidrane v pristanišču in opaziti ni bilo nobenega znamenja pripravljenosti. Ob
07.49 je Fučida poslal obvestilo: »TO-TO-TO!« To je bil prvi zlog japonske besede, ki pomeni »NAPAD«. Na letalonosilkah so vedeli, da zdaj napada prvi val letal. Nekaj minut kasneje je prišlo še drugo sporočilo. S svojim radovednim predstojnikom na Akagi in v Tokiu je Fučida sporočil po radiu: »TORA, TORA, TORA« (TIGER, TIGER, TIGER), kar je bila šifra, ki je pomenila, da je napad popolnoma presenetil Američane.
Pripoved Micua Fušide
Poglejmo še napad na Pearl Harbor po pripovedovanju japonskega komandanta Micua Fušide, ki je neposredno sodeloval v tej operaciji. (Mimogrede bodi omenjeno: znani japonski bombniški pilot je postal po vojni vnet pacifist, objavil je precej člankov in prepotoval več dežel, kjer je agitiral za ohranitev miru in odstranitev vojne nevarnosti.)
Operativna eskadra za napad na Pearl Harbor, v kateri je bilo 31 vojnih ladij pod poveljstvom viceadmirala Nagume, se je zbrala strogo zaupno 22. novembra 1941 v zalivu Tankan na Kurdskih otokih. Eskadra je bila sestavljena iz udarne sile šestih letalonosilk, zaščitnega odreda (dve vojni ladji, 2 težki križarki, ena lahka križarka in 9 rušilcev), nadalje iz pred-njega patruljnega odreda 3 podmornic in ladijskega trena osmih tankerjev. Te pomorske sile so odplule 26. novembra ob šestih po ovinkih na položaj 42° N, 170° W, določen že vnaprej. Na tem položaju naj bi viceadmiral Naguma dobil dokončno direktive, odvisne od odločitve japonske vlade, ali bo napovedala vojno ZDA ali ne. Odločitev — vojna — je bila sprejeta 1.. decembra. Povelje kombinirane mornariške komande, ' izdano naslednji dan Nagumovi eskadri, je za dan napada na Pearl Harbor natančno določalo 8. december (po japonskem času, po ameriškem pa 7. december).
Bojni klic partije k vstaji, k orožju, z vero v zmago
Josip Broz Tito: Odločitev za oborožen boj je vsa partija sprejela kot nekaj razumljivega, kot logično nadaljevanje partijske politike
Ob 4. jaliju povzemamo Titova spominjanja na zgodovinske dneve iz leta 1941, ki jih je izrekel ob raznih priložnostih: v političnem poročilu CK KPJ na petem kongresu KPJ (21. julija 1948), v referatu na slavnostni seji centralnega komiteja ZKJ ob 40-letnici ustanovitve in dela Zveze komunistov Jugoslavije (19. aprila 1959) in iz govora na slovesni seji CK ZK Slovenije ob 40-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije (25. aprila 1977).
Partija je vztrajno zbirala vse tiste, ki so pošteno mislili in ki so se bili pripravljeni bojevati proti okupatorju. Na 22. junija 1941 so Hitlerjeve fašistične horde zahrbtno napadle Sovjetsko zvezo. Politbiro CK KPJ je imel že istega dne svojo sejo, na kateri so pretehtali novonastali položaj in ukrepe, ki jih je morala naša partija v tej zvezi sprejeti. Odločili so se, da bodo CK KPJ in drugi centralni pokrajinski komiteji izdali razglas ljudstvu in ga pozvali k oboroženemu boju, k vsesplošni ljudski vstaji...
___V razglasu CK KPJ. ki so ga nemudoma
natiskali, je med drugim rečeno: »Vi, ki ječite pod okupatorskim škornjem, vsi vi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki nočete fašističnega suženjstva, vedite, da je odbila ura boja za našo osvoboditev izpod fašističnih osvajalcev. Zato prispevajte svoj delež v boju za svojo svobodo,
»Leto začetka revolucionarnega boja, enainštirideseto, bo vselej živo v zgodovini naših narodov kot enkratni simbol njihovega trpljenja in kljubovanja... njihove slave in ponosa — bratstva in enotnosti. Ta datum naše zgodovine je samo navidezno določen. V resnici ne gre za eno leto, ampak za vrsto let. Ta datum, ki pomeni začetek velikega dejanja naših ljudi s Partijo na čelu, obuja spomine na vsa dolga leta boja za svobodo in na leta ustvarjanja novega življenja v miru. Vse, kar je v tej državi socializma vzklilo velikega in lepega, je povezano s pojmom enainštiridesetega leta: vse naše življenje, vse kar imamo in gradimo zase in za rodove, ki bodo prišli.«
Tito
pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije! Boj Sovjetske zveze je tudi vaš boj, saj se SZ bojuje tudi proti vašemu sovražniku, pod čigar jarmom ječite. Ne dajte se zapeljati raznim domačim reakcionarjem, ki hlapčujejo fašističnim banditom! Vaše mesto je v borbenih vrstah delavskega razreda, ki se bojuje za vašo resnično svobodo in neodvisnost. Od tega boja sta odvisni vaša prihodnost in prihodnost vaših otrok. Če
ljubite svojo svobodo in neodvisnost, če nočete biti tuji sužnji, če se hočete osvoboditi fašističnega suženjstva, potlej pomagajte z vsemi sredstvi v pravičnem boju velike in miroljubne države socializma — Sovjetske zveze, združite svoje sile proti svojim zatiralcem, fašističnim osvajalcem, ki so zasužnjili in oropali vašo domovino« ...
... To je bil bojni klic naše partije k vstaji, k orožju, odločen in neomajen bojni klic, z vero v zmago, pa tudi globoko zavestjo, da čakajo v tem boju našo partijo in naše ljudstvo velikanske težave. Svoje razglase ljudstvu so glede na različen položaj v posameznih krajih Jugoslavije izdali tudi pokrajinski komite za Srbijo, CK Hrvaške, CK Slovenije, pokrajinski komite KPJ za Črno goro in drugi. Na seji CK KPJ, ki je potekala 27. junija, so sklenili, da bo šel del članov centralnega komiteja in partijskih aktivistov takoj na teren in da bo organiziral in vodil partizanske odrede. Ustanovili so glavni štab pod imenom »glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije«. V ta štab so izvolili člane politbiroja CK. pozneje pa so ga še razširili z nekaterimi višjimi vodilnimi tovariši in vojaškimi osebnostmi. Dotedanji predsednik vojaškega komiteja, to je sekretar partije, je hkrati začel opravljati dolžnosti vojaškega komandanta vseh jugoslovanskih partizanskih odredov.
Naša partija je začela osvobodilno vojno s približno 12.000 člani in z okoli 30.000 člani zveze komunistične mladine. Tisti, ki ne vedo, kakšna je bila narava naše partije in revolucionarnost njenih članov, ne morejo razumeti, kako se je mogla partija z dokaj skromnim številom svojega članstva postaviti na čelo ljudstva ob tistih prelomnih dogodkih na začetku osvobodilnega boja. To je zmogla zaradi tega, ker ni bila njena moč samo v številu članov, temveč tudi v vplivu na množice, v tisočih novih, politično zrelih kadrov, ki jih je vzgojila v sindikatih, v SKOJ in drugod. Njena moč je bila tudi v tem, kar je predstavljala in ohranjala, še posebej v njeni sposobnosti, da začrta pravilno politično smer, da opozori na pravilno pot in na način, kako izpolniti zastavljene naloge. Kolikor je v predvojni Jugoslaviji revolucija dozorevala kot družbenozgodovinski proces, toliko so tudi v delavskem razredu, med kmetstvom in inteligenco dozorevali ustrezni revolucionarji, maloštevilni iz znanih razlogov, vendar politično izoblikovani, zavedajoč se zgodovinskega položaja in svojih nalog. Velike izgube med člani partije in mladine v prvih vojnih letih so naglo zapolnjevali tisoči novih članov, prekaljenih v ognju osvobodilne vojne. Ljudje so padali in terjali, da jih po smrti sprejmejo v partijo. Prelita kri revolucionarjev pa je bila bojni klic k novemu boju, k novim junaštvom.
Ko je centralni komite 4. julija 1941 sprejel znano odločitev, da se začne oborožen boj, so vsa partija, vse njene organizacije in vsi njeni kadri sprejeli to odločitev kot nekaj razumljivega, kot logično nadaljevanje prejšnje partijske politike...
• Med aprilsko vojno so na skupnem sestanku CK KPJ in CK KP Hrvaške, ki je potekal 10. aprila 1941 v Zagrebu, sestavili vojaško komisijo pod vodstvom Josipa Broza Tita. Po napadu nacistične Nemčije in njenih zaveznikov na Sovjetsko zvezo (22. junija 1941) je Tito sklical na 27. junija razširjeno sejo politbiroja CK KPJ, na kateri so sklenili, da bodo namesto dotedanjega vojaškega komiteja (ki gh je Tito imenoval vojaško komisijo) ustanovili glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije; za komandanta tega štaba so izvolili Tita, za člane pa: Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča, Milana Djilasa, Ivana Milutinoviča, Radeta Končarja, Franca Leskoška (člani politbiroja), Sretena Zujoviča, Iva Lola Ribaija in Svetozarja Vukma-noviča (člani CK KPJ). Pozneje so na posvetovanju v Stolicah (26. septembra 1941) glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije preimenovali v vrhovni štab narodnoosvobodilnega gibanja in prostovoljske vojske Jugoslavije, 1. novembra 1942 pa v vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov
Niti slutila nisem, da se kuje zgodovina
V hiši dr. Vladislava Ribnikarja in njegove žene Jare Ribnikar na Dedinju v Beogradu je bil 4. julija 1941. leta sprejet sklep o prehodu iz posameznih akcij in sabotaž na splošni vseljudski oboroženi odpor proti okupatoijem in njihovim izdajalcem. Tega dne je v tej hiši zasedal politbiro CK KPJ. Tega zgodovinskega dogodka se je Jara Ribnikar v pogovoru z novinarjem »Vjesnika« 1956. leta takole spominjala:
»Niti slutila nisem, da se v naši hiši kuje zgodovina. Vedela sem, da bo nek pomemben sestanek, vendar si nisem mislila, da bo tako pomemben in da bodo njegovi rezultati tako pomembni za vse naše narode. Povedali so mi. da bo v naši hiši pomemben sestanek in da naj jaz popeljem tovariše v hišo. Spominjam se, da je bilo 4. julija lepo poletno jutro. Oblekla sem se, odšla v bližino sedanjega stadiona JLA in se pretvarjala, da se sprehajam. Že čez nekaj mi-
nut je-iz zelenja prišel prvi. Pridružil se mi je, počasi sva odšla proti Dedinju in klepetala. V sosednjih hišah so bili takrat nastanjeni Nemci, zato smo morali biti previdni. Ko sem pripeljala k nam domov prvega, sem se preoblekla, in odšla čakat drugega. .. Vsakih petnajst minut sem pripeljala drugega. Le Milutina-lvana Milutinoviča sem čakala zaman. Prišel je dosti kasneje.
V hiši in okrog nje je teklo življenje povsem
smm
Hiša Ribnikarjevih v Beogradu

običajno. Otroci pred hišo so se igrali, kot običajno je bilo iz ene od sosednjih hiš slišati tipkanje nekega nemškega oficirja. S pokojnim možem Vladislavom pa sva se izmenjavala na straži, da nas ne bi kdo presenetil.
Člani politbiroja, ki so se udeležili sestanka, so sejali do drugega dne zjutraj. Občasno sem jim nosila kavo in jim pripravila hladen narezek. Spominjam se. da so mi vedno, ko sem prišla v jedilnico, kjer so imeli sestanek, rekli kaj ljubeznivega, vedrega. Spominjam se, da so med sestankom toliko kadili, da jim še obrazov nisem mogla povsem razločiti. Veliko okno je bilo namreč zaprto, da besed ne bi bilo slišati zunaj.
Ob 6. uri naslednjega dne so me obvestili, da je sestanek končan. Člani politbiroja so zapuščali hišo drug za drugim, v presledkih nekaj minut.
★ ★ ★
Svoj prvi rojstni dan med vojno je tovariš Tito — takrat mu je bilo 49 let — proslavil v hiši Ribnikarjevih na Dedinju. Jara Ribnikar je pred leti za »VUS« takole obudila spomin na tiste čase:
»Tita sem videla prvič 1939. leta v neki zagrebški kavarni, vendar nisem vedela kdo je. V začetku maja 1941. leta je prišel v Beograd. Za svoj prvi »vojni« rojstni dan pa se je za nekaj časa naselil v naši hiši. Pripeljal ga je mož Vladislav in me o tem prej obvestil. Ker smo imeli pri nas goste zelo pogosto, sem se temu čudila. Kar zaslutila sem, da dejstvo, da mi je mož gosta, predno ga je pripeljal, najavil, pomeni, da gre za izjemnega človeka. O njem sem takrat zvedela le to, da je sekretar KPJ in da je Hrvat iz okolice Zagreba. Na kosilu so bili tudi moji starši. Takrat se je po Beogradu veliko govorilo o tem, kako Hrvati preganjajo Srbe. Moj oče je dejal Titu: »Tega. kar se godi, ni mogoče pozabiti«. Tito pa mu je odgovoril: »Tega ni kriv hrvaški narod. To se bo kmalu pokazalo«. Potem je Tito še precej govoril o tem in takrat sem prvič slišala iz njegovih ust besede »bratstvo in enotnost naših narodov«.
Komunisti, skojevci, juriš!
Iz knjige Janeza Vipotnika Soncu naproti (Pohod divizije): Marjan plane v hišo: »Kajuh!« zavpije, da para srce.
Soncu naproti (Pohod divizije) Janeza Vipotnika - knjiga je nedavno izšla pri Državni založbL Slovenije — ni roman, ni povest in ne spominski zapis. Delo je opredelil avtor sam, ko je zapisal, da so bati osnova delu resnični dogodki, ki pa se prepletajo s fantazijo. In čeprav resnične dogodke prepleta literarna pripoved, knjiga priča o znamenitem pohodu Štirinajste divizije na Štajersko.
Kolona se premika po polževo. Sneg, beli brat, jo krčevito obdaja. Mraz ne popušča. V daljavi pojejo mitraljezi. Oblačen dan, kakor bi se pripravljalo k snegu.
V koloni molk. Iznenada se z nosil oglasi ranjenec, ves v blodnjah, zapoje s tresočim, pojemajočim glasom: »Ptički, jaz vprašam vas, al’ bo že skor' pomlad, al’ bo že skoraj zelena pomlad
Njegov glas se trese, trepeta nad kolono, se stopi v mrazu, izgine. Vrsta molči. Sneg škriplje pod nogami.
Naenkrat s pobočja streli. Koloni zastane dih. Nekateri počasi lezejo v sneg, drugi cepnejo vanj kakor spodsekam. Mula se prične divje vzpenjati, trga vajeti iz rok mulovodcu, groza jo je pred svinčenkami, ki brnijo okrog nje. Potem zbezlja, mulovodcc jo drži za vajeti, da ga vleče za seboj po snegu, potem vajeti spusti in mula divja po zasneženi planjavi, breme na hrbtu se ji razveže, zaboji z municijo zdrknejo v sneg, mula sproščeno odvihra proti gozdu.
Ob ležeči koloni, nad katero živžgajo krogle, sklonjen teče komandant Vasju.
»Za menoj, juriš!« kriči. Nihče od ležečih se ne gane. »Juriš, juriš!« vpije komandant. Partizani otopelo gledajo, kakor bi ga ne slišali. Komandant obstane, zravna se. bes in groza se mu zrcalita z obraza, bes in groza zaradi svojih, zaradi partizanov. Ki ;»ostajajo povsem apatični. Nemci
s pobočja streljajo čedalje huje. Eden zaječi, ranjen je, zaječi drugi. Bolničarka se plazi k njemu. Komandant ne more verjeti, da ga nihče več ne posluša. Potem se zadere: »Komunisti in skojevci, naprej, juriš! Komunisti in skojevci, juriš!« in se požene po planjavi, teče po zmrzlem snegu. Iz kolone prično streljati na pobočje, da zaščitijo komandanta. Za njim se dvigne eden, drugi, tretji, več kot polovica se jih dvigne, tečejo za komandantom, streljajo, kričijo s hripavim glasom: »Ju-u-uriš!«
Kajuh teče med njimi, strelja, Belač se je pognal za Kajuhom, strelja. Nemci se dvignejo z grebena v belih haljah, beže v zavzetje, si natikajo smučke, se vozijo navzdol, na varno, in partizani streljajo za njimi.
Na grebenu stoji Kajuh. S puško v roki. Gleda okrog sebe. »Belač!« zavpije.
»Be-e-e-l-a-a-č!« se obrne nazaj na pobočje. Oči mu mrzlično hite od trupla do trupla, posuta po pobočju, ki so jih postrelili Nemci. Oči mu obstanejo pri znani postavi, zgrbljeni v snegu, pod njo se širi živo rdeč madež.
Počasi stopa Kajuh k truplu. Puško še vedno drži v rokah. Pride do njega, vrže puško v sneg, poklekne, obme truplo, se zazre v steklene oči in kri teče iz prestreljenih prsi. Dolge trenutke kleči Kajuh ob truplu, gleda prijateljski obraz, potem vstane, pobere puško, si jo dene na rame, pograbi Belača. z eno roko pod nogami, z drugo pod
hrbtom, ga dvigne in se počasi vrača v kolono. Pod težo se opoteka, strmi predse in obraz mu je kakor izklesan v trpljenju.
. Do kraja izmučena kolona prihaja v Bele vode. Pustni torek je. Krofi bodo. »Kako dolgo sem čakal na ta trenutek,« pravi Kajuh Lampretu. »Samo pol ure imam do mame. Veš, kako dolgo sem čakal!«
»Saj te ne bo spoznala, tako izmozganega in s temperaturo.«
»Zdrav bom in popravil se bom, poredil, da le mamo vidim,« se Kajuh bledo nasmehne.'
Izza hiše se prikaže Marjan.
»Marjan!« se razveseli Kajuh.
»Pustni torek je, prišel sem, da ga skupaj praznujemo, se najemo krofov,« se nasmeji Marjan.
»Gremo v maškare,« reče Peter.
»Maškare smo že, vsi,« grenko pripomni Lampret in se pogladi po kosmatem licu.
»Če bi se obril, umil, skopal, naspal, me nihče ne bi spoznal,« nadaljuje Peter.
»Si zvedel, kaj je s Špikom?« vpraša Kajuh Marjana.
»Sem,« globoko vzdihne Marjan. Kulturniki prisluhnejo.
Zastane jim dih. »Nemci so ga odvlekli, še živega. S prestreljeno stegnenico so ga odvlekli.«
»Misliš...?« ne dokonča vprašanja Kajuh.
»Mislim, da ga bodo ustrelili, kot talca ga bodo pihnili. Če jim ne bo prej umrl.«
Kulturniki molče. Sklonejo glave in molče.
»Trikrat smo ga poizkušali rešiti, z naskokom, ko je ranjen obležal na snegu. Dva partizana sta padla pri tem, nismo mogli do njega. Nemci so bili hitrejši,« se trga počasi iz Kajuha.
»Pojdimo nekam, kar v hišo,« predlaga Maijan.
Iz tiste, ki je pred njimi, se zasliši harmonika.
»Kaj je to?« se začudi Peter. »Pojdimo pogledat!«
Stopijo v hišo. Nabasana soba ljudi. Za pečjo
Jugoslavije (VŠ NOV in POJ); ta naziv se je ohranil vse do 1. marca 1945, ko so vrhovni štab preimenovali v generalni štab jugoslovanske armade ,..
.. . Istega dne, ko je hitlerjevska Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je CK KPJ izdal razglas, namenjen delovnemu ljudstvu in jugoslovanskim narodom, v katerem jih je pozval k pripravam na odpor in oborožen boj; že 4. julija istega leta je CK KPJ sprejel odločitev o začetku vstaje in širjenju partizanskega boja na vse jugoslovansko ozemlje ...
• Tito je imel v mislih razširjeno sejo politbiroja CK KPJ na 27. junija 1941 v Beogradu, na kateri so ustanovili glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije. Tistikrat so poslali v Slovenijo Edvarda Kardelja, v Srbijo Sretena Zujoviča, v Črno goro Milovana Djilasa, v Bosno in Hercegovino Svetozarja Vukmanovi-ča in v Makedonijo Dragana Pavloviča. Naslednja razširjena seja politbiroja CK KPJ je potekala 4. julija 1941 v Beogradu.1 Poleg Tita so se je udeležili Aleksandar Kankovič, Milovan Djilas, Ivan Milutinovič, Ivo Lola Ribar, Sreten Žujovič in Svetozar Vulunanovič. Na tej seji so sklenili, da bodo od sabotaž in diverzij prešli k splošni vstaji (katere poglavitna oblika bo partizanski boj), da bodo ustanovili organ generalnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, da bodo z izrednimi pooblastili poslali v Črno goro Milovana Djilasa in v Bosno in Hercegovino Svetozarja Vukmanoviča in da bo CK KPJ pozval jugoslovanske narode k vstaji. (Ta poziv je Tito napisal 12. julija 1941)...
. . .Naša dežela je bila v okupirani Evropi prva in edina, katere komunistična partija je brez omahovanja pozvala ljudstvo k oboroženi vstaji proti fašističnemu okupatorju in sama prevzela vodstvo tega boja. Oborožene akcije so se začele čez nekaj dni, v naslednjih mesecih pa so prerasle v splošno oboroženo vstajo po vsej Jugoslaviji.
Tovariši, ki so se že leta 1941 zbrali na posvetovanju v Stolicah pri Krupnju, zelo dobro vedo, kaj smo tistikrat sklenili. Sklenili smo, da bomo ustanovili glavne štabe v posameznih delih države, to je v današnjih republikah in pokrajinah. Z eno besedo, že vnaprej smo imeli pred seboj jasno podobo, na temelju katere so komunisti vseh jugoslovanskih narodov vodili ta boj.. .
Vsi, ki smo tistikrat aktivno sodelovali v Komunistični partiji Jugoslavije, poznamo tiste dramatične dneve, ko sta bili ustanovljeni tudi slovenska in hrvaška komunistična partija. Na srečo smo vendarle pravočasno ukrenili vse, kar je bilo treba, in ustvarili hrvaško in slovensko komunistično partijo, saj je bilo to tesno povezano z našo politiko urejanja narodnega vprašanja. Ko tega ne bi storili, bi nam bilo veliko teže bojevati in uspešno končati naš osvobodilni boj. V vojni se je tako uveljavila polna samoiniciativnost vseh komunističnih partij, tudi pokrajinskih, pri njihovem vodenju boja, ki je potekal na območju vse Jugoslavije. To ni bila ena sama fronta, temveč veliko front, in pokazalo se je, kolikšnega pomena je bil obstoj komunističnih partij, ki so imele popolno pobudo. Znale so poiskati izhod iz najbolj težavnih situacij, to pa je izviralo iz tega, da je bila KPJ tistikrat enotna, da smo iz nje odstranili vse nasprotnike prave revolucionarne organizacije .. .
(Odlomki in opombe so povzeti iz četrtega dela izdaje Tito o partiji in vlogi komunistov, ki jo je pripravil inštitut za sodobno zgodovino in založništvo Narodne knjige iz Beograda.)
Italijani, ki so se sicer večinoma upirali, niso segli po orožju
Zvečer 10. septembra je italijanska vojska, napol razorožena, skupaj z belogardisti dokončno zapustila Novo mesto in se usmerila proti zahodu
Grmenje korpusov je tretji del romansirane kronike Opredelitev Rudolfa Hribernika Svaruna, za katero je avtor nedavno dobil nagrado 4. julij, ki jo podeljuje svet sklada zveznega odbora zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. V Grmenju korpusov avtor opisuje dogodke ob kapitulaciji Italije, splošni vstaji na Primorskem, odprtju zavezniške fronte v Italiji in krepitev narodnoosvobodilne vojske oziroma širjenje ljudske oblasti v Sloveniji. Knjigo, iz katere objavljamo odlomka, zaključuje avgusta 1944, v času srečanja med Titom in Churchillom.
dotlej, dokler se niso prepričali, za kakšno vojsko sploh gre: italijansko, belogardistično ali partizansko. In šele ko so se prepričali, da je to njihova partizanska vojska, se je okoli brigade zgrinjalo vse, mlado in staro, ter jo zasipalo s cvetjem in jo gostilo, kjerkoli se je pač ustavljala. Največ je bil tega deležen 3. bataljon brigade, ki se je v Loškem potoku ločil od brigade in izvršil svoj bliskovit »očiščevalni pohod« čez Podpresko všč do Čabra in Prezida.
V Novem mestu in njegovi neposredni okolici se je na povelje generala Ceruttija zbrala glavnina divizije Isonzo. To je bil tudi razlog, da se italijanski poveljniki v Trebnjem in Mokronogu niso hoteli pogovarjati o predaji orožja z načelnikom Glavnega štaba Kvedrom, ko je takoj po objavi kapitulacije Italije odhitel tja v spremstvu članov Štaba 15. divizije in Gubčeve brigade.
Pred večer drugega dne pogajanj so v Štab divizije Isonzo prišli tovariš Kidrič, namestnik komandanta Glavnega štaba Avšič ter vodja angleške vojaške misije major Wiliam Jones. Od generala Ceruttija so odločno zahtevali, naj vsa divizija takoj preda orožje in vojaško opremo narodnoosvobodilni vojski, partizani pa bodo vsem njenim pripadnikom zagotovili nemoten odhod v Italijo.
Tudi tokrat italijanski general ni hotel popustiti. Še naprej je vztrajal, da bi divizija takšna kot je, z orožjem in motorizacijo, zapustila Novo mesto. Popustil ni niti pozneje, ko je partizanska vojska že začela stiskati obroč okoli mesta in ko je v predmestju razoroževala njegovo vojsko. Partizani so z razoroževanjem pospešeno nadaljevali. Italijani, ki so se sicer večinoma upirali, niso segli po orožju.
Ves ta čas so bili belogardisti zbrani v jugozahodnem delu mesta, kjer so čakali na navodila belogardističnega vodstva iz Ljubljane. Ko teh le ni in ni bilo, so se odločili za pohod proti Šentjerneju. Toda zaustavila jih je italijanska vojska; predočili so jim ukaz generala Ceruttija, ki je dobil nalog, da pripelje belogardiste do morja.
Zvečer 10. septembra je italijanska vojska, napol razorožena, skupaj z belogardisti dokončno zapustila Novo mesto in se usmerila proti zahodu.
Njihovo kolono so v dolini Krke drugega dne pri Straži odločno zaustavili partizani in politični delavci s terena. Po ponovnem pogajanju, ki je trajalo več ur, je italijanski general končno le privolil v partizanske pogoje in svoji vojski izdal naslednji ukaz:
»Vsi vojaki z oficirji vred morajo odložiti orožje pri poveljstvu... (sledi poškodovano besedilo) v smislu ukazov, ki jih je izdalo isto poveljstvo.«
»Živina, vozovi in motorna vozila se morajo prav tako oddati na isti način kot orožje ... (sledi poškodovano besedilo), italijanske družine lahko nadaljujejo pot proti Kočevju in naprej z motornimi vozili.«
»Opozarjamo, da je poveljujoči gospod general Alessandro Maccario pridržan kot talec, naj se torej temu ukazu nihče ne upira. Poveljniki naj vsakogar, ki tega ne bi spoštoval, takoj drakonsko kaznujejo.«
Pri Loškem potoku se je brigada obrnila proti Blokam. Številne informacije terenskih političnih delavcev so v štabu brigade vse bolj izpopolnjevale podobo stanja na Notranjskem. Iz prejšnjih postojank se je precejšnje število najbolj zagrizenih belogardistov zbralo v Novi vasi na Blokah ter na Podu-bu v Loški dolini. Tisti v Novi vasi so se slepo držali župnika Hrena, ki se je razglasil za voditelja celega področja Blok. Terenci so vedeli povedati, da se je tam zbralo okoli 300 belogardistov in da so do zob oboroženi. Od Italijanov, katere so razorožili, so dobili tudi več minometov in topov. Po objavi kapitulacije Italije so mobilizirali vse za orožje sposobne moške. Pri tem so jim vneto pomagali tudi plavogar-disti kapetana Vojiča, ki se je po napadu na Grčarice prebil v Ribnico, potem pa — po izjavi terencev — šaril na Notranjskem.
Belogardiste v Podubu - bilo jih je kakšnih 150-je vodil zagrizeni krvolok Kremžar. Postojanka je bila močno utrjena; vsa je bila v žicah in bunkerjih. Tudi tam so imeli nekaj topov in minometov.
Vsi poskusi članov političnega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja Cerkniškega okrožja in rajona Bloke, da bi belogardisti odložili orožje in se predali, so bili zaman. Tudi poskusi razgovorov prek članov njihovih družin in drugih prebivalcev niso nič pomagali. Vpliv župnika Hrena je bil očitno prevelik.
Preden so šercerjevci udarili na Novo vas, sta se jim pridružila dva bataljona Gradnikove brigade.
To, kar prej v pogajanjih z belo gardo ni uspelo aktivistom s terena, je brigada dosegla že z nekaj topovskimi streli, izstreljenimi na belogardistično utrjeno oporišče pri Fari: komaj je zamrl njihov odmev po bližnjih hribih, se je že v zvoniku cerkve pojavila velika bela zastava.
Ko je partizanska vojska z vseh strani vkorakala v vas, je več kot 300 »Kristusovih« vojščakov, očitno zaradi prepričljive »govorice« partizanskih topov in grmenja tankov, odložilo orožje. Med njimi pa ni
Pogajanja z Italijani o vdaji v Novem mestu.
V nekaj urah je bila razorožena cela italijanska divizija.
Ko je bilo razoroževanje končano, so bile z obeh strani ceste med Novim mestom in Stražo cele skladovnice raznovrstnega orožja, vozil in opreme, odvzete italijanski vojski.
Ko so belogardisti, ki so se umaknili z Italijani, videli, kaj se dogaja, so se hitro umaknili v Roške gozdove, od tam pa so potem izpod Gorjancev odšli na nemško zasedeno ozemlje in se tam prijavili novim gospodarjem — Nemcem.
★ ★ ★
Po razorožitvi plavogardistične posadke v Grčaricah in ko so prenehali boji z Italijani pri Ribnici, je Šerc^rjeva brigada pristopila k istočasnemu izvrševanju dveh velikih nalog: razoroževala je cele kolone italijanskih vojakov, ki so se kar valile od Kočevja in Kočevske Reke na zahod in proti Italiji, obenem pa je iz Kočevja in od drugod dovažala kamione, topove, oklepna vozila in tanke in se s pravo ihto pripravljala na pohod proti Notranjski.
Ob cestah, po katerih se je ponižno in vsa prestrašena umikala italijanska vojska, so bile cele skladovnice orožja, municije in vojaške opreme.
Čeprav je bilo sedaj tako vsega na pretek, je bilo tudi veliko težav vseh vrst. Komandni kader v brigadi je oboroževal, opremljal in urejal svoje enote. Vsak izmed poveljujočih je hotel zase čim več in čim boljšega orožja, zlasti municije in bomb. Največja zmeda je nastala pri razvrščanju min in granat za različne kalibre minometov in topov. Nič manjše težave niso bile pri usposabljanju motornih vozil in pri nabavi goriva. Glavno besedo so pri vsem tem imeli Primorci, ki so služili v italijanski vojski kot šofeiji, vozniki tankov in oklepnih vozil in so poznali vozila in orožje.
Brigada je razorožila nekaj tisoč Italijanov in se do zob oborožila.
Potem, ko je zbrala tudi kakšnih 40 kamionov ter okoli 10 oklepnih vozil in tankov in ko so jih po vseh težavah končno le za silo »ukrotili«, je brigada iz Grčaric krenila čez Ribnico proti Blokam in Loški dolini.	,
Na svoji poti je še naprej razoroževala vse, kar je našla pod orožjem. _
Ljudje so brigado začudeno opazovali. Toda le
bilo tistega, ki je bil največji krivec za vse gorje v tem kraju, pa tudi za njihovo lastno žalostno in sramotno usodo. Partizani niso mogli nikjer najti njihovega kolovodje župnika Hrena. Ob času obračuna očitno ni bil pripravljen deliti odgovornosti skupaj s svojimi vojščaki, ki pa so vsi po vrsti v svoji zaslepljenosti trdili, da ne vedo, kje naj bi bil župnik.
Ta raport ujetih belogardistov je bil v marsičem izjemen. Izvršen je bil ob prisotnosti člana Vrhovnega štaba Kardelja in komandanta, komisarja in načelnika Glavnega štaba Slovenske partizanske vojske, Rozmana, Kraigherja in kvedra, ki so prav takrat prišli v Novo vas.
Zbranim belogardistom je govoril načelnik Glavnega štaba Kveder.
Za Kvedrom so govorili tudi drugi govorniki. Vsi so belogardistom govorili o njihovi veliki zmoti, o napačni življenjski opredelitvi pri vstopu v belo gardo in o tem, da bo tako, kot je bedno končal Mussolini, njegov fašizem in vsa italijanska vojska, končal tudi Hitler in njegov nacizem, z njim pa tudi vsi domači izdajalci, ki se tega tudi sami prav dobro zavedajo, čeprav skušajo še naprej igrati na'nekakšno zahodno karto. Pri vsem tem jih nič ne peče vest, da za,svoje sebične interese pehajo v nesrečo ljudi, ki jim nasedajo in s tem povzročajo bratomorno vojsko. Vse to kljub temu, da mora biti vsaj sedaj že vsakemu slepcu jasno, da se za resnično svobodo slovenskega naroda borijo edinole partizani. Govorili so jim tudi o tem, da se pri Glavnem štabu nahajajo predstavniki zahodnih zavezniških vojaških misij, in da to dobro vedo tudi belogardistični organizatorji, saj se je nanje že obrnil šef zavezniške vojaške misije kanadski major VVilliam Jones s pozivom, naj prenehajo sodelovati z okupatorjem in se boriti proti partizanom.
Dejali so jim, da jim partizanska vojska še enkrat nudi priložnost, da popravijo svojo zmoto s tem, da se vsi tisti, ki nimajo za seboj zločinov in ki to hočejo, lahko vključijo v partizanske enote ali pa odidejo na svoje domove ter da bo sojeno samo tistim, ki imajo krvave roke. Za vse takšne pa da dobro vemo, kdo so. Ti so tudi bili, takoj po končanih govorih, ko so jih terenski delavci izločili, odpeljani.
Jože Petek: pohod XIV. divizije
vleče harmonikar meh. Obložena miza. Za mizo
praznično oblečeni ljudje. Svatje! Poroka!
»O sveta pomagalka,« vzdihne Lampret, »oh-cet! Ali je mogoče, ohcet!«
Partizani se drenjajo pri vratih, občudujejo bogato založeno mizo, na njej se bohoti šunka, potica, krofi, pečene kure, jedače in pijače, da se šibi in da partizanom slina zaliva grlo.
»Jebenti, tukaj se ženijo, mi pa se tepemo zanje,« gnevno reče Peter. Harmonikar preneha nategovati meh. Ljudje utihnejo. Ženin vstane.
»Poroko slavimo. Jaz sem ženin, tukaj je moja žena,« predstavi zardelo nevesto z venčkom na glavi. »Morala sva se poročiti, noseča je,« se opravičuje za dejanje, ki ne sliši preveč v vojni čas, in nevesta še bolj zardi.
»Veliko sreče želimo,« se spomni Kajuh s prehlajenim glasom.
»Ne bomo motili,« pravi Lampret in se obme. Peter stoji kakor vkopan. Poželjivo gleda na mizo, požira suho slino in kaže zelo malo volje, da bi praznih rok odšel iz sobe. Ženin ga spregleda, lakotnika, ponudi: »Prosim, pojejte z nami, poveselite se,« povabi k mizi. Peter si ne da dvakrat reči. Z dolgimi koraki stopi bliže, za njim drugi, celo Lampret ne zdrži. Sežejo po jedači, da je miza v hipu napol prazna.
»Pustimo jih,« predlaga Lampret, videč zadre-
go svatov. »Pojdimo drugam, k sosedu!« Obrnejo se, z rokami, polnimi jedi, odidejo iz hiše. Hip zatem se spet oglasi harmonika. Živžav svatov se nadaljuje.
Kulturniki gredo v sosedno hišo. Tu je mir. Sedejo za peč, k mizi, vržejo plašče in odeje in šotorska krila z ramen, se lotijo daril, ki so jih prinesli s svatbe.
»Čudno,« pravi Petek, »da si ti, Peter, največ odnesel.« Z zavistjo ga gledajo, kakšen kupček kuretine, mesa in potice je pred njim na mizi.
»Največji sem, največ potrebujem,« se skuša zagovarjati Peter in trga bedro, da hreščijo kosti.
»Reci raje, da imaš največje roke,« se zasmeje Lampret.
Gospodinja pogleda v sobo.
»Bi lahko malo čaja?« vpraša Drina, premrla si pri peči sezuva čevlje, kos potice postavi poleg sebe na klop. Gospodinja se obrne, odide v kuhinjo. Za njo stopi Jera. »Bi se lahko v sobi majčkeno uredili,« vpraša gospodinjo. »Dve ženski sva tukaj. ..'«
Gospodinja jo gleda, kakor da razmišlja. »Nimava uši, če se tega bojite,« reče Jera.
»No, ne,« se zmede ženska. »Za čaj pristavim pa vama pokažem,« reče.
Jera se vrne v izbo. Čez hip pride ženska iz
kuhinje, pravi: »Tukajle gor,« pokaže po stopnicah navzgor in gre naprej. Drina in Jera gresta za njo.
»Tudi za tebe bi bilo dobro, da bi se malo ulegel,« ogleduje Marjan Kajuha in ni mu všeč njegov upadli glas in piskajoča sapa iz prehlajenih prsi.
»Pri mami se bom,« se tolaži Kajuh in počasi žveči prekajeno meso, ki mu kljub lakoti ne gre v slast.
»Vročino imaš!« reče Marjan in mu potipa žareče in prepoteno čelo. »Zdravnika bom poklical,« se dvigne.
Naenkrat streli pred hišo. Planejo na noge. Kako, odkod streli? Zažvenketa šipa, krogla udari v steno, brzostrelke hite ropotati, cel kup se jih oglaša. Partizani si natikajo čevlje, se sklanjajo, krogle žvižgajo po sobi, se zarivajo v stene, omet škropi na vse strani.
Drina in Jera pritečeta na stopnice, se stiskata. Marjan se požene k vratom, za njim Kajuh, oba z brzostrelkama v rokah. Marjan butne v vrata, se vrže v sneg, kakor bi skakal v bazen, ustreli v belo skupino Nemcev, ki skačejo med hišami in streljajo. Kajuh stopi na prag, spusti rafal, toda kakor spodsekan se zvrne, zagradi vhod. Obmiruje.
»Kajuh!« zavrisne Drina. Lampret se po vseh štirih plazi k vratom, pograbi Kajuha, ga vleče v sobo.
»Pali, užgi!« vpije Marjan pred hišo. vzame bombo, jo aktivira, s širokim zamahom vrže med Nemce, da eksplozija pomete med njimi. Od vsepovsod se slišijo streli. Predrzna nemška skupina je odbita, pet jih obleži mrtvih med hišami. Enega, tistega ob sosednji hiši, je spodsekal Kajuh s svojim rafalom. Za drugimi, ki so pobegnili, se vleče krvava sled.
Marjan plane v hišo: »Kajuh!« zavpije, da para srce. Poklekne k njemu, vzame njegovo glavo v naročje, ga stiska k sebi. Ves je pomazan s krvjo, ki vre Kajuhu iz prsi. Cel rafal je dobil. V trenutku je bil mrtev.
BRANIMIR NEŠOVIČ
V
Cira-čara princip
Že dolgo je tega, kar je Jean Marais kot filmski Fantomas, napravljen v pravega gentlemana, podpisal filmski ček z bajeslovno vsoto, odnesel dragulje, juvelir pa je hip pozneje zaprepadeno zrl v ček, kjer je gentlemanov podpis izginjal, namesto njega pa je po nekem filmskem čira-čara principu nastajal nov podpis: Fantomas.
Zdaj vemo za podoben šolski čira-čara princip: nekaj tisoč učiteljev se vsakega prvega v mesecu podpisuje na plačilno listo, dvigne denar, kakih 20 starih milijard, nato pa pred prav nič presenečeno računovodkinjo vsi ti podpisi lepo izginejo. Drobcena razlika je le v tem, da se namesto teh podpisov ne pojavijo nobeni drugi podpisi, pa tudi nobenega policijskega inšpektorja ni, ki bi prevarante preganjal.
Zadnje dni pouka je namreč komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo objavil podatek, da izobraževalna skupnost Slovenije po svojih normativih plačuje 7.350 srednješolskih učiteljev — statistično, brez možnosti, da bi koga dvakrat šteli (ker so primerjali matične številke občanov) — pa jih je 5.077. Do podobne razlike, le nekoliko manjše, so prišli tudi ob štetju visokošolskih učiteljev, pravijo na komiteju.
Torej: denimo, da 4.000 pojavljajočih in izginjajočih se učiteljev v povprečju mesečno zasluži po pet starih milijonov, je to skupaj 20 milijard ali 240 milijard na leto, kar se ob dejstvu, da plačujemo — če je verjeti komiteju — četrtino več učiteljev, kot jih imamo, in da gre za njihove neto dohodke, kar lepo ujema z letnim proračunom izobraževalne skupnosti. ki po zdajšnjih izračunih znaša nekaj manj kot dva stara bilijona, zaradi inflacije pa utegne biti do konca leta celo nekaj večji.
Komite meni, da je čira-čara v naslednjem: šole niso zaposlile toliko učiteljev, kot bi jih morale po normativih, marveč je manj učiteljev opravilo vse naloženo jim delo, prisluženi denar pa so si razdelili.
Zadeva je dokaj preprosta, saj izobraževalna skupnost ne obračunava ljudi, marveč šolske ure in oddelke, ki jih primerja z normativi za vsak program posebej (in iz tega je moč izračunati, koliko učiteljev bi potrebovali za vse te ure), nato pa nakaže denar. Da z urami ni vse tako, kot je treba, kaže primer neke posebne izobraževalne skupnosti, ki je, vedoč za neke nepravilnosti, zahtevala poročilo svetovalne (inšpekcijske) službe, a je ta ob pregledovanju šolskih knjig (kjer so zapisani vsi oddelki in vse ure) lahko ugotovila le stoodstotno realizacijo programa. Torej, možno je.
Toda, dvomi so. Kaj v teh številkah pomenijo honorarci, kaj pogodbeni delavci? Odbor za usmerjeno izobraževanje izobraževalne skupnosti je celo podvomil o statistični obdelavi podatkov (ki jo je izobraževalna skupnost sozasnovala. da bi vendarle prišli do enotnega in zanesljivega zajemanja podatkov). Je torej komite ravnal nepremišljeno, kot so se izrazili na odboru, ko je prišel na piano s temi podatki (nemara tudi zato, da bi jih uporabil kot argument v dialogu z učitelji, ki so več kot nezadovoljni s plačami)?
. Dejstvo je namreč, da se naša namišljena finančna konstrukcija v hipu sesuje, če je preračunana na resnične učitelje, ki bi na račun namišljenih 4.000 učiteljev morali dobiti na mesec po dva milijona več, kot dobijo. To pa so resnično fantomski posli in nadvse zoprno bo — zdaj, ko je zadeva tu — razrešiti ta čira-čara princip delitve družbenega denarja. Seveda, če vmes ni še nekaj drugega, namreč to, da izobraževalna skupnost plača učitelja po normativih le tri milijone, dva iz razlike za namišljene učitelje pa sta nepogrešljivi sestavni del celotnega osebnega dohodka. Vsekakor bi bili čistejši računi še kako dobrodošli, saj so učitelji pravi in ne filmski.
Odkrito, mikavno napisani
spomini o sebi in drugih
S tiskovne konference o knjigi »Ure mojih dni« pomembne slovenske avtorice Mire Mihelič — Delo je izšlo pri Pomurski založbi
Včeraj je Pomurska založba v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavila novo knjigo Mire Mihelič »Dre mojih dni«. To je avtobiografsko delo, v katerem avtorica pripoveduje o svojem otroštvu in nato o mnogih dogodkih in ljudeh, s katerimi se je srečevala. Tiskovno konferenco sta vodila glavni urednik Pomurske založbe Jože Hradii in urednica nove zbirke »Ona« (pri tej založbi) Marjeta Novak Kajzer. Sicer pa je bilo navzočih več prijateljev in znancev Mire Miheličeve in v zanimivem pogovoru je pisateljica orisala nemalo značilnosti svojih gosto pisanih in seveda izbranih spominov. Odlomek iz knjige je prebrala gledališka igralka Mila Kačičeva.
Že uvodoma je Jože Hradii med drugim poudaril, kot povzemamo, da gre za svojevrstno knjigo, kakršnih je na knjižnem trgu malo, saj odkrito in pošteno govori o osebnih zadevah in svojih doživetjih, toda je vendarle vpeta v širši objektivni svet. Marjeta Novak Kajzer pa je, govoreč o vsebinskih plateh »Ur mojih dni«, opozorila na zelo mikaven pripovedni postopek oziroma na mikavno upodobljene like, o katerih avtorica pripoveduje z določeno distanco, a tu-
di s človeško toplino in humorjem, zaradi česar jih bralec hitro sprejema in sprejme.
Mira Mihelič pa je rekla, da je knjigo pisala dokaj dolgo, z mnogimi daljšimi prekinitvami, toda čedalje bolj se ji je zdelo, da jo mora končati. »V mojem značaju pa je najbrž, da v njej nisem opisovala negativnih ljudi, ki sem jih v življenju srečevala,« je dodala, »kajti menim, da je treba govoriti predvsem o dobrih rečeh . . . knjiga mora izpričevati ljubezen do ljudi.« Spomi-
GLEDAM0, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
BALET
Stravinski ne sme s sporeda
Balet SNG Ljubljana se je odločil, da na baletnem bienalu 1985 ponovi predstavo, ki zaradi uprizoritve na bienalu 1983 pod domačo streho, namesto na poletnem odru v Križankah, takrat ni bila ocenjena od žirije, ki določa priznanja najboljšim ustvarjalcem baletnih predstav. Premiera tega Baletnega gledališča Igoija Stravinskega, sestavljenega iz dveh koreografsko različnih del, je doživela viharen aplavz publike, ki je z zadovoljstvom spremljala tudi njene ponovitve v sezoni 84/85.
V	ponedeljek, 1. julija, smo videli, da je predstava ohranila vse svoje čare, da v dveh letih njene barve niso zbledele, povedane misli niso zastarele in plesne linije se niso skrhale. Za dramaturško obdelavo, scenografijo, režijo, koreografijo in lučno opremo Milka Šparembleka za oba baleta na glasbo Igorja Stravinskega lahko samo še enkrat ponovimo, da so odraz mojstrskega obvladanja odra in sodobnega baletnega jezika. Kostumom po zamisli Ike Škomrij tudi danes ne bi ničesar dodali in ničesar odvzeli^ ker so nerazdelni od homogene predstave.
V	Pulcineili koreograf s čistim plesom slika na odru čas commedie delParte. V poetični koreografski kompoziciji za sedem parov je v
dveh letih zamenjanih pet moških plesalcev, od katerih je eden zamenjaj le vlogo. Nekoliko opazno je, da Šparemblek z njimi ni treniral za ta balet specifični plesni izraz. To je vestno opravil asistent koreografa Ivo Kosi. V skladni celoti so ostali najboljši: Judith Muranyi — lahkotna, zabavna in očarljiva Zanina, Gabor Tasfi — izzivalen in hudomušen Pulcinella ter Mateja Rebolj — lirična Isabella.
Zgodba o vojaku je v dveh letih postala še zrelejša. Nosilci glavnih vlog - plesalec Vojko Vidmar in igralca Boris Cavazza ter Vladimir Jurc—Lali — so umetniki, ki svoje vloge iz predstave v predstavo dograjujejo in ne le bolje ali slabše ohranjajo pridobljeno pred premiero. Tako je izjemno plesno ekspresiven Vidmat; sedaj še bolje igral, za Cavazzo in Jurco pa gledalec pomisli, da sta se v tem času morda izpopolnjevala v plesnem gibu in koraku. Odlično obvladanje večjega odra, kot je operni, prodornost glasu v odprtem in manj akustičnem prostoru, še večja uravnovešenost plesa, igre in zvoka so presenetili. Bili so imenitni Vojak, Bralec in Vrag. Lepo sta plesala Lane Stranič Princeso in Mijo Ba-sailovič Vragovega vajenca. Drugi plesalci v manjših vlogah in v skupinskih plesih so bili po mojem spominu boljši, preciznejši in enotnejši kot na predstavah v prejšnji sezoni. Zgodba o neponovljivosti in nekup-ljivosti sreče ter o usodnosti nepremišljenih dejanj ne bi smela iti s sporeda ljubljanske Opere in Baleta.
ANDREJA TAUBER
ni so napisani po kronološkem redu, zajemajo pa čas več kot šest desetletij. Miheličeva v njih med drugim opisuje svoja srečanja z mnogimi slovenskimi pisatelji (bila je tudi predsednica Društva pisateljev) in kulturniki in delo slovenskega centra PEN, v katerem je imela zelo važno vlogo. Posebna zanimivost knjige je, kot lahko dodamo, torej tudi v oživitvi naše kulturne in kulturno politične preteklosti.
O knjigi sta nato še govorila Igor Torkar in Vasja Predan, Tone Pavček (glavni urednik Cankarjeve založbe) pa je Miri Miheličevi v imenu založbe in njene 40-letnice izročil kipec »Ivan Cankar«, delo Janeza Boljke. Mira Miheličeva je bila dolga leta sodelavka te založbe, saj je pri njej izdala vrsto svojih pomembnih del. Spomine »Ure mojih dni« je opremil Jože Domjan, stanejo 1350 din, izšli pa so v nakladi .7000 izvodov.
J. H.
Predavanje Andreja Medveda o slikarstvu G. Stupice
Andrej Medved, pesnik in galerist, bo zaključil ciklus predavanj o literarni in likovni umetnosti, ki jih je pripravil ob razstavah v ljubljanskih galerijah. Tako je pred nekaj dnevi v Mestni galeriji govoril o sodobnem avstrijskem in nemškem slikarstvu, v Cankarjevem domu o poetiki Mana Raya & dadaizma, danes, 3. julija, ob 19. uri pa bo v galeriji DSLU, Komenskega 8, predstavil manj znana dela slikarja Gabrijela Stupice (risbe, gvaše, akvarele in kolaže iz obdobja 55-84) v analitičnem eseju pod naslovom Prostor, stil in ženska kot nevesta v Stupičevem slikarstvu.
Šentjakobčani v Trebinju
Člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane bodo na jugoslovanskem festivalu ljubiteljskih gledališč v Trebinju gostovali 4. julija s svojo uspešno uprizoritvijo dramskega besedila Vaclava Havela Sprejem (Audience) in Otvoritev (Vernissage) v režiji Gregorja Tozona.
Wio| MlkROl
MUNCHENSKI KULTURNI SPREHOD
Množice Miinchenčanov, ki so se prejšnji konec tedna ob dobri glasbi zabavale v »šotorski pivnici« na Karlovem trgu, so bile z mislimi verjetno že pri legendarnem Oktoberfestu, vendar pa je bil tudi zadnji junijski teden v Munchnu v znamenju »Fe-sta«. Munchenski Filharmoniki, njihov umetniški vodja je Sergiu Celibidache, so 22. in 23. junija zaigrali svoj drugi poletni Festkoncert, tretjega pa so izvedli v nedeljo in ponovili v ponedeljek in torek. Na drugem so izvajali simfoniji Paula Hinde-mitha in Johannesa Brahmsa, na tretjem pa Handlovega Mesijo.
Praznično obeležje ima še en pomemben del miinchenskega glasbenega življenja; na gradu Nymphenburg pred znamenitim parkom s pravljičnimi kaskadami potekajo Nymphenburške poletne igre. V nedeljo, 30. junija, je v tem gradu nastopil Kvartet Albana Berga z Mozartovimi in Bergovimi deli. Ker smo že pri glasbi, naj omenimo še dva zanimiva dogodka: v okviru »prazničnega tedna« evropskega leta glasbe je na glasbeni visoki šoli nastopil njihov orkester z Bachovimi, Bergovimi in Brahmsovimi deli; mladi glasbeniki in študentje igre — ljubitelji eksperimenta — pa so pod vodstvom Dieterja Schnebla izvajali Johna Ca-geja »Song Books«.
Retrospektiva Schraderjevih filmov
Na dobro glasbo se tudi pleše. »Koža« je naslov baletne postavitve v ETI, eksperimentalnem plesnem gledališču ob koncu tedna, s sodobnim in jazz baletom pa je v soboto nastopila tudi plesna skupina Original Visions Dance-Group iz Stuttgarta.
To bežno srečanje z miinchenskim obsežnim, skorajda že nepreglednim kulturnim programom nadaljujemo s Filmfestom Miinchen, ki je štiri tamkajšnje kinematografe spremenil v pravcata filmska gledališča s tematsko in avtorsko izbranim programom, novinarska in družabna srečanja pa so potekala v Umetniški hiši. Med 22. in 30. junijem je bil torej letošnji, že tretji Filmfest (lani si je predstave ogledalo 45000 gledalcev), s cenenimi vstopnicami po 7 mark, torej dve marki ceneje kot stane vstopnica za Formanovega Amadeusa, ki ga že 37. teden vrtijo v kinu Tivoli. In kaj vse so si lahko v okviru te prireditve ogledali ljubitelji filma? V osrednjih (štirih) kinematografih, kjer je potekal glavni del sporeda (posamezni tematski cikli in reprize pa tudi v drugih) so vrteli nove nemške filme, filme od Hollywooda neodvisnih avtorjev, retrospektivi Paula Schraderja in Astrid Lindgren, filme z žensko tematiko in tuje filme, tudi tiste manj znanih produkcij (sovjetske, grške, argentinske, norveške in, v nedeljo, ob elitnem terminu ob 20. uri, Kusturičevo cannsko uspešnico).
Vsekakor je bilo zanimivo srečanje s Schraderjevimi filmi, tako tistimi, kjer je bil scenarist (na primer Taksist) kot onimi, ki jih je režiral — od Modrega ovratnika in Hard Core do Ljudi mačk in letošnje novosti — Mishime, prve velike japonsko-ame-riške koprodukcije. Med novimi nemškimi filmi naj poleg Wodzecka in Goetheja v D
omenimo letošnjo novost Hansa Jiirgena Svberberga Noč, filmsko monodramo z Edith Clever, ki traja dobrih šest ur in sojo zato predvajali (istega dne) v dveh delih. Sicer pa je ta avtor vznemiril filmsko javnost že s 7-urnim Hitlerjem in 5-urnim Parsiflalom.
Spomin na Ernsta Blocha
Gledališče!? Kar med 23 igrami v 23 večjih gledališčih lahko ob koncu tedna izbirajo munchenski ljubitelji dramatike. Poleg klasike in sodobnih postavitev je zlasti opazen delež glasbenih revijskih del manj zahtevnih žanrov in celo »kriminalističnega odra« (v gledališču Blutenberg z igro Kdo je umoril Agatho Christie). Zadnje junijske večere je bila velika gneča tudi pred Nemškim gledališčem na cesti Schvvanthaler, kjer so gostovali izraelski gledališčniki z Aleluja Broadway, glasbe-noplesno revijo s 33 uspešnicami broadwayskih muziklov, razpetimi med Zgodbo z zahodne strani, My fair Lady in najnovejšima — Flashdance in Grease.
Z »Nagnjenost k solidnemu« je Hanne Weskott naslovila v Suddeutsche Zeitung svoj komentar o munchenski likovni sceni v zadnjih dnevih. Komaj da se še najde prostor za eksperiment je ugotavljala pri tem, in tudi pisec teh vrstic ji je lahko pritrdil v petek, ob 20. uri, ko so v miichen-ski Hiši umetnosti odprli letošnjo Veliko umetniško razstavo z 780 likovnimi deli nemških umetnikov.
• Poleg Mayerjevega predavanja o filozofski poti Ernsta Blocha je spominski prispevek k Blochovi obletnici v Gasteigu obsegal še predstavitev njegovega literarnega opusa (prof. VVilhelm Vosskamp) in glasbenega aspekta Blochovih del (Heinz-Klaus Metzger). Giuseppe Cacciatore, neapeljski profesor filozofije, pa je predstavil zgodovino recepcije Blochovega mišljenja v Italiji. Slovestnost so obogatili še literarni nastopi, branje iz njegovih del in projekcije dokumentarnih filmov. Mayer-jevo predavanje, ki je v nekoliko skrajšani obliki izšlo tudi v feljtonski prilogi Siidde-utsche Zeitung, prinaša izvirno predstavitev njegovega filozofskega razvoja, s posebnim poudarkom na tistih »postajah», ki jih predstavljajo njegova odpoved hegel-ski dediščini, deli Duh utopije in Načelo upanje ter odločitev za »politiko nepolitičnega«. Mayer je opisal tudi Blochovo prijateljevanje z Lukacsem, o čemer pa je pred dnevi (v Die Zeit, 27., 28. junija) obsežno pisal tudi Fritz J. Raddath. Za prijateljstvo pa tudi korenita razhajanja gre pri tem, omenimo naj le Lukacsevo in Blochovo polemiko o ekspresionizmu, utemeljeno na njunih različnih stališčih do modeme umetnosti: »Za Lukacsa je bila jedro umetnosti harmonija, za Blocha v uničenju starega sveta in izgradnji novega. Za Blocha je resnična umetnina vedno fragment.«
Pomemben del miinchenskega kulturnega življenja (in nemškega sploh), so tudi strokovna predavanja na univerzi in pri društvih. Ze dve uri pred pričetkom so
tako prišli prvi poslušalci na Carla Friedricha von Weizsackerja (fizika in filozofa) predavanje na munchenski univerzi na temo »realne možnosti tretje svetovne vojne«, veliko zanimanje pa je zbudil tudi literarni zgodovinar in sociolog Hans May-er, ki je 17. junija predaval o Ernstu Bloc-hu, filozofu in estetiku (7. julija se bo evropska kulturna in predvsem filozofska javnost spomnila 100-letnice njegovega rojstva, podobno kot se je 13. aprila Lu-kacsove) in njegovo predavanje v novem miinchenskem kulturnem središču Gasteig na Rosenheimerjevi ulici je pomenilo začetek štiridnevnih spominskih svečanosti, naslovljenih s Spuren (Sledi), kot je ime ene Blochovih filozofskih knjig, berljive tudi kot vznemirljivo leposlovje.
Knjižnica kot središče kulturnega doma
Pri Gasteigu smo torej, neobičajnem kulturnem in kongresnem domu v izgradnji, kjer že domujejo konservatorij Richarda Straussa, munchenska ljudska univerza, mestna knjižnica in od 1. julija tudi filharmoniki. Več kot sto kulturnih dogodkov (tudi nekonvencionalnih, kot so perfor-mance, glasbene, gledališke in plesne delavnice) se zvrsti v njem vsak mesec, poseben pečat pa daje tej ustanovi tudi velika knjižnica z bralnicami. Neverjeten občutek domačnosti ponuja to središče zato; brez težav se je moč »naseliti« med knjigami in tukaj se ponuja tudi primerjava z ljubljanskim Cankarjevim domom. Brez velike sodobne knjižnice (tudi z audio in videoteko ter priročnimi fotokopirnimi stroji) je CD vendarle torzo: »tovarna« prireditev je, ne pa dom za večurno, celodnevno srečavanje z umetnostmi.
So se Miinchenčani že navadili nanj? So in niso, kajti v soboto, ko je odprta le ena bralnica, diskretno dostopna z dvigalom iz stranskega vhoda, je bil pisec tega besedila eden med samo šestimi obiskovalci. Na knjižni polici je poiskal prvi in drugi zvezek 5. dela W. Benjaminovih zbranih del in se zamislil nad zapisanim v njih: »Interier je pribežališče umetnosti, fCeste so stanovanje kolektiva. Pasaža je velemestni salon (cesta se v njej izkaže kot mebliran interijer množic).« Kaj je potem Gasteig? Tako cesta kot pasaža kot tudi interijer umetnosti, ki pa se v tej neverjetno pomnoženi munchenski obliki nikakor ne razumeva več povsem samoumevno.
S knjigami zato končajmo ta munchenski kulturni sprehod. Noč in dan izhajajo nove in stare (pa čeprav samo 2,3 leta) se povsem neslavno poslavljajo' na razprodajah. Tu je primerjava s slovenskim knjižnim trgom kot na dlani. Le dve marki (za povprečni nemški OD je to nekaj več kot dva »stara jurja«, recimo največ kakih 40 din) stanejo na razprodaji žepne knjige (tudi nekaterih znanih založb, recimo Suhr-kamp). Sklepna misel Volkerja Hageja iz uvodne študije k Nemški književnosti 1984, pred dnevi izšle knjižice stuttgartske založbe Reclam, zato pove veliko: »Da založbe tiskajo številne knjige, ne bo še dolgo pomenilo, da je literarni svet urejen.«	JANEZ	STREHOVEC
K
Mladinska knjiga,
Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Šubičeva 3
I. Komisija za delovna razmerja DSSS DO objavlja prosta dela in naloge
1.	referenta prometa žiro računa
(dva delavca)
2.	saldakontista
(dva delavca)
Pogoji pod 1. in 2. — srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj
II.	Komisija za delovna razmerja TOZD KIP objavlja prosta dela in naloge
1.	pomočnika vodje PE I b Papirnica, Titova 3
Pogoji: srednja šola ustrezne smeri; tri leta delovnih izkušenj; aktivno znanje enega tujega jezika
2.	samostojnega prodajalca v PE Domžale
Pogoja: poklicna šola papirniške, knjigotrške ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj
3.	vodje administracije I v PE Zagorje
Pogoja: srednja šola ustrezne smeri; dve leti delovnih izkušenj
III.	Komisija za delovna razmerja TOZD Koprodukcija
objavlja prosta dela in naloge
referenta za stike z državami SEV
Pogoji: srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri; eno leto delovnih izkušenj; aktivno znanje ruskega jezika
Delo združujemo za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga, DSSS, kadrovska služba, Ljubljana, Parmova 33.
Kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po odločitvi pristojne komisije za delovna razmerja.
3-5692
Delavski svet
ČZP Kmečki glas
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (ni reelekcija)
— vodje kadrovsko-pravnega oddelka
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: visoka izobrazba - PF; 3 leta delovnih izkušenj pri enakem ali podobnem delu; komunikativnost; poznavanje osnov kmetijsko-zemljiške zakonodaje
Mandat traja 4 leta. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Stanovanj ni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana — razpisna komisija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-5683
Semenarski kombinat Semenarna, n. sol. o., Ljubljana, Gosposvetska 5
1. TOZD Trgovina
objavlja dela in naloge
1. referenta — izvoz—uvoz
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba splošne (gimnazija) ali ekonomske smeri
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleški ali nemški)
—	poznavanje predpisov s področja finančnega poslovanja
—	dvomesečno poskusno delo
2. DSSS
2. pravnega referenta
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba pravne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	pravosodni izpit
—	dvomesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas, s 'polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor do 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-5691
gorenje ;
Gorenje, Gorenje SOZD, o. o.,
Titovo Velenje
Delavski svet Gorenje SOZD ponovno razpisuje imenovanje
1.	podpredsednika PO SOZD za področje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov
2.	podpredsednika PO SOZD za področje marketinga
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne:
pod 1. in 2. - visokošolska izobrazba ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju
Pri izbiri bo delavski svet upošteval moralno-poli-tične vrline kandidatov.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo delavci imenovani za 4 leta.
Nudimo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS splošni posli, sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-5684
fcL
tetino impex
DO Tehno—lmpex, p. o., izvoz—uvoz, Ljubljana, Kersnikova 2
Po sklepu odbora za delovna razmerja zaposlimo
ekonomista
za vodenje oddelka za zastopanje in konsignacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	končana VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost
—	3 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah zastopanj in konsignacij
—	zunanjetrgovinska registracija
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Tehno-impex Ljubljana, Kersnikova 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-5693
Delovna organizacija Gornji Ibar,
TOZD Trgovina iz Rožaja
na podlagi skleca delavskega sveta TOZD Trgovina št. 6996/42 z dne 19. aprila 1985
razpisuje
oglas
za prodajo poslovnega prostora v Vrčinu pri Beogradu.
Poslovni prostor bomo prodali na podlagi zbiranja pisnih ponudb.
Prostor sestavljajo:
—	zaprt skladiščni prostor ~	3.000	m2
—	upravna zgradba	240	m2
—	recepcija	70	m2
—	odprt skladiščni prostor, betoniran z armiranim
betonom	8.000 m2
—	vratarnica
—	TS 10/04	5	m2
Skupen zemljiški kompleks (ograjen)	13.591 m2
Začetna vrednost skladiščnega in prodajnega prostora je 450.000.000,00 din.
Ponudbe sprejemamo 30 dni po objavi.
Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil večji znesek in ugodnejše plačilne pogoje. Kupca bo komisija izbrala v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Objekte si lahko ogledate vsak delavnik od 7. do 15. ure. Za ogled in druge informacije se obrnite na naslov: RO Gornji Ibar, OOUR Trgovina — Poslovni centar, Beograd — Dorčol, Tadeuša Koš-čuškog 68, tel. 622-522, Čedo Magdelič ali RO G. Ibar, OOUR Trgovina, Rožaje, ul. M. Tita bb, tel. (084) 54-110, lokal 13, Šačir Fetahovič, telex YU G. Ibar 61-189.
Ponudbe pošljite na naslov: RO Gornji Ibar, OOUR Trgovina Rožaje - Komisiji za prodaju poslovnog prostora Vrčin, 84310 Rožaje.
Oglas bo objavljen v Politiki, Dnevniku iz Novega Sada, Delu, Oslobodjenju, Vjesniku in Uradnem listu SFRJ.
igmp	Q
8mAC3DgC30
n. sol. o.
TOZD Savaprojekt
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in
nalog
1.	pomoč pri vodenju poslovanja TOZD
2.	diplomiranega inženirja strojništva — smer energetika
za opravljanje zahtevne obdelave in sodelovanja pri projektiranju
3.	maketarja
za opravljanje del in nalog plastičnega projektiranja
Pogoji: pod 1. — visoka šola ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 2. - visoka šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom pod 3. - srednja šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Če ste pripravljeni svoje znanje uporabiti pri opravljanju navedenih delovnih nalog, vam lahko nudimo:
zanimivo in ustvarjalno delo; strokovno izpopolnjevanje; stimulativne osebne dohodke glede na ustvarjalnost pri delu
Izbrani kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Kandidate, ki jih zanima navedeno področje dela, vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 d,neh na naslov: IGMP Sava, TOZD Savaprojekt, CKŽ 51, 68270 Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili-v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
3-5682
ČGP Delo, TOZD Prodaja, Ljubljana, Titova 35
objavlja
po sklepu delavskega sveta TOZD
javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
—	tovorno vozilo TAM 60 C 5 F z izklicno ceno
450.000.	00 din
—	tovorno vozilo TAM 60 C 5 F z izklicno ceno
380.000.	00 din
—	tovorno vozilo TAM 60 C 5 F z izklicno ceno
400.000.	00 din
—	tovorno vozilo TAM 60 C 5 F z izklicno ceno
550.000.	00 din
—	tovorno vozilo TAM 60 C 5 F z izklicno ceno
450.000.	00 din
—	kombi IMV — tovorni, z izklicno ceno 150.000,00 din
Javna licitacija bo v torek, 9. 7. 1985, ob 10. uri v Ljubljani, Kurilniška ulica 10. Ogled vozil je mogoč uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni zajet in ga plačajo kupci posebej.
Predstavniki delovnih organizacij morajo pred pričetkom licitacije predložiti pismeno pooblastilo in barirani ček. Drugi udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene posameznega vozila.
Licitacija bo po sistemu »videno — kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
29-3952
SOZD IMP, DO IKO - Industrija kovinske opreme, n. sol. o., Ljubljana,
Delovna skupnost skupnih služb, Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 14
objavlja
prosta dela in naloge
1.	samostojnega referenta v knjigovodstvu II (2 delavca)
za delo na saldakontih Pogoja:
—	dokončana srednja ekonomska šola
—	2 leti delovnih izkušenj
2.	vodje stroškovnega knjigovodstva (1 delavec)
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pggojev v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD IMP, DO IKO, DSSS, Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 14, splošno kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
3-5690 I
Komisija za delovna razmerja
Medicinske fakultete v Ljubljani
objavlja
prosta dela in naloge
1.	strokovnega delavca z visoko izobrazbo-zdravnika
na inštitutu za anatomijo, za določen čas (do izbire delavca na dela in opravila asistenta)
2.	višjega tehničnega delavca
na inštitutu za biokemijo za nedoločen čas
3.	laboratorijske delavke - snažilke
na inštitutu za fiziologijo, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
4.	nižje tehnične delavke — snažilke
na inštitutu za sodno medicino, za nedoločen čas
5.	nižjega tehničnega delavca — gojilca živali
na inštitutu za mikrobiologijo za nedoločen čas
6.	nižje tehnične delavke - snažilke,
na inštitutu za patološko fiziologijo, za nedoločen čas
Pogoji:
pod 1 medicinska fakulteta — odsek za splošno medicino, opravljen staž in strokovni izpit, trimesečno poskusno delo
pod 2. višja strokovna izobrazba biološke ali kemijske smeri, trimesečno poskusno delo pod 3.-6. osnovna šola, priučitev na dela in opravila, trimesečno poskusno delo
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pisne ponudbe, kolkovane s 4 din, sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2 8 dni po objavi.
3-5694
Zakaj toliko zaprtih bančnih okenc?
Čeprav je bančnih okenc premalo, so nekatera zaprta zaradi pomanjkanja uslužbencev
LJUBLJANA, 2.. julija - V najbolj izpostavljenih bančnih enotah ljubljanske Gospodarske banke za Bežigradom in v Šiški bodo do konca leta odprli dodatnih 20 bančnih okenc. S tem bodo izboljšali bančne storitve in skrajšali vrste, vendar za to potrebujejo precej novih uslužbencev.
Fluktuacija delavcev v ljubljanski Gospodarski banki na leto dosega okoli 10 odstotkov, precejšnje pa je tudi število porodniških in bolniških izostankov. saj gre za mlad, pretežno ženski kolektiv. Na bolniških izostankih je tudi do 47 odstotkov vseh zaposlenih. Trenutno je v osrednji banki na Trgu revolucije zaradi pomanjkanja uslužbencev zaprtih nekaj bančnih okenc, tako da je bančni servis precej okrnjen.
V oddelku za poslovanje z občani pripravljajo načrt prenove v pritličju osrednje banke, kjer bodo pridobili IS novih bančnih okenc.	M. R.
V drobnem gospodarstvu še ni opaziti večjega zagona
Število zasebnih obratovalnic se v Ljubljani počasi povečuje, vendar število zaposlenih v njih upada — Izvršni odbor P MK SZDL o štipendijah
LJUBLJANA, 2. julija — Drobno gospodarstvo v Ljubljani se ne razvija tako, kot bi želeli, saj se razmere kljub sprejetim ukrepom in stališčem le počasi spreminjajo, so ugotovili na današnji seji izvršnega odbora predsedstva MK SZDL. Število zasebnih obratovalnic se sicer povečuje; konec lanskega leta je bilo v Ljubljani 5195 samostojnih obrtnikov, ki so zaposlovali 5523 delavcev. Vendar število zaposlenih na obratovalnico vztrajno pada.
Na področju osebnih storitev se ni dosti spremenilo; v novih soseskah so še vedno prazni prostori za preureditev v lokale. Vse prazne prostore bi bilo mogoče takoj prodati za bifeje (število bifejev se je v zadnjih dveh letih že tako močno povečalo), drugi obrtniki, ki bi jih v takšnem okolju potrebovali, pa za nakup lokala ne morejo spraviti skupaj dovolj denarja.
Nič bistvenega ni bilo storjenega tudi za pospeševanje enot drobnega gospodarstva v združenem delu, kajti nekatere olajšave pri investiranju za ustanavlja- ! nje novih enot za gospodarstvo niso dovolj spodbudne. Odbor j za drobno gospodarstvo pri gospodarski zbornici ljubljanskega
Jeseni bo Ljubljana dobila tovorni terminal za tovornjake
Otvoritev prve etape Viatorjevega terminala na Rudniku bo 27. septembra — Prostora bo za 600 tovornjakov
LJUBLJANA, 2. julija — Ob koncu septembra — najverjetneje 27. — bodo slovesno odprli zgrajeno prvo etapo tovornega terminala na Rudniku. V njem bo prostora za 600 tovornjakov, poleg tega pa tudi pralnica in mazalnica zanje. Kot so povedali na današnjem pogovoru z novinarji, bodo za gradnjo samo prve etape odšteli 2,16 milijarde dinarjev, ki jih je investitor, delovna organizacija Viator tozd Ljubljana tovorni promet, zbral v glavnem s pomočjo bančnih posojil in z združevanjem denarja v okviru sozda Integral.
S septembrsko otvoritvijo gradnje še ne bodo končali, saj sta predvideni še dve etapi. V drugi, začeli naj bi jo leta 1986. končali pa leta 1990. bodo zgradili bencinsko črpalko, dogradili in dokončno uredili upravno-promctno stavbo, kosovno skladišče in stavbo družbenega standarda, v kateri bosta ambulanta ter jedilnica. Kot smo lahko slišali, bo gradnja druge etape tovornega terminala na podlagi sedanjih cen stala nekaj več kot 800 milijonov dinarjev.
• V Viatorjevem tovornem terminalu bodo lahko poiskali pomoč tudi vozniki tovornjakov drugih slovenskih, jugoslovanskih in tudi tujih prevozniških organizacij.
Za zdaj pa je še vedno negotova gradnja tretje etape. Znano je namreč, kaj naj bi naredili, v Viatorju pa še ne vedo, kje naj bi dobili denar. Kot pravi direktor Viatorja Jože Štamcar, naj bi v tej etapi zgradili manjši hotel za voznike, ki bi v terminalu prenočevali, prekladalne postaje in dokončno uredili tako imenovani roli on sistem za prekladanje s tovornjaka na tovornjak oziroma na vlak.
Z otvoritvijo prve etape tovornega terminala bo skoraj popolnoma urejenih okoli osem hektarov površine od skupno 13 hektarov, kolikor jih naj bi obsegal ob koncu ureditve.
DEJAN VODOVNIK
območja je predlagal, naj bi v Ljubljani proučili, ali ne bi kazalo za ustanavljanje enot imeti posebnega sklada.
V Ljubljani so sicer opredeljene lokacije za obrtne cone, vendar dlje od načrtov še niso prišli. Obrtnika, ki ima denar za delavnico, namreč zanimata cena in kdaj bo lahko do delavnice prišel, pri tem pa so v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami prepočasni. Izvršni odbor je podprl predloge gospodarske zbornice.
Izvršni odbor P MK SZDL je danes pregledal tudi prve razprave o osnutku sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Še posebej je nedopustno, da
je osnutek prišel v javnost brez obrazložitve in izračunov, kaj bodo spremembe pomenile. V samoupravnih skupnostih za zaposlovanje Ljubljana so po zdajšnji oceni izračunali, da bi se nekaj kadrovskih štipendij celo znižalo, in sicer za učence in študente, ki se šolajo v kraju bivanja. Člani izvršnega odbora predsedstva MK SZDL so menili, da je to nedopustno. Pri določilu o zaposlovanju pripravnikov štipendistov je treba vztrajati, da je lahko zaposlovanje za določen čas zgolj izjema, praviloma pa jih je treba zaposliti za nedoločen čas. V Ljubljani naj bi del združenih sredstev za štipendiranje usmerili kadrovsko oziroma razvojno. Na ta način bi začasno blažili pomanjkanje štipendij na tistih področjih, kjer kadrovskih štipendij ne podeljujejo, na primer za kmetijstvo. Najti bi bilo treba tudi poseben sklad za štipendiranje izjemno nadarjenih mladih ljudi.
MIHAELA ŽITKO
Na Viču primanjkuje dobrih delavcev za vodilna mesta
Delovna skupina CK ZKS je obiskala sedem 00 ZK na Viču -Komunisti niso zadovoljni z načinom urejanja ekonomskih odnosov
LJUBLJANA, 2. julija — Zagotovitev zadostnega števila dobrih kadrov, izboljšanje organizacije dela, posodobitev strojev in tehnologije ter boljše sodelovanje med znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in združenim delom so med najpomembnejšimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, da bi viško gospodarstvo doseglo želene uspehe. Komunisti pa se bodo trudili, da bi jih čim prej uresničili.
Vsaj tako so poudarili na da- \ V viških delovnih kolektivih našnjem sestanku delovne skupi- težko dobijo mlade in sposobne ne CK ZKS — vodil jo je izvršni ljudi za vodilna delovna mesta, sekretar predsedstva CK ZKS za ! prav tako pa primanjkuje tudi kadrovska vprašanja Ivan Godec dobrih '
• Komunisti v delovnih organizacijah v gospodarstvu, ki jih je te dni obiskala delovna skupina CK ZKS, so opozorili predvsem na način urejanja ekonomskih odnosov; menijo namreč, da ta vodi v preveliko stopnjo centralizacije. V osnovnih organizacijah ZK v družbenih dejavnostih pa so najbolj poudarjali, da so osebni dohodki v teh dejavnostih prenizki.
— s člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Vič-Rudnik. V zadnjih dneh je ta delovna skupina obiskala osnovne organizacije ZK v šestih viških delovnih kolektivih in eni krajevni skupnosti.
kvalificiranih delavcev, zlasti v kovinski industriji. Zato bodo morali v delovnih kolektivih storiti več, da bi si dolgoročno zagotovili kadre, ki jih potrebujejo. Hkrati bo treba v javnosti bolj popularizirati poklice, za katere se mladi ne odločajo v zadostnem številu, a je razvoj teh dejavnosti prvi pogoj za načrtovan gospodarski razvoj.
Največji problem osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih pa je, da njihovo delo ni dovolj živahno. Poživili bi jih lahko, če bi del krajanov, ki so zdaj organizirani v osnovnih organizacijah v svojih delovnih kolektivih, organizirali v krajevnih skupnostih.
LJIUANA DJERIČ
MALA ANKETA
Poletna šola računalništva za slovenske in tuje dijake
LJUBLJANA, 2. julija — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Gibanje znanost mladini sta pripravila že tretjo poletno šolo računalništva. Odziv nanjo je vsako leto večji. Letos so morali odkloniti kar lepo število slovenskih srednješolcev, vendar pa se programov, ki potekajo v Ljubljani, udeležuje tudi sedem dijakov iz Trsta in Gorice, devet iz ZR Nemčije in šest iz Poljske. Poletna šola je za razliko od podobnih dogajanj med letom brezplačna, saj jofinančno podpira tudi slovenska računalniška industrija.
ROMAN DORN, asistent na fakulteti za elektrotehniko: »Poletna šola računalništva je plod sodelovanja sekcije za računalništvo pri Gibanju znanost mladini, Fakulteta za elektrotehniko in Inštituta Jožef Stefan. In-tertrade in Iskra Delta sta finančno ponudili sodelovanje in opremo, tako da smo letos lahko izbrali 70 udeležencev. Od teh je deset Ljubljančanov, ostali so iz drugih krajev. Slovenske udeležence smo izbrali med najuspešnejšimi z republiškega tekmovanja mladih raziskovalcev in s tekmovanja v računalništvu. Učenci imajo na voljo sedem različnih programov: največ zanimanja je za program umetne inteligence in za C jezik.«
M ARINO SEDE VCIČ, dijak iz Trsta: »Prihajam s tržaške srednje šole Jožef Stefan. S poletno šolo, kamor smo iz Trsta prišli trije, sem zadovoljen, čeprav bi si želel, da bi lahko delal na zahtevnejšem in zmožnejšem mikroprocesorju. Za začetek je mikro-procesor6800sicerdober,pričakujem pa, da bomo v prihodnjih dneh prešli na drug računalnik. Pri nas imamo na šoli nekaj računalnikov, čeprav v učnem programu računalništva ni. Dva učitelja nas poučujeta ob svojem rednem delu in tako tešita naše računalniške ambicije.«
JACEK WALKOWICZ, študent elektronike iz Poljske: »Pri nas nimamo toliko možnosti za pouk računalništva, kot jih že imate tukaj. Le redki imajo doma računalnike, na fakulteti pa, kjer sem študent informacijskih sistemov, smo podkovani bolj teoretsko kakor praktično. Prav zato mi je vaša poletna šola dobrodošla. Predavanja poslušamo v angleščini, vesel pa sem tudi izmenjave znanja in predvsem svežih informacij. Te so pri nas precej za časom, saj imamo literaturo, ki je vsaj dve leti stara. Pri hitrem razvoju računalništva se taka zamuda zelo pozna.«
TOMISLAV DO VIC, demonstrator na poletni šoli računalništva: »Na
poletni šoli sem demonstrator programa za strojni jezik. Opažam, da imajo udeleženci različno raven znanja, vendar izjemno hitro dojemajo in delajo, tako da jim je v dveh dneh uspelo obvladati snov, ki bi jo sicer morali delati teden dni. Moti pa jih, da morajo za zdaj delati še na mikroračunalni-škem šolskem sistemu, ki je zanje vendarle malo preveč preprost. Delovni umik je napet, saj so za računalnikom ves dan, razen dveh ur opoldne.«	LADA ZEI
Slike: Janez Zrnec
PO SLOVENIJI
Otvoritev novega športnega objekta v Šmihelu
NOVO MESTO, 2. julija — Pri domu starejših občanov v Šmihelu so odprli novo dvostezno balinišče, ki bo na voljo oskrbovancem doma, kot tudi drugim občanom iz sosednjih krajevnih skupnosti. Športni objekt je izročila v uporabo direktorica Lojzka Potrč, ki je rekla, da v bližnji prihodnosti nameravajo športni objekt pokriti, tako da bi ga lahko uporabljali tudi ob slabem vremenu. Ob otvoritvi so pripravili tudi balinarski turnir, kjer so se štiri ekipe iz novomeških krajevnih skupnosti pomerile za prehodni pokal 4. julij, ki ga je pripravil organizator — dom starejših občanov. Vrstni red: 1. KS Novo mesto Center, 2. .KS Bršljin, 3. KS Ločna, 4. KS Drska. (S. D.)
Danes v Kranjski gori koncert pihalcev iz Gorij in kresovanje
KRANJSKA GORA, 2. julija - V Kranjski gori bodo jutri, ob 18. uri pripravili'promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij ter nastop folklorne skupine KUD Jaka Rabič — Mojstrana, ob 21. uri pa se bo za hotelom Larix pričelo kresovanje, ki ga bo pripravilo Turistično društvo Kranjska gora. (V. F.)
Črnomaljska mladina se spet bolj zanima za delo v MDA
ČRNOMELJ, 2. julija - V nedeljo, 7. julija, bo odpotovala iz Črnomlja na zvezno MDA Negotin 85 črnomaljska mladinska delovna brigada. V brigadi bo 50 brigadirjev. Jedro brigade so štipendisti črnomaljskih delovnih organizacij. V dogovoru z delovnimi organizacijami in mladimi so se odločili, da naj bi jedro brigade oblikovali na ta način. Brigadirji bodo ostali na MDA do 3. avgusta. »Naša brigada bo odšla na delo popolna. Da smo to dosegli, smo organizirali vrsto pogovorov z mladimi in jih skušali pritegniti k temu, da se
vključijo v prostovoljno mladinsko delo. Izredno obširno populariziranje MDA je obrodilo sadove, tako da nimamo težav s številom. Številnejšemu vključevanju mladih iz delovnih organizacij smo se izognili, da ne bi ovirali stabilizacijskih prizadevanj in delovnega procesa. Najboljše v tovarnah težko pogrešajo, slabih pa tudi mi ne maramo,« pravi predsednica OK ZSMS Črnomelj Verica Marušič. (M. D.)
Polni hoteli v Kranjski gori
KRANJSKA GORA, 2. julija — V Kranjski gori napovedujejo rekordno turistično sezono. Na območju krajevne skupnosti je trenutno okoli 2000 gostov, kolikor jih ni bilo v tem času še nikdar doslej. Hoteli so povsem zasedeni, počitniški domovi pa polovično. Samevajo le zasebne sobe. Medtem ko se je prejšnja leta prava letna sezona v hotelih začenjala šele 10. julija, so bili letos precej polni že sredi maja. Tako bo vse do konca septembra, prejšnja leta pa so letno sezono zaključevali že sredi avgusta. Za tako zasedenost so poskrbeli tuji gostje, med katerimi so predvsem Angleži in Nizozemci. (V. F.)
Rojstva
LJUBLJANA: V ponedeljek se je v Ljubljani rodilo 9 otrok, od tega 6 deklic in 3 dečki. Oba rekorda v teži sta tokrat pobrala fantka; najtežji je zbrat 4280 gramov, najlažji pa 2780 gramov. Prvi se je rodil v stari porodnišnici, drugi pa v Kliničnem centru. (R. D.)
Pogrebi
LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci Še zadnjič poslovili od 76-letnega upokojenca Albina Tavčarja (ob 8.30); 81-letne upokojenke Verone Kolenko (ob 10. uri); 78-letne upokojenke Olge Wernig (ob 11. uri); 56-letnega upokojenca Jožeta Kneza (ob 14. uri); 66-letnega upokojenca Avgusta Tometa (ob 15. uri); 73-letnega upokojenca Adalberta Šuštaršiča (ob 16. uri) in 22-me-sečnega Dejana Gajšta (ob 17. uri).
VIC: Danes ob 12. uri bo na viškem pokopališču pogreb 88-letne upokojenke Alojzije Košir, pogreb 83-letne Ivanke Ciuha pa bo ob 13. uri. (R. D.)
Na kratko
Predstavitev afriške folklore
•	LJUBLJANA, 2. julija -Zveza afriških študentov iz Ljubljane in klub Valentino pripravljata jutri, 3. julija, v klubu Valentino predstavitev afriške folklore. Na prireditvi, ki se bo začela ob 22. uri, bo sodelovalo več kot 10 afriških študentov, program pa bo spremljala afriška glasba. (D. V.)
Razstava del Vladimirja Pirnata
•	LJUBLJANA, 2. julija - V prostorih turistične agencije Mercator Turist v Tavčarjevi 6 bo do 2. avgusta odprta razstava olj akademskega slikarja Vladimirja Pirnata. Avtor razstavlja enajst del.
Š. V.
RADAR
AOV
to poletje v emoni cenejši za
30%!
Alpi		Alpi
pomarančna		pomarančna
krema		krema
100 g		25 g
44,73 din		13,26 din
		
		****** ^t-rr
Alpi		Alpi
z rižem		z rižem
90 g	|	25 g
44,03 din		12,51 din
		
Alpi		Alpi
z lešnikom		s kakavom |
30 g		100 g
18,83 din	\ l	51,73 din |
Aemona ljubljana
^^37 s svojimi trgovskimi organizacijami
DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85
DELO - KOMPAS POLETJE 85 - 5. KOLO
14 TEDNOV: BOGATE NAGRADE BRALCEM
Sodelujte v naši nagradni igri. Danes objavljamo drugi in tretji del kupona 5. kola. ki je znak naše akcije Delo - Kompas -poletje 85. Sestavljenko nalepite na dopisnico ali pa kupon vložite v kuverto, priložite odgovor na nagradno vprašanje, ki ga bomo zastavili v petek, ne pozabite napisati Se ime. priimek in naslov, ter vse skupaj pošljite na naslov:
Delo — Kompas — poletje 85, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, Titova 35.
Upoštevali bomo le tiste kupone. ki bodo v našem uredni-' štvu v ponedeljek. 8. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v torek, 9. julija. Čaka vas pet bogatih nagrad:
1.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Dubrovniku (zasebne sobe) — darilo Kompasa
2.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hercegnovem (zasebne sobe) — darilo Kompasa
3.	Enotedensko letovanje za 1 osebo na Rogli - darilo Kompasa
4.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hotelu Pohorje, Slovenj Gradec — darilo Kompasa
5.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Marina Trogir (zasebne sobe) — darilo Kompasa
6.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
7.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
8.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
Mostarji potrebujejo hotel
Na Mostu na Soči so začeli turizem razvijati na ljubiteljski ravni — Sedanji hotel ima premalo postelj, pa tudi sicer ne ustreza več potrebam
MOST NA SOČI, 2. julija — Na Mostu na Soči so se turizma lotili nekoliko drugače, kot je pri nas običaj. Graditi so ga Začeli na ljubiteljski osnovi, pri ljudeh. Domala v vsakem od okoli 200 gospodinjstev Mosta na Soči in bližnjih vasi imajo vsaj po enega ljubiteljskega turističnega delavca, ki se po svojih močeh trudi, da bi bil kraj privlačnejši, prijetnejši za vsakdanjo ali občasno bivanje v njem. Na ramenih teh zagnancev pa sloni tudi ena največjih poletnih turističnih prireditev pri nas, mostarska »Noč na jezeru«, ki si jo vsako leto ogleda po več tisoč ljudi od vsepovsod.
Ljubiteljska turistična dejavnost Mosta na Soči pa ima precej skromno zaledje gostinskih objektov. Velika pridobitev za kraj je v zadnjem času sicer bila naložba gostilničaija Ivana Šterka, ki je nad jezerom zgradil novo gostišče. Prijetni sta tudi stari gostilni Vuga in Skrt, edini. ki sta se ohranili od sedmih predvojnih gostinskih hiš v tem kraju. Izredno lepo lego pa ima tudi mostarski hotel s 36 turističnimi posteljami. Vse to pa žal ne zadošča, da bi kraj turistično zaživel tako, kot si zaradi svojih izrednih naravnih lepot zasluži.
Kaže. daje sedaj na potezi Kompas, katerega enota je tudi hotel Soča na Mostu na Soči. Potrebne bodo precejšnje naložbe, kajti mostarska hotelska'hiša, takšna kot je
sedaj, ne ustreza več potrebam sodobnega turista. »Hotel ima predvsem premalo ležišč, njegov prenočitveni del pa je tudi sicer bolj slabo opremljen. Kopalnico ima le deset sob, so pa še druge pomanjkljivosti,« je povedal Marko Peternel, poslovodja hotela Soča. Kljub
• Nagrade za akcijo DELO — KOMPAS - »POLETJE 85« so prispevali: GORENJE, Titovo Velenje, HP KOLINSKA, Ljubljana, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, ASTRA, blagovnica Bežigrad, ELEKTROTEHNA, Ljubljana, LIP -Bled, ALPINA Žiri, ISKRA DELTA, Ljubljana.
majhnemu številu postelj pa ima mostarski hotel največjo restavracijo v tolminski občini. »Pod streho lahko spravimo 300 ljudi, za približno toliko pa je prostora tudi na našem vrtu. Precej pohval je deležna tudi hotelska kuhinja,« je Marko Peternel razložil zakaj se organizatorji večjih prireditev na Tolminskem najraje oglašajo pri gostincih
na Mostu na Soči.
Medtem ko se na Kompasu pripravljajo na naložbe v razširitev in posodobitev hotela, pa ljubiteljski turistični delavci uresničujejo svoje načrte. »Poleg vrste pobudniških akcij, s katerimi smo želeli spodbuditi turistično dejavnost v spodnjem delu Tolminske, smo se letos odločili še za nekaj naložb v ureditev okolja Mosta na Soči. Izdelali smo načrt za naravno kopališče na Idrijci, ki ga bomo letos ob pomoči nekaterih gostinskih organizacij delno izpeljali. Soške elektrarne pa so pripravile načrt utrditve brežin jezera, okoli katerega že urejamo peš poti in dostope, ki jih bodo veseli
predvsem ribiči,« je začeta dela naštel podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rado Taljat. »Ker v kraju ni večjih delovnih kolektivov, ki bi nas denarno podprli, si pač največ pomagamo s prostovoljnim delom. Na »Noč na jezeru« se nas okoli 25 najbolj zagretih pripravlja celo leto, na dan prireditve pa pritegnemo k sodelovanju več kot 600 ljudi,« je razložil predsednik turističnega društva iz Mosta na Soči Rajko Skrt. Krajani Mosta na Soči pa so lani za svoja prizadevanja za oživitev turizma zaslužili televizijski turistični nagelj.
KATJA ROS
• GORENJE — eden največjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov z mednarodnim kakovostnim nivojem; 60 odstotkov izdelkov izvažamo na zahtevna, tehnološko visoko razvita tržišča. Proizvodi GORENJE nosijo ateste in znake za kakovost več kot 20 držav sveta. Veliko centralno skladišče rezervnih delov in široko razvejena servisna mreža. Popravilo aparata najkasneje v 3 dneh, za zamrzovalnike v 48 urah. Dežurna servisna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih.
MALI GOSPODINJSKI APARATI, KI SO NAGRADE V AKCUI DELO - KOMPAS - »POLETJE 85«, SO TUDI IZDELANI V GORENJU.
Darilo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo — Kompas - poletje '85 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete tudi eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so: Jana, Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin, Moj mikro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali eno od nagrad pokrovitelja akcije Kompas Jugoslavija. Drugo nagrado pa bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi.
Nagradi tega tedna sta:
1.	Tridnevno Kompasovo srečanje za 29. november za 1 osebo
2.	Dvodnevni izlet v septembru na Vis Nagradi nista vnovčljivi niti prenosljivi.
>?*«*) NAROČILNICA

Ime in priimek...........................................
Ulica, zaselek, hišna št.................................
Poštna št..........pošta.................................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če po štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
ČGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana (»DELO poletje 85«)
J. P. Bastid—M. Martens
Lov na senco
rt primeru ga torej Jacquot pozna s pri-Gosselin. Toda nikoli, nikoli ga ne bi
33. nadaljevanje
»No,« je pomislil Toutblanc, »to mu lahko povem.«
»Vedite, daje doktor Jacquot kroničen uživalec opija. Ko sem ga osebno zasliševal, se je neke noči prebudil iz sanj, ki so bile še posebej dramatične: v njih ga je zasledoval neki Bijart...«
»Bigeard, general?«
»Ne. Ne general. Neki Bijart pač. Neki Bijart, ki je potem postal Sorel in ki hoče njegovo glavo... In nato, po preobratu, ki je v sanjah tako pogost, je on, Jacquot. začel zasledovati Bijarta na Pariškem sejmu. Skratka, blodna pripoved brez velikega pomena. Jacquot je narkoman. Kakršnekoli že so njegove odlike, je kot človek, ki je vdan mamilom, proti svoji volji prisiljen, da se srečuje z dvomljivim svetom prodajalcev mamil. Zaradi tega smo ga obdržali v priporu.«
Potrkalo je na vrata.
Bil je natakar. Ceremonialno jima je postregel in se nato diskretno umaknil.
Njegov mali balet je dal Gosselinu priložnost, da se je pomiril in skoraj udušil strah, ki mu ga je zbudilo Toutblancovo razkritje. Jac-quot ga je poznal samo s priimkom Bijart. V skrajnem primeru ga morda pozna tudi kot Gosselina, če je po naključju naletel na njegovo fotografijo v regionalnem tisku. A to je malo verjetno... Prav, vzemimo najslabšo možnost in recimo, da je videl fotografijo in da je spoznal svojega nekdanjega pacienta. V naj-
slabšem
imkom Gossettn. toda nikoli, nikoli ga mogel poznati kot Sorela.
En sam človek je poznal ta priimek. Človek, ki se lahko zanj še zanima: Sthaurer. In Gosse-lin je začel slutiti mahinacijo. O Sthaurerju je vedel vse. On ga je oblikoval, dobro je vedel, česa je sposoben. Pogledal je policaja.
»Jacquot je torej narkoman. Hud udarec za Lelievra. Kaj boste storili?«
V njegovem glasu je bila ravno prava mera malomarnosti in nož za ribe je sukal mojstrsko.
»Oh, še naprej ga bom zasliševal. Jutri bo bolj svež. Morda nam bo povedal, kje se oskrbuje. Potem se bom še natančneje pozanimal za zveze njegove pacientke gospodične Millot. Tudi ona se je sukala v čudnih krogih. Vse to se morda povezuje...«
»Mislite?«
»Vse je mogoče, gospod Gosselin. Vsekakor lahko za zdaj napredujemo le v to smer. Bolje kot nič. Sicer pa poznate naše metode. Potrpežljivi smo in oklenemo se najmanjšega indica. Nikoli ne veš ...«
Odprla sta tretjo steklenico šampanjca.
»Ubogi Jacquot! Kljub vsemu ga ne boste zadrževali v nedogled?«
Toutblancu se ni mudilo. Zdaj je on na vrsti, da čaka na nasprotnikovo potezo, in Gosselin se je tega zavedal. Trdo igro je igral. Privoščil si je torej majhen premor.
»Kaj bi vas veselilo naprej? Sir ali pa kar desert? Čudovit ledeni sufle s čokolado imajo.«
»Bil bi za sufle.«
Gosselin je pozvonil. Prišel je natakar, sprejel naročilo in neslišno izginil.
»Vidite, na ugled najinega prijatelja Leličvra mislim. Že zločin ga je hudo prizadel in če se bo zvedelo še to, da je njegov družabnik narkoman, si klinika ne bo več opomogla.«
Toutblanc ni odgovoril. Nastala je tišina. Dobila sta desert. Gosselin se je trudil z njim, vendar se mu je zdelo, da požira slamo. Toutblanc je začutil, daje prišel trenutek, da preide v akcijo.
»Razumem vašo vznemirjenost, dragi gospod. Obljubljam vam popolno diskretnost.«
Gosselinov obraz se je sprostil, vendar si je rekel, da to ni dovolj, da mora dobiti več. Začel je z žametnim glasom.
»Ali je res nujno, da ga zadržite za zapahi? Saj ne bo zbežal, stari bedak. Pustite mu njegov opij in dobite ga v roke, kadar le hočete ...«
Pomolčal je, posrečilo se mu je, da se je nasmehnil.
»Tako ga bo lahko Lelievre brez težav stisnil v kot. Torej bo popolnoma vaš.«
»Pa smo tu,« je pomislil Toutblanc. »Ta malopridnež hoče. da izpustim Jacquota zato, da bi ustregel njegovim prijateljčkom.«
Zdaj sta srkala kavo. Gosselin je čakal, nakazal je linijo, zdaj je bilo na drugem, da se pusti speljati. Sicer se bo moral vrniti k Vivi-aniju in temu bi se rad izognil.
Toutblanc je razmislil. Prikimal je in počasi rekel:
»To ni nemogoče. To sicer ni zelo zakonito in na daljši rok veliko tvegam, če se bo zvedelo, da se nisem docela posvetil morebitni zvezi, obetajočemu členu . . .«
Umolknil je, spet je srknil kavo. Gosselin bi prisegel, da je komisarjeva skodelica prazna. Udobno se je naslonil na naslonjalo majhnega divana, prevlečenega z granatnim žametom, ki je v minulih letih služil vse drugačnim razigranostim . . . Zdaj bodo sledila pogajanja, daj-dam, to je teren, ki ga pozna, to je njegov teren. Ta komisarček je navsezadnje dovolj odprt: to je znal subtilno poudariti.
Dorothy Eden
U oblemu tujca
38. nadaljevanje
»Ne, ni ti treba iti. Ne bo ti ugajalo.« Prehitro jo je skušal odvrniti. Skušal je skriti strah. Milton in Mary bosta v svojem avtomobilu, ki je posebej prirejen za Miltonov voziček in je z njim dovolj prostora le še za voznika in v sili morda še za eno osebo. Luke bi torej v svoj avtomobil vzel Lolo. Seveda bi bila Abby čisto odveč. Še pred petimi minutami ji je zatrjeval, da ga na Lolo veže le »vljudno« prijateljstvo.
Abby je preveč prizadelo, da bi jokala.
»Ne bi prenesla streljanja na kenguruje. Vseeno bi rada šla z vami. Nikoli še nisem bila tam.«
»Pusto, prazno in skrivnostno je. Zlasti še v tem letnem času. Sploh ti ne bi bilo všeč.« Luke je pogledal na uro. »Čas je, da greva, da ne zamudiva pihanja svečk.«
»Luke, zakaj si se tako spremenil?«
Videla je preblisk v njegovih očeh, v trenutni nepazljivosti ga je izdal pogled. Izražal je hudo trpljenje. Abby ni bila presenečena, saj je bila prepričana, da ji prikriva nekaj hudega. Že v naslednjem hipu je njegov obraz spet prekrila maska in z narejenim presenečenjem je rekel:
»Spremenil? Sem se res? Saj me prej nisi nikoli videla v mojem naravnem okolju. Tak sem kot Avstralec. Če ti tak nisem všeč, imaš pač smolo.« Nasmehnil se je mladostno in očarljivo, njegov nasmeh pa se ni izražal v očeh. Čisto brez razloga se je spet spomnila besed, ki ji jih je šepetal na poročno noč: »Skušaj razumeti. ..«
Vendar je bilo to preveč zanjo, zato se je nehala truditi, da bi ga razumela.
★ ★ ★
Deirdre je odprla zavoj in zavpila od veselja. S prstom je prevrnila lutko in ko se je zagugala sem in tja, je navdušeno rekla:
»A ni srčkana! Mamica, a ni srčkana! Poglej, če jo zadosti močno porinem, stoji na glavi.«
Res, lutka v obilici spodnjih kril je za kratek trenutek res obstala na glavi. Nato pa sunkovito zletela nazaj in se vrtoglavo zagugala.
Abby se je počutila, kot bi se sama gugala z glavo navzdol. Kajti nihče ni gledal Deirdre, ki je prvič pokazala naravno otroško veselje. Vsi so gledali Abby, ki je darilo prinesla.
In vsi so vedeli. Prepričana je bila, da so. Ali pa so se nalezli Loline in Lukove napetosti. Še celo kot božično drevo okrašena gospa Moffat-tova je nepremično obsedela, njeni prsti se niso več poigravali s kičastimi ogrlicami.
Nato je Lola kar se da ravnodušno rekla: »Kaj nismo včeraj nekje že videli to igračo?« Če jih malo pred tem ne bi ohromil trenutek molka, kot je ohromil malo deklico na gugalnici, nikoli nihče ne bi pomislil, da je kaj narobe.
»Da, saj veš, tam v tisti sobi na Kings Cros-su,« je Abby ravno tako mirno odgovorila. »Se spominjaš, da mi je bila všeč? Že takrat sem si rekla, da bom šla nazaj in jo kupila Deirdre za rojstni dan.«
»In ... Je bilo vse v redu?« je rekla Lola.
Abby se je prisilila, da je pogledala Luka. Končno je morala ugotoviti, na čigavi strani je: na njeni ali na strani te čudne družine s še bolj čudnimi skrivnostmi. Njegov obraz pa je bil prazen, le njegov pogled je bil mračen. Morda je bil jezen nanjo, ker je prelomila obljubo. Morda je bil zaskrbljen. Nikakor pa ni bil prestrašen. Ne, Luke se ni bal. V njej se je
prebudil ponos in prisiliti se je morala, da je ostala tako mirna kot Lola.
»Popolnoma v redu. No, ne čisto, ker je gospod Mitchell umrl. Čudno naključje, kajne? In ženska, ki je delala v njegovi pisarni, zdaj dela pri gospbdični Court, ki ima trgovino z oblekami. Pravzaprav se mi je za trenutek zazdelo, da je ona gospodična Čourt.«
»Ne bodi neumna, Abby. Čisto očitno je bilo, da je leta in leta delala pri tovarnarju igrač. Imela je srečo, da je tako hitro našla drugo delo. Saj je že včeraj rekla, da bo stari gospod zdaj zdaj umrl.«
»Se pogovarjamo o neznani ženski ali o tej čudoviti igrači,« je rekel Milton s svojim običajnim stisnjenim in napetim glasom. »Kaj je res važno, kje jo je Abby kupila? Očitno je Deirdre všeč m to je za Abby lep uspeh.«
Potrudil se je, da se je kar se da očarljivo nasmehnil. Čeprav je to očarljivost le redko uporabljal, mu je bila zaradi nje Mary slepo pod vržena.
»To je nekaj čisto drugega,« je rekla Deirdre, ki je z obrazom med rokami opazovala majhno gugajočo se postavo. »Ni koristno. Sovražim koristna darila.«
»No, to je pa slab poklon zame,« je rekla Lola. »Sinoči sem mislila, da ti je nova obleka kar všeč.«
»In jaz sem ti dqla tisto lepo ogrlico,« je rekla gospa Moffat zvončkljaje in cingljaje. »Ne bi mogla reči, da je to darilo koristno, vseeno pa se mi zdi, da si razočarana.«
»Oh, ogrlica!« je rekla Deirdre.
»Deirdre, kako nevljudna si z babico!« je jezno rekla Lola. »Ogrlica ti je bila všeč. Saj veš, da ti je bila. Vsa darila so ti bila. Čeprav je Abbyno najbolj domiselno. Kaj takega, Abby, da si šla nazaj v tisti prostor. Najbrž te- je od strahu kar kurja polt oblivala.«
BP na Dolenjskem in v Beli krajini
18. šampionat v kolesarstvu bodo slovesno odprli drevi ob 18. uri v N. mestu — Jutri prvi start
NOVO MESTO — Drevi ob 18. uri bo član predsedstva zvezne konference SZDL dr. Marjan Rožič na glavnem novomeškem trgu slovesno odprl 18. balkansko prvenstvo v kolesarstvu. Slovesnost, na kateri se bodo predstavile tudi vse sodelujoče reprezentance — Bolgarije. Romunije. Grčije, Turčije in Jugoslavije — bodo popestrili godba Milice iz Ljubljane ter artisti na kolesih iz ČSSR. V četrtek ob 10. uri bodo v Metliki prvi štartali mladinci v ekipni vožnji.
prvenstva povedal pomočnik zveznega selektorja za mladince Ciril Krhlikar. »Sposobni so doseči vsaj drugo mesto. V ekipi bodo vozili Janez Božič (Krka),
Balkansko kolesarsko prvenstvo Championaat balkanrooe de cyc/«s/r»e
CmomeH. Me&ka. Novo mesfj 4. — 7 VE 1985
Valter Bonča (Sloga, Id), Alek-sandar Milenkovič (Bg) in Saša Stojanovič (Čukarički, Bg), rezerva je Avrel Kovač iz suboti-škega Spartaka«.
S. D.. O. G.
BAKOP — tako so bolj zvočno poimenovali največjo kolesarsko in eno izmed največjih športnih prireditev doslej na Do-lenjskem in v Beli Krajini — bodo v petek, 5. t. m., nadaljevali člani z ekipno vožnjo na 100 km
BP 1980-1984
1980	(Kranj, Jug) — člani: 1. Jugoslavija: 1. Lozev (Bolg). 5. Boroviča-nin (Jug); mladinci: 1. Jugoslavija: t. Čerin (Jug).
1981	(Gabrovo, Bolg) — člani: 1. Bolgarija. 2. Jugoslavija: 1. Romase-aniu (Rom). 3. Čerin (Jug): mladinci:
1.	Jugoslavija: 1. Lampič (Jug).
1982	(Poiana Brasov, Rom) - člani: 1. Bolgarija. 3. Jugoslavija: 1. Ka-nciopulos (Gr). 2. Pavlič (Jug): mladinci: 1. Jugoslavija, 1. S. Papež (Jug).
1983	(Konya, Tur) — člani: 1. Jugoslavija: 1. Kelesidis (Gr), 7. Čerin (Jug); mladinci: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija; 1. Petrov (Bolg), 2. S. Papež (Jug).
1984	(Atene, Gr) — člani: 1. Bolgarija, 3. Jugoslavija; 1. Kelesidis (Gr), 5. S. Papež (Jug); mladinci; 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija; 1. Petrov (Bolg),
2.	Tajmajster (Jug).
Kljub razlikam v pogledih so zdaj stvari le bolj jasne
Na posvetu predsednikov telesnokulturnih skupnosti seje razprava sukala predvsem o skupnem programu
LJUBLJANA, 2. julija — Posvet predsednikov telesnokulturnih skupnosti občin z vodstvom TKS Slovenije sicer ni odpravil vseh nesporazumov in razlik v pogledih na problematiko načrtovanja srednje in dolgoročnega razvoja, še zlasti dilem v zvezi z združevanjem sredstev za skupni program telesne kulture na ravni republike, marsikaj pa je zdaj vendarle jasnejše.
Nobenega dvoma ni, da se je na nedavni seji obeh zborov skupščine zataknilo predvsem zaradi dveh predlogov: bistveno povečanega zduževa-nja sredstev za skupni program po ponujeni projekciji v osnutkih srednjeročnega plana razvoja telesne kulture v Sloveniji in samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah telesnokulturnih skupnosti občin v obdobju 1986-90, še bolj pa predloga o razdelitvi letos razpoložljivih sredstev za posodabljanje oziroma usposabljanje Športnih centrov republiškega pomena. Obe zadevi sta take narave, da terjata veliko smisla za skupno in vzajemno, predvsem pa tudi zelo jasne in trdne informacije in tudi skrbneje pripravljeno sejo skupščine. Če je mogoče soditi po razpravi na današnjem posvetu je bilo tudi dejstvo, da so pripravljala nedavnega zbora storili nekaj nepotrebnih napak, vzrok, da je prevladala nekakšna ozkost, ki se je na koncu (pravzaprav že pred začetkom seje) sprevrgla v zavračanje razprave o obeh najbolj žgočih zadevah.
Kar zadeva projekcijo združevanja sredstev je namreč povsem jasno, da temelji na ofenzivnem stališču, da ni mogoče nadalje siromašiti sredstev za telesno kulturo. Nasprotno: cilji takoimenovanega »nacionalnega programa« in ponujenih planskih dokumentov so uresničljivi le ob vsaj minimalnem povečanju zadnja leta strmo padajočega deleža združenih sredstev za telesno kulturo. Od tega, kako bodo ta stalšča telesne kulture sprejeta, je odvisna tako usoda občinskih kot tudi skupnega programa. Predlagani dokumenti bodo seveda po javni razpravi še izpopolnjeni, na seji skupščine 18. t.m. pa bodo najbrž le dobili zeleno luč za temeljito obravnavo v vseh prizadetih okoljih, ki bi naj trajala do sredine oktobra.
OTO GIACOMELLI
Visoka zmaga ekipe A,
12 golov Puca
Na turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« naši rokometaši ugnali upe s 35:24
TIVAT — V prvi tekmi polfinalnega turniija za »Lovoriko Jugoslavije« je jugoslovanska reprezentanca A visoko premagala našo ekipo mladincev s 35:24 (16:13). V vratih reprezentance A sta bila tokrat slovenska vratarja Valenčič in Pušnik, ki sta branila zelo solidno. Najučinkovitejši igralec tekme pa je bil Šoštanjčan Iztok Puc, ki bo v novem prvenstvu igral za ekipo banjaluškega Borca. Žc tretjič na tem turnirju jc dosegel 12 golov in je z 41 goli najboljši strelec turniija, njegov najresnejši tekmec pa je Romun Vol-ker. Ekipa A je bila za razred boljša, varovanci trenerja Živkoviča so zaigrali zelo zavzeto, saj bi na koncu o vrstnem redu utegnila odločati tudi razlika v golih. Visoko razliko pa so si ustvarili šele v finišu.
Strelci — Jugoslavija A: Rnič 2, Kalina 2, Saračevič 9, Mrkonja 2, Port-ner 4, Vujovič 1, Kuzmanovci 2, Mladenovič 8, Holpert 5. Mladinci: Stan-kovski 2, Babič 5, Marinkovič 3, Puc 12, Kukič 2.
V dragi tekmi je SZ premagala Poljsko s 27:19 (13:12).
Jugoslavija	2	2	0	0	57:45	4
SZ	2	2	0	0	49:38	4
Poljska	2	0	0	2	40:49	0
Jugoslavija (ml) 2	0	0	2	43:57	0
(dva kroga po 50 km od Novega mesta do Kostanjevice in nazaj; start ob 14.30). V soboto, 6. t. m. ob 9. uri bo na sporedu posamična dirka mladincev na 122 km dolgi progi med Metliko, Črnomljem in Gradcem, prvenstvo pa bodo končali člani s posamično vožnjo na 162 km (9 krogov po 18 km na relaciji N. mesto-—Otočec— Ratež—Slatnik—N. mesto), ki se bo začela v nedeljo ob 9. uri.
»Naši mladinci so dobro pripravljeni*, je pred četrtkovo prvo preizkušnjo 18. balkanskega
Madžara še vodita
KOPER — V nadaljevanju mednarodnega prvenstva Jugoslavije v jadranju #v olimpijskem razredu »470« so opravili tretjo in četrto regato. Ob izredno ugodnih vremenskih razmerah sta sc v treeji odlično odrezala koprski posadki Maljevac—Cerkvenik in K osmina—Sosič, v četrti pa sta še tretjič zmagala Madžara Nyari-
—	Koles.
Rezultati — 3. regata: 1. Maljevac-
—	Cerkvenik 0, 2. Kosmina—Sosič (oba Jadro) 3, 3. Wascotto—Driolli (It) 5,7. 4. regata: 1. Nyari —Koles (Mad), 2. Maljevac—Cerkvenik ... 4. Kosmina—Sosič. Skupno: 1. Nyari-
—	Koles (Mad) 10,2. Maljevac-Cerkvenik 16, 3. Bonacin—Mandič (Mornar) 24,4 4. Kosmina—Sosič 25.
JOŽE KREFT
Balinarji izbirajo državnega prvaka
LJUBLJANA — Balinarska zveza Jugoslavije je po treh letih spet razpisala državno prvenstvo posameznikov in prvenstvo v izbijanju. Prireditelj prvenstva bo BŠK Balinček v Slapah v dneh od 5. do 7. t. m. Začetek prvenstva v petek bo ob 16. uri, v soboto ob 8. uri. v nedeljo, ko bo na sporedu izbijanje, pa ob 9. uri. Nastopilo bo po 16 najboljših iz Črne gore. Hrvat-ske in Slovenije. Naslov brani Jože Požar (Skala, Sežana).
A. P.
Lovci iz Posavja prvi v kombinaciji
MURSKA SOBOTA - V organi-zaciji zveze lovskih družin Prekmurja je bilo na strelišču v Rakičanu republiško prvenstvo lovcev v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in premično tarčo merjasca. Tekmovanja se je udeležilo več ko 100 lovcev iz vse Slovenije.
Rezultati: glinasti golobi — ekipe: 1. Prekmurje 138,2. Ljubljana 137,3. Gornja Radgona 136 golobov; posamezniki: 1. Šekoranja (Posavje) 48.2. Kralj (G. Radg) 48. 3. Koritnik (Po-sav) 48; tarča srnjaka — ekipe: 1. Ljubljana I 258,2. Ljubljana II257,3. Nova Gorica 257; posamezniki; 1. Grobelnik (Mb) 92. 2. Končan (Lj) 90, 3. Verbinc (Lj) 90; tarča merjasca
—	ekipe: 1. Celje II 204 , 2. Celje I 192, 3. Posavje 191; posamezniki: 1. Razboršek (Ce) 76, 2. Koritnik 75, 3. Pavlovič (oba Posavje) 75 ; kombinacija: 1. Posavje 713, 2. Celje 701, 3. Ljubljana 697. FERI MAUČEC
16. Hrovatinov memorial v počastitev dneva borca
Paraplegiki v četrtek na tradicionalnem tekmovanju na Kodeljevem — Tudi gostje iz ČSSR — Pokrovitelj Delo
LJUBLJANA — Na 16. memorialu prof. Bojana Hrovatina, pobud-nika športnih aktivnosti med težkimi invalidi, bo v četrtek, 4. t. m. v športnem parku Slovana na Kodeljevem, v počastitev dneva borca in (sedmič zapored) pod pokroviteljstvom Dela tekmovalo približno 80 invalidov in invalidk iz osmih regijskih društev iz vse Slovenije in 12 gostov in gostij iz ČSSR, s katerimi zveza paraplegikov SRS neguje j prijateljske stike.
TENIŠKI RAZGLEDI
Tekmovanje bo hkrati tudi republiško prvenstvo in izbirno tekmovanje za sestavo slovenske ekipe, ki bo 30. avgusta nastopila na državnem prven stvu v atletiki v Ljubljani. Tekmovanje bo v mnogoboju, ki ga sestavljajo trije meti (krogla, disk, kopje), šprint-vožnja na 100 m in ena vožnja na daljšo razdaljo (odvisno od poškodbe nastopajočega). Posebne pozornosti bo gotovo deležna tudi privlačna tekma regijskih štafet 4x400 m, ki je še vselej navdušila na podobnih tekmovanjih. Poznavalci menijo, da so tokrat favoriti Mariborčani.
Prireditev je podprlo ŠD Slovan, ki da na voljo objekte, spored bo povezoval izkušeni Janez Cešnovar. vodja j tekmovanja pa bo prof. Leopold Toplak. Sodniški zbor bodo tokrat sestavljali sodelavci in prijatelji zveze.
»Letos se invalidi — športniki niso pripravljali za največja tekmovanja na skupnih pripravah. Sicer smo jih načrtovali. vendar je načrte oklestila stabilizacija. To pa ne pomeni, da naši tekmovalci niso vadili: trenirali so po individualnih programih, sadove takega dela pa bomo videli na memorialu
prof. Bojana Hrovatina,« sta povedala športni referent ZPS Jože Okoren in vodja tekmovanja, trener prof. Leopold Toplak. Oba pričakujeta tudi uveljavitev novih, mlajših športnikov (približno 20).
Hkrati s tekmovanjem v atletiki bo ZPS ob tehnični pomoči AMD Zvezda in pod pokroviteljstvom AMZ Slovenija priredila tudi spretnostno avtomobilsko tekmovanje za 10 dvočlanskih ekip; tudi to tekmovanje bo z gosti iz ČSSR (2 ekipi).
Slovesen začetek 16. memoriala prof. Bojana Hrovatina bo v četrtek, 4. t. m. ob 8.30 v športnem parku Slovana na Kodeljevem, kjer bo spored tekel potem do opoldanskega odmora (ob 12.30), popoldanski spored pa se bo začel ob 14. uri. Konec tekmovanja s slovesno razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj in (praktičnih) nagrad pa bo ob 17. uri.
Organizatorji in nastopajoči pričakujejo, da si bo zanimivo in kvalitetno mednarodno tekmovanje ogledalo veliko zvestih prijateljev paraplegikov.
H. U.
Tudi Lendl izgubil
LONDON. 2. julija - 99. wimble-donski teniški turnir, ki ga zdaj vendarle spremlja lepo vreme, vsak dan streže z novimi presenečenji. V moški konkurenci se je v četrtfinale, torej med osmerico najboljših, uvrstila samo polovica tistih, ki bi se glede na razmeije moči pred začetkom turnirja morala, pri ženskah pa je to razmerje 5:3. Med moškimi so med četrtfinalisti kar trije, ki sploh niso bili nosilci skupin (torej med 16 najboljšimi), med ženskami pa je tak povdig uspel dvema.
Za največje presenečenje tekem osmine finala je poskrbel Francoz Le-conle, 27. na svetovni lestvici, ki je izločil dragega nosilca Lendla, znova izkazal pa se je tudi 17-letni Becker iz ZRN, ki je po treh urah in 32 minutah izločil Američana Mayotta, 16. nosilca, in je po Borgu 1973 naj mlajši četrtfinalist v zgodovini Wimbledona. Ne-postavljena četrtfinalista sta šc Švicar Gunthard (zmagovalec nad Živojino-vičem), ki je po Američanu Gerulaiti-su, v osmini finala ugnal tudi še Indijca Amritraja, ter Acuna (Čile), ki je sploh naj večje presenečenje, saj je šele št. 151 svetovne računalniške lestvice.
Pri ženskah sta prvi favoritk; Navratilova in Evert-Lloyd zlahka zmagah tudi v osmini finala, presenetljiva četrtfinalistka pa je št. 152 s svetovne lestvice, 20-letna Američanka Molly Van Nostrand, ki je premagala četrto nosilko Bolgarko Maleevo.
Rezultati, moški, 3. kolo: Amritraj (Ind) : Noah (Fr) 4:6, 7:6, 6:3, 7:6, Lendl (ČSSR) : Glickstein (Izr) 7:6,
OD TOD IN TAM
Pintar 2., S. Habat 3.
LJUBLJANA — Na novem avto-| drame v Češkem mostu je bilo med-I narodno tekmovanje motociklistov iz I Nizozemske. ZRN, Švice, Poljske. ' ČSSR, Avstrije, NDR in Jugoslavije, j ki so jo zastopali Janez Pintar, Silvo ; Habat, Martin Šraj (vsi AMD Domžale) in član AMD Kamnik Božo Janežič.
V	kategoriji do 125 je imel Pintar prvi čas na treningu, na dirki, ki jo je motil dež. pa ga je prehitel Steege (ZRN). V kategoriji do 250 ccm so se vsi naši uvrstili na dirko, vendar sta Janežič in Šraj odstopila zaradi okvar na motoiju, Silvo Habat pa je dirko končal na 3. mestu. Zmagal je Staats-snijder (Niz). Janez Pintar načrtuje še nekaj nastopov v tujini.
M. J.
Privlačno v Borovljah
LJUBLJANA — V Borovljah na Koroškem je bilo mednarodno tekmovanje v kartingu z dirkači iz ZRN, Avstrije, ČSSR. Italije, Madžarske in Jugoslavije. Krog na parkirnem prostora železarne v Borovljah je bil dolg 710 ra. V razredu do 100 ccm so nastopili tudi naši Toni Božič. Jure Bitenc. Drago Gorenc, Sergej Fikfak, Marjan Livk in veteran Milan Muhič. Na dirki je zmagal Avstrijec Schreder, drugi je bil njegov rojak Walter, za njima pa so zvrstili naši: 3. Fikfak, 4. Bitenc, 5. Gorenc, 6. Muhič, 7. Livk. Božič dirke ni končal zaradi okvare motorja.
V	razredu do 125 ccm je zmagal j Sedlar (ČSSR). Mirko živec je bil do • zadnjega kroga tretji, nato pa se mu je
PLANINE IN LJUDJE
Aljažev stolp slavi devetdesetletnico
Slovenski planinci bodo 7. avgusta proslavili 90-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Pri Planinski zvezi Slovenije so ustanovili poseben odbor, ki pripravlja vse potrebno, da bo spomin na dejanje župnika Jakoba Aljaža dostojno proslavljen. Postavitev stolpa na vrhu Triglava jc bil tudi pomemben dogodek v narodnostnem boju Slovencev.
Na vfhu Triglava bo 7. avgusta slovesnost, za katero pripravljajo posebno nalepko, priložnostno poštno ovojnico, pripravljalni odbor pa bo uredil tudi nekatere izložbe. ki bodo v Ljubljani spominjale na ta dogodek. Prav gotovo bo 7. avgusta na Triglavu veliko planincev, zato ni odveč že vnaprej opozoriti, da je vzpon na Triglav v veliki gneči lahko prav neprijeten, če ne sploh nevaren.
Izlet v Visoke Tatre
PD Litostroj pripravlja za čas od 20. do 27. julija izlet s posebnim avtobusom v Visoke Tatre. Za organizacijo izleta in visokogorskih tur, ki bodo vključene, za avtobusni prevoz in oskrbo za teden dni, bodo udeleženci odšteli 20.000 dinarjev. V avtobusu imajo litostrojski planinci še nekaj prostih mest. zato vabijo v Visoke Tatre tudi Člane drugih planinskih društev. Prijave
sprejemajo še do 10 t. m. po telefonu na številko (061) 256-021 int. 363.
Pohod na Snežnik
Občinski svet ZSS v Ilirski Bistrici in občinska zveza telesnokulturnih organizacij Ilirska Bistrica prirejata ob dnevu vstaje slovenskega naroda pohod na Snežnik. Pohod bo 21. julija, udeleženci pa se bodo zbrali ob 8. uri na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. Od tod bodo vozili na Sviščake avtobusi. Na vrhu Snežnika bo ob 11.30 spominska slovesnost.
Julija v planinski založbi
Planinska založba je v tem mesecu začela prodajati nekaj novih edicij. Planinci lahko kupijo tretjo popravljeno izdajo Vodnika Julijskih Alp, ki stane 1000 dinarjev, zemljevide Triglavski narodni park (cena 400 din), Pohorje — vzhodni del (400 din) in Pohorje — zahodni del (400 din).
Srečanje koroških planincev
Na Smrekovcu bo 22. julija srečanje koroških planincev, za katerega so pripravili pisan spored. Že večer pred srečanjem bo na Smrekovcu taborni ogenj, naslednji dan pa bodo popestrili s športnimi tekmovanji in planinsko zabavo s plesom.
odtrgala izpušna cev, zato je končal dirko kot četrti. Vlado Berce je zasedel 8. mesto med 30 tekmovalci.
M. J.
Visoka zmaga Hinaultove ekipe
FOUGERES — V 3. etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji — ekipni vožnji na kronometer Vitre-Fougeres (73 km) je zmagala ekipa »La vie claire«, 'za katero vozi tudi prvi favorit Francoz Bernard Hinault. Zmagovalci so si privozili kar 3 minute naskoka pred drugouvrščenim moštvom Ouantum.
V 4. etapi je zmagal Soleveld (Niz), pred Lealijem (It), Hagedornom (Bel), Kuipersom (Niz), Veldschoie-tom (Niz), Herrero (Kol) in Anders-sonom (Dan). V skupni uvrstitvi je vodstvo prevzel Danec Anderssen, 19 sekund za njim je Van der Erden (Bel)., Hinault (Fr) pa zaostaja 1:01.
Za zdaj štiri prošnje za izpisnice
LJUBLJANA — Prestopni rok za nogometne profesionalce bo trajal od 1. do 8. julija, za amaterje pa od 1. do 15. julija. Pri Olimpiji so doslej za izpisnice zaprosili Podgajski (Iskra), Terčič (Slovan), Vujnovič (Avstrija) in Voljč (Italija). Za Katanca (v JLA) in Komočarja se zanima zagrebški Dinamo.
F. B.
Kovačevo prošnjo zavrnili
BEOGRAD — Tudi predsedstvo NTZJ je podobno kot prejšnji teden predsedstvo NTZS zavrnilo prošnjo najboljšega slovenskega igralca Štefana Kovača za odhod v tujino. Kovač je namreč v prihodnji sezoni nameraval nastopati za UHJ Graz, ker odhaja na strokovna izpopolnjevanje v Avstrijo. Ker še ni dovolj star, mu pred-1 sedstvo NTZJ ni dalo dovoljenja za ' nastopanje v Avstriji, tako kot tudi še I nekaterim drugim igralcem, ki so zanj • zaprosili. Dovoljenje sta dobila le"De-: jan Kukin in Viktor Lučič, ki bosta v j prihodnji sezoni igrala za kluba v ! ZRN.
Predsedstvo NTZJ je tudi razdelilo tekme v super razredu evropske lige. Tekma s ČSSR bo v Travniku, z ZRN v Karlovcu in s Švedsko na Reki. Za dve tekmi sta kandidirala tudi Maribor in Murska Sobota, vendar nista dobila dovolj podpore.
D. N.
Odprto prvenstvo Ljubljane v igri na en koš
LJUBLJANA — Na Prulah bo 9. in 10. t. m. zanimiv turnir (menda prvi takšen pri nas): v igri trojk na en koš. Ta podzvrst košarke je nedvomno med najbolj priljubljenimi rekreacijskimi Športi v Ljubljani in zdaj naj bi postalo jasno, kdo tu kaj velja. Vsi, ki menijo, da imajo dobro ekipo, se lahko prijavijo do petka, 5. t. m. po telefonu 225-689, prijave zamudnikov pa bodo sprejemali še do žrebanja parov, ki bo v nedeljo, 7. t. m. ob 18. uri pri osnovni šoli Prale. Prijavnina je 400 din in bo namenjena za nagrade zmagovalcem. Turnir (oba tekmovalna dneva se bodo boji začeli ob 16. uri) bo na igrišču osnovne šole, če bo slabo vreme, pa v telovadnici.
D. A.
Gorenjski balinarji končali prvi del prvenstva
KRANJ — Balinarji v 1. gorenjski ligi so končali pomladanski del prven-
stva. Lestvica: 1. Loka 1000 8,2. Jesenice 8, 3. Žiri 7, 4. Huje 7, 5., 5. avgust 7, 6. Gradis 7, 7. Kokra 5, 8. Kres 4, 9. Center 3, 10. Čirče 2, 11. Alpetour 2.
V 2. gorenjski balinarski ligi vodi Primskovo (Kr) pred Križami, Rogovilo (Kr) in Planino (Kr).
S. P.
Olimpija prva v Anconi
LJUBLJANA - Košarkarji inva-lidskega športnega društva Olimpija so zmagovalci mednarodnega turnirja v košarki na vozičkih v Anconi (Italija). Na turnirju so sodelovale še ekipe iz Torina, San Stefana (obe It) in Amsterdama (Niz).
V prvi tekmi so Ljubljančani zlahka premagali ekipo iz Torina z 62:28. Koše so dosegli Koščak 6, Dubrovski 23, Strajnar 18, Radež 2, Ljubotina 11 in Dmitrovič 2. V drugi tekmi so bili igralci Olimpije zelo razjx>loženi, saj so premagali Nizozemce kar s 70:27, koše pa so dosegli Koščak 10, Dubrovski 39, Strajnar 8 in Ljubotina 13. Tudi v zadnji tekmi turnirja z domačim moštvom San Stefano Ljubljančani niso dovolili presenečenja; tekmo so dobili s 63:46 in osvojili pokal mesta Ancone. Strelči za Olimpijo so bili Koščak 11, Dubrovski 25, Strajnar 10, Palčič 2, Radež 2, Ljubotina 11 in Dmitrovič 2.
Za najboljšega igralca so na turnirju razglasili (in nagradili) Zdravka Straj-narja, za najboljšega trenerja so izbrali Zareta Tomšiča, najuspešnejši strelec turnirja pa je bil Igor Dubrovski (vsi Olimpija).
Udeležbo sta košarkarjem IŠD Olimpija omogočila DO Smelt in Radenska.
Vrstni red: 1. Olimpija, 2. San Stefano, 3. Torino in 4. Amsterdam.
I. D.
4:6, 6:3, 6:2, Acuna (Čile) : Pate (ZDA) 7:5, 6:4, 6:2, osmina finala: McEnroe (ZDA) : Maurer (ZRN) 6:0, 6:4, 6:2, Curren (ZDA) : Edberg (Šv) 7:6. 6:3, 7:6, Connors (ZDA) : Giammalva (ZDA) 6:3, 6:4,6:3, Acuna (Čile) : Suguso (ZDA) 6:3, 7:5, 6:4, Jarryd (Šv): Visser (JA) 6:1,6:4, 6:1, Gunthard (Švi) : Amritraj (Ind) 6:4,6:4,6:1, Becker (ZRN): Mayotte , (ZDA) 6:3, 4:6,6:7,7:6,6:2, Leconte (Fr): Lendl (ČSSR) 3:6, 6:4, 6:3,6:1, ženske, 3. kolo: Paradis (Fr) : Turn-buli (Avs) 2:6, 7:5, 6:1, Durie (VB) : Burgin (ZDA) 7:5, 7:5, osmina finala: Evert-Lloyd (ZDA) A. Smith (ZDA) 6:4, 6:4, Potter (ZDA) : Durie (VB) 7:6, 6:7, 6:1, Rinaldi (ZDA) : Smylie (Avs) 6:2, 6:1, Sukova (ČSSR) : Paradis (Fr) 6:4, 7:6, Garri-son (ZDA) : Tanvier (Fr) 6:1, 6:3, Van Nostrand (ZDA) Maleeva (Bol) 7:5, 6:2, Shriver (ZDA) : Graf (ZRN) 3:6, 6:2, 6:4, Navratilova : Uys (JA) 6:2, 6:2.
Četrtfinalni pari — moški: McEnroe : Curren, Connors : Acuna, Jarryd : Gunthardt, Becker : Leconte, ženske: Lloyd : Potter, Rinaldi: Sukova, Gar-rison : Van Nostrand, Shriver : Navratilova.
V igrah dvojic sta nastopila tudi Jugoslovana. Živojinovič je igral s Poljakom Fibakom in izgubil proti močni J dvojici Curren —Kriek s 4:6, 2:6, 5:7, Jaušovčeva pa je z Američanko Holla-day dobila tekmo 1. kola ženskih dvojic proti švicarsko-nizozemski kombinaciji Jollisaint—Mesker s 6:2, 6:4.
Monika Seleš in Popovič
MARIBOR, 2. julija — Na teniških igriščih v Ljudskem vrtu so po desetih dnevih končali pionirsko državno prvenstvo v tenisu. Prvaka do 12 let sta postala SeleŠeva (Novi Sad) in Popovič (Dubrovnik). Prva je v finalu zlahka ugnala Spličanko Ninčevič. Mnogo več dela pa je ime^ Popovič, preden je v treh nizih osvojil naslov.
Prvenstvo je odlično uspelo. Videli smo kopico zanimivih, zelo bojevitih in kvalitetnih partij. Tudi slovenski tenis je lahko zadovoljen. Veliko upanja vlivata mlajši pionirki Škuljeva in Mulejeva, ki sta zasedli 3. in 4. mesto. Med pionirji je bil Mariborčan Kos osmi.
Rezultati — pionirji do 12 let, finale: Popovič - Nikezič 2:6, 6:4,6:2, za tretje mesto; Jovanovič — Topolčič 6:1, 6:4, 5. Djordjevič, 6. Manula, 7. Lokovič, 8. Kos.
Pionirke do 12 let, polfinale: Seleš — Škulj 6:0, 6:2, Ninčevič — Mulej 6:3, finale: Seleš — Ninčevič 6:0, 6:1, za tretje mesto: Škulj — Mulej 1:0, W. O.
I. Z.
Trije naslovi v Celje
CELJE — Na državnem prvenstvu modelarjev v vezanem letu je nastopilo 20 tekmovalcev iz 8 klubov iz Srbije, Hrvatske, BiH. Vojvodine in Slovenije. Odlično so se odrezali Celjani, ki so osvojili tri prva mesta. V razredu Team racing sta kot ekipa zmagala Bezgovšek in Leskošek, v razredu akrobatskih modelov in v zračnih bojih pa Zarič. Robič je bil v akrobatskih modelih tretji.
K. J.
MANCHESTER — Sevemoangle-ško mesto Manchester je uradno kandidiralo za letne olimpijske igre 1992. Angleška kandidata sta še London in Birmingham. Nacionalni olimpijski komi .e bo moral izbrati samo enega kandidata, ki bo potem lahko kandidiral pri MOK.
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Šj!
Ljubojevič remiziral v 1. kolu
BIEL — Ljubomir Ljubojevič, ki je med favoriti za uvrstitev med prvo četverico na medeonskem turnirju, je v prvem kolu remiziral s prvakom Kitajske Qianom. Kitajec je igral zares izredno. Na koncu je moral Ljubojevič vrniti kvaliteto, ki jo je prej osvojil in se sprijazniti s končnico raznobarvnih lovcev. S tem so bile izčrpane vse možnosti in tekmeca sta se že v 21. potezi sporazumela za delitev točke.
Rezultati 1. kola: Qian : Ljubojevič remi, Janša : Partoš 1:0, Van der Wiel : Seiravvan remi, Sokolov : Sax 1:0, Vaganjan : Petursson dvakrat prek., Gonzales : Polugajcvski 0:1, Rodrigu-ez : Gutman 0:1, Andersson : Short remi.
Briljantni zmagi sta izbojevala mladi prvak Sovjetske zveze Sokolov nad madžarskim velemojstrom Saxom in češkoslovaški veteran Janša nad domačim zastopnikom Partošem. Najstarejši udeleženec turnirja Polugajev-ski je zlahka in prepričljivo uresničil svojo materialno in pozicijsko prednost v partiji z Gonzalesom, brez večjih problemov pa je celo točko osvojil tudi Izraelec Gutman.
Ljubojevič pred zmago
BIEL - V 2. kolu medeonskega turnirja je naš velemojster Ljubojevič prekinil s Filipincem Torresom, vendar ima dobljen položaj. Drugi izidi: Ouinteros : Sokolov 0:1, Sax : Van der Will 0:1, Seirevvan : Andersson remi, Short : Vaganjan 0:1, Poluga-jevski: Gutman prek., Bartosch : Ro-driguez prek., Petersson Janša prek., Gonzales : Lee prek.
Vrstni red: Sokolov 2, Van der Will 1,5, Vaganjan, Janša, Rodriguez, Polugajcvski, Gutmann 1 (1), itd.
Cebaio šesti
TAXCO DE ALANCON - Vele-mojster Jan Timman, ki je zmagal na medeonskem turnirju, je v 15 kolih osvojil 12 točk. V zadnjem kolu je osvojil točko brez igre, ker naj bi igral s sovjetskim velemojstrom Taljem, ki je od 13. kola dalje bolan.
Dragi rezultati zadnjega kola: Prandstetter : Browne 1:0, Spraggett: Nogueiras prek., Speelman : Sisniega 1:0, Qi : Agdestein prek., Cebaio : Romanišin remi, Aljburt : Saed 1:0.
Vrstni red: Timman 12, Nogueiras 10,5 (1), Spraggett 9 (1), Talj 9 (1), Speelman 8, Cebaio 7,5, Aljburt 7, Agdstein 6,5 (1), Romanišin, Sisnieg, Pinter, Qi po 6,5, Prandstatter 6, Saed 5,5, BalaŠov 4,5.
Vodilna povečujeta prednost
KRANJ — Tudi v 6. kolu republiškega prvenstva za mladince je ostal Čačič neulovljiv za svoje tekmece. Z novo točko je še naprej na čelu lestvice, na drugo mesto pa se je zdaj uvrstil samo Vombek, ki je v tem kolu premagal Musila.
Pomembnejši izidi: Sušnik : Čačič 0:1, Musil : Vombek 0:1, Grosar . Justin remi, Veličkovič : Zalokar 0:1, Zorko : Bedenik 0:1, Saje : Marinšek remi, Ličina : Šlibar 0:1, Juhant : Božič 0:1, Razbor : Kušar remi, Krumpačnik : Novačan 1:0.
Vrstni red Čačič 5,5, Vombek 5, Justin, zalokar po 4,5, Bedenik, Sušnik, Šlibar, Musil, Grosar, Božič po 4
C. D
J)va mrtva in dva ranjena
NOVO MESTO, 2. julija -Danes ob 9.40 se je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi umrli, dve sta bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 700 tisoč dinarjev.
Nesreča se je zgodila, ko je 20-letni Hans Doner iz Zvezne republike Nemčije vozil kombi iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljevem je zaradi utrujenosti zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti s tovornjakom s prikolico pripeljal Antun Lovakovič iz okolice Slavonskega Broda. Vozili sta se najprej oplazili, pri čemer je sila udarca na kombiju odprla streho, nato pa se je prevrnil na bok.
Pri tem sta bila takoj mrtva voznik Doner in njegov sopotnik, Vladimir Kolinski iz Zemuna pri Beogradu. Ranjena sta bila sopotnika v kombiju, 44-letni Nanojlo Božovič iz Ivangrada in 33-letni Novica Markovič iz Beograda. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici.
G. B.
Pred akcijo za vodo in milo na železniški postaji
Z vrsto zadev, ki bi pripomogle k bolj urejenemu videzu ljubljanskega železniškega vozlišča, ni mogoče odlašati do začetka širše prenove
LJUBLJANA, 2. julija — Železniška postaja ni samo kraj, po katerem si potnik kroji svoje mnenje o urejenosti mesta, ampak tudi potencialno žarišče nevarnih okužb z najrazličnejšimi bolez-. nuni, če skrb za snago popusti. Da bi lahko pri tem marsikaj napravili, ne da bi čakali na uresničenje načrtov za celovito prenovo ljubljanskega železniškega vozlišča, je pokazal tudi pogovor načelnika sanitarne inšpekcije mestne uprave za inšpekcijske službe dr. Borisa Fillija s predstavniki ŽG Ljubljana, zadolženimi za red na postaji.
Pretirano bi bilo govoriti, da na železniški postaji v preteklem obdobju niso marsikaj napravili, kljub temu pa je veliko načrtov in posegov, ki ne bi zahtevali velikih vsot denarja, ostalo napol uresničenih. Predstavniki sanitarne inšpekcije so se, na primer, o nujnosti boljšega vzdrževanja sanitarij pogovarjali že avgusta lani in izdali tudi ustrezne odločbe, pa se stanje od tedaj ni veliko izholjšalo. Zadah po urinu s kraja, kjer se po nuji srečujejo ljudje z vseh vetrov, daje kaj slab prvi vtis o mestu nasploh, ki ga pri naključnem obiskovalcu lahko samo še utrjujejo posamezne malomarnosti v splošnem
Med služenjem vojaškega roka je oropal in umoril zdomca
Na škofjeloškem sodišču so na devet let zapora obsodili Seada Kariča, ki je oropal in umoril Petra Sekula
ŠKOFJA LOKA, 2. julija — Za kaznivi dejanji ropa in umora so na škofjeloškem sodišču 21-letnega Seada Kariča iz BiH obsodili na devet let zapora. Karič se na glavni obravnavi ni zagovarjal, dejal je le, naj preberejo zapisnik, ki ga je bil podpisal v preiskavi.
Karič je 13. februarja na Škofjeloškem gradu oropal 63-letne-ga Petra Sekula iz Banjaluke. Ranjenega je nato pustil na snegu, kjer je Sekul zaradi podhladitve umrl. Karič je bil v času dejanja na služenju vojaščine v Škofji Loki.
Priče so na glavni obravnavi povedale, da je Sekul prišel 2. februarja iz ZRN otfiskat sestro v Škofjo Loko. Popoldneve je preživljal na sprehodih po mestu, iskal stike z rojaki, pogovarjal se je tudi z vojaki in jim plačeval pijačo. Tako je bilo tudi tisto sredo 13. februarja, ko je zavil v restavracijo Krona v starem delu mesta. V lokalu so bili tudi vojaki, med njimi tudi Karič. Vojaki so ga povabili k mizi, Sekul pa jim je plačal pijačo. Zvečer je Sekul prosil Kariča, naj mu pomaga do gradu, češ da ga ta del Škofje Loke spominja na Banjaluko.
Ko sta si od gradu ogledovala mesto, je Karič z nogama podrl
Poročilo
protiperonospome
službe
V mesecu juniju smo imeli rekordno število deževnih dni, rekordna pa je bila tudi količina padavin. Tako vreme izredno ugodno vpliva na razvoj pero-nospore vinske trte. Glede na tako vremensko situacijo priporočamo vsem vinogradnikom Slovenije, da izkoristijo vsako lepo vreme in vinograde temeljito poškropijo proti peronospori.
Zaradi ugodnih pogojev za okužbe s peronosporo v minulih dneh priporočamo za škropljenje predvsem sistematične fungicide, za kasnejša škropljenja pa lahko uporabite preventivne preparate kot so: antracol, dithan M 45, folpet itd.
Vinogradnike opozarjamo tudi na zgodnji pojav sive grozdne plesni ali Botrvtisa na malih grozdičih. Za zatiranje priporočamo katerega od botritici-dov npr. sumiicx, ronilan, rovral in pi-nulin.
Škropivu proti peronospori obvezno dodajte še cosan ali karathanc ali baylc-ton, da hkrati zavarujete trto pred oidijem.
Poročilo
protifitoftome službe
Vremenski pogoji za razvoj krompirjeve plesni ali fitoftore so zelo ugodni. Opazovalci poročajo, da se je krompirjeva plesen pojavila na zgodnejših sortah krompirja na področju občine Lenart v Slovenskih goricah. Zato priporočamo pridelovalcem krompitja, da krompirišča čim prej poškropijo proti krompirjevi plesni. Če je pojav fitoftore močnejši, uporabite sistemične fungicide npr. ridomil MZ. ridomil Z ali rido-mil plus. Presledki med škropljenji s sistemičnimi fungicidi naj bodo 12 do 14 dni, pri preventivnih fungicidih pa krajši t. j. 5 do 6 dni. Po močnejših nalivih je treba škropljenje ponoviti.
Kmetijski inštitut in Hidrometeorološki zavod SR Slovenije
Sekula na tla ter ga še večkrat brcnil. Iz notranjega žepa mu je ukradel denarnico z 2200 dinarji, 20 turškimi lirami in štirimi markami. Sodni izvedenci so kasneje ugotovili, da mu je z brcami raztrgal jetra in polomil rebra.
Preiskovalci so kmalu našli sledi. Karič je rop in umor priznal že pred vojaškim in kasneje tudi pred preiskovalnim sodnikom temeljnega sodišča v Kranju.
Sodni izvedenec psihiater je povedal, da je obsojeni prikrito agresivna osebnost. Sodba še ni pravnomočna.
M. K.
Zgrudil se je in umrl
KAMNIK, 2. julija - Včeraj ob 8. uri se je 55-letni Gunter Stciglem iz ZRN z ženo odpravil s Kokrškega sedla proti Grintavcu. Na pobočju Grintavca se je nenadoma zgrudil in umrl. V akcijo je odšlo 14 gorskih reševalec iz Kamnika in miličnik, ki so pokojnega prinesli v dolino. Vzrok nenadne smrti Se ni znan.
G. B.
videzu stavbe in peronov, v’ obratih za prehrano, pri kioskih in v ureditvi okolice.
K železniški postaji sodijo tudi tiri od Šiške do Pokopališke ulice in njihova bližnja okolica, ki lahko zbuja kaj mešane občutke. Pomožne stavbe in zasilna skladišča so tod rasla brez urbanističnega reda, kontejnerji za razne namene dajejo vse prej kot vtis urejenosti, košnje trave ali urejeni kupi gradiv, kjer se jim že ni mogoče izogniti, pa so samo izjema. Samo nekatere izmed teh zadev je treba urejati z večjimi sredstvi, velika večina pa so posledica dejstva, da se odgovorni takšnega položaja počasi navadijo, če jih nanj nihče ne opozarja, in se nered razrašča.
Med nezaželene pojave na železniški postaji sodijo vonjave različnih kvalitet in jakosti, ki se razširjajo predvsem v okolico kioskov. Lahko bi jih odpravili z montažo višjih dimnikov, saj močan vonj po hrani vsakemu mimoidočemu pač ne more vabljivo dišati, predvsem pa s tem, da kontejnerjev z organskimi odpadki ne bi rinili sredi gneče potnikov. Kioske, ki so po postajnem prostoru razporejeni brez pravega reda, naj bi odpravljali, kjer bi se le dalo, njihovo dejavnost pa selili v poslopje železniške postaje, ki bo z bližnjimi rekonstrukcijami za to tudi pridobila potreben prostor. Če bo kiosk za prodajo sadja ostal, morajo potniki v njegovi bližini dobiti vsaj možnost, da kupljeno sadje operejo.
Na 140 let starem poslopju železniške postaje se je kljub večkratnim obnovitvam ohranilo veliko sledov delovnega in drugačnega vrveža. Vprašljiv je, med drugim, videz kamnitih oblog ob vratih in oknih pa na hodnikih. Predstavniki postaje so pojasnili, da so mastne in drugačne madeže, globoko zajedene v kamen, že večkrat čistili z vsemi dosegljivimi kemičnimi čistili, da pa jih lahko dokončno odstrani samo peskanje ali kamnoseška osvežitev. To bo moralo počakati na širše prenavljanje. Podobno velja za razbite ploščice v tlaku, kjer so vrzeli na hitro zalivali kar z bitumnom. Poskr-
Z vožnjo pod močnim vplivom alkohola zakrivil smrt prijatelja
Milan Ž. je med zavijanjem na levo spregledal avtobus, ki mu je pripeljal nasproti — Osem mesecev zapora
LJUBLJANA, 2. julija — Za hudo kaznivo dejanje zoper varnost cestnega prometa so na ljubljanskem temeljnem sodišču ob uporabi omilitvenih določil obsodili 48-letnega Milana Ž. iz Ljubljane na osem mesecev zapora in mu izrekli enoleten varnostni ukrep — prepoved vožnje vozil B — kategorije.
Med vožnjo po Djakovičevi ulici v Ljubljani je Milan Ž. s svojim avtomobilom VW schi-rocco GT 25. avgusta 1981 povzročil prometno nesrečo, v kateri se je ubil njegov prijatelj, 56-letni Anton Jakovčič, prijteljeva žena in voznik avtobusa pa sta se lažje ranila. Milan Ž. je po mnenju sodišča ob 20.25 vozil pod tako močnim učinkom alkohola, da je v križišču s Kovinarsko ulico med zavijanjem na levo spregledal Integralov avtobus, ki ga je pripeljal nasproti Milau B. Izsiljevanje prednosti je imelo za posledico hudo trčenje. Voznikov prijatelj, ki je sedel v osebnem avtu na prvem sedežu, je bil takoj mrtev.
Analiza ob 22. uri odvzete krvi je pokazala, da je imel Milan Ž. takrat v krvi 2,42 grama alkohola, zato je bil po mnenju kazenskega senata nesposoben za zanesljivo vožnjo. Milan Ž. pa se je na sodišču zagovarjal, da
ŠTIRIINDVAJSET UR
Otrok hudo ranjen
ČRNOMELJ, 2. julija - Včeraj ob 18. uri je 18-letni Dušan Sikonja iz Črnomlja vozil osebni avtomobil po Grajski cesti proti štadionu v Črnomlju. Peljal je prehitro in pri hiši številka 5 na Grajski cesti je zbil triletnega Mitja Kobeta iz Črnomlja, ki je izza vogala pritekel na cesto. Otroka so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico.
G. B.
Mladoletnik vozil tovornjak
TITOGRAD, 2. julija (Tanjug) -Tovornjak, ki se je sinoči na cesti Nikšič-Titograd zaletel v avtobus, je vozil 15-letni fantič. V čelnem trčenju je mladi voznik težkega vozila umrl. Vzrok nesreče še ni znan, tamkajšnji prebivalci pa se sprašujejo, kako je sploh mogoče, da je petnajstletnik vozil takšno vozilo.
Še tretja žrtev nesreče
CELJE, 2. julija - V celjski bolniš-niči je umrl 19-letni Robert Rudolf Oilinger iz Avstrije. Hudo se je ranil v prometni nesreči, ki se je zgodila prejšnjo soboto pri Vranskem. Takrat sta v silovitem trčenju umrla že 24-letni Milan Mikša iz okolice Ptuja in 21-letni Bernd Schuchi iz Avstrije. Pet hudo ranjenih še vedno zdravijo v bolnišnici.
G. B.
Vlak jo je povozil
ROGAŠKA SLATINA, 2. julija -Včeraj ob 12.05 je po progi iz Rijavec proti Rogaški Slatini hodila 85-letna Milka Kovač iz Huma na Sutli pri hrvaški meji. Za njo je pripeljal potniški vlak in jo zbil. Kovačevo so hudo ranjeno odpeljali v celjsko bolnišnico.
G. B.
popiti alkohol (od 14. ure naprej je popil pol deci vinjaka in liter vina in večerjal) nanj kot na dolgoletnega voznika ni vplival tako, da se ne bi čutil sposobnega za varno vožnjo. Zagovarjal se je, da je avtobus verjetno spregledal, ker je na zelenici v križišču grm, ki zakriva pogled na Djakovičevo ulico, pa tudi svetloba cestnih luči odbija svetlobo nasproti vozečih vozil. Na zmanjšano vidljivost naj bi vplivalo tudi novo, nižje voziio, ki ga ni bil vajen.
Mnenje izvedenca o preglednosti križišča in možnosti zaviranja pa je pobilo obtoženčev zagovor. Kazenski senat je Milanu Z. izrekel omiljeno kazen, ker doslej še ni bil kaznovan in ker je tudi voznik avtobusa s prehitro vožnjo prispeval k nesreči. •Po Djakovičevi ulici, kjer je dovoljena hitrostjo kilometrov na uro, je pripeljal s hitrostjo 65 kilometrov na uro.	B. G.
beli pa naj bi za odstranitev madežev, ki so nastali ob tem in temeljiteje'očistiti tudi manj dostopna mesta, ki jim je že od' daleč videti, da se jih že dolgo ni lotila z ustreznimi pripomočki opremljena roka.
Na železniški postaji morajo, razumljivo, skrbeti za vrsto drugih pomembnih zadev, povezanih predvsem z varnostjo, vendar sanitarna inšpekcija meni, da to še zdaleč ne more biti povod, da bi ostro ukrepali drugod, na tako pomembno in potrebno križišče pa gledali skozi prste. To velja tudi za delikatesno trgovino, ki posluje v neprimernih in naravnost zdravju nevarnih razmerah. Več kot nujna je prenova tlaka in dotrajane opreme, poskrbeti pa bi morali tudi za splošni videz obrata, v katerem kupuje hrano veliko število potnikov.
Kot kaže, se načrti za širšo preureditev železniške postaje le približujejo uresničitvi, saj je do-kumetacija za ureditev sedanjega poslopja skoraj nared. Dela naj bi začela teči že prihodnje leto, med vsemi pa ima prednost ureditev ustreznejših sanitarij. Nobenega vzroka pa ni, da bi do tedaj čakali in pustili vnemar tisto, kar je mogoče napraviti z doslednejšo uporabo vode in mila. Zato so se na sestanku dogovorili o posameznih najbolj nujnih posegih in določili roke, po katerih bo sanitarna inšpekcija začela izdajati tudi odločbe. O potrebnosti večje skrbi za snago in urejenost železniške postaje, skozi katero vsak dan stopa na tisoče potnikov, naj bi v kratkem spregovorili^ tudi na poslovodnem odboru ŽG Ljubljana.
BORUT ČONTALA
Ogenj pogoltnil milijone
NOVO MESTO, 2. julija - Davi ob 1. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta Burgarja v Šmihelu pri Novem mestu. Poleg poslopja je pogorelo tudi deset ton sena. Škode je za tri milijone dinarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. Požar je gasilo 15 prostovoljnih gasilcev iz Šmihela s poklicnimi gasilci iz Novega mesta.	G. B
Umrl pod traktorjem
IDRIJA, 2. julija — Včeraj ob 18. uri je pod traktorjem umrl 16-letni Andrej Medard iz Jelečinjega vrha pri Idriji. Medard je peljal traktor z dvema vrečama umetnega gnoja na senožet. Na strmem pobočju je hotel traktor obrniti, zavil je na desno, takrat pa se je vozilo prevrnilo ter ga pod seboj pokopalo.
G. B.
Lastnik ga je zalotil v avtu
LJUBLJANA, 2. julija - S kazensko prijavo je romal v pripor zaradi klateštva, brezdelja in inkriminiranega vedenja 47-letni Ciril M.
Pred dnevi ga je pot dopoldne zanesla na Njegoševo ulico. Pred hišo št. 7 je opazil parkiran fičko. Ogledal si ga je od blizu in v notranjosti na sedežih opazil vrečko z različnimi stvarmi. Zamikala ga je. Zgrabil je kljuko vrat ter potegnil, da je vse skupaj odtrgal. Zlezel je
v	avto, takrat pa je zagledal nekega moškega, ki je tekel proti avtu. Ciril M. je planil iz vozila in se z vrečko pognal v dir proti Vrhovče-
vi	ter se skril na nekem dvorišču, vendar ga je zasledovalec kmalu dohitel ter ga zgrabil. Ciril je tudi ugotovil, zakaj ga je neznanec tako vztrajno zasledoval. Bil je lastnik avta, Anton A. Ta je z ujetnikom tudi stopil do telefona in poklical miličnike.
»Pobegnil sem, ker sem se ustrašil, da bi me spet osumili vloma v avto, kot so me že večkrat. Vzel nisem ničesar,« je v razgovoru potarnal Ciril. Blizu dvorišča, na katerem se je skrival, so našli odvrženo vrečko, ko pa so pobrskali po njegovi preteklosti, so odkrili, da je bil možak res že večkrat »utemeljeno osumljen« podobnih de-
>an>	m. s.
NOČNA KRONIKA
O V gostilni Dvor se je pojavil Naser M. Okajen je razgrajal, žalil goste in osebje ter polival okoli sebe pivo. Opozorili so ga in odstranili iz lokala.
# Neznanec, očitno pa star in stalen gost tegale stolpca, je na Janežičevi ulici zaznal vznemirljive vonjave. V temni noči je začel iskati izvor in res na nekem pritličnem balkonu opazil pletenko. Splazil se je do nje in s plenom izginil v temi. Nesrečnega oškodovanca je tako prizadel za 10 litrov domače slivovke, vredne okoli 6000 dinarjev. Nevarnega zlikovca še niso našli.
• Zaradi zavestnega vdajanja klateštvu in brezdelju, povrh pa še M.,
lateštvu in brezdelju, povrh pa e pijači, so pridržali Ljeposava 1., Slavka M., Marka K. in Dra-
gico N. Skušali jih bodo spreobrniti.
#	V Dolenjski hrani se je pri-majal možak in zahteval še pijače, vendar je že z dotedanjo nestabilnostjo ogrožal okolico. Ker mu niso postregli, se je razhudil in treščil ob tla polno steklenico konjaka. Še pred prihodom miličnikov je pobegnil.
•	Na Pogačarjevem trgu so odkrili Franca S. Bilje precej nasekan in je hodil med mizami z organom v rokah ter uriniral po prtih. Kazalo je, da kar ne bo prenehal, zato so poskrbeli zanj.
§ V kavarni Evropa se je nedostojno vedel Velislav S. Z miličniki se sploh ni maral pogovarjati, na postaji milice pa je začel kričati. Zgrabil je tudi stol in začel mahati z njim okoli sebe. Nevarnega moža so zadržali na Pov-šetovi.
M. S.
NEKATERI IZDELKI GORENJA V MAKSUU CENEJŠI ZA 5%!
Od 1. do 10. julija lahko kupujete v 2. nadstropju Maximarketa
To so: PRAL NI STROJI, ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE TER KOMBINIRANI HLADILNIKI.
M
DELO ★ stran 9
mmmm
Was Homer historical fact BLIJSsID I or poetic fiction?
AUDfENCE
NASPROTNIKI NAJ NAJPREJ PREBEREJO KNJIGO — Roberto Salinas Priče pravi, da je njegova knjiga »Homerjevo slepo občinstvo« že nekaj mesecev v prodaji v ZDA in naj jo nasprotniki vsaj preberejo, preden ga napadajo. Na slikah: naslovna in hrbtna stran dela »Homer 's Blind Audience«, ki je izšlo v ZDA. (Foto: Tanjug)
Najprej se mora poleči prah in videlo se bo, kaj je res
Mehiški znanstvenik Roberto Salinas Priče, ki trdi, da je bila Troja ob Neretvi, ogorčeno zavrača namige, češ da sploh nikoli ni bil v Jugoslaviji
OD DOPISNIKA TANJUGA
CIUDAD DE MEXICO, 2. julija — »Res je, da Gabele nisem obiskal z magistrom zgodovinskih ved Salihom Rajkovičem, ko sem se leta 1967 mudil v Jugoslaviji,« pravi Roberto Salinas Priče in se ne more načuditi, kako je mogoče, da »neki ugledni jugoslovanski list« na podlagi tega sklepa, da Gabele nikoli ni videl.
»Vsakdo, kdor prebere mojo knjigo .Homerjevo slepo občinstvo’, se lahko prepriča o tem, da Gabelo zelo dobro poznam.
Vsak njen kotiček, vsako uličico, vzpetino. . . tudi njeni prebivalci poznajo mene. Prisrčno so me sprejeli in mi pomagali pri raziskavah. Sicer pa je to že stranskega pomena. Knjiga, ki sem jo izdal v angleščini v ZDA, je že nekaj mesecev v prodaji.
Le zakaj se ljudje, še preden mi začno oporekati, ne potrudijo in jo vsaj preberejo?«
Roberto Salinas Priče poudar-
Domovina - ti si kakor nostalgija
Heimat ali po naše Domovina, TV nadaljevanka zabodnonemškega režiserja Edgarja Reitza, je pri domačih gledalcih vzbujala navdušenje, gnev in željo po »resnici« — Val filmov, ki se vračajo k Zemlji
Heimat režiserja in scenarista Edgarja Reitza velja za najuspešnejšo televizijsko nadaljevanko, kar jih je bilo doslej ustvarjenih v Zahodni Nemčiji. Dolga je petnajst ur, štirideset minut in deset sekund oziroma enajst večerov. Prvič so jo, kot film (v celoti), pokazali lani septembra na festivalu v Benetkah, kjer je prejela nagrado mednarodne kritike. Lani jeseni so jo odvrteli zahodno-nemškim TV gledalcem, ta teden, v ponedeljek, pa jo je začela predvajati avstrijska TV.
Nadaljevanka, ki obsega triinšestdeset let (1919—1982) življenja neke izmišljene, a v zelo resnično okolje postavljene vasice, je pri zahodnonemšicih TV gledalcih vzbudila podobno vznemirjenost, kot jo je pri ameriškem občinstvu pred mnogimi leti povzročila znamenita nadaljevanka Korenine. Ljudje so TV hišo WDR (West Deutscher Rundfunk) zasuli s pismi, v katerih so popisovali doživetja, spomine, o katerih so, tako meni Reitz. molčali štirideset let. »Iz reakcij, ki so bile izredno živahne.« pravi avtor Heimata, »sem kmalu razbral, da gre za dve skupini ljudi, ki jih je nadaljevanka še posebej prizadela: med prve sem štel tiste, ki hočejo ohraniti živ spomin na svojo preteklost in ki so bili veseli, da je nekdo temu spominu nenadoma na široko odprl vrata, medtem ko sem v drugih videl ljudi, ki so prepričani, da mora njihov narod svoje spomine obdržati zase.« Med slednjimi so bili povečini nekdanji nacisti.
No. bila je še tretja kategorija gledalcev, namreč ljudje, ki od televizije pričakujejo, da jih »usmerja« in da jim posreduje »določene resnice«, da o njeni
»didaktičnosti« sploh ne govorimo. Vse to so namreč pri He-imatu pogrešali.
•Kaj pomeni Heimat? Reitz pravi, da beseda — ki v našem jeziku pomeni domovina, in to pove vse — v drugih jezikih nima Breuer tistega pomena kot v njegovem.	’
»Pomeni rodno zemljo, a ne v nacionalnem smislu, kajti to je z nostalgijo obarvan izraz, ki ga uporabiš, ko odideš s svoje zemlje ... Heimat je zame tudi mesto, kjer se prepletajo podobe in spomini, ki jih človek nosi v sebi.« Podobno, če ne enako, je besedo domovina ob svojem filmu Nostalgija razlagal Andrej Tarkovski. Pa tudi Dediščina, kot je svojemu najnovejšemu filmu dal naslov Matjaž Klopčič, ima, vsaj za Slovence, v sebi nekaj tega, kar skušata tudi z besedami izraziti zahodnonemški in sovjetski (zdaj »razdedinjen« svojega državljanstva) umetnik.
Edgar Reitz in Peter Stein-bach sta napisala scenarij v letu dni in pol; v zanosu, ob katerem niti pomislila nista na to, kje bosta dobila denar za njegovo uresničitev. K sreči jima je ravno ob pravem času »prekrižal pot« Jo-achim von Mengershausen, Re-itzov stari prijatelj, ki je vzel iz
kupa prvih petsto strani in jih odnesel na WDR: »Tole je za štiri ure filma, dajte Reitzu priložnost, da ga naredi!« Tako so začeli delati, ne da bi vedeli, kako bodo posneli preostali del scenarija in ali ga sploh bodo. WDR se je izkazala: projekt se ji je zdel dovolj zanimiv, da je bila pripravljena »nasesti« na vsa »obsedna stanja«, ki jih je ekipa ustvarila, da bi uresničila projekt v celoti.
Nadaljevankina	osrednja
osebnost je Maria, igra jo Marita Breuer, ki se prvič pojavi na ekranu kot devetnajstletno dekle, odide pa z njega enajstega večera, ko jo, dvainosemdesetletno, pokopljejo pred cerkvijo sredi vasi, ki je v vsem svojem življenju ni niti enkrat zapustila. Prek nje in prebivalcev Schab-bacha se odvija vsa zgodovina Reitzove domovine... »Med zgodovino, ki se je učimo v šoli in ki je zapisana v knjigah, ter izkušnjo, ki jo nosijo v sebi ljudje, obstaja neprijetna, mučna razlika,« pravi Reitz. »Napačno perspektivo imamo. Vprašajmo se recimo, kaj je to vojna, čemu je podobna vojna. Vojna vendar ni vsak dan videti kot vojna...«
Heimat so nekateri zahodnonemški kritiki proglasili za »stvaritev, ki bi v novem nemškem filmu prav lahko pomenila tisto, kar v nemški književnosti pomeni Grassov roman Pločevinasti boben« (sicer tudi Schlondorffov film). Nekateri so io (Domovi-
no) primerjali z razglašeno nadaljevanko Holocauste ... in ji dali vso prednost (»Do svoje teme sem hotel zavzeti moralno stališče, Holocauste pa ni imel nobenega moralnega stališča,« je izjavil režiser o tem). Kakor koli že so po svetu označevali teh »triinšestdeset let zgodovine (dežele, imenovane Nemčija), oživljene prek drobnih zgodb dveh ali treh družin, povezanih med seboj s porokami«, 'Heimat je »le« eden od filmov, ki jih je v zadnjem letu o Domovini, Zemlji, Nostalgiji ali Dediščini V svetu nastalo kar lepo število. Ameriški Podeželje, Reka in ProstoVi v srcu, vsi kandidati za Oskarja 1985, govorijo, seveda brez evropske nostalgije, prav tako o zemlji, rodu, narodu pa o vesti, za zdaj značilni predvsem za tako imenovane zelene. Še nekaj jim je skupnega: kot Heimat tudi oni »ne obtožujejo, se ne pritožujejo in ne vsebujejo političnih ali moralnih obsodb«.
VESNA MARINČIČ
DEMIT I
tim
laško
ja, da se je v naši državi mudil dvakrat. Prvič je bilo to leta 1967, ko je obiskal Dalmacijo in dolino Neretve. Bil je tudi v Dubrovniku, kjer je srečal Aristida Vučetiča. Takrat je začela dobivati prve obrise tudi domneva, da je bila Troja v dolini Neretve in v Dalmaciji.
»V Gabeli sem bil leta 1976, devet let po srečanju s spoštovanim kustosom iz zavoda za varstvo kulturnih spomenikov v Mostarju magistrom Salihom Rajkovičem. Takrat sem jo prekrižaril podolž in počez. Moja domneva, da je Gabela Ilion, je bila tako zelo .heretična’, da o njej nisem hotel govoriti, dokler nisem objavil dokončnega sklepa. Posnel sem tudi več fotografij Gabele. Najvažnejše so objavljene v .Homerjevem slepem občinstvu’. V knjigi so tudi skice mojih domnev in odkritij. Naj jih ljudje, za božjo voljo, vsaj pogledajo!«
Roberto Salinas se mudi te dni v San Antoniu v Teksasu. Umaknil se je v svoj tamkajšnji »inštitut za homerske raziskave«, da bi se v miru posvetil drugemu delu svojega opusa o »Troji ob Neretvi«: »Elementi Homerjeve geografije«.
Nasprotovanja in razprave ga ne presenečajo. Nanje je bil pripravljen. V znanstveno izmenjavo mnenj se bo vključil šele tedaj, ko bo imela trdno podlago, ko bodo tudi jugoslovanski znanstveniki prebrali njegovo delo.
»Razpravljati o tem, ali sem bil v Gabeli ali ne, je, morate priznati, smešno. Zanima me mnenje jugoslovanskih kolegov. Z njimi sem se pripravljen spopasti, da jim razložim. Za zdaj temeljijo vsi spori na senzacionalizmu. Naše skupno delo se bo začelo šele tedaj, ko se bo prah polegel. Takrat bomo lahko v miru delali in raziskovali.«
Roberto Salinas je dobil v zadnjih nekaj dnevih več ponudb za prevod in objavo njegove knjige v Jugoslaviji. To je, kot pravi, tudi njegova želja. Po njegovem mnenju je celo nujno, da se v okolici Gabele in v dolini Neretve čimprej začno arheološka dela. Še enkrat je poudaril, da je pripravljen tudi sam prima-
SVETUJEMO VAM
S čolnom na morje
Mnogi boste vzeli na morje tudi čolniček, s katerim se boste prevažali ob obali ali obiskali bližnje otočke. Ni čudno, saj je jadranska obala med najlepšimi v Sredozemlju in tudi najbolj razčlenjenimi na svetu. Dolga je 6116 kilometrov, ima 725 otokov, na katerih je 153 luk. preostalih 137 luk pa je ob obali. Ne bo odveč nekaj nasvetov, kako pripeljete čoln do moria.
Najpreprostejši je za prevoz čoln. ki ga napihnemo. Zložen čoln lahko spravimo v avto, v prtljažnik, na streho avtomobila ali na lahko prikolico. Na strehi večine avtomobilov srednjega razreda lahko prevažamo tovor do 50 kilogramov. Toda ob tem ne pozabimo, da se stabilnost avta zelo zmanjša, precej se poveča poraba goriva, daljša je zavorna pot. Zato je priporočljivo, da tak čoln prevažate na majhni prikolici. Toda ne pozabite: na trajektih, ki niso ravno poceni, vam bodo zaračunali tudi za takšno prikolico.
Majhne poliestrske čolne, pri-
ljubljeno imenovane »banje«, lahko tudi prevažamo na običajni prikolici. Toda predlagamo vam, da za čoln naredite nosilce in ga močno privežete. Čoln na prikolici, ki nima naletne zavore, ne. sme biti težji od 750 kilogramov, poleg tega tovor ne sme zakrivati luči na prikolici, avto in prikolica pa skupaj ne smeta biti daljša od 15 metrov.
Večje čolne in tudi jadrnice lahko prevažate z močnejšim osebnim avtomobilom na prikoli-1 ci za čoln. Prikolica mora imeti testirano (atest) priključno sklopko, vozilo, ki vleče prikolico, pa prav tako testirano vlečno kljuko s premerom 50 mm.
Ne bo odveč še naslednji nasvet: če se boste s takšno veliko prikolico odpravili na otok, boste morali za trajekt kar globoko seči v žep, zato se pred odhodom' pozanimajte za cene. (Objavljene so v brošuri jugoslovanskih avto-, kampov, ki jo je izdal AMD* Maksimir. Prodajajo jo v vseh av-to-moto društvih in avto-moto zvezah, stane 150 dinarjev.)
T. G.
KRIŽANKA
VODORAVNO: južno drevo s koščičastimi plodovi, iz katerih pridobivajo olje, 6. vloga, delež družabnika, 11. izdajalec Grkov pri Termopilah, 12. namakanje telesa v določeno tekočino zaradi čistoče ali zdravljenja, 13. čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih, 14. senena kopica, 15. slovenski knez, vodja močne plemenske zveze v 6. stoletju, 16. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi, 17. kemijski znak za torij, 18. duh po ožganem, palež, 19. avtomobilska oznaka Nizozemske, 21. stopnja pridevnika ali prislova, ki nima primerjave, 24. drža, položaj telesa, 26. v Severni Ameriki lovec na živali z dragocenim krznom, 27. večja domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mleka, 28. grška prestolnica, 29. razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo, 30. angleški pesnik (Georghe Gordon Noel, 1788-1824), 31. francoski naziv za belgijsko mesto Aalst.
NAVPIČNO: 1. in 2. priimek in ime irskega pisatelja, ki ga poznamo predvsem po romanu »Noč po izdaji« (1896—1984), 3. češko moško ime, 4. kratica nizozemske letalske družbe, 5. arab-| ski žrebec, 6. plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učin-
J	1	2	3	4	5		6	7	8	9	10
[Ti							12				
13					■	14					
15					16						
vT_				18					■	19 ’	20
b	21	22	23					24	25		
f26							27				
28					n	29					
30							31			—		r
ku, 7. v starem veku dežela ob Črnem morju med Bitinijo in Armenijo, 8. mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka, 9. ocenjevalec, kritik, 10. pod, 11. vzhod (angleško), 14. pokrajinsko središče v Ukrajinski SSR, 16. gora v soseščini Triglava (2393 m), 18. holandski slikar (Jan, 1626—1679), 20. hrvaška folklorna skupina, 22. holandski slikar (Pieter van, okrog 1595-1642), 23. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge, 24. športna igra, pri kateri igralci na konjih z dolgimi lesenimi kladivi spravljajo leseno kro-
glo v gol, 25. konjska zob, 26. ime ameriškega filmskega igralca Hunterja, 27. zadetek pri nogometu, 29. avtomobilska oznaka Pančeva.
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Grieg, 6. Loire, 11. Larsen, 13. Ressel, 14. Edo, 15. norec, 17. Tom, 18. Nin, 19. trakt, 20. Isa, 21. ksi, 23. Ist, 24. akt, 25. Said, 26. Nao, 27. klas, 29. Andora, 31. Renata, 33. Adele, 34. kalin.
NAVPIČNO: 32. E(dvard) K(ardelj).
kniti svoj skromni prispevek. To bi bile lahko, recimo, avtorske pravice od prevoda .Homerjevega slepega občinstva’ v Jugoslaviji.
fr
Vsak pogovor s Salinasom se neizbežno konča z novo zgodbo o tem, kako je sploh prišel do te domneve. Tokrat je dodal še nekaj novega. Po njegovem mnenju sta obe kraljestvi, tako Aga-memnonovo kot Menelajevo, napačno locirani v Grčiji. Po zemljevidu, ki ga je naredil na podlagi Iliade, sta bili obe kraljestvi severno od Gabele-Iliona, v okolici Benetk, in na jugu, na vrhu italijanskega škornja.
»Pa imate nov izziv,« pravi Salinas.
SLOBODAN ČAŠULE
Likovniki, ki jih skrbi okolje
V bosanskem Srbcu imajo letos že drugič jugoslovansko likovno-ekološko kolonijo
SRBAC, julija — V Srbcu, bosanskem mestecu blizu izvira reke Vrbas, se je letos na prvi poletni dan že drugič začela Jugoslovanska likovno-ekološka kolonija. Člani kolonije so likovni umetniki iz Novega Sada, Beograda, Sarajeva, Zadra in Dubrovnika, nanjo pa vabijo tudi ekologe. Varstvo okolja postaja najresnejše vprašanje današnjega časa, v boj proti ekološkemu onesnaževanju pa se je po svojih močeh vključila skupščina občine Srbac. Ta je lani osnovala prvo Jugoslovansko likovno-ekološko kolonijo. Sredstva zanjo so prispevali občinski dejavniki, kot so tamkajšnji komite za kulturo in nekatere delovne organizacije iz Srbca.
Ni naključje, da so za ekološko kolonijo izbrali ravno okolico mesta Srbac. Tu so namreč izredno lepi in še neokrnjeni predeli narave, znane po rezervatih močvirskih ptic. Naraščanje industrije v okoliških krajih in tudi v samem Srbcu, pa je vode, predvsem reko Vrbas, ki so jo nekoč primerjali z našo Sočo, že popolnoma onesnažilo. Kakšne so posledice industrializacije za naravne lepote in ekološke cikluse, prikazujejo umetniki Jugoslovanske likovne-eko-loške kolonije. Dela, ki so jih umetniki ustvarili v koloniji že lani, so razstavili na jugoslovanskem ekološkem kongresu v Sarajevu. Razstava, prva te vrste v Jugoslaviji, je prav zaradi tematike zbudila izreden odziv. Letošnje stvaritve bodo likovniki razstavljali v juliju v klubu »Zelena naranča« v Dubrovniku. S tem želijo opozoriti javnost na problem, ki ne zadeva samo kraja, kjer so ustvarili likovna dela, ampak tudi širše okolje.
Zanimivo je, da se majhen kraj, kakršen je Srbac — primerjamo ga lahko z našo Cerknico — odloči za tako nenavadno investicijo, da bi opozoril na svoje probleme. Povezava združenega dela z umetniki j'e svojevrsten način, s katerim si tako različni dejavniki, kot so umetniki, politiki in delavci, prizadevajo poglobiti splošno zavest, da je treba varovati naše okolje.
MARJANA KOBE
moi MIKRO
V julijski številki:
Čudoviti svet dodatkov: modemi
VRTIMO GLOBI IS
Nevarno za novinarje
Lani je bilo v Južni Ameriki ubitih enajst novinarjev, kar pomeni, da je za poročevalce to najmanj varen kontinent. Zato se je IAPA (Inter American Press Association) odločila izdati poseben vodnik — »Kako preživeti nevarne naloge« — z zelo natančnimi vedenjskimi pravili, ki naj se jih novinar drži, če ne želi prepoceni nositi glave naprodaj. Nekatera so čisto samoumevna, na primer: »Če vam oblasti ne morejo zagotoviti varnosti, zapustite državo« ali pa »Z nobenim pogojem ne sprejmite dela ali plačila od kakšne nežurnalistične ali vladne agencije, ki se ukvarja z zbiranjem informacij«. Druga pravila pametnega ravnanja povprečnemu človeku manj hitro pridejo na misel, recimo: »Zmeraj nosite s sabo belo krpo, ki vam v stiski lahko službi za belo zastavo.« Nekatere prepovedi pa so prav nenavadne. Tako na primer je prepovedano kazati s prstom, kajti stegnjen kazalec v napeti situaciji zlahka obvelja za naperjeno pištolo. Tudi pranje avotmobilov se v Južni Ameriki ne priporoča. Na umazanem pokrovu se namreč dosti bolj kot na čistem pozna, da ga je kdo odprl in šaril po motorju.. . zakaj, se ve.
Cerkev v Pekingu
Po dvajsetih letih bodo spet odprli največjo katoliško cerkev v Pekingu. Uradna kitajska agencija Xinhua je sporočila, da so stavbo, ki je bila zgrajena leta 1887, začeli obnavljati «prejšnji mesec in da bodo dela končana do konca letošnjega leta. Obnovitev bo predvidoma stala 350.000 dolarjev. V Pekingu živi danes okrog 30.000 katolikov, katerim sta na razpolago le dve cerkvi. Trije milijoni kitajskih katolikov so pripadniki Patriotske katoliške cerkve, ki je uradno priznana in ki je bila ustanovljena v petdesetih letih po izgonu tujih misijonarjev. Cerkev imenuje svoje škofe brez dogovora z Vatikanom.
Pepsi kola za vodko
Novi sporazum sovjetskega ministrstva za trgovino in družbo Pepsico bo veljal do leta 1990. Kot je predvideno, se bo v tem času podvojila prodaja pepsi kole, katere osnovno sestavino uvažajo iz ZDA. Po nekaterih računih se popije zdaj v Sovjetski zvezi okrog 50 milijonov steklenic pepsi kole na leto. Prvo tovarno za proizvodnjo te osvežilne pijače so odprli v ZSSR leta 1972, danes pa jih je že 14. Trgovski sporazum predvideva prodajo pepsi kole v ZSSR, hkrati pa tudi prodajo sovjetske vodke »stoličnaja« v ZDA. Trenutno uvažajo ZDA za sto milijonov dolarjev te vodke na leto.
Jetika: do leta 2100
V ZDA so leta 1984 našteli 22.255 primerov jetike, kar pomeni, da se je število bolnikov zmanjšalo za 6,7 odstotka v primerjavi z letom poprej, ko je za tuberkulozo zbolelo 23.846 ljudi. Strokovnjaki državnega centra za nadzor bolezni iz Atlante pa pravijo, da tuberkuloze ne bodo povsem pregnali do leta 2100, če se bo število zbolelih še naprej zmanjševalo s takšno hitrostjo. Še vedno vsako leto naštejejo več kot 20.000 novih primerov. Domnevajo, da je okoli 10 milijonov Američanov okuženih z bacilom jetike in da utegnejo prej ali slej zboleti.
Mumije v Čilu
Med izkopavanjem v sevemočilskem mestu Arica so lani odkrili mumije, ki so po sodbi ameriškega pataloga Marvina Allisona stare 8000 let in torej 3000 let starejše od egiptovskih mumij. Allison je na simpoziju v Santiagu izjavil, da je ljudstvo, ki je 6000 let pred našim štetjem živelo v obmorskih in puščavskih predelih na ozemlju današnjega Čila in živelo od lova in ribolova, poznalo izjemno uspešno tehniko mumificiranja. Naslednjih izkopavanj v Arici se bodo udeležili tudi egiptovski strokovnjaki.	’ -
Alpinisti na Metalko
V ■
LJUBLJANA, 2. julija — Nekaj sto Ljubljančanov je danes s strahom v očeh gledalo šest naših alpinistov, ki so prikazali alpinistične veščine na ljubljanski Metalki. Šlo, je za propagandno akcijo, saj se naši alpinisti konec leta odpravljajo na eno izmed zelo zahtevnih alpinističnih odprav — na 3128 metrov visoko Cerro Torro v Ande. Stane Klemenc, vodja odprave, v kateri bodo še Franček Knez, Silvo Karo, Janez Jeglič, Slavko Cvetličič, Pavič Kozjek in Metod Škarja, je povedal, da višina gore ni nobena zahtevnost, pač pa je treba veliko znanja pokazati pri plezanju v gladko granitno steno Cerra Torra. Dvajset tisoč dolarjev, kolikor bi alpinisti potrebovali za uresničitev svojih ciljev, bodo fantje skušali nabrati s prodajo planinskega koledarja, ki je pravkar izšel, z delovnimi akcijami na dimnikih in s še podobnimi akcijami, kakršna je bila danes. Današnjo propagandno akcijo je podprla tudi revija Moj mikro. (G. B. Foto: Zoran Vogrinčič)
Razstava v Munchnu
V Munchnu so pred dnevi odprli razstavo del srbske slikarke Nadezde Petrovič, kar je izjemen prispevek k popularizaciji te umetnice. V prostorih Neue Galerie so razstavili 74 olj in temper, med katerimi je precej del iz zasebnih zbirk.
Miinchen je pravo mesto za prvo popolno predstavitev umetniškega opusa Nadežde Petrovič (1873 do 1915) širšemu občinstvu v Zvezni republiki Nemčiji. Nadežda Petrovič je leta 1899 odšla v bavarsko glavno mesto v štipendijo srbske vlade in se vpisala na Ažbetovo slikarsko šolo. V Munchnu je živela vse do leta 1902, pozneje pa ga je večkrat tudi obiskala.
Otvoritve se je poleg številnih osebnosti iz bavarskega političnega in kulturnega življenja udeležil tudi predsednik izvršnega sveta Srbije Branislav Ikonič, ki je bil na uradnem obisku na Bavarskem. Razstava je bila organizirana v okviru sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo, pripravili so jo Narodni muzej v Beogradu in bavarske državne galerije, odprta pa bo do 15. septembra letos.
Anekdoti za danes
, Na današnji dan leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI. (vladal 1461-1483), ki je dokončno združil srednjeveško Francijo (umrl 1483).
Znano je, da se Ludvik XI. ni prav dosti menil za snago. Nekega dne mu je neki dvorjan z obleke pobral uš. Kralj je hotel vedeti, kaj je našel na njegovem hrbtu, a dvorjan si ni upal povedati, dokler ni kralj strogo zahteval, da hoče izvedeti resnico. Dvorjan je nazadnje ves prestrašen povedal, kaj je našel.
»Uš?« je vzkliknil kralj. »To je znak, da sem pravi moški!«
In nagradil je dvorjana s štiridesetimi škudi. Neki drugi dvorjan je tudi hote! priti do denarja in je toliko časa hodil za kraljem, da je zagledal na njem mrčes. Tudi ta najprej ni hotel povedati, kaj je ujel, na koncu pa je le priznal:
»Vehčanstvo, bila je bolha!«
»Bolha?« je vzkliknil kralj. »Ali me imaš za psa?«
In ukazal je da, naložijo dvorjanu štirideset udarcev.
Ludvik XI. se je do nekega bogatega trgovca vedel zelo prijateljsko in domače. Trgovec je to izkoristil in hotel postati plemič. Kralj mu je ustregel, toda od tedaj je do njega bil zelo’ hladen. Trgovec je hotel izvedeti za vzrok.
»Dragi moj,« mu je odgovoril kralj, »prej sem bil uslužen do vas, ker ste mi bili prvi trgovec mojega kraljestva; zdaj pa, ko ste zadnji med mojimi plemiči, ne morem biti več do vas tako prijazen, da ne bodo drugi dvorjani užaljeni.«
3. julij
1834 Rodil se je češki skladatelj Leon Janaček, danes znan predvsem po svoji operi Janu-fa. Janaček je razvil lastno glasbeno govorico, ki temelji na moravski kmečki glasbi. V sestavku. ki ga je objavil v poznih letih, je pojasnil svojo teorijo o »govornih melodijah« in pokazal, kako se pri različnih ljudeh v različnih življenjskih razmerah in miselnih trenutkih razvijata različna govorna melodika
in ritem. Bil je prepričan, da mora glasba temeljiti na teh pozitivnih melodičnih in ritmičnih prvinah govora in ta izraz prevladuje v njegovem skladateljskem slogu.
1934 Hrastniški rudarji so zaradi napovedanih ukrepov Trboveljske premogokopne družbe (znižane mezde, manjši deputat premoga, znižanje plačilnega razreda za okoli 500 starejših rudarjev) ostali v jamah in začeli z gladovno stavko. Takoj so se jim pridružili trboveljski in zagorski rudarji, solidar-
no tudi hrastniški steklarji in delavci kemične tovarne, vrstile pa so se tudi krajše solidarnostne stavke po vsej Sloveniji. Gladovna stavka je bila prva velika akcija slovenskega delavstva po uvedbi šestojanuar-ske diktature, ki je odjeknila po vsej Jugoslaviji in tudi zunaj njenih meja. Na pritisk javnosti je morala Trboveljska premo-gokopna družba popustiti. Rudarji so se po 72 urah gladovne stavke v jami vrnili na svetlo, kjer so jim žene pripravile veličasten sprejem.
4. julij
1941 V hiši direktorja Politike Vladislava Ribnikarja v Beogradu. v neposredni bližini sedeža glavnega poveljnika nemških okupacijskih sil. je bila seja politbiroja CK KPJ. ki jo je vodil Josip Broz Tito. V času, ko je skoraj vsa Evropa trpela pod Hitlerjevim jarmom, ko se je zdelo, da bo operacija Bar-barossa,. napad na Sovjetsko zvezo, uspela, ko Jugoslavija kot država ni več obstajala in ko je sovražnik iz dneva v dan stopnjeval teror, da bi sprosti! čimveč enot za rusko fronto, se
je v Beogradu sestala skupina ljudi, ki naj bi proti tej velikanski, dobro organizirani in takrat še nepremagljivi sili vzdignila upor. Komunistični partiji Jugoslavije je bilo že pred napadom na Jugoslavijo jasno, da je fašizem največji sovražnik naših narodov, zato je takoj po zlomu kraljevine začela organizirati vstajo. Zbiranje orožja je bilo v polnem zamahu, po mestih in v tovarnah so že pokale bombe, vrstile so se sabotaže, ilegalci pa so se zbirali v skupine, pripravljene na akcijo. Iz tujine so se po tajnih kanalih vračali španski borci s svojimi
dragocenimi izkušnjami, komunisti pa so po terenu razlagali cilje narodnoosvobodilne borbe. Pod Titovim vodstvom je bil ustanovljen Glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov, dne 4. julija pa je sledil zgodovinski sestanek na Dedinju, na katerem je bilo sklenjeno, da sabotažne akcije prerasejo v vseljudski odpor proti sovražniku, da se odporniške skupine formirajo v odrede, njihovi borci pa se imenujejo partizani, da je petokraka zvezda njihov znak in da se sovražnik onemogoči takoj, z vsemi sredstvi in na vsakem kraju.
Sr g din čeli
piše: Janez Švajncer riše: Marjeta Cvetko
/ tri''i&jjUt
1. Sredinček je bil v sobi. Jurček ga ni vprašal, ali je prišel skozi vrata ali skoz okno. Brž mu je naredil prostor med igračami. Sredinček je smuknil v avto, sedel za krmilo in se odpeljal. Krožil je po tleh in Jurček ga je občudoval. »Tako se bom še jaz peljal!« je vzkliknil, si izbral svoj avto in odprl vratca. Noter pa ni mogel, ker je bil avto premajhen. Zato gaje poprijel za roko in potiskal pred sabo. Naglo je to počel, ampak Sredinčka ni dohitel. Ta je prav tedaj šinil mimo njega.
2. Jurček je pustil svoj avto na tleh. Po vseh štirih je potoval sem in tja. Le kje je Sredinček? Vrata v sobo so zaprta. Skoznje se ni odpeljal. Seveda ne, ga že vidi pod divanom. Pa kako divja. To bo še hudo. Trčil bo v steno in se prevrnil. Na ovinku se je Sredinček nagnil iz avta in z vsemi petimi prsti pomahal Jurčku. »Pazi, da mi ne razbiješ avta,« mu je rekel Jurček in se pomaknil pod divan. On je bil na tej strani, Sredinček pa na oni. Nikakor se nista ujela, čeprav sta bila zelo blizu skupaj.
3. Na vratih se je pojavila mama. Pomežiknila je z očmi in zmajala z glavo. Tukaj je njen Jurček. Le kaj počne pod divanom? »Jurček, pridi ven,« mu je rekla. »Pst,« ji je odgovoril Jurček in obležal na trebuhu. »Ail boš zaplaval v morje ali poletel v zrak?« Jurček je zatulil: »Ni ga več! Ni ga več! Pomagaj mi ga poiskati!« »Koga vendar?« ga je vprašala mama. »Sredinček se je odpeljal z mojim avtom in mi ga noče vrniti!« Mama je pogledala pod divan. Tam ni uzrla niti avta niti Sredinčka,
10. stran ★ DELO
varčuje, motet
OBJAVA ŠT. 26
ZVEZA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SR SLOVENIJE
objavlja
potrebe po delavcih,
ki so jih prijavile delovne organizacije in zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve.
Objavljene potrebe so odprte do zasedbe.
Informacije o objavljenih potrebah dajejo pristojne skupnosti za zaposlovanje, ki so navedene v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko objave.
DIPLOMIRANI INŽENIRJI STROJNIŠTVA
1 za konstruiranje novih izdelkov in uvajanje novih tehnoloških postopkov (lahko inženir kemije), triletna praksa, trimesečno poskusno delo, OD okoli 41.700 din, rok prijave 15 dni. rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: AGROSTROJ Ljubljana, Draga 15. TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica (SZ U 459 408),
1 za opravljanje komercialnih del in nalog lil (lahko inženir strojništva). petletna praksa, aktivno znanje enega tujega jezika, opravljen vozniški izpit B kategorije, trimesečno poskusno delo. OD okoli 67.800 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UNIŠ ELKOS, Tovarna elektro kovinske opreme in strojev, Ljubljana. Savlje 89 (SZ U 468.930); DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO
1 za opravljanje del in nalog konstruktorja II (lahko dipl. inženir elektrotehnike za energetiko), enoletna praksa, pasivno znanje enega tujega jezika. OD okoli
56.000	din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ENERGOINVESTTovarna transformatorjev Ljubljana Črnuče. C. 24. junija 3 (SZ U 452 174);
DIPLOMIRANI INŽENIRJI ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO
1 za projektiranje transformatorjev — pripravnik (lahko dipl. inženir strojništva za energetiko), OD okoli 30.000 din;
1 za opravljanje del in nalog projektanta II. enoletna praksa. OD okoli 56.000 din. pasivno znanje enega tujega jezika, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni:	ENERGOIN-
VEST. Tovarna transformatorjev Ljubljana Črnuče. C. 24. junija 3 (SZ U 452.172, 452.173); DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
1 za opravljanje del in nalog razvijalca elektronskih vezij (lahko inženir elektrotehnike za industrijsko . elektroniko), triletna praksa. OD okoli 70.000 din. rok prijave 10 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ISKRA AVTOELEKTR1KA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana. Stegne 15 c (SZ LJ 458.820); DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE
1 za opravljanje del in nalog v diagnostičnem	laboratoriju
Zdravstvenega doma Kočevje, opravljen strokovni izpit, trimesečno poskusno delo. OD okoli
50.000	din. rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: ZDRAVSTVENI DOM KO-ČEVJE-RIBNICA. TOZD ZD Kočevje. Kočevje (SZ LJ 467.443);
DIPLOMIRANI EKONOMISTI
1 za opravljanje del in nalog referenta za računovodske posle (lahko ekonomist), eno — oziroma triletna praksa. OD okoli 52.000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ILIRIJ A-VEDROG. DSSS. Ljubljana. Tržaška c. 32 (SZ LJ 472.95 ')
1 za opravljanje del in nalog 6-nančnega analitika (lahko ekonomist). dveletna praksa, OD okoli
54.000	din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanova-nja m: PAPIRNICA KOLIČEVO. DSSS (SZ LJ 460.122); DIPLOMIRANI EKONOMIST 7. A DENARNIŠTVO IN FINANCE
! za opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista — pripravnika za določen čas. OD okoli 30 000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni. stanovanja ni: ŽG FERSPED. Ljubljana, Miklošičeva 38 (SZ LJ
471.746)	;
DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
I za opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista — pripravnika za določen čas. OD okoli 30.000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni. stanovanja ni: ŽG FERSPED. Ljubija-na. Miklošičeva 38 (SZ LJ
471.747)	;
DIPLOMIRANI PRAVNIK
1 za opravljanje del in nalog svetovalca za normativno dejavnost, enoletna praksa. OD okoli 51.875 din. rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA. Trg prekomorskih brigad 1 (SZ LJ 463.067); PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO:	NEMŠKI IN
ANGLEŠKI JEZIK. SLOVENSKI JEZIK
1 za opravljanje del in nalog učitelja nemškega in angleškega jezika s književnostjo, OD okoli
27.000	din. 10 ur tedensko, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA. Kardeljeva pl. 16 (SZ U 471.470)
1 za opravljanje del in nalog učitelja slovenskega jezika in umetnostne vzgoje za določen čas. OD okoli 55.000 din, (lahko pripravnik). rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbili 15 dni. stanovanja ni:
CENTER SREDNJIH SOL, TOZD Srednja, elektro kovinarska in računalniška šola. Titovo Velenje, Trg mladosti 3 (SZ VE
953.522)	;
PROFESOR ZA MATEMATIČNO NARAVOSLOVNE PREDMETE: BIOLOGU A, KEMIJA
1 za opravljanje del in nalog pro-fesotja biologije, 8 ur tedensko, OD okoli 25.000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni:	SREDNJA
VZGOJITELJSKA	ŠOLA
LJUBLJANA. Kardeljeva pl. 16 (SZ U 471.473)
1 pripravnika za opravljanje del in nalog učitelja kemije in biologije 21 ur tedensko, za določen čas, OD okoli 27.000 din. rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 15dni. stanovanja ni: CENTER SREDNJIH ŠOL, TOZD Srednja rudarska šola, Titovo Velenje, Trg mladosti 3 (SZ VE 953.524); PROFESOR ZA DRUŽBOSLOVNE PREDMETE: ZGODOVINA
I za opravljanje del in nalog učitelja zgodovine in STM. OD okoli
55.000	din (lahko pripravnik), rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: CENTER SREDNJIH ŠOL Titovo Velenje, Trg mladosti 3, TOZD Srednja rudarska šola (SZ VE
953.523)	;
PROFESOR ZA VZGOJNE
PREDMETE:
OBRAMBOSLOVJE
1 za opravljanje del in nalog učitelja obrambe in zaščite za določen čas, 21 ur tedensko, OD okoli
20.000	din. trimesečno poskusno
delo. rok obvestila o izbiri 8 dni. rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: SREDNJA NARAVOSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA. Peričeva 4 (SZ LJ 471.382): I AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA ! 1 za opravljanje del in nalog učitelja kitare, 17,5 ur tedensko, OD okoli 27.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni:	SREDNJA
VZGOJITELJSKA	ŠOLA
LJUBLJANA. Kardeljeva pl. 16 (SZ U 471.472);
DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE ZA TEHNIČNO FIZIKO
1	za opravljanje del in nalog razvijalca. OD okoli 70.000 din, rok prijave 10 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c (SZ U 458.819); ZDRAVNIKI
2	za opravljanje del in nalog zdravnikov v splošni ambulanti, dveletna praksa, opravljen strokovni izpit, trimesečno poskusno delo, opravljen vozniški izpit B kategorije, odslužen vojaški rok, OD okoli 56.500 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanje po dogovoru: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, Zdravstveni dom Radeče (SZ CE 154.717, 154.718);
1	za zdravljenje v ambulantah splošne medicine, enoletna praksa. opravljen strokovni izpit, za določen čas. OD okoli 58.138 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ZASAVSKI ZDRAVSTVENI CENTER. TOZD Zdravstveni dom Zagorje (SZ U 466.943);
2	za opravljanje del in nalog zdravnikov specializantov iz psihiatrije, dveletna praksa, trimesečno poskusno delo, OD okoli
50.000	din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: UNIVERZITETNI KLI-NIČNI CENTER LJUBLJANA. TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika, Ljubljana Polje, Studenec 48 (SZ LJ 463.269,455.924);
1	za opravljanje del in nalog zdravnika-pripravnika, OD okoli
28.000	din, stanovanja ni;
2	za opravljanje del in nalog zdravnikov, samsko stanovanje;
2 za opravljanje del in nalog zdravnikov, družinsko stanovanje, OD okoli 62.000 din, enoletna praksa, opravljen strokovni izpit. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 5 dni: ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, TOZD Splošno zdravstvo Velenje (SZ VE 953.474, 953.470 do 953.473), INŽENIR LESARSTVA
1 za opravljanje del in nalog pripravnika za določen čas, OD okoli 48.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni. NOVOLES Novo mesto. TOZD »BOR« Krško (SZ SE 051.800);
INŽENIR STROJNIŠTVA
1 za opravljanje del in nalog tehnologa — komercialista (lahko strojni tehnik), triletna praksa, dve mesečno poskusno delo, OD okoli 37.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni:	AGROSTROJ
Ljubljana, Draga 15, TOZD Albin Grajzar. Ivančna gorica (SZ LJ 459.407);
INŽENIR
ELEKTROTEHNIKE
1 za opravljanje del in nalog samostojnega tehnologa 2, triletna praksa, OD okoli 50.000 din, rok prijave 8 dni, rok obve ‘ila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ISKRA AVTOMATIKA, TOZD TELA, Ljubljana, Savska c. 3 (SZ LJ 469.300);
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
1 za opravljanje del in nalog samostojnega referenta izvoza —
vodenje referata izvoza, dveletna praksa, opravljena zunanjetrgovinska registracija, znanje tujega jezika, trimesečno poskusno delo, OD okoli 70.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanje po dOgovoru: KONUS Slovenske Konjice, DS Komerciala (SZ CE 154.671); VZGOJITELJI PREDŠOLSKIH OTROK
2	za opravljanje del in nalog vzgojiteljev predšolskih otrok za določen čas, dve mesečno poskusno delo. OD okoli 38.938 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: WO »JELKA«, Ljubljana, Glavarjeva 18 a (SZ LJ 471.257, 471.259); UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
1 za opravljanje del in nalog učitelja razrednega pouka za določen čas, OD okoli 46.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA Šentjernej (SZ NM 852.813); PREDMETNI UČITELJ ZA VZGOJNE PREDMETE: LIKOVNA VZGOJA 1 za opravljanje del in nalog predmetnega učitelja likovne vzgoje, OD okoli 46.000 din. rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA, Šentjempj (SZNM 852.814); ZDRAVSTVENI TERAPEVTI (VIŠJE MEDICINSKE SESTRE)
1 za opravljanje del in nalog višje medicinske sestre v oddelku za patomorfologijo za določen Čas (lahko pripravnik), opravljen strokovni izpit, trimesečno poskusno delo, OD okoli 41.450 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, Center skupne medicinske službe Celje (SZ CE 154.650);
3	za opravljanje del in nalog višjih medicinskih sester v intenzivni negi za Univerzitetno kliniko za nevrokirurgijo;
3 za instrumentiranje za določen čas, za Operacijski blok. opravljen strokovni izpit (lahko pripravniki), OD okoli 41.445 do 31.680 din, rok prijave 8 dni, rok
obvestila o izbiri 30 dni, stanovanj ni: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER, TOZD Kirurška služba Ljubljana (SZ LJ 466.168 do 466 171, 452.770, 452.771, 452.774);
LESARSKI TEHNIK
1 za obračun normativov materi ala, triletna praksa, OD okoli 53.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: »OPREMALEŠ« Obrtna zadruga. Ljubljana, Rimska c. 22 (SZ LJ 470.894);
VARILEC SPECIALIST 1 za varjenje v zaščitnem plinu, dveletna praksa, OD okoli 45.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ENERGOINVEST Tovarna transformatorjev Ljubljana. Črnuče, C. 24. junija 3 (SZ LJ 452.169);
ELEKTROTEHNIKI
1	za opravljanje proizvodne kontrole II (lahko elektromehanik), tri oziroma petletna praksa, dvomesečno poskusno delo, OD okoli 49.500 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UNIŠ ELKOS Tovarna .elektro kovinske opreme in strojev, Ljubljana, Savlje 89 (SZ LJ 468.926)
2	za opravljanje del in nalog kontrolorjev v proizvodni kontroli III (lahko kemijska tehnika), eno do dveletna praksa, pasivno znanje angleškega jezika, trimesečno poskusno delo, OD okoli 51.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ISKRA MIKROELEKTRONIKA, v ustanavljanju, Služba za kakovost, Ljubljana, Stegne 15 d (SZ LJ 465.242, 465.243); ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ZA PROIZVODNJO, PRENOS IN DISTRIBUCIJO (ELEKTROTEHNIK ZA JAKI TOK)
1 za opravljanje del in nalog vzdrževalca elektroenergetskih virov, triletna praksa, OD okoli 43.515 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni:	UKC LJUBLJANA,
TOZD Tehnične službe, Bohoričeva 78 (SZ LJ 465.321);
ELEKTROTEHNIK ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
1 za opravljanje del in nalog elek-
tronika. dveletna praksa, opravljen tečaj za »S« izvedbo. OD okoli 41.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: PAPIRNICA KO-LIČEVO, TOZD Vzdrževanje (SZ LJ 460.127); FARMACEVTSKI TEHNIK 1 za opravljanje del in nalog far-macevtskega tehnika v DE Lekarna (lahko pripravnik), trimesečno poskusno delo, OD okoli 34.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 15 dni » stanovanja ni: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, TOZD Center skupne medicinske službe Celje (SZ CE 152.992);
TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK
1 za opravljanje del in nalog tehnologa konfekcije, dveletna praksa, trimesečno poskusno delo, OD okoli 41.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: TEKSTIL, TOZD »ANGORA« Ljubljana, Emonska c. 2 (SZ LJ 463.965); GRADBENI TEHNIK 1 za spremljanje tehnologije priprave betona, šestmesečna praksa, odslužen vojaški rok, OD okoli 43.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: SIGMA GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA, Zabukovica (SE CE 154.663);
TEHNIK KUHARSTVA (POSLOVODJA KUHINJE)
1 za opravljanje del in nalog pomočnika vodje kuhinje, triletna praksa, trimesečno poskusno delo. OD okoli 50.802 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: DOM STA-REJŠIH OBČANOV LJUBIJA-NA VIČ-RUDNIK. Ljubljana, C. na Bokalce 51 (SZ LJ 466.076);
EKONOMSKI TEHNIKI
1	za opravljanje blagajniških del v glavni blagajni, dveletna praksa, OD okoli 36.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: GTP »INGRAD«, DSSS, Celje, Lava 7 (SZ CE 154.585);
2	za opravljanje del in nalog obračunskih referentov, znanje strojepisja, angleškega in nemškega jezika, za določen čas, OD
okoli 28.000 din, stanovanja ni: DO EMONA GLOBTOUR, Ljubljana, Šmartinska 130 (SZ LJ 467.540, 467.541);
1 za opravljanje del in nalog materialnega knjigovodje za določen čas, OD okoli 32.220 din;
1 za opravljanje del in nalog knjigovodje kupcev zdravstvenih storitev za določen čas, OD okoli 33.200 din, enoletna praksa, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UKC Ljubljana, DSSS, Bohoričeva 28, kadrovska služba (SZ LJ 462.747, 470.805);
1 za opravljanje del in nalog pripravnika v DE Vedrog — Lavrica (lahko administrativni tehnik) za določen čas, OD okoli 21.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ILIRIJA VEDROG, TOZD Kozmetika, Ljubljana, Tržaška c. 32 (SZ LJ 471.385);
EKONOMSKI TEHNIKI ZA RAČUNOVODSTVO 1 za opravljanje del in nalog računovodje, OD okoli 50.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: SREDNJA GRADBENA SOLA IVANA KAVČIČA. Ljubljana, Kardeljeva pl. 2 (SZ U 468.806) 1 za opravljanje del in nalog knjigovodje osnovnih sredstev (lahko finančni manipulant), enoletna praksa. OD okoli 35.500 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: PAPIR-NICA KOLIČEVO, DSSS (SZ LJ 460.124);
ADMINISTRATIVNI TEHNIKI
1 za opravljanje tajniških del za potrebe TOZD, enoletna praksa, za TOZD Gradbena operativa;
1 za opra vij anje taj niški h in obračunskih del, enoinpolletna praksa, za TOZD Mehanizacija, za določen Čas, znanje strojepisja, OD okoli 35.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: GIP »INGRAD« Celje, Lava 7 (SZ CE 154.689, 154.690);
1 za opravljanje del in nalog na področju samouprave in splošnih zadev, dveletna praksa, znanje strojepisja in stenografije, OD okoli 43.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni. ZRMK, TOZD IM Ljubljana. Dimičeva 12 (SZ LJ 472.200);
KNJIŽNIČAR
1 za opravljanje del in nalog učitelja srbohrvaškega jezika — knjižničarja, OD okoli 46.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 8 d*u, stanovanja ni: OSNOVNA ŠOLA NARODNE-GA HEROJA MARTINA KOTARJA, Šentjernej (SZ NM 852.815);
ZDRAVSTVENI TEHNIK (MEDICINSKA SESTRA)
1 za opravljanje del in nalog medicinske sestre-pripravnika na oddelku za rentgenologijo, za določen čas, OD okoli 34.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, TOZD Center skupne medicinske službe Celje (SZ CE 154.651);
LABORATORIJSKI TEHNIK
1	za izvajanje laboratorijskih analiz, opravljen strokovni izpit, OD okoli 41.740 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA, TOZD Bežigrad, Ljubljana, Miklošičeva 24 (SZ LJ 466.504); KLJUČAVNIČARJI
2	za vodenje montažnih del na terenu, triletna praksa, OD okoli 31.800 din;
5 za opravljanje del in nalog ključavničarjev, dveletna praksa, OD okoli 28.300 din, dvomesečno poskusno delo, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: AGROSTROJ Ljubljana, Draga 15, TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica (SZ LJ 459.412.	459.414,	459.415,
459.417, 431.231 do 431.233);
3	za opravljanje dei in nalog klju-
čavničarjev, dveletna praka, OD okoli 35.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: PAPIRNICA KOLIČEVO, TOZD Vzdrževanje (SZ LJ 460.129,	460.130,
460.133);
1 za opravljanje del in nalog nadzornika v kotlovnici, dveletna praksa, dvomesečno poskusno delo, OD okoli 39.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbi-ri 15 dni, stanovanja ni: TITAN Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika TRI (SZ LJ 472.441); 1 za opravljanje del in nalog ser-visanta II, enoletna praksa, OD
okoli 35.200 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UKC Ljubljana, TOZD Tehnične službe, Ljubljana, Bohoričeva 28, kadrovska služba (SZ LJ 468.774);
1 za opravljanje del in nalog mizarja II, enoletna praksa, OD okoli 38.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni:	ENERGOIN-
VEST, Tovarna transformatorjev Ljubljana, Črnuče, C. 24. junija 3 (SZ LJ 452.170);
1 za upravljanje visokotlačnih parnih kotlov in naprav, opravljen izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov, OD okoli 36.700 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: LIKC Ljubljana, TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika, Ljub-ljana-Polje, Studenec 48 (SZ LJ 466.212);
STRUGARJI
1 za struženje zahtevnih orodij in strojnih * elementov, dveletna praksa, poskusno delo 90 dni, OD okoli 53.092 din;
1	za struženje orodij in strojnih elementov, poskusno delo 60 dni, enoletna praksa. Od okoli 48.702 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni. TUBA, Proizvodnja embalaže in kozmetike, TOZD Tubal — Kovinska proizvodnja, Ljubljana, VerovŠkova 66 (SZ LJ 454.048, 454.049);
MONTERJI HLADILNIH NAPRAV
2	za opravljanje popravil, de-montaže hladilnih naprav, dveletna praksa, odslužen vojaški rok, OD okoli 33.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ELEKTROME-HANIKA, Hladilne naprave, Ljubljana, Celovška 180 b (SZ LJ 466.023, 466.024);
STROJNIK
1 za opravljanje del in nalog strojnika hladilnih naprav, enoletna praksa, poznavanje hladilnih naprav, opravljen izpit iz varstva pri delu, OD okoli 40.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ZAVOD - ŠPORTNO REKRE-ACIJSKI CENTER TIVOLI, Ljubljana, Celovška 25 (SZ LJ 468.217);
STROJNI MEHANIK
1 za ppravijanje ročnih in strojnih
del II, triletna praksa, dvemeseč-no poskusno delo, OD okoli
45.000	din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UNIŠ ELKOS, Tovarna elektro kovinske opreme in strojev, Ljubljana, Savlje 89 (SZ LJ 467.791);
ELEKTROMONTERJI
(ELEKTRIKARJI)
2 za opravljanje vseh elektrikar-skih del v hladilnih napravah, (lahko elektromehaniki), dveletna praksa, odslužen vojaški rok, OD okoli 34.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ELEKTROME-HANIKA, Hladilne naprave, Ljubljana, Celovška 180 b (SZ LJ 466.025, 466.026); ELEKTROMEHANIKI 4 za montažo elektronaprav I, za določen čas, šestmesečna praksa, dvemesečno poskusno delo, OD okoli 42.400 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: UNIŠ ELKOS, Tovarna elektrokovinske opreme in strojev, Ljubljana, Savlje 89 (SZ U 468.922 do 468.925); AVTOLIČAR (LIČAR)
1	za opravljanje zahtevnih ličarskih del, dveletna praksa, dvemesečno pooskusno delo, OD okoli 28.600 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: AGROSTROJ Ljubljana, Draga 15, TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica (SZ LJ 459.410);
PRODAJALCI ŽIVILSKIH IN PREHRAMBNIH ARTIKLOV
2	za prodajo živil, OD okoli
35.000	din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: LJUBLJANSKE MLEKARNE, TOZD Trgovine, Ljubljana, C. na Loko 4 (SZ LJ 458.638, 458.641);
PRODAJALEC TEKSTILNIH IN USNJENIH ARTIKLOV
1 za opravljanje del in nalog samostojnega prodajalca, enoletna praksa, OD okoli 30.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: »NIK« Zagreb, Prodajalna 201 Ljubljana^ Cankarjeva 3 (SZ LJ 469.794);
KUHARJI
1 za opravljanje del in nalog samostojne kuharice, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, trimesečno poskusno delo, OD okoli 30.600 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni:	UKC Ljubljana,
TOZD Univerzitetna psihiatrična klinika, Ljubljana-Polje, Studenec 48 (SZ U 467.092);
1 za opravljanje del in nalog kuharice, OD okoli 38.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni‘"stanovanja ni: SATURNUS. DSSS, Ljubljana, Ob železnici 16 (SZ LJ 459.557);
1 za opravljanje del in nalog kuharja v PJ. restavraciji hotela Triglav (lahko kuharski pomočnik), triletna praksa, trimesečno poskusno delo, za določen čas, OD okoli 37,320 din, rok prijave 10 dni, rok obvestila o izbiri 10 dni, stanovanja ni:	VU »PARTI-
ZAN« - HOTEL TRIGLAV -RESTORAN, Ljubljana, Trg OF 13 (SZ LJ 4654.406); NATAKARJI
1 za opravljanje del in nalog na-takarja-točaja v bifeju VB. Moste, enoletna praksa, trimesečno poskusno delo, OD okoli 25.810 din, rok prijave 10 dni, rok obvestila o izbiri 10 dni, stanovanja ni: VU »PARTIZAN«, PJ. bife Vojne bolnice Moste, Ljubljana, Trg OF 13 (SZ LJ 465.404);
1 za streženje pijač in sladic ter zaračunavanje, enoletna praksa, opravljen tečaj iz higienskega mi-
»E« - varčevalni program
\zajnanjuma^22-Ežn!k-
»1/2« - polovični progr,
:a pranje manjših količin perila
»IWS« - progratn za pranje volnenih tkanin
•no
tiho delov
podaljšan garancijski rok -odslej 18 mesecev
ervisno popravilo m

v treh dneh
priklop navi kunca
stroja ih osnovna
~tOAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO. TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ ' LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366. REKLAMACIJSKI ODD DOSTAVE DNEVNIKA •DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 35 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 40 DIN » NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 900 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO. ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA; NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 98 DOL . AVSTRIJA 1.889 ŠIL., ZRN 268 DM. FRANCIJA 821 E F J VICA 227 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 777 Š KRON, ITALIJA 171.200 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRT LB. ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO
MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIltIZPOI.NITE, POŠIJITE NA NASLOV:	ČGP Delo, tozd Prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 35
-»GLASOV PO TELEFONU 223-311 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO;N.mK ml .|n,.vnik D,.|0 p,,;j|j .n., n..sl,,v.
19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. ,Vir<K^n1	™Mljdjtc m. pa na naslov
URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35). PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI,Priimek in ime:	____________________________________'____________________
PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA. TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH i ||i< i in hišna št
SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«. LJUB-' '	----------—
JANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 INTERNA 29-15 ZA NARpČNIKE IZVEN LJUB-UANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO •	(Postna m.
I
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS VU DELO 31-255
i n kraj:
-Datum:
Podpis:
OBJAVE - OBVESTILA
DELO ★ stran 11
nimuma, dvomesečno poskusno delo. OD okoli 32.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: MERCATOR HOTELI GOSTINSTVO. TOZD Ajdovščina. Ljubljana. Kidričeva 1 (SZ LJ 467.704), VARUHINJE PREDŠOLSKIH OTROK
1 za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok, 21 ur tedensko. OD okoli 12.850 din 1 za opravljanje del in nalog varuhinje predšolskih otrok, OD okoli 25.700 din (lahko varuhinja), dvemesečno poskusno delo, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: WO »JELKA«, Ljubljana, Glavarjeva 18 a (SZ LJ 469.427, 469.429); PRODAJALEC TOBAČNIH IZDELKOV
1	za prodajo tobaka in galanterije, enoletna praksa. OD okoli
30.000	din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: TOBAČNA TOVARNA Ljubljana, TOZD Tobak (SZ LJ 466.182);
ADMINISTRATIVNI MANIPULANTI
3 za opravljanje del in nalog stro-jepisk-zapisnikaric I/A, dvomesečno poskusno delo, OD okoli
38.000	din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, Ljubljana, Tavčarjeva 9 (SZ LJ 463.415, 463.417, 463.418)
VARILCI V SERIJSKI PROIZVODNJI
2	za opravljanje del in nalog va-
rilcev, enoletna praksa, dvemesečno poskusno delo. opravljen tečaj iz varjenja z atestom, OD okoli 27.000 din, rok prijave 15 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni:	AGROSTROJ
Ljubljana, Draga 15, TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica (SZ LJ 459.409, 459.411); POMOČNIK UPRAVUALCA ENERGETSKIH NAPRAV (KURJAČ)
1 za kurjenje nizkotlačnih kotlov, enomesečno poskusno delo, OD okoli 40.000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ŽITO, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana. Šmartinska 154, DE Pekama Ljubljana (SZ LJ 471.347); SESTAVU ALCI ELEKTRIČNIH NAPRAV
5 za opravljanje del in nalog operaterjev V v montaži, za določen čas. trimesečno poskusno delo, OD okoli 28.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ISKRA MIKROELEKTRONIKA v ustanavljanju. Ljubljana. Stegne 15 d (SZ U 463.976 do 463.980); APRETERSKI POMOČNIKI
3	za opravljanje del in nalog apreterjev III, OD okoli 27.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. stanovanja ni: DEKORATIVNA. TOZD Gotova tkanina. Ljubljana (SZ LJ 469.372 do 469.374); VARNOSTNIKI
1 za opravljanje del in nalog ču-vaja-kurjača (lahko kurjač centralne kurjave), triletna praksa. OD okoli 45.000 do 50.000 din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. samsko stanovanje: ZARJA Petrovče. DSSS (SZ CE 154.682);
1 za čuvanje poslovnih prostorov, OD okoli 30.000 do 40.000 din. rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ILIRUA-VEDROG. DSSS. Ljubljana. Tržaška c. 32 (SZ LJ 464.195);
KUHARSKI POMOČNIK
1 za opravljanje del in nalog kuharskega pomočnika, praksa zaželena. OD okoli 32.960 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri S dni. stanovanja ni: DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA. Vrhnika. Idrijska c. 72 (SZ LJ 471.804);
SOBARICA
1 za čiščenje in pospravljanje sob in sanitarnih prostorov, dvemesečno poskusno delo, OD okoli
24.000	din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: MERCATOR HOTELI GOSTINSTVO, TOZD Ajdovščina. Ljubljana. Kidričeva 1 (SZ U 470.895);
POMOŽNI ŽIVILSKI DELAVEC
1 za opravljanje del in nalog v embalažnem skladišču Vir, poskusno delo 30 dni. OD okoli
25.000	din. rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanja ni: ŽK ŽITO. TOZD Mlini -DE Domžalsko področje. Domžale. Šaranovičeva 27 (SZ LJ 462.584);
POMOŽNI KOVINARSKI DELAVEC (POMOŽNI KUU-ČAVNIČAR)
1 za opravljanje ključavničarskih del pri izdelavi polizdelkov za transformatorje. 6-mesečna praksa, OD okoli 34.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ENERGO-INVEST Ljubljana. Tovarna transformatorjev Črnuče, C. 24 junija 31 (SZ U 452.171); SKLADIŠČNOTRANSPORTNI DELAVCI
1	za opravljanje del in nalog skla-diščnea manipulanta v prev. parku Vir. poskusno delo 30 dni. OD okoli 30.000 din. rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: ŽK ŽITO, TOZD Mlini — DE Domžalsko področje. Domžale. Šaranovičeva 27 (SZ U 462.583);
2	za opravljanje del in nalog transportnega delavca v šivalnici.
opravljen izpit za voznika viličarja, OD okoli 27.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: DEKORATIVNA Ljubljana, TOZD Gotova tkanina. Celovška 280 (SZ LJ 466.942 in 469.370);
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVCI
1 za pomivanje posode in priprava zelenjave za kuhanje, OD okoli 26.000 din, v DE Kavarna in slaščičarna Evropa
1	za pomivanje posode in priprava hrane za kuhanje, OD okoli 23.000 din, v PE Kavarni Evropa, opravljen tečaj higienskega minimuma, dvemesečno poskusno delo, rok prijave 8 dni. rok obvestila
0	izbiri 30 dni, stanovanj ni: Mer-cator-hoteli-gostinstvo, TOZD AJDOVŠČINA, Ljubljana, Kidričeva 1 (SZ LJ 471.211 in 471.210);
2	za opravljanje del in nalog pomožnega delavca v bifeju »Partizan«. OD okoli 22.820 din, rok prijave 10 dni, rok obvestila o izbiri 10 dni. stanovanj ni: RJ dom JNA Ljubljana. Vojna ustanova »Partizan«. Ljubljana, Trg OF 13 (SZ U 459.316 in 459.317);
DELAVCI BREZ POKLICEV
1	za opravljanje transportnih del v proizvodnji, OD okoli 36.000 din;
1	za opravljanje pomožnih del v jedrami, OD okoli 28.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni: ENERGOINVEST Ljubljana, Tovarna transformatorjev Črnuče, C. 24 junija 3 (SZ LJ 451.889 in 451.893);
3	za izdelovanje form in vlivanje za določen čas, OD okoli 39.000 din;
2	za izdelavo jeder za določen čas, OD okoli 35.270 do 38.300 din
1 za pocinkovanje za določen čas, OD okoli 38.500 do 45.300 din;
i za brušenje, OD okoli 36.000 din. enomesečno poskusno delo, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: TITAN Kamnik, TOZD Livarna z obdelavo ENA. Kovinarska 28

11. JUGOSLOVANSKI BALETNI BIENALE Ljubljana, 25. junija—7. julija 1985
Sreda, 3. julija, ob 19. uri:
UKROČENA TRMOGLAVKA, film.
Ob 21. uri: B. Shehy: BESA (Zaobljuba). Balet PNP Priština. Četrtek, 4. julija, ob 21. uri: Viteška dvorana: RADOSTI (eksperimentalni program). Pleše CHRISTINE JONES, ZDA, glasba: LADO JAKŠA.
Petek, 5. julija, ob 15. uri: PRAZNIK BALETA, film, SOLISTI »BOLŠOJ TEATRA« film;
Ob 21. uri: S. Prokofjev: ROMEO IN JULIJA. Balet HNK Zagreb.
Sobota, 6. julija, ob 14.30: ROMEO IN JULIJA, film;
Ob 19.30 - GALINA ULANO-VA, film;
Ob 21. uri — B. Assafjev: BAH-ČISARAJSKA FONTANA. Ba-let MNT Skopje.
Vse predstave so v Poletnem gledališču, medtem ko so filmi v Viteški dvorani.
OKROGLE MIZE Z VIDEO PROGRAMOM SO VSAK DAN OB 10. URI V VITEŠKI DVORANI. VODI JIH KOREOGRAF IKO OTRIN. VSTOP PROST.
V času 11. Jugoslovanskega baletnega bienala je v Križevniški (SZ U 451.982. 451.983, 451.985, cerkvi razstava o UMETNI-451.981, 466.332, 464.265 in SKEM DELU PIE IN PINA
466.336);
POMOŽNI DELAVEC
1 za Čiščenje javnih telefonskih govorilnic, enomesečna praksa, opravljen vozniški izpit B-katego-rije, OD okoli 28.500 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, samsko stanovanje: Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD Telekomunikacije, Cigaletova 10 (SZ LJ 472.039); PERICE
1	za opravljanje del in nalog peri-ce-likaricc za nedoločen čas;
2	za opravljanje del in nalog peri-ce-likarice za določen čas, trimesečno poskusno delo. OD okoli 25.700 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanj ni: UKC v Ljubljani, TOZD Univ. psihiatrična klinika. Studenec 48 (SZ LJ 467.094 do 467.096);
SNAŽILKE
1 za opravljanje del in nalog čistilke. enomesečno poskusno delo, OD okoli 28.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 15 dni, stanovanja ni: TITAN Kamnik. TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja DVE, Kovinarska 28 (SZ LJ 455.416)
1 za čiščenje prostorov, opravljen tečaj higienskega minimuma, dvemesečno poskusno delo, OD okoli 22.200 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni, stanovanja ni. ZDRAVSTVENI DOM Ljubljana, za TOZD Študenti, Miklošičeva 24 (SZ LJ 456.797);
1 za čiščenje poslovnih prostorov v Kavarni Evropa, dvemesečno poskusno delo, OD okoli 24.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: Mercator — hoteli — gostinstvo. TOZD AJDOVŠČINA, Ljubljana, Kidričeva 1 (SZ U 471.212); 1 za čiščenje proizvodnih prostorov, OD okoli 23.000 din, rok prijave 10 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanja ni: ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Tovarna žarnic Ljubljana. Stegne 15 c (SZ LJ 462.556);
1	za čiščenje poslovnih prostorov in proizvodnje, enomesečna praksa, trimesečno poskusno delo, OD okoli 25.110 do 34.749 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni. stanovanja ni: DO HISTOR Ljubljana, Gregorčičeva 7/1 (SZ LJ 469.321);
3	za opravljanje del in nalog čistilke v odd. bolnišnica dr. P. Držaja, OD okoli 25.110 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanj ni: UKC v Ljubljani. TOZD Kirurška služba. Univ. kirurška gastroentero-loška klinika, Bohoričeva 28 (SZ U 457.439 do 457.441);
3 za opravljanje del in nalog čistilke oz. strežnice, trimesečno poskusno delo, OD okoli 25.000 din, rok prijave 8 dni. rok obvestila o izibiri 15 dni. stanovanj ni: UKC v Ljubljani, TOZD Univ. psihiatrična klinika. Studenec 48 (SZ LJ 463.264 do 463.266);
3 za opravljanje del in nalog snažilke. dvemesečno poskusno delo, OD okoli 21.150 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 30 dni. stanovanj ni: TEMELJNO SODIŠČE v Ljubljani, Tavčarjeva 9 (SZ LJ 463.411 do 463.413);
2	za opravljanje del in nalog snažilke, OD okoli 17.000 din, rok prijave 8 dni, rok obvestila o izbiri 8 dni, stanovanj ni: OSNOVNA ŠOLA narodnega heroja Maksa Pečarja. Ljubljana, Črnuška 9 (SZ U 468.764 in 468.763)
MLAKAR.
Obiskovalce prosimo, naj spored vseh prireditev 11. Jugoslovanskega baletega bienala sproti spremljajo v dnevnem časopisju. Vstopnice za vse prireditve 11. JJB so na voljo pri blagajni Festivala od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, vsak dan ter uro pred prireditvijo.
CANKARJEV
DOM
KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
NAPOVEDUJEMO
Od 21. do 30. avgusta: POLETNA VIOLINSKA ŠOLA Vodila jo bosta: prof. Igor Ozim in Christine Hutcap. Podrobnosti o vpisu: Glasbeni oddelek, tel. 212-492.
Četrtek, 29. avgusta: MESEČNI KOLEDAR PRIREDITEV CD - POSEBNA PRILOGA »DELA«. Vsak zadnji četrtek tudi v naslednjih mesecih.
Nova uprizoritev Serapions The-atra z Dunaja: SUCCUBUS -prosto po Honoreju de Balzacu in Franciosu Rabelaisu. Avtorja predstave Erwin Piplits in Ulrike Kaufmann. Prireditve bodo v petek, 13. in v soboto, 14. septembra v Volčjem potoku. Če bo vreme slabo bo predstava 15. septembra. V teh dneh bo v paviljonu v Volčjem potoku na ogled razstava slovenske likovne skupine IRWIN.
Do 31. avgusta: JUAN MIRO, grafika, ob 16. mednarodnem grafičnem bienalu. (Sprejemna dvorana)
Razstava je odprta od 12. do 19. ure. Vstop prost.
Blagajna CD je zaprta.
DUPLICA: amer., MORILEC IZ METROJA, ob 20. uri. RADIO - JESENICE: amer., NOENSKA DŽUNGLA, ob 17. in 19. uri.
PLAVŽ - JESENICE: ni kino-predstav!
RADOVUICA: ameriški, ŽEJA PO KRVI, ob 20. uri.
BLED: ameriški, RAMBO, ob 20. uri.
KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB
SAVI: amer., ČAROVNIK, ob
18.	uri, ameriški glasbeni film. Amer., MORILEC BREZ OBRAZA, ob 20. uri. Film ni primeren za mladino do 15. leta starosti.
SVOBODA II - TRBOVUE:
ameriški, TOPLI OBROK, ob 17. in 19. uri.
BREŽICE:	»NAŠE SREČA-
NJE« in MITO TREFALT, ob
20.30.
SEVNICA: ameriški, ŠTIRJE PRIJATELJI, ob 20. uri. KRŠKO: jug., PAZI, KAJ DELAŠ, ob 18. uri.
KULTURNI DOM - NOVO MESTO: amer., LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, ob
19.	in 21. uri.
ROGAŠKA SLATINA: franc., OPERACIJA BANZAY, ob 18. in 20. uri.
SOČA - NOVA GORICA: nemški. POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA, ob 18.30.
Francoski, VELIKI VOJNI KARNEVAL, ob 20.30. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: italijanski, BUD JEZDI NA ZAHOD, ob 20.30.
2-111
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk pri Novi Gorici je odprta razstava Vladimira Makuca.
Retrospektiven izbor grafik, slik, risb in objektov si lahko ogledate vsak dan razen ponedeljka od 10. do 19. ure.
21-5303
Med rednimi letnimi dopusti od 1. julija do 31. avgusta 1985 bo obratovala ambulanta za žilna obolenjavUniverzitetne klinike za kirurgijo srca in ožilja od 10. do 12. ure dopoldne. Delovni čas ambulante za srčne bolnike ostane nespremenjen; ponedeljek, od 7. do 13. ure.
3-200
PREKLIC
Z dnem 2. 7. 1985 nam je bil pri vlomu odtujen žig naslednje vsebine:
RO »Zagrebački transporti«, 1 n. sol. o., OOUR Zagreb, OOUR »Zatragent«, n. sol. o., ZAGREB, Kačičeva 2, P. J. LJUBLJANA, LJUBLJANA, Vilharjeva 43.
Zato ga preklicujemo.
3-1000-P
KINO
GLEDALIŠČA
{oP!>uM3»ca@
emona hoteli
Komisija za delovna razmerja
TOZD Zatragent, DO »Zagrebački transporti«, Zagreb, Kačičeva 2
objavlja prosta dela in naloge
samostojnega referenta cestnega blagovnega prometa II —
1 delavec v PE Ljubljana Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri in dveletne delovne izkušnje pri teh opravilih
-	srednja strokovna izobrazba ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri ter triletne delovne izkušnje pri podobnem delu
Ponudbe z življenjepisnimi podatki in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: RO »Zagrebački transporti«, Zagreb, RZ Zajedničke službe, Kadrovski sektor, Strojarska 19.
Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri.
28-5489
na GOSTOVANJU
V času od 2. do 7. 7. 1985 sodeluje ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana v programu 25. jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku s predstavama Frana Milčinskega:	ZVEZDICA ZA-
SPANKA in Frana Levstika — Mirana Herzoga:	MARTIN
KRPAN.
KINO
SPORED ZA SREDO UNION:	domači, OČE NA
SLUŽBENEM POTOVANJU, ob 16., 18.30 in 21. uri. KOMUNA:	ameriški, DVO-
RIŠČNO OKNO, ob 16., 18.15 in 20.30.
Ob 10. uri POČITNIŠKA MATINEJA:	ameriški, ZAJČEK
DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI. Samo danes! BEŽIGRAD: angleški, RAZUZDANA LADY, ob 16., 18. in 20. uri.
TRIGLAV: italijanski, BANANA JOE, ob 16., 18. in 20. uri. VIČ: ameriški, PROFESORICA FRANCOŠČINE IN . .., ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat!
ŠIŠKA:	ameriški, KRILATA
KAČA, ob 16., 18. in 20. uri. SLOGA: nemški, DEKLE Z REGRATOM,ob 15., 17., 19. in21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav!
OTROŠKI KINO MOJCA: NI
PREDSTAV — Mojca na počitnicah!
DOMŽALE: kanad., DAN KRVAVEGA VALENTINA, ob 18 in 20. uri.
RADOMLJE:	nem., DIVJE
NOČI GOSPE »O«, ob 20. uri. Film za otroke ni primeren! MENGEŠ: ital., GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: franc., NORCI S STADIONA, ob 16., 18. in 20. uri.
STORŽIČ — KRANJ: hongkon-ši, ČUDEŽNI MOJSTER KUNG FUA, ob 16., 18. in 20. uri.
TRŽIČ: ni kinopredstav!
DOM — KAMNIK: ni kinopredstav!
SPORED ZA ČETRTEK UNION:	domači OČE NA
SLUŽBENEM POTOVANJU, ob 16., 18.30 in 21. uri. KOMUNA: amer. DVORIŠČNO OKNO, ob 16., 18.15 in 20.20.
ZARADI PRAZNIKA NI MATINEJE?
BEŽIGRAD: angl. RAZUZDANA LADY, ob 16., 18. in 20. uri. TRIGLAV:	ital. BANANA
JOE, ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat!
VIČ:	amer. PROFESORICA
FRANCOŠČINE IN . . ., ob 16.,
18.	in 20. uri. Zadnjikrat! ŠIŠKA: amer. KRILATA KAČA, ob 16., 18. in 20. uri. SLOGA: nemš. DEKLE Z REGRATOM, ob 15., 17., 19. in21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav.
OTROŠKI KINO MOJCA: NI
PREDSTAV — Mojca na počitnicah!
DOMŽALE: kanad. DAN KRVAVEGA VALENTINA, ob 18. in 20. uri.
RADOMLJE: nem. DIVJE NOČI GOSPE »O«, ob 20. uri. Film za otroke ni primeren!
MENGEŠ: ital. GANGSTERJI NEŽNEGA SRCA, ob 20. uri. CENTER-KRANJ: amer. OGNJENE ULICE, ob 20. uri. STORŽIČ-KRANJ: franc. ZMEDA NA KARIBIH, ob 16., 18. in 20. uri.
TRŽIČ: franc. FANTJE ZA ZVEZO, ob 18. in 20. uri. DOM-KAMNIK: amer. MORILEC IZ METROJA, ob 18. in 20. uri.
DUPLICA: amer. NAVAHO GROM, ob 20. uri. RADIO-JESENICE: amer. NEONSKA DŽUNGLA, ob 17. in
19.	uri.
PLAVŽ-JESENICE:	amer.
VOLKOVI, ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA: jugosl. SLADKA VODA, ob 18. uri, ameri. ŽEJA PO KRVI, ob 18. in
20.	uri.
BOHINJ-BOH. BISTRICA:
amer. RAMBO, ob 18. in 20. uri.
KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB SAVI: amer. ČAROVNIK, ob
18.	uri,
amer. MORILEC BREZ OBRAZA, ob 20. uri. Film ni primeren za mladino do 15. leta itarosti.
SVOBODA »-TRBOVLJE:
amer. TOPLI OBROK, ob 17. in
19.	uri.
SEVNICA: amer. ŠTIRJE PRIJATELJI, ob 20. uri. ČRNOMELJ: franc. ŠOK, ob 20. uri.
KULTURNI DOM - NOVO MESTO: jug. VESNA, ob 17. uri,
amer LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, ob 19. in 21. uri. GROSUPLJE: jug. ZBIRALCI PERJA, ob 16. uri.
IVANČNA GORICA: jug. ZBIRALCI PERJA, ob 18.30. VIDEM-DOBREPOLJE: amer. GOLI V SEDLU, ob 15. in 20.30.
ROGAŠKA SLATINA:	jug
KRALJEVSKI VLAK, ob 18. in
20.	uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH: amer. MLADI BOJEVNIKI, ob 20. uri.
SOČA - NOVA GORICA: nemš. POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA, ob 18.30 in 20.30. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: ital. REŠI, SE KDOR SE MORE, ob 20.30.
SPOZNAVANJE RAČUNALNIKA C 64 ZA ZAČETNIKE
Med počitnicami bo od 8. 7. do 26. 8. 1985 Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije organizirala spoznavanje računalnika C 64 za začetnike.
Spoznavanje bo organizirano v dopoldanskem času (za otroke) in popoldanskem času (za starejše). Program obsega 30 učnih ur v strnjenih petih dneh.
Cena aranžmaja za eno osebo znaša 6.000,00 din, za drugega družinska člana 4.000,00 din. Tretji pa lahko sodeluje brezplačno.
Računalnike boste spoznavali v računalniški učilnici Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. Prijave sprejemamo na gornji naslov od 1.7. 1985 naprej. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. 213-727,213-743, od 8. do 15. ure»	1-5576
V Mestni galeriji je vsak dan od 10. do 18. ure (razen ponedeljka) .in v nedeljo od 10. do 13. ure odprta razstava slušateljev Akademije za likovno umetnost.
28-3912
INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO, Ljubljana, Večna pot 2
GALERIJA IGLG
razstava risb odprta vsak dan od 8. do 17. ure, razen sobote in nedelje.
zavod tivolt
ZLATI KLUB - SAVNA
Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure, ob sobotah od 8. do 20. ure in ob nedeljah od 9. do 14. ure. Samo za ženske v torek od 9. do 22. ure in v petek od 9. do 14. ure.
MINI GOLF
Objekt odprt vsak dan od 14. do 21. ure, sobote in nedelje od 10. do 21. ure.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
OBVESTILA
Športno društvo BS 3 organizira začetne in nadaljevalne teniške tečaje. Tel. (061) 341-289.
T-125550-0
TENIŠKI TEČAJ
Kdor bi se rad naučil tenisa, se lahko vpiše v začetni ali nadaljevalni tečaj. Teniški tečaj je primeren za otroke in odrasle. Vse nadaljnje informacije dobite po telefonu (061) 345-636. Uradne ure so vsak dan od 11. —12. ure.
5728-0
CVETLIČARNA »MALA FLORAMY« BREZOVICA, TRŽAŠKA 503 bo odprta 4. 7. od 9. do 12. ure. Naročila sprejemamo po tel. (061) 653-338 ali na domm 321-736. Izdelujemo žalne vence.
t-126055
TURISTIČNO DRUŠTVO MOST NA SOČI
obvešča vse uporabnike javnih cest, da bo zaprta cesta Most na Soči—Ušnik za ves promet zaradi športno zabavne prireditve Noč na jezeru ’85 dne 6. 7. 1985, od 17. do 24. ure in 7. 7. 1985, od 9. do 22. ure. Obvoz: Most na Soči, Tolmin, Peršet, Ušnik.
3-5681
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 18. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in Šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana;
— ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč
ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 15.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer vsak dan od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331 -142 in 224-903.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222 SREDA
v mestu: dr. Mohamed Berro, okoliška dežurna sužba: dr. Andrej Pišec in dr. Anton Kolar-Sluga, ambulantna dežurna služba: dr. Franc Beigot, pediatrična dežurna služba: dr. Nada Piš-čanec-Senica.
ČETRTEK
v mestu: dr. Jožica Gamse, okoliška dežurna služba: dr. Mladena Jovanovič in dr. Franc Beigot, ambulantna dežurna služba: dr. Drago Zimič, pediatrična dežurna služba: dr. Nada Piščanec-Se-nica.
[ DNEVNA	GALERIJA ZVEZE DSLU	MALI OGLASI
	LJUBLJANA, KOMENSKEGA 8; Na ogled je razstava akvarelov,: gvašev in risb slikarja GABRIJELA STUPICE. V sredo, 3. julija, ob 19. uri bo o Stupičevi umetnosti predaval Andrej Medved.	
| OBVESTILA		TEL. 22 33 11 L.	^
SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU IN NA BLAGAJNI VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH MED 7. IN 11. URO. DO 9.30 SPREJEMAMO OGLASE ZA OBJAVO ZA NASLEDNJI DAN.
STANOVANJA
prodam
DVOSOBNO, komfortno stanovanje v Ljubljani prodam. Informacije po telefonu (061) 264-003. 11545-10
GARSONJERO v Šentvidu prodam za gotovino. Tel. (061) 52-961.
t-126084-10
GARSONJERO, opremljeno, vseljivo, v centru Domžal, prodam za gotovino. Inf. po tel. (066) 73-122.
t-126109-10
TRISOBNO, novejše stanovanje v Domžalah prodam. Telefon (061) 722-337.	p-11172-10
ENOINPOLSOBNO stanova-
nje (41 m ) v večjem bloku v Vodma-tu, grajeno 1963, četrto nadstropje, dvigalo, plin, toplovod, centralna, telefon. brez balkona, prodam. Cena 110.000/m“. Ponudbe pod »Samo gotovina«.	p-11365-kO
DVOSOBNO stanovanje v Domžalah prodam za gotovino in kredit. Tel. (061) 722-530, po 15. uri.
pt-125784-10 TRISOBNO, takoj vseljivo atrijsko stanovanje v Kosezah prodam ali zamenjam za novejšo hišo. Tel. 579-834, od 17. do 19.	p-11490-10
GARSONJERO, v Rogaški Slatini, novo, etažna lastnina, prodam. Jože Murko, Maribor, Plečnikova 1, tel. (062) 33-762, po 20. uri.
___	t-125911-10
TRIINPOLSOBNO stanovanje
(88 m-) na Bratovževi ploščadi v Ljubljani, s telefonom in garažo, prodamo. Ponudbe pod »Vseljivo po dogovoru«.	p-15759-10
kupim
GARSONJERO v Ljubljani kupim. Ponudbe na »Delo« Maribor pod »Maja«.	902-12
GARSONJERO ali manjše stanovanje kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj«.	15791-12
DVOSOBNO, starejše stanovanje kupim za gotovino in kredit. Ponudbe pod »V bližini centra«.
15792-12
DVOSOBNO stanovanje, novejše, komfortno v Šiški kupim. Tel. (061) 572-545, od 20. do 22. ure.
11532-12
GARSONJERO, enosobno stanovanje, atelje kupim za gotovino, prodam dvosobno komfortno stanova-centralna, toplovod, telefon. In-
nje	.
formacije (061) 267-082, (061) 225-141. iščem. Ponudbe pod »Center«.
ŠTUDENTKI (nekadilki) iščeta
bivališče v Ljubljani. Vselitev oktobra (septembra). Bivališče s souporabo ne pride v poštev. Tel. (066) 23-439.
pt-125948-13 SOBO s souporabo kuhinje in sanitarij za dve ženski ali garsonjero s predplačilom za 6 mesecev iščem. Ponudbe pod »Črnuče — Kamnik.« P-15735-13 GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem. Predlačilo za 6 mesecev. Ponudbe pod »Domžale-—Mengeš—Kamnik.«	15736-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Šiški ali centru iščemo. Tel. 555-070 ali pod »Željko.«
P-15737-13
STANOVANJE ali sobo išče 25
letno dekle. Šifra »Poštenost.«
11463-13
GARSONJERO ali enosobno, opremljeno stanovanje v Šiški ali centru iščemo. Tel. (061) 555-070 ali ponudbe pod »Nujno«.	p-11517-13
ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Nekadilki«.
p-5522-13-sl
USLUŽBENKA, mirne narave, nekadilka, nujno išče sobo s souporabo kopalnice na območju Ljubljane, po možnosti v Mostah in Zalogu, ni pa nujno. Vsi ponudniki naj kličejo po tel. 446-079.	5599-13-st
DVA študenta ob delu iščeta sobo s posebnim vhodom v okolici Plave lagune. Tel. 329 121, od 10. ure dalje.
5604-13-st
MLAD par išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Predplačilo«.	15817-13
MLAD par nujno išče enosobno stanovanje — lahko neopremljeno. Nudiva nekaj predplačila. Kličite 453-647 ali ponudbe pod »Pedagoška delavca«.
15830-13
V VOJNIKU ali Celju iščem sobo (garsonjero). Polona, telefon (061) 578-650, od 16. do 18. ure.125961-13 DRUŽINA išče neopremljeno stanovanje v Ljubljani ali okolici. Enoletno predplačilo. Tel. 575-413, po 14. uri.	11454-13
MED. SESTRA išče garsonjero. Ponudbe pod »Takoj«. 11455-13 DEKLE delavka, išče sobo. Ponudbe pod »Nujno«.	11464-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščem. Tel. 314-081 (dopoldan).	15648-13
LEPO sobo, po možnosti s kuhinjo, išče družina z otrokom na območju občine Moste-Polje. Ponudbe pod »Nujno«.	15709-13
SOBO v središču mesta, s kopalnico
PRALNI stroj -3r Tel. (061) 51-837.
11559-12
DVOSOBNO stanovanje s centralno ali brez, lahko Še začasno delno zasedeno, kupim. Ponudbe pod »Gotovina-vseljivo takoj«.	15814-12
OGREVANO stanovanje v Ljubljani, cena 370 SM, kupim. Ponudbe pod » Gotovina«.	11480-12
GARSONJERO ali enosobno
stanovanje v Ljubljani, najraje v Trnovem, kupim. Ponudbe po telefonu 212-318. od 20. do 22. ure. 15630-12
najamem
SOBO išče dekle. Helena Šnajder, Reboljeva 10, Ljubljana. 5564-13-st SOBO v Ljubljani išče dekle. Ponudbe pod »Avgust«. 5567-13-st SOBO, neopremljeno, takoj iščem. Zaželena souporaba kopalnice. Telefon 349-534, zvečer.	5576-13-st
SOBO ali večje stanovanje išče zakonski par brez otrok. Dragutin Jalič, Delakova 4, 61000 Ljubljana.
11509-13
STANOVANJE, neopremljeno, išče tričlanska družina. Kličite v sredo dopoldne, telefon (061)	452-515.
Nujno!	11523-13
GARSONJERO v Ljubljani, s
centralnim ogrevanjem in toplo vodo, po možnosti neopremljeno, išče mamica s hčerko. Lahko tudi majhno predplačilo. Ponudbe pod »Redni plačnik«.
11528-13
SOBO, s souporabo kuhinje in kopalnice, ali garsonjero, iščeta študentki. Telefon (066) 31-882.	15771-13
STANOVANJE (enosobno, dvosobno) ali garsonjero iščeva. Ponudbe pod »Miren par« ali telefon 268-361, od 14. do 17. ure. 15775-13 GARSONJERO, neopremljeno ali opremljeno, ali enosobno stanovanje, nujno najamem. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	15782-13
SOBO z uporabo kopalnice išče samsko dekle. Ponudbe pod »Moste«.
15783-13
SOBO, za dva meseca ali več, nujno potrebujeta dve dekleti. Ponudbe pod »Mirni«	15802-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščeta uslužbeniki. Telefon (061) 219-022, int. 255. Ponudbe pod »Nujno«.	15812-13
TRISOBNO opremljeno stanovanje, v Ljubljani, po možnosti v Šiški, išče tuja družina za tri mesece. Informacije po telefonu (061) 329-366 ali 329-369.	1-125797-13
SOBO, ogrevano, ali garsonjero, v Ljubljani, najraje na Viču, išče dekle s končanim študijem. Tel. (065) 81-652.
t-126041-13
Iskra-Avtomatika
LJ-
najame
garsonjero ali sobo za svojega delavca v Ljubljani ali okolici za določen čas.
Ponudbe pošljite na naslov: Iskra-Avtomatika, delovna skupnost za skupne zadeve, Ljubljana, Kotnikova 6, področje za kadrovske zadeve, služba za družbeni standard. Tel. 312-322, int. 201.
29-5506
15730-13
ENAINDVAJSETLETNA
uslužbenka, brez obveznosti, nujno potrebuje sobo z možnostjo kuhanja in s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Resna kandidatka« ali tel. 225-772 in 211-604 po možnosti v Centru.
15756-13
DIPLOMIRANI inženir išče sobo ali garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko tudi neopremljeno. Ponudbe po tel. (061) 214-212, int. 359 za Darka ali pod »Vesna«. 15741-13
MLAD par brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod »Predplačilo«.	P-11519-13
GLASBENICA najame garsonjero ali enosobno stanovanje, najraje delno opremljeno. Enoletno predplačilo. Ponudbe pod »Agust ali september«.	PT-126078-13
NAJAMEM stanovanje. Ponudbe po tel, (061) 50-396 ali ponudbe pod »Julij,«	PT-126023-13
DVE sestri z majhnim otrokom iščeta stanovanjc, Tel. (061) 579-591, ali ponudbe pod »Predplačilo.«
P-15824-13
MLADA družina najame manjše stanovanje v Ljubljani ali njeni okolici za nekaj let. Ponudbe po tel, 455-898 ali pod »Redna plačnika«.
P-5611-13-ST SINGER overlook ugodno prodam, Tel. 267-707.	P-5612-40-ST
oddam
DEKLETU oddam opremljeno sobo s kuhinjo in kopalnico, poseben vhod. Ogled po 15. uri. Vulčeva 20, Trnovo.	11537-14
STAREJŠA ženska sprejme mlajšo upokojenko za skupno življenje in pomoč pri gospodinjstvu. Ana Marinčič, Galjevica 254, Ljubljana.
15776-14
SKROMNI dekleti dobita sobo za pomoč na vrtu. Pirnat, Teslova 9.
15825-14
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v bloku oddam za leto dni samski osebi. Zaželeno predplačilo. Ponudbe pod »Moste«. t-125930-14 POVSEM novo štirisobno, neopremljeno stanovanje za tri leta oddam. Tel. (061) 319-734. t-126035-14 OPREMLJENO sobo oddam samski osebi. Ponudbe pod »Fužine«.
t-126048-14
SOBO z možnostjo kuhanja oddam študentki-nekadilki. Ponudbe pod »Bežigrad«.	(-126066-14
ENOSOBNO, opremljeno stanovanje takoj oddam fantom. Kličite po tel. 486-341, od 16. ure dalje.
15739-14
zamenjam
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
ENOSOBNO, opremljeno stanovanje najamem za eno leto v Ljubljani ali okolici do 30 km. Ponudbe pod »Plačam vse vnaprej«. p-5454-13-st TRIČLANSKA družina potrebuje stanovanje za leto dni. Možnost manjšega predplačila. Ponudbe pod »Solidno plačam«.	p-15557-13
P AR z otrokom išče opremljeno sobo ali manjše stanovanje v Ljubljani za 3 do 4 mesece. Ponudbe pod »Redni plačniki«.	p-11527-13
GARSONJERO ali manjše stanovanje najame mlad fant. Ponudbe pod »Predplačilo«.	p-11526-13
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero v bližini centra išče samski, mlajši moški. Ponudbe pod »Nujno«.
p-15801-13
SOBO v Kamniku, Domžalah ali okolici išče par brez otrok. Ponudbe pod »Za več let«.	p-15809-13
MLAD par brez otrok išče sobo — garsonjero z možnostjo kuhanja in pranja. Cenjene pondube pod »Redna plačnika«.	p-15797-13
STANOVANJE, enosobno, prvo nadstropje, centralno ogrevano, iščem. Ponudbe pod »Blok — podeželje.«
15734-13
TRISOBNO stanovanje v Luciji zamenjam za enako v Ljubljani ali v Domžalah. Ponudbe pod »Lastniško«.
11451-15
DVOSOBNO stanovanje (centralna, telefon, garaža) v Kosezah zamenjam za večje ali starejšo hišo z doplačilom. Ponudbe po tel. (061) 578-776, vsak dan od 20. do 22. ure ali pod »Čimprej«.	15713-15
DVOSOBNO stanovanje v Škofji Loki zamenjam za enako na Reki. Tel. (061)375-594.	pt-126011-15
[gjjjgggj
prodam
DOBRO ohranjeno pohištvo za dnevno sobo (omaro, regal, dva kavča, sestavljena v kot, dva fotelja, klubsko in pisalno mizo) ter preprogo ugodno prodam. Oglasite se po tel. 343-792.
5559-20-st
REGAL, star tri leta dolžina 310 cm, višina 230 cm, tv stabilizator in sobno anteno za črno beli TV prodam v sredo, 3. 7., ob 15. uri. Viktorija Virijent, Novakova 5, Bežigrad, Ljubljana.	15785-20
RABLJENO pohištvo za dnevno < sobo (dve omari za obleko, stekleno I vitrino in enodelno odprto omaro, dva fotelja in klubsko mizico) prodam Tel. (061) 348-921, int. 369.
1-125991-20
SEDEŽNO garnituro »tapo« staro leto dni, prodam za 5 M. Tel. (061) 573-001.	PTT25766-20
TROSED in dva fotelja, skoraj nova in barvni TV, star 6 let, prodam. Arsov, Kolezijska 4, Ljubljana.
p-15795-20
TRI usnjene fotelje za 10 mio prodam. Brezovar, tel. (061) 326-852.
11536-20
BEIGE jogi posteljo (210x180) prodam. Ponudbe pod »Skoraj nova«.
15810-20
JEDILNI kot rdeče barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (061) 647-474.	1-126089-20
DOBRO ohranjen kavč, premično plinsko peč in enofazna števca, prodam. Tel. (061) 213-561.	>11466-20
SEDEŽNO garnituro »kombi«, staro en mesec, prodam za 5 M. Tel. (061) 553-041, dop. ali (061) 572-808,
pop.	t-125540-20
TRIKILOVATNO termoaku-
mulacijsko peč ugodno prodam. Tel. (061) 448-030.	t-125750-20
SPALNICO starejše izdelave in dve omari za dnevni prostor prodam. Tel. (061) 573-732, dopoldne.
t-125875-20
SPALNICO prodam. Tel. (061) 265-894.	(-125888-20
GOSPODINJSKA
OPREMA
prodam
pr<
15745-25
NOV pralni stroj gorenje PS 443 (v garanciji) ugodno prodam. Tel. (061) 843-048.	(-125924-25
JEKLENKO, 10 kg, polno, kavci-rano aprila 84, prodam za 4500 din. Tel. (061) 315-736.	11535-25
POMIVALNI stroj zanussi kon-čar, star osem let, brezhiben, prodam za 15.000 din. Tel. (061) 345-798.
5558-25-st
HLADILNIK kamp gaz, 30 litrov na 12 V, 220 V in plin prodam. Tel. 59-432.	5582-25-s(
HLADILNIK gorenje, 135 1, prodam. Telefon (061) 452-627.
15805-25
PRALNI stroj indesit ugodno prodam. Tel. (061) 558-128, po 9. uri.
(-125944-25
OTROŠKA
OPREMA
prodam
OTROŠKO kolo do 8 let prodam. Rožna dolina XIX 2, Rihar. 5542-30-st OTROŠKI športni voziček tribuna, kombiniran s stolom za avto, prodam. Erman, Djakovičeva 16, Ljubljana.
011516-30
ITALIJANSKI športni voziček peg, zložljiv, prodam. Telefon (061) 340-588.	15768-30
OTROŠKI globok voziček, rjav žamet in posteljico z jogijem prodam. Tel. (061) 263-095.	(-125709-30
OTROŠKO posteljico z jogijem in otroško sobo prodam. Inf. po tel. (061) 315-841, po 16. uri.
(-125791-30
OTROŠKO posteljico z opremo in avtosedež prodam. Ogled v sredo po 16. uri Gole, Vidmatjeva 8, Ljubljana.
(-125796-30
OTROŠKO posteljico z jogijem in otroški avtosedež ugodno prodam. Tel. (061) 558-128, po 9. uri.
(-125945-30
AVTOSEDEŽ in otroško kolo prodam. Tel. (061) 218-175.
(-126010-30
OTROŠKO posteljico z jogijem in kolo, cena 2000+600, prodam. Višak-Kovče, Fabianijeva 35, Savsko naselje.	d-15774-30
OTROŠKO kolo kekec prodam Tel. (061) 40-274, od 15.-17. ure.
11549-30
OKROGLO otroško stajico prodam. Tel. (061) 313-655, dopoldne, (061) 555-501, popoldne. (-126017-30 OTROŠKI nahrbtnik in uvožen avtosedež z varnostnimi pasovi prodam Inf. po tel. (061) 266-421, po 15. uri.
(-126086-30
OTROŠKO posteljo prodam. Informacije po tel. (061) 483-927, popoldan.	11501-30
OTROŠKO stajico prodam. Telefon (061) 327-026, dopoldan.
15755-30
OTROŠKO posteljico ; prodam. Tel. (061) 444-572.
t-125763-30
jogijem
APARATI IN STROJI
prodam
nov, deklariran, ugodno prodam. Tel. (061) 317-015, po 13. uri. 5595-41-st ZX SPECTRUM (hišni sistem) z rešet tipko ter kompatibilnim kasetofonom in mini prenosnim televizorjem prodam. Poleg pa dajem še uporabne programe za delo ali hišno obrt. Tel. (061) 344-293.	(-126104-41
kupim
KAMERO-TONSKO, odlit
no, zamenjam za dober fotoaparat ali daljnogled. Tel. (061) 347-388, zvečer.
(-125947-42
OFFSET tiskarski stroj, format B 3 — D 2, najamem. Ponudbe pod »Eno leto, dogovor«.	(-126002-4?
LOKALI
prodam
BIFE prikolico, ki obratuje, prodam. Tel. (061) 372-840, pozno zvečer.
(-125881-50
POSLOVNI prostor, 80 m2, prodam. Prostor je primeren za pisarne, predstavništvo ali mirno obrt. Ponudbe pod »Odlična lokacija — Bežigrad«.
p-11405-50
POSLOVNI prostor na Reki, lastniški, zamenjam za stanovanje na Reki. Dogovor po tel. (018) 60-012, od 12. do 15. ure.	(-125957-50
oddam v najem
PROSTOR 140 m2 za skladišče ali mimo obrt oddam. Ponudbe pod »Ljubljana — zahod«. pt-125603-53
DVORIŠČNE prostore (50 m2), primerne za obrtno dejavnost, skladišče ali atelje, oddam. Aleš, tel. (061) 314-624.	(-126028-53
vzamem v najem
VEČJI prostor - delavnico, trifazni tok, iščem. Telefon (061) 653-611, popoldne.	15770-54
DRUŠTVA in delovne organizacije pozor! Najamem in vzdržujem počitniški dom ali kakšen drug gostinski objekt, v hribih ali ob morju. Tel. (061) 785-102.	p(-125526-54
PROSTOR za mizarsko delavnico, možnost zaposlitve, najamem — kasne-‘ i. Ponudi
ie odkupim.
m
be pod »Čimprej«
11539-54
LOKAL (20—30 m2) za mimo obrt najamem v Ljubljani in bližnji okolici. Ponudbe pod »Pošten plačnik «
P-011546-54
STAVBIŠČE, 1190 m2, v Brestu, k. o. Tomišelj pri Ljubljani, prodam. Informacije po telefonu (068) 71-059 ali (068) 71-189, od 20.-21. ure.
5540-60-st
PARCELO, (700 m2) zazidljivo, nad Pijavo gorico, prodam. Informacije po telefonu (061) 268-348, med 14. in 15. uro.	11521-60
ZEMLJIŠČE v Tam pri Poreču prodam. Tel. (053) 32-970.
(-125781-60
PARCELO v Golobinjaku pri Mimi peči, z opuščeno kmečko hišo, sadovnjakom in manjšim travnikom, prodam. Telefon 23-293. (-125960-60 PARCELO, za vikend (zazidljivo), 2100 m“, na Dolenjskem, prodam. Inf. (061) 218-050.	(-126009-60
PRVO etažo enostanovanjske hiše v Umagu prodam. Telefon (063) 854-164, zvečer.	p-907-60
STROJ za brizganje plastike stiibbe, 50 gr, starejši letnik in triulzi, 55 gr, novejši, elektronik, prodam ali oddam. Tel. (061) 346-441, od 17. do 20. ure.	11476-40
CANON zoom 100-200 in rollei 35 S prodam. Tomaž Kunaver, tel. (061) 213-269.	15743-40
ELEKTROMOTOR (20 kW),
poceni prodam. Inf. po telefonu (061) 882-364.	t-125756-40
STROJ za popravilo nogavic prodam. Tel. (068) 22-783, zvečer.
(-125773-40
BULDOŽER TG 90 B, letnik
76,	prodam. Ljubo Božič, Vrhpolje
116, Vipava.	(-125903-40
STROJ za razmnoževanje, ciklos M 206, nerabljen, prodam. Inf. vsak delavnik od 7. do 9. ure po telefonu (068) 62-053.	(-125906-40
LIESEGANG diaprojektor poceni prodam. Garancija. Ogled popoldne po tel. (061) 448-886.	5587-40-st
PRALNI STROJ gorenje ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 346-789, od 14. ure naprej.
011503-40
FOTOAPARATA praktica b
100 in MTL 5 ter dodatni pribor prodam. Telefon (061) 332-275.
15808-40
HOBI vibracijsko žagico prodam. Tel. (062) 34-628, popoldne.
t-125942-40
NERABLJEN telefonski aparat prodam. Tel. (061) 349-929.
(-126033-40
KOPIRNO stružnico za les prodam. Tel. (063) 881-113.
pt-125599-40
BULDOŽER TG 75 C, letnik
77,	prodam. Tel. (061) 653-121.
pt-125601-40 FOTOKOPIRNI stroj nashva 1250 in 1220 DF prodam. Tel. (061) 266-695 od 9. do 12.	p-11372-40
SUPER 8 kinoprojektor (bauer) in stereo radiokasetofon prodam. Tel. 326-710.	5596-40-st
WAFIOS stroje za žičnike od 5 do 20 mm prodam. Tel. 372-447.
5602-40-s(
STROJ z delom in večjo količino materijala proda. Ponudbe pod Anica Peterle, ulica Heroja Simončiča 2, Trebnje na Dolenjskem, st-11368-40 REZKALNI stroj za kovino, manjši, ima M. K. 4 vzdolžni hod 360 mm, prečni 200 mm, vertikalni hod 400 mm, prodam. Ogled vsak dan — Sojer, kovinska delavnica, Vodice nad Ljubljano.	15831-40
CB postajo orion 40 prodam. Tel. (061) 348-818.	(-126056-40
OFFSET tiskarsko-razmnoževalni stroj tops rominor A 4, ugodno prodam. Tel. (061) 210-588. (-126099-40 NOV commodore 4+ s kasetarjem in zelenim monitoijem (sanyo) prodam (15 M) s carinsko deklaracijo ter navodili v nemščini in angleščini. Tel. (061) 224-895.	(-126133-40
GRILL peč znamke eloma — nemško, za pečenje piščancev (18 piščancev na 45 minut), novi, prodam. Telefon 722-697.	P-5607-40-ST
TRAKTORSKO prikolico kiper gračanica, 1,5 t, malo rabljeno ugodno prodam. Tel. (066) 75-038.
PT-126080-40 KOMBAJN zmaj 780 special, brezhiben, prodam ali zamenjam za traktor 40 KM. Tel. (061) 882-265, zvečer.	PT-125108-40
UNIVERZALNI rezkalni stroj z vso pripadajočo opremo, zelo dobro ohranjen, prodam. Hod mize 1000 mm, v širino 500 mm, v višino 500 mm. Tel. (066) 73-639, od 7. do 8. ure.
T-126074-40 STROJ za brizganje plastike boy 15/7 20 L — 22 ton zapiranja, 40 g. Letnik 78, kot nov, prodam. Ponudbe pod »Izreden«.	P-5606-40ST
ZDOMCI, POZOR! Na lepem kraju, 50 km iz Ljubljane, Dolenjska, prodam visokopritlično hišo z vsemi pritiklinami, vrtom in sadovnjakom. Kurjava zagotovljena za eno leto. Selitev mogoča takoj. Inf. po 20. uri po tel. (061) 40-484, do torka, 2. 7. 1985. Ogled od 4. 7. do vključno 7. 7. 1985 v Sodražici 136.	p-11254-60
HIŠO na lepi legi v Ljubljani, 4. gradbena faza. prodam. Ponudbe pod »Savlje-Ježica«. p-11331-60 HIŠO, 7x6, v 5. gradbeni fazi, pro-; dam za 6 M blizu motela Medno pri Ljubljani. Resni interesenti naj se oglasijo po tel. 321-827, dopoldan.
p-15469-60
ZDOMCI! Prodam visokopritlično enostanovanjsko hišo (30 let, 8x9 m) in sadni vrt (okoli 600 m2) v bližini Bleda. Ponudbe pod »Sončna lega«.
p-15650-60
ZAZIDLJIVO parcelo, 3 km iz Kopra, prodam. Ponudbe na »Delo« Koper pod »Pogled na morje«.
pt-125533-60
STAREJŠO, kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, novo garažo in delavnico ter 16 a vrta prodam. Primemo za^ stanovanje ali obrt. Ponudbe pod
»Pri Robu«.
HIŠO:
p-15811-60
HIŠO z dvema stanovanjema po 104 m2 in 65 m2 garaža, lahko vsako posebej, prodam. Umag, AVNOJ-a 7, tel, (053)51-251.	PT-125768-60
PARCELO med Izolo in Portorožem, 1400 m2 , z lokacijskim dovoljenjem. lep razgled na Portorož, Bernardin, Izolo in italijansko obalo, prodam. Tel. (066) 23-150.	PT-125761-60
NOVO brunarico prodam. Telefon: (061)448-803.	p-15784-60
PRODAM hišo na otoku Vir, 21 km od Zadra, 50 m od obale, spojena z mostom, 1000 m2 zemlje, 200 m2 stavbnega prostora. Ponudbe pod »Nujno in ugodno.« PT-125764-60
V KOBARIDU ob Soči prodam starejšo hišo (vrt, telefon). Informacije po telefonu (065) 85-098 ali Kobarid, Gregorčičeva 23, od 4. do 6. julija.
15828-60
DELNO adaptirano, staro primorsko hišo s kletjo (10x20), primemo za obrt, z velikim vrtom, prodam. Dolanci 12, p. Štanjel (sobota, nedelja) ali tel. (061) 262-043, drugi dnevi.
-(126097-60
VRSTNO atrijsko hišo v tretji fazi prodam v Ljubljani. Ponudbe pod
»Takoj«.	11460-60
kupim
računalniki
SINCLAIR spectrum 48 K z joy-stickom in kasetofonom prodam. Tel. (061) 447-837.	(-125879-41
C-64 s kasetofonom in joystickom prodam. Telefon (063) 854-440, od četrtka naprej.	15767-41
SINCLAIR QL, verzija JM, s pripadajočo programsko opremo, prodam. Ponudbe pod »20 mega«.
p-15788-41
STARO hišo ali manjši vikend v bližini morja kupim. Ponudbe pod »Navtika«.	5541-62-st
DVOINPOL do trisobno, starejše stanovanje ali starejšo hišo, kupim. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«.
p-15599-62
ENODRUŽINSKO hišo v
Ljubljani kupim. Plačam takoj. Tel. (062) 851 -707.	p-15799-62
NEDOKONČANO, hišo lahko
tudi vrstno, kupim v Ljubljani ali okolici — v smeri proti Domžalam. Ponudbe »Gotovina«.	p-11505-62
ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Kozarij, Dobrave, Podsmreke, kupim. Tel. (061) 213-769, od 16. ure naprej.
5610-62-st
STAREJŠO hišo z vrtom v Ljubljani ali okolici, mogoča oskrba starejše osebe, kupim. Ponudbe pod »Goto-vina-kredit«.	15738-62
MANJŠO hišo v Savinjski dolini, okolica Žalca, kupim. Tel. (063) 855-749.	t-125202-62
zamenjam
TRISOBNO komfortno stanovanjc s telefonom in garažo zamenjam za enostanovanjsko hišo z vrtom v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Doplačilo«.
15765-63
vikendi
DRUŽINA najame štiri posteljni vikend v severni Istri, najraje Pelegrin, od 1. do 15. avgusta. Ponudbe pod »Tujec«.	15715-64
HIŠICO v Vabrigi — Lantema, prodam. Ogled od 10. —20. 7. 85, zvečer. Pino Babič, Vabriga 68. 11530-64
ČERVAR-POREČ. Apartma
za 4 do 5 oseb oddam od 4. do 18. avgusta. Tel. (061) 341-745.
(-125932-64
POČITNIŠKO prikolico na moiju najamem od 10. do 31. julija. Tel. (061) 51-362, zvečer.	(-126044-64
ŠMARJEŠKE TOPLICE, hi-
šo - vikend, prodam Tel. (068) 84-935. med 17. in 19. uro. 5600-64-s(
GRADBENI
MATERIALI
prodam
50 m2 ladijskega poda prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na Novi tednik. Celje.	913-70
10 KOSOV železobetonskih mrež, premer 8x5 in 490 kg železa, premer 10 ter betonske kvadre, ugodno prodam. Drago Setničar, Cesta na Vrhovce 13, tel. (061) 267-138.	4614-70
ŠTIRI kose schidel dimnika prodam. Ponudbe po tel. (061) 268-752, zvečer.
s(-5614-70
104 m2 hrastovega parketa prodam. Telefon (061) 666-104, Dolenjska c. 382, Škofljica.	11538-70
1 m3 suhih orehovih desk, 3 cm prodam. Tomažin, Ižanska 112 a, popoldne.	11543-70
PATENT žico, debelina 2,2 mm, 535 kg prodam, v bundu. Kličite v sredo in četrtek po tel. (061) 442-401.
11557-70
GRADBENO dvigalo, prodam. Ponudbe po tel. (061) 575-895, zvečer
15819-70
NOVO plastično kopalno kad in strešnike prodam. Tel. (061) 344-901.
11552-70
TALNO pluto prodam. Telefon (061)218-175.	(-126021-70
SALONITNE plošče, 8-valjne, 60 kosov, prodam. Telefon (061) 572-083.
(-126077-70
FASADNO opeko, poceni prodam. Telefon (061) 222-259.
(-126095-70
RABLJENA okna, vrata ter gradbeni les prodam. Zalar, Predjamska 12, Ljubljana, tel. (061) 261-519 ali 261-518.	(-126113-70
TV ANTENE — montaža in popravila. Telefon (061) 554-424.	11511-165
TV ANTENE montiramo in popravljamo z instrumentom. Dveletno jamstvo. Tel. 556-634.	an-15807-165
POPRAVILO, čiščenje, montaža bojlerjev in vodovodnih pip. Telefon (064) 80-464.	(-125776-165
TV SERVIS! Popravljam na domu črno bele in barvne TV gorenje in iskra. Tel. (061) 572-030. (-125786-165
lili
POCENI opravljam vsa krovsko kleparska dela ter barvam žlebove in napušče. Tel. 262-959. kk-p-15787-165
POSTAVLJAM odprte kamine, ročna izdelava, lončene peči, keramiko in opravljam manjša zidarska dela. Ponudbe pod »Dobra kakovost«.	P-011557-165
i
POVEČUJEM črno-bele in barvne slike, 30x40; poroke, starejše, mlajše osebe, tudi spomeniške slike iz kristala. Tel. (061) 340-496, Ivo Poljevič, Ptujska 14, Ljubljana. PT-126063-165
OBRTNIK opravlja manjša in večja gradbena dela. Tel. (061)215-513, zvečer ali ponudbe pod »Takoj«.
z-11457-165
ZASTEKLI UJEM vse vrste balkonov. Informacije vsak dan od 6.-8. in 18. —20. po tel. (061) 751-056.
11493-165
EMAJLIRANJE kopalnih kadi z epoksi emajli popolne beline in vseh barvnih nians »Veda« tel. (061) 313-253 zjutraj, p-12345-165
K
7
ZDRAV DUH v zdravem telesu se začne v svežini kopalnice, zato nas pokličite po telefonu (061) 225-648, takoj, ko bo vaša kopalna ali pršna kad pokazala znake ostarelosti. Hrapavost in poškodbe odpravimo brez zamenjave in umazanije z novo emajlno prevleko.
p-ek-13096-165
V®*
MONTIRAM, popravljam in čistim el. bojlerje in termoakumulacijske peči. Tel. (061) 267-804. 122940-165-pt
12. stran ★ DELO
TELEVIZIJA DANES
LJUBLJANA
17.40-
RTV
17.55
18.00
18.15
18.45
19.15
19.24
19.30
19.55
20.05
20.35
21.55
22.15
23.15 TELETEKST LJUBLJANA POROČILA
N Simončič: ČMRLJ IZ KOLO-RADA, 1. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana Reisner:	SAJ SI VENDAR
PUNCA, 1. del predstave SNG drama Maribor
ŽELELI STE - POGLEJTE, poučnozabavna oddaja RISANKA
TV IN RADIO NOCOJ TV DNEVNIK I VREME
ČASI KOT SO BILI, dokumentarna oddaja o Francetu Štiglicu FILM TEDNA: BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, slovenski film (ČB)
TV DNEVNIK II SPLIT 85: Vstaja in morje, posnetek prireditve
ODDAJNIKI M. MREŽE_________
16.45 Tivat: ROKOMET (M) - ZA LOVORIKO JUGOSLAVUE, finale, prenos (slov. kom.)
18.15	LEGENDE SVETA, otroška se-1 rija
19.00	MEDNARODNI ATLETSKI MITING ZA VN BEOGRADA, prenos (slov. kom.)
20.30 PO SVOJI POTI, dokumentarna oddaja
21.00	POROČILA
21.05 MEDIGRA
21.15	SPLIT 85 - Vstaja in morje, festival rodoljubne pesmi, prenos
ZAGREB, I. PROGRAM
16.20
16.30 16.35
16.45 18.15
18.45
19.30
20.00
22.25
22.45
VIDEOSTRANI POROČILA TV KOLEDAR ROKOMET - finale LEGENDE SVETA, otroška serija
PRIJATELJI GLASBE TV DNEVNIK
FILMSKI VEČER: ZGODOVINA IN FILM - 55 DNI V PE-! KINGU, ameriški igrani film TV DNEVNIK
POLETNI NOČNI SPORED: i Na kolesih — serij, film. Nacionalni park PAKLENICA, Po- » ročila
KOPER
15.00	DOKLER TRAJA NEVIHTA, film — Igrajo: James Mason, Lilli Palmer — Režija: Bruno Vailati
16.45	SUŽNJA ISAURA, TV film
17.15 DOKUMENTARNAODDAJA
17.30	SMITHOVI, TV film
18.00	NEPREMAGLIVI SHOGUN, risanke
18.30	ČUDOVITI RANČ RUMENE ŽOLNE, TV film
19.00	ODPRTA MEJA, informativna, oddaja v slovenskem jeziku
19.30	TVD - STIČIŠČE
19.50	ODBOJKA: Finale med. turnirja
20.25 SHERLOCK HOLMES - TEROR V NOČI, film - Igrajo: Richard Green, Basil Rathbone
21.35	SMITHOVI, TV film
22.20 DNEVNIK
"22.30 ITALIJA V ŽOGI, športna od-daja
23.35	DOKLER TRAJA NEVIHTA, film
AVSTRUA, I PROGRAM	•
9.05 ODDAJA Z MIŠKO, ponovitev
10.30	PAŽ GUSTAVA ADOLFA, za-hodnonemško-avstrijski film (1960)
11.50	MOJE IME JE DROPSI, risanka
12.05	TUJA REPORTAŽA
14.45	LOU GRANT, serijski film
15.30	POČITNIŠKI KOLEDAR
16.05	HIDROPLAN 121 SP, pustolovk ske zgodbe z malajskega otoka
16.30	NENAVADNI METULJI, lut-
16.55
17.05
17.30
kovna igrica POROČILA ZA OTROKE
OSTRŽEK, serijska risanka MAJHNA PUSTOLOVŠČINA, doživetja iz vsakdana kanadskih otrok
18.30 MI, družinski program 20.15 PRIDI NAZAJ, MALI! (Voltati Eugenio — italijanski film, 1980) 22.00 Videoteka:	SMRTONOSTNI
ZAKONI, psihološka kriminalka Philipa Mackieja
AVSTRIJA, M, PROGRAM____________
15.00 NVIMBLEDON: MEDNAROD-NO TENIŠKO PRVENSTVO ANGLUE 19.15 TAKRAT
20 J5 ONKRAJ JUTRANJE ZARJE, 3. del
21.45 KULTURNI TEDNIK 22.30 DOMOVINA, 2. del
ITALIJA, 1. PROGRAM
13.00 ŽELJA PO GLASBI
13.45 CELOVEČERNI FILM 15.15 POPOTOVANJE PROTI SONČNEMU SISTEMU, 3. del
16.30	VELIKO GLEDALIŠČE ZAHODA, serijski film
17.00 LOVE STORY, serijski film
17.50 SMOKEY
18.20 ZELENA LINUA
20.30	F.B.I., serijski film
21.40	OBLADI OBLADA, glasbena oddaja
22.40	ŠPORTNA SREDA
ITALUA, O. PROGRAM
13.00
13.15
14.00
16.20
18.15
18.30 18.40 20.20
20.30
22.00
22.40
OB TRINAJSTIH SIMPATIJA
POLETJE JE DOGODIVŠČI-NA, zabavni program CELOVEČERNI FILM ODPRTI KOTIČEK ŠPORTNA POROČILA AS V ROKAVU, serijski film ’ ŠPORTNA POROČILA ZGODBA O NEKEM ITALIJANU, predstavlja se igralec in komik Alberto Sordi, 3. del . TV FILM
GLASBENA ODDAJA
MADŽARSKA, 1. PROGRAM
8.30
9.35
1 9.55 10.20 11.15
16.40
18.05
20.00
21.35
POČITNIŠKA MATINEJA -filmi za otroke, zgodbe o treh veselih pionirjih, 2. del ARHITEKTURA — pon, 2. dela: Od hiše do hiše DELTA — ponovitev REVANŠ - ameriški film, pon. BURLESKE — vihravi obrati, čb.
CIKLUS MIHAILA ŠOLOHO-VA — Borili so se za domovino,, 1. del sovjetskega filma SVET JEZIKA
POLICISTKA - ameriški TV film
ŠE VNUKI BODO VIDELI -varstvo mest
MADŽARSKA, n. PROGRAM
17.45	POPOTNICA - pon. 1. dela
18.20	SOTRPINI - rehabilitacijski forum, pon.
18.40 KULTURNIFORUM,BUDIMPEŠTA 1985 - glasba na Madžarskem
19.10 NAŠ EKRAN - oddaja za narodnosti v srbohrvaščini
20.00 GLASBENO TV GLEDALIŠČE — Italijanska krčma, pop-opera, pon.
21.20	ANSAMBEL SHADOWS - angleški film, pon.
21.45	MIDVA - 2. del angleške serije
RADIO DANES ,
I. PROGRAM
4.30	Jutranji program — glasba; 8.05 Popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno (prenos iz studia radia Maribor); 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.20 Osmrtnice, obvestila \ in zabavna glasbami3.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob sedemnajstih + glasba; 18.00 Zborovska glas-; ba Karola Pahoija; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program); 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Janeza , Jeršinovca; 20.00 Koncert za besedo; . 20.25 Naši interpreti z deli W. A. Mo- . zarta — Filharmonični pihalni trio, Tatjana Bučar — klavir; 21.05 Vincenzo Bellini: Odlomki iz opere »Puritanci«; 22.15 Informativna oddaja v namščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno — Prežihov Voranc: Ajdovo stmišče; 23.05 Jazz za vse; 00.05 Nočni program
D. PROGRAM__________________
6.00 Jutro na drugem programu; 8.00 Sreda na valu 202; 13.00 Od enih do sedmih — odprta vrata, EP; 19.00 Radijski dnevnik (prenos I. programa); 19.25 Glasbena medigra; 19.30 SOS — V sredo obujamo spomine; 20.30 Melodije po pošti
M. PROGRAM____________________
16.00 Dober dan na tretjem programu; 16.02 Pretok idej; 16.25 S solističnih in komornih koncertov — Festival v Lud-wigsburgu; 18.05 Ekonomska politika; 18.20 Ars antiqua; 19.00 Nepozabni glasovi; 19.35 Izbrana proza — Antonije Isakovič: Berlin kaputt; 20.00 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.00 Okrogla miza IH. programa: Vpis na visokošolske DO v letu 85/86
TELEVIZIJA JUTRI j
i LJUBLJANA__________________'
j 8.25-13.05 io 15.05-22.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA 8.40 POROČILA
8.45 F. Bevk: ČRNI BRATJE, mla-dinska oddaja
I 9.25 REPUBLIŠKA REVUA MPZ-ZAGORJE 84, narodne pesmi
I 9.55 SEDMA VŽIGALICA, avstral-, ski risani film
10.55	Igman: XV. TRADICIONAL-NO SREČANJE REZERVNIH
!	VOJAŠKIH	STAREŠIN;
»BRATSTVO IN ENOTNOST 85«, prenos Sa/Lj
,13.00 POROČILA (do 13.05)
15.20 MLADI MLADIM - R. Strauss: KONCERT ZA OBOO IN ORKESTER
15.55	PRIŠEL JE PEVEC SLOVENSKE DEŽELE, slovenske partizanske pesmi
16.15	TONE SELIŠKAR - POR- . TRET PISATELJA
16.30	POROČILA
16.35	M. Vučetič: RDEČA BARAKA, dokumentarna drama TV Beograd
18.00 POT K SVOBODI, dokumentarna oddaja
19.15	RISANKA
19.24 TV IN RADIO NOCOJ
19.30	DNEVNIK	f
19.55	VREME
20.05 S. Lukič: SANJE IN SPORI, do- i kumentarna oddaja TV Beograd
21.15	Č. Amiredžibi: BREGOVI, 1. del gruzinske nadaljevanke
22.35	POROČILA
110.55
13.00
13.15
j 13.30
15.05
15.35
16.55
18.30
19.30
20.00
21.10
21.40
22.40
23.30
Igman: XV. SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN »BRATSTVO IN ENOTNOST 85«, prenos DNEVNIK
Ml POZNAMO NAŠO POT, glasbena oddaja
VRHOVI ZELENGORE, jugoslovanski film
TITOVO UŽICE, reportaža
ZABAVNO POPOLDNE
LJUBEZENSKA KLETKA,
francoski film
TITO V ZAGREBU 1941
DNEVNIK
S. Lukič: SANJE IN SPORI, dokumentarna drama ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
ZA KAJ GRE, kviz DNEVNIK
POLETNI NOČNI SPORED: Mljet - potopis, MUPPET SHOW, Poročila
KOPER
ODDAJNIKI II. MREŽE
15.05 KAKO BI OŽENIL AMERIČANKO, italijanski film
16.55 POZDRAVITE	MOJEGA
OČETA, glasbena oddaja
17.40 TELESNA	VZGOJA i
1942—1947, dok. oddaja
18.25 NARODNA GLASBA
19.30 DNEVNIK
20.00	GLASBENA ODDAJA
21.00	POROČILA
21.10	VEČNI KLIC, 16. del sovjetske
nadaljevanke	t
22.10	MI SMO MLADI PARTIZANI (do 22.40)
ZAGREB, I. PROGRAM__________j
9.55 POROČILA
10.00	KOLEDAR
10.10	DOMOVINI IN glasbena oddaja
SVOBODI,
15.00	MOST, film. Igrajo: Bata Živoji-novič, Slobodan Perovič, režija:
16.40 SUŽNJA ISAURA, TV film
17.15	MORSKI PSI, dokumentarna oddaja
17.30	SMITHOVI, TV film
18.00	NEPREMAGLJIVI SHOGUN,
•	risanke
18.30	ČUDOVITI RANČ RUMENE ŽOLNE, TV film
19.00	ATLETIKA. MED. SREČA-! NJE V BEOGRADU, med od- j morom TVD — STIČIŠČE
19.35 ATLETIKA: med. srečanje v I Beogradu
20.25 HUDIČEVE IGRE, TV nani- j zanka
21.30	DAN BORCA
22.00	TVD - VSE DANES	,
22.10	KAJ BOMO PILI NOCOJ, variete	J
23.10	WEST SIDE MEDICAL, TV film
24.00	MOST, film
AVSTRU A, I. PROGRAM__________
9.05 AM, DAM, DES
9.30 ZEMLJA IN LJUDJE	'
10.30	MALI, VRNI SE! italijanski film
12.15	KLUB ZA SENIORJE, ponovitev
14.45 LOU GRANT, serijski film
15.30	POČITNIŠKI KOLEDAR
16.05 MUPPET SHOW, s priljubljenimi lutkami in pevko Chrystal Gayle
16.30	AM, DAM. DES
16.55 : 17.05
17.30 l 18.30 •20.15
21.50
22.50 ' 23.20
POROČILA ZA OTROKE NILS HOLGERSSON, serijska risanka
PERRINE, serijska risanka MI, družinski program HALO, TELEVIZIJA DOMOVINA, 3. del ALEMANSKO OGLEDALO UPAJ V BREZUPNO ... portret koroške pesnice Christine Lavant (1915-1973)
AVSTRUA, U. PROGRAM______
15.00 WIMBLEDON: MEDNARODNO TENIŠKO PRVENSTVO ANGLUE
|20.15 KAZNI ZA UNIČEVALCE OKOLJA, Kje se zločin izplača
ITALUA, I. PROGRAM_________
13.00 ŽELJA PO GLASBI 13.45 CELOVEČERNI FILM 15.10 ČUDEŽI FOTOGRAFIJE, po-
ljudnoznanstvena oddaja -------------------IŠČE
ZA
16.00	VELIKO GLEDALK HODA, serijski film
17.00	LOVE STORY 17.50 SMOKEY
18.30 ZELENA LINIJA , 20.30 OBISKI V BOLNIŠNICI, serijski film
: 22.10 MISTER »O«
ITALUA, II, PROGRAM_______
'13.30 SIMPATIJA
14.30	POLETJE JE DOGODIVŠČI-NA, zabavni poletni program
16.40	CELOVEČERNI FILM
18.30	ŠPORTNA POROČILA
18.40	AS V ROKAVU, serijski film
20.20	ŠPORTNA POROČILA
20.30	CELOVEČERNI FILM
22.20	ŠPORTNI ČETRTEK NOCOJ
MADŽARSKA, I. PROGRAM
8.30 POČITNIŠKA MATINEJA -filmi za otroke
9.35 ARHITEKTURA - 3. del: Načrtovanje, pon.
9.55 DEKLE NA KONJU - vzhodnonemški film
17.00	PERPETUUM MOBILE - pon. 17.40 TV BORZA
17.50 CIKLUS MIHAILA ŠOLO-HOVA
20.00	UNGVARI-POLGAR: KEME-
>	RI - 1. del
21.10 OZADJE VESTI '22.00 GLAS IN NEKAJ MASK

DRUGI PROGRAM
16.30 SKRIVNOSTSTAREGA RUD-,	NIKA - pon. 5. (zadnjega) dela
} 17.00 TENIS — turnir na Wimbledonu,
•	prenos
; 20.30 FILMSKI PORTRET - Denes Sinor
121.35 NAS DVOJE - 3. del
RADIO JUTRI
l.	PROGRAM___________________
5.00	Jutranji program — glasba; 8.07 Radijska igra za otroke - Ranko Pavlovič: Večerni napad; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Praznična glasbena matineja; 10.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 11.05 Prenos proslave ob dnevu borca; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Z mladinskega pevskega festivala v Celju - 85; 14.40 Viharniki z Nanosa (posebna oddaja); 15.00 Parada melodij; 15.30 Informativna oddaja
■ (prenaša tudi II. program); 15.45 Za mlade — Pop delavnica (ponov.); 17.05 Praznična reportaža; 18.00 S plesnim orkestrom RTV; 18.30 V razpoloženju upora in ljudskega izročila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer — Upoma Evropa —IV.; 21.45 Lepe melodije; 22.20 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno — Georgi Stalev Popovski: Sanjal sem o ptici; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 Nočni program
H. PROGRAM__________________
6.00	Jutro na drugem programu; 8.00 Četrtek na valu 202; 13.00 Od enih do sedmih — Vroče — hladno; 19.00 Radijski dnevnik (prenos 1. programa); 19.25 Stereorama; 20.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 20.30 Moderni zvoki;
121.00	Zavrtite, uganite...; •22.15-23.00 5. Zagrebški sejem jazza,
4. del: Balkan impressions
m.	PROGRAM _________________
17.00 Dober dan na tretjem programu; 17.02 Popoldanski komorni koncert... s priljubljeno glasbo in novostmi iz naše diskoteke; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.20 Peter Iljič Čajkovski: Jolanta, opera v enem dejanju; 20.00 V počastitev praznika... Posnetki Koncerta zagrebških simfonikov in zbora RTV Zagreb; 21.30 »Proti moiju«... Marijan Kozina: Simfonija; 22.45 Lirični utrinki: 22.50 Nočni akordi
mašil
LES za ostrešje prodam. Tel. (061) 329-044.	5584-70-st
ETAŽNO peč e mo central 15, rabljeno dve leti, ugodno prodam. Tel. (061)268-367.	1-125936-7»
OKOLI 900 kosov modularca prodam 20% ceneje. Tel. (061) 59-336, po 16. uri	1-125940-7»
120 I betonski mešalec prodam. Tel. (061) 372-059.	t-125963-70
MREŽE 7/5. 15 kosov in kabel 4x10. 20 m, prodam. Telefon (061) 59-318	1-125989-7»
EMO central. 15.000 kal. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled: Runkova 7. 3. nadstropje, levo.
t-126043-7»
140 nerabljenih salonitk prodam v Kamniku. Ponudbe pod »Ugodno«.
p-15632-7»
BETONSKE bloke (gradiš) 40x 30x 20 prodam. Telefon (061) 552-422.	p-126038-70
GRADBENI material blizu vasi Krke na Dolenjskem ugodno prodam. Mogoča tudi zamenjava za turistično prikolico. Inf. po tel, (061) 573-090. Po 16 . uri	PT-125898-70
STEŠNO opeko Novi Bečej. 1000 kosov m 333 m rabljene valovi tke prodam. Šmarca 24 b. Kamnik. 11299-70 NOVO litoželezno sedežno kad. 120 cm. prodam. Mrgole. Telče 21. p. Tržišče.	11419-7»
70 m2 smrekovega opaža in vratno krilo, širina 75 cm - Anigre - (Lip), prodam Telefon (061) 612-123.
11495-7»
NOVO strešno okno pura! (174x75) z žaluzijo ugodno prodam. Kličite (061) 332-268.	15726-7»
OKNA in balkonska vrata, trojna zasteklitev, prodam. Telefon (061) 441-690.	1-125884-7»
MONTAŽNI lesen balkon z železno konstrukcijo, kompleten, z vrati, oknom in nadstreškom, prodam. Tel. (061) 751-254.	1-125886-7»
kupim
RABLJEN gradbeni material, les, deske, okna. vrata in strešno opeko, rdečo razne dimenzije kupim. Topanica ali Srednje Bitnje 5. Žabmca
p-5577-72-st
MOTORNA
VOZILA
prodam
R 4, neregistriran, letnik december 76 vozen, prodam po delih ali v celoti. Tel. (063)831-972.	PT-125905-80
ZASTAVO 750, staro 18 mesecev. prevoženih 4800 km. prodam za 40 M. Tel. (061) 342-729.
PT-125876-80
ZASTAVO 101 GTL 55, 3-v, prodam. Tel. (061) 484-396.
PT-125866-80 KARAMBOURANO zastavo 101. letnik 73. podam za 5 SM. Alenka Vernik, Milčinskega 1 B, Ljubljana Šiška.	—
JUGO 45, star dve leti in pol, prodam Tel. (067) 22-907 PT-125893-80 JUGO 45, star 8 mesecev prodam. Tel. (011) 432-405. od 9. do 17. ure.
PT-125769-80 BMW 500 letnik 58, generalno urejen prodam. Sedušak Nande. Gornji grad 222.	P-15718-80
ZASTAVO 750 ugodno prodam. Registrirano do aprila 1986. Informacije (061) 213-017.	p-5560-80-st
JUGO 45, nov. neregistriran, prodam. Tel. (034) 34-531, po 18. uri.
pt-125937-80 JUGO 45 m golf diesel, oba nova, nujno in poceni prodam. Telefon (044) 30-948	pt-125927-8»
FIAT 124 prodam. Telefon (067) 22-747. od 19. do 20. ure.
pt-125775-80 JUGO 45 lux, nov. rdeče barve, prodam. Inf. dopoldan (061) 219-092, popoldan (061) 749-127.p«-125964-80 BMW 323 i letnik proizvodnje 1984 zrlo dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Tel. (071) 625-599.	PT-125907-80
TOVORNI avto Z 640, ohranjen, letnik 75. poceni prodam. V računu upoštevam tudi osebni avto. Tel. (068) 58-309	PT-125904-8»
R-4 GTL (letnik 1981), odlično ohranjen, prodam. Maganja. Ljubljana. Kosovelova 37, tel. (061) 447-927.	P-15764-80
Z 101 S, november 78, prodam. Inf. po tel. (061) 341-174. PT-125923-80 MERCEDES 200 D, letnik
1974. prodam. Anica Miklič. Mala Slevica 25, Vel. Lašče. tel. (061) 577-282. od ponedeljka naprej. P-011471-80
MINI 1000/71, potreben popravila, prodam za 11 M. Tel. 446-235, popoldne	5452-86-4
ZASTAVO 750, letnik 1976, vozen, cena 60000. prodam Ogled od 16. ure dalje v Kompolje 96, Videm-Dobrepolje	5557-80-4
VVARTBURG, limuzino, letnik 1977 prodam za 15 M. Telefon (061) 735-175.	5571-80-4
ZA GOLFA od letnika 1982 na prej zamenjam nov fiat 850 z doplačilom. Tel. (064) 26-592.	5575-8»-4
Z 850, staro 10 mesecev, 1000 km. garažirano. prodam. Ogled v ponedeljek po 16. uri. Jurčič, Sne brska 164 a. Sp. Zadobrova	PT-126071-80
DIANO, letnik 1981, prodam. Boštjan Camlek, Frankovo naselje, 71, Škofja Loka.	5578-80-4
SPAČKA, letnik 1974, zelo ugodno prodam Tel. 752-405.	5581-80-4
PRINCA 1000 prodam ali zamenjam za moped APN 4 ali 6. Janez Jurček. Kardeljeva 33, Ljubljana.
5583-80-4
DYANO, letnik 1980, prodam za 21 M. Tel. 342-649 v sredo, od 17. do
18.	ure	11506-80
OPEL KADE IT do letnika 1976 kupim. Tel. (061) 861-391.
11524-80
LADO 1200, letnik 1977, z montirano kljuko za prikolico prodam. Inf. po tel. (061) 343-112.	11531-80
GS 13, letnik 1980. prodam. Tel. (061) 653-470.	15786-80
FORD ESCORT GT 1,3, 1970,
garažiran. dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod »30 M«	15793-80
R 4 TLS (9) 83, 17800 km. prodam za 60 M. Tel. (061) 226-858.
15794-80
FORD FIESTA 1,1 L, letnik 1979. 65000 km. prodam. Tel. (051) 424-178.	15796-80
JUGO 45, rdeče barve, star 3 leta in 4 mesece, prevoženih 13.000 km, nujno ugodno prodam. Tomislav Markovič, Kragujevac, tel. (034) 33-463.
t-125780-80
GOLF JGL, letnik 1982, z dodatno opremo, prodam. Telefon (064) 25-475.	t-125782-80
RENAULT 4 GTL, letnik
1983, 6800 km, prodam. Telefon (065) 22-124	t-125790-80
FIAT 126 P, letnik 77, obnovljen, poceni naprodaj. Inf. po telefonu (061) 327-461, int. 70, Blatnik, Krimska 20, Vič.	t-125794-80
JUGO 45, nov. prodam. Tel. (061) 572-331, int. 249, dopoldan.
t-125925-80
126 P prodam za 13 M. Tel. (061) 877-542.	t-125939-80
R 4 GTL, letnik 1983, prodam za 63 M. Tel. (061) 347-388, zvečer
t-125946-80
ZASTAVO 128, staro 7 mesecev, 5.000 km, prodam. Telefon (034) 48-885. od 16. do 21. ure.
1-125950-80
JETTA, letnik 1981, prodam. Tel. (071) 438-305.	1-125952-80
GOLF JGL, letnik 1982, 32.000 km, prodam. Tel. (071) 703-469
1-125956-80
LADO 1600, oktober 1981, ohranjen. prodam. Inf. po telefom (061) 447-191. popoldan	t-126012-80
VISO SUPER E, letnik 1982, z dodatno opremo, garažirano, nujno prodam. Tel. (061) 574-581.
t-126026-80
ODLIČNO ohranjeno Z 126-650, banana barve, 15000 km dve leti, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (061) 554-432.	t-126039-80
AUDI 60/71 prodam. Ogled pri Polde Gobec, 61290 Grosuplje, Luče 38 A, tel. (061) 219-122. int. 48
11290-80
AMI 8, letnik 1972, prevoženih 69000 km. prodam. Kličite po telefonu 332-268, dopoldan.	11478-80
AUDI 60 L prodam. Informacije po tel. (061)217-611, dopoldan
11482-80
CITROEN 1,3, letnik 1980, 67000 km, dobro ohranjen, črna barva, krznene prevleke, radio, prodam za 50 SM. Informacije po tel. (061) 751-259.
11483-80
126 P, letnik 80, prodam. Telefon 571-275.	11485-80
LADO 12UU, letnik 19/2, ouuu km, prodam. Telefon (061) 344-901.
11492-80
VW hroSi 1302 S, letnik 72, dobro ohranjen, garažiran, prodam za 30 M. Tel. (061) 455-063	11497-80
LADO kombi 1200, letnik oktober 1983, prodam. Ogled popoldan, od 15. ure naprej. Šobar. Podmilščakova 30 a. Ljubljana.	15683-80
VW kombi, starejši, vozen, neregistriran, 1600 ccm. prodam Informacije po telefonu (061) 832-987. 15710-80 AUSTIN 1300 s plinsko napravo in mnogo nadomestnimi deli prodam za 80.000. Telefon (061) 211-819, od
19.	do 21. ure.	15733-80
ZASTAVO 750, letnik 76. poceni prodam. Ogled popoldan. Pavel Antolin. Škofjeloška 23, Medvode.
15747-80
126 P zaradi bolezni prodam. Tel. (061)722-496, dopoldan 15753-80 FIAT 124, neregistriran, prodam. Inf. po tel. (067) 51-079. od 8. do 15. ure	1-125651-80
ZASTAVO 101 super prodam. Miloš Simič, Kragujevac, tel. (034) 826-151. tel. (034) 60-210. int. 34-09.
t-125740-80
LADO 1600, letnik 1980, reg., prevoženih 30.000 km. prodam. Tel. (061)572-917.	1-125752-80
JUGO 45, model 84, nujno prodam zaradi odhoda v tujino. Ris ta Nikolič, Ulica Miladina Brkiča 47, Kragujevac. tel. (034) 34-002, popoldne.
1-125753-80
GOLF JGL, letnik avgust 81, prodam Tel. (068) 72-997. 1-125762-80 GOLF, letnik 1980, izredno dobro ohranjen, naprodaj. Inf. (064) 21-453.
1-125871-80
ZASTAVO 750, letnik 85. prodam Tel. (061) 40-618. po 15. uri
1-125872-80
FIAT ritmo 65 L, letnik 80, prodam. Tel. (061) 447-837.	1-125878-80
GOLF diesel, 1. 83, ugodno prodam Tel. (061) 851-462. 1-125883-80 ŠKODO 105 L, oktober 81,
brezhibno, prodam. Telefon (061) 572-331, int. 761.	1-125887-80
RENAULT 9, letnik 1982, 32000 km, prodam za 125 M. Dodatna oprema. radio, pomična streha, pomični sedeži. Tel. (061) 267-328. 1-125892-80 Z 750/76 prodam za 12 SM. Tel. (061) 347-010.	1-125899-80
FIAT 127 prodam. Telefon (064) 74-560, popoldan.	1-125900-80
FIAT 126, letnik 79, obnovljen, prodam za 25 M. Tel. (061) 332-267.
1-125915-80
ZASTAVO 101 in Z 750 prodam po delih. Sušina, Pot Draga Jakopiča 21, Črnuče.	p-5450-80-sl
RENAULT TL 18, brezhiben, let. 83, kovinsko olivne barve, prevoženih 21.700 km, naprodaj. Telefon 721-661, od 19. do 20. ure, vsak dan.
15813-80
ŠKODO, let. 74, prodam. Inf. dopoldne po telefonu 311-462, popoldne 558-811.	15815-80
RENAULT 16 TL, let. 71, ga ražiran, dobro ohranjen, vozen, registriran do maja 1986, prodam. Tel. (063) 701-240.	15816-80
KADETT RALLY, let 67, delno obnovljen, registriran do februarja 86. ugodno prodam. Tel. (061) 612-111.	15818-80
ZASTAVO 850, oktober 81, prodam. Ogled 4. julija 85. dopoldne. Gabor, Polonce Čude 1.	15823-80
POMORŠČAK prodaja supermi-rafiori, letnik oktober 82, prevoženih 21.000 km, dodatno opremljen, za 1,5 M. Inf. po 19. uri po tel. (066) 76-621.
pt-125613-80 AMI 8 karavan, vozen, let. 76, prodam v celoti ali po delih. Matevž Žagar, Sp. Gameljne 40	t-126049-80
OPEL ASCONO 2,0, let. pro-izvodnje 80, kot novo, kovinske barve, prodam. Tel. (071) 531-920.
M26054-80
GARAŽIRAN avto lada. let. 72, prevoženih 108.000 km, registriran do avgusta 85, ugodno prodam. Inf. dopoldne ob delavnikih po telefonu (064) 81-562.	t-126062-80
PEUGEOT 305, let. 79, odlično ohranjen, prodam za 98 SM. Tel. (064) 80-462, popoldne ali 82-849, dopoldne t-126064-80
CX PALLAS 2400, november 80, 51.000 km, malo poškodovan, prodam. Inf. po tel. (061) 552-729.
t-126069-80
ŠKODO, let. 79, vozno, registrirano, cena 2,5 M, prodam. Tel. (061) 570-098. popoldne.	t-126082-80
GOLF DIESEL, let. 79, prodam. Tel. (061) 851-835. 1-126085-80 MOSKVlC 2140 SL, zadnji mo-del, metalik, 39.000 prevoženih km, prodam. Tel. (061) 576-343.
t-126090-80
NOVI GOLF diesel prodam. Tel. (078)47-601.	1-126092-80
ZASTAVO 750 LE, let 82,
prodam. Hribar, Ihan 137, Domžale.
t-126096-80
AUDI VARIANT 75, registriran, vozen, tudi za dele, prodam. Tel. (061)262-043.	t-126098-80
ZASTAVO 750 LC, let. 79,
dobro ohranjeno, registrirano do junija 86. nujno prodam Tel. (061) 819-155.
t-126107-80
RENAULT 4 TL, let. 77, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (061) 224-432.	t-126114-80
SPAČKA, let. 76, v celoti ali po delih prodam. Tel. (061) 483-620.
1-126115-80
ZASTAVO 750, let. 77, kleparsko obnovljeno, z novim motorjem, prodam za samo 8 M. Kličite med 16. in 18. uro po tel. (061) 344-927.
t-126131-80
motorna kolesa
HONDO 650 CB, letnik 80, prodam. Milan Cater. Zadobrova 100, Škofja vas.	pt-125788-81
ETZ 250, letnik 1983, 6500 km, husqvama cr 125 me, letnik 1984 in hondo cb 500 f z dosti dodatne opreme poceni prodam. Ogled vsak dan po 19. uri, Retelj, Stožice 31, Ljubljana.
P-5598-81-ST
SUZUKI GS 1000 E prodam ali
zamenjam za avto. Telefon (061) 822-904	PT-126087-81
TOMOS avtoma tik 3 ML prodam. Tel. (061) 50-425.	T-126053-81
AVTOMATIK 3 MS, let 84,
kot nov in APN 6, motor od 15 SLC, let. 83, ugodno prodam. Tel. 311-084. po 15. uri.	5601-81-st
VESPO VETERAN, k.. 52. s
prikolico, obnovljeno, prodam za 4 M Tel. (061) 579-197.	11514^1
KAVVASAKI 1000 J, let. 82.
dodatno opremljen, prodam. Tel (061)322-816.	15833^1
PONY EXPRESS Puch
(2,5 SM) in fantovsko dirkalno kolo (1,5 SM) prodam. Td. (061) 576-658.
t-126073-80
JAVVO 350 luxus, letnik 84, prodam Tel. (061) 310-544, int. 39. Ogled popoldan, od 16. do 20. ure na Kašelj-ski 39, Lj.-Polje.	t-125913-81
ČELADO nava 2 AC, štev. 57, prodam Tel. (061) 312-883.
t-125917-81
AVTOMATIK, malo vožen, prodam za osem milijonov. Tel. (061) 264-864.	11499-81
PRIMO 111, registrirano, prodam. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje.
1-125734-81
TOMOS 15 SLC, dobro ohranjen, prodam za 8,5 M. Ponudbe tel. (061) 579-939.	t-125909-81
PONY-EXPRESS prodam za 2,5 M. Tel. (061) 268-336, popoldan.
t-125912-81
VESPO PX 200 E. 1. 1984 julij, rdeče barve, malo voženo, prodam. Inf. po tel. (061) 261-665, popoldan.
p-5426-81-«t
TOMOS 14 M, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. (061) 831-302.
5573-81-st
TOMOS 14, skoraj nov, prevoženih 2000 km, prodam za 9,5 M. Zupan, Kamnik, Smarca 39 c. 11512-81 CROSS junior 50, odličen, prodam. Tel. (061) 59-479.	11513-81
GOLF JGL, letnik 1979 do 1981, kupim. Tel. (061) 557-211.
t-125301-81
MOTOR APN 4, letnik 1977, prodam. Tel. 445-192, od 7. do 14. ure.	t-125926-81
AVTOMATIK 3 MS, nov, prodam. Kličite do 12. ure ali zvečer po tel. (061) 442-490.	t-126015-81
HONDO CB 400 N, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 71-003.
t-126040-81
SUZUKI GS 500, marwing, polo-klep sedež giulinari prodam. Reja, Podutiška 177, Podutik.	15772-81
kupim
WILLYS jeep kupim. Ponudbe pod »Nujno«.	1-125877-82
BMW, serija 3, zaleten ali samo motor, kupim. Tel. (065) 31-359, Jože.
t-125777-82
GOLF JGL, 2—3 leta, golf diesel, let. 79, zastavo 101, 1-2 leti, kupim. Tel. 326-710.	5597-82-st
DOBRO ohranjene simce 1308 GT, 1307 GLS, let. 79, kupim. Tel. (061) 447-939.	15820-82
garaže
TR1PLEX garažo na Reški prodam na kredit. Tel. (061) 332-726.
pt-125779-83 TRIPLEKS garažo v Šentvidu prodam. Tel. (061) 52-632. P-011550-83
GARAŽO ob Šmartinski cesti prodam. Tel. (061) 453-850.15748-83
__________deli za avto___________
GUME 6,50x16 sava radial, nove, ugodno prodam. Ponudbe pod »10 platnov«.	11486-84
ŠKOLJKO z menjalnikom za R 12 prodam. Radohova vas 34, Šentvid pri Stični.	15711-84
NOVE gume michelin za radial 135-15, 10 % ceneje prodam. Tel. (061) 332-268.	15725-84
60 L avtomobilsko plinsko napravo z deklaracijo prodam. Tel. (061) 51-837.
15744-84
MENJALNIK, vplinjač, odmično gred, za Z 101, prodam. Informacije po telefonu (061) 452-333, od 15. ure.
15749-84
PRODAM rez. dele za peugeot 304. Informacije na tel.: (061) 59-800 v sredo popoldan	22345-84
ALFETTO 1,8 prodam za nadomestne dele. tel. (066) 62-846.
t-125770-84
BLATNIKE za VW hrošča, nove, ceneje prodam. Tel. (061) 766-084, zvečer.	t-128889-84
PRODAM dobro ohranjena sprednja blatnika za opel kadett karavan, starejši letnik. Tel. 342-573.
5546-84-st
ALUMINIJASTA platišča
5x13, za 101, jugo, golf, prodam. Smiljanič, Vilharjeva 41, Ljubljana.
5591-84-st
GUME michelin 185x70/14 xvs ter komplet batov in cilindrov za ami 8 prodam. Tel. (066) 34-374, zvečer.
t-125795-84
PLINSKO napravo iovato z nadomestnimi membranami in 60-1 rezervoarjem prodam za 2 SM. Dolinar, Mengeš, Blejčeva 21.	t-126000-84
BLATNIKA za PZ 125 prodam. Tel. (065) 81-301.	t-126008-84
GUME 1100-20, rabljene, prodam po 8000 din in 700x16, po 6000 din. Ogled od 16. ure naprej: Andrej Gregorin, Goričica 1 b, Ihan, Domžale.
15836-84
POLOS za R 18 in gumo s platiščem za 126 P prodam. Telefon (061) 612-452.	t-126050-84
SPAČKA, let. 76, v celoti ali po delih prodam. Tel. (061) 483-620.
t-126116-84
tovorna vozila
MERCEDES 1113, letnik 72,
keson 5,30 m, obnovljen, prodam. Tel. (061)768-078.	PT-126083-85
MERCEDES 12 13, letnik
9/80, s prikolico, aluminijasti keson, dolžine 6,2 in 7,3 m, prodam. Miroslav Geršak, Gorjane 9,63257 Podsreda.
PT-126058-85 TOVORNI avto vlačilec tam 5000 prodam ali zamenjam za manjši tovorni. Tel. (061) 442-006. PT-126070-85
MERCEDES 1113, dobro
ohranjen, keson 6 m. let. 69, motor po generalni, 28.000 km, prodam. Ivan Sečnik, Na logu 4, Škofja Loka.
t-126072-85
TOVORNI avto mercedes 1113, kesonar, letnik 67, obnovljen, registriran do marca 86, cena po dogovoru, prodam. Ogled popoldan. Stane Pavlič, Preddvor 158.	PT-125920-85
MAG1RUS 310, nov motor, polprikolica Gorica, kiper 12 m, prodam. Tel. (011) 189-574. PT-125910-85 TAM 110 T 10, 5 ton, generalno obnovljen, ugodno prodam. Tel. (061) 653-364.	p<-126034-85
MERCEDES 406 D, furgon, letnik 72, prodam. Milan Cater, Zadobrova 100, Škofja vas. pt-125789-85 MERCEDES 16 32, kiper, letnik 76, prodam. Tel. (068) 85-162.
pt-125962-85 ZASTAVO 640 AD za vleko avtomobilov, letnik 81, prodam. Ogled vsak dan od 16. ure naprej. Zoko, Tomažičeva 38, Lj., tel. (061) 267-358.
pt-125949-85
TOVORNI avto magirus deutz kiper, 3-osovinski, registriran do oktobra 1985, ugodno prodam. Merc, Maribor, Mlinska 34, tel. (062) 26-206.
900-85
KOMBI barkas, letnik 1974. poceni prodam. Tel. (069) 76-402.	903-85
KOMBI IM V, rahlo karamboli-ran, vozen, neregistriran, letnik 1978, prodam. Tel. (061) 373-533.
t-125941-85
2001 TAM, letnik 1973, kabina 2+4, brez kesona, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel. (061) 783-503.	t-125987-85
KAMION kesonar fiat 684, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. (065) 75-315, od 20. do 22. ure.
pt-125438-85 KAMION vlačilec scania 110 S, let. 70. registriran do maja 86, prodam. Telefon (066) 57-122, od 19. do 21- ure.	pt-125537-85
FAP 1516, brezhiben, prodam ter kupim keson za fap 1620. Miro Škofič. Suho 51, Kranj.	pt-125567-85
TOVORNI avto mercedes kiper. od 10 do 11 ton, od letnika 1971 dalje, kupim. Tel. (061)741-057.
t-125870-85
ŠPORTNI
REKVIZITI
prodam
ŠOTORE za dve osebi, 2,5 kg, prodam. Markovič, Rožna dolina IV/42, tel. (061) 266-501. PT-125868-90 PO UGODNI ceni prodam novo športno kolo personal, 10 prestav. Tel. (061)791-159.	PT-125733-90
JOLO supertiki, velikost 4,85 x 1.98, za zelo hitro športno jadranje, prodam. Ogled julija. Cres, Punta Križa—Draga pri Sedmak, nasproti Zoroviča.
__ . ... .	o-5565-90-st
IkAfNU canadier novoles, dolžina :> m, nov in nove vodne smuči maestral mono, prodam. Kličite po tel. (061) 331-311, interna 28, Igor Miklavec.
5592-90-st
OTROŠKI čoln Iahor, rabljen dve sezoni, prodam. Tel. (061) 579-197.
11518-90
TOMOS 3.5, dolga os, nov, še nerabljen, ugodno prodam. Tel. (061) 262-036.	11533-90
KAJAK dvosed, turistični, odlično ohranjen, z vesli in čelado romer R 49, prodam. Tel. (061) 341-840.15840-90 ŽENSKO surf obleko prodam. Tel. (061) 218-175.	t-126020-90
JADRNICO gib — sea 20 (6 m) s štirimi ležišči, kompletno opremljeno za križarjenje, prodam. Ogled v marini Portorož, od četrtka dalj e. Tel. (061) 52-530, od 16. ure dalje, t-126022-90 ITALIJANSKO športno jadrnico, 4,70 m dolgo, prodam. Tel. (061) 570-105.	t-126051-90
TOMOS 10, kratka os, elektronski in ročni vžig, prodam. Tel. (061) 210-588.	t-126100-90
PONI ekspres ugodno prodam. Inf. po tel. (061) 443-245, popoldne.
1-126129-9»
GUMIJAST čoln šport SMS prodam. Inf. po tel. (063) 853-680.
_	1-126130-90
ŠOTOR za dve osebi prodam. Tel. 52-675.	5561-90-st
KOLO, deško junior, 5 prestav, prodam. Tel. 721-800, Domžale, Ljub-
ljanska 127.	15777-90
POTOVALNO jadrnico (7 m) oddam za križarjenje. Telefon (061) 577-655, zvečer.	15781-90
SURF levant, nov, prodam. Tel. (061) 551-177, od 14. do 17. ure.
15804-90
GLISER z motorjem mercury, 20 KM, prodam. Tel. (064) 25-475.
t-125783-90
ŠOTOR za dve osebi špik Induplati Jarše, skoraj nov, prodam. Inf. po tel. (061) 445-105 in dopoldne 445-192.
t-125896-90
OTROŠKO kolo mediteran prodam za 7000 din. Tel. (061) 331-165.
t-125931-90
GLISER (spredaj steklo, volan, oblazinjeni sedeži) s prikolico, malo rabljen in dobro ohranjen prodam. Cena 22 M. Tel. (061) 486-707, dopoldan.	t-125954-90
JADRO za surf, 6,5 m2, head kroj, ugodno prodam. Tel. (063) 710-856.
t-125990-90
ČOLN elan (2,5 m) z motorjem T 4,5 prodam. Inf. zvečer po telefonu (067) 74-624.	t-126001-90
GLISER libis 340, prikolico in to-mos 18 prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (061) 264-997.	t-126025-90
DIRKALNO kolo profesional, še v garanciji, ugodno prodam za 6,5 M. Tel. (065) 65-760.	t-126036-90
DIRKALNO kolo, pet prestav, prodam. Tel. (063) 33-942.
t-126037-90
SURF sail board delta prodam. Tel. (061) 447-702.	t-126047-90
IZVENKRMNI motor yamaha 8, dolga os, rabljen eno sezono, prodam. Tel. (061) 331-066.
pt-125407-90 KOLO jungmeister šport puch, 5 prestav in otroško kolo kros, 3 prestave, prodam. Tel. 556-694.	11450-90
BIANCHI dirkalno kolo prodam za 6 M. Ogled po 18. uri. Martinec, Slomškova 21, Domžale.	11453-90
GUMIJAST čoln meteor special prodam. Telefon (061) 344-774.
11462-90
DIRKALNO kolo s tabularji prodam Tel. (061) 374-652.	11500-90
ŠOTOR za 4 osebe z baldahinom prodam. Pero Kovačevič, Šinkov Turn 31, Utik pri Vodicah.	15721-90
ŠPORTNO jadrnico tip-470 nauti-ve la-Italia, ugodno prodam. Nerio Vok, M. Šorgo 3, Umag. 15724-90 SURF bic show, komplet, prodam. Tel. (061) 213-269. Tomaž Kunaver.
15742-90
KOLO pony prodam. Tel. (061) 577-483.	15750-90
UNIVERZALNO prikolico za čoln prodam. Tel. (062) 35-181, int. 215.	t-125196-90
ČOLN elan 402, tomos 18, elektronski vžig, ponjavo in prikolico, prodam za 41 M. Tel. (068) 85-901 ali 21-282.
t-125593-90
MAESTRAL 5, star dve leti, prodam. Tel. (061) 319-366, int. 37, Hribar.	M25663-90
GUMIJAST čoln šport II, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon (061) 373-476.	t-125737-90
JADRO za surf, 6,3 m2, prodam. Tel. (061) 223-572.	t-125757-90
TOMOS 4 izvenkrmni motor, kratka os, v garanciji, cena 5,5, prodam. Tel. (061) 559-286, popoldan.
t-125798-90
ČOLN in motor tomos 4, rabljen eno sezono, prodam. Cena po dogovoru. Stane Skodlar, Log, Loška 40, Brezovica.	t-125874-90
MOTOR za čoln Moskva, 10 KM, daljinske komande in gumijast čoln la-hor 2 prodam. Tel. (061) 441-894.
t-125882-90
_________kupim__________________
GUMIJAST čoln Iahor kupim. Tel. (061) 487-452, pop. t-126045-92 ČOLN elan A 95, z ali brez motorja, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
11558-92
prikolice
OHRANJENO prikolico poljske izvedbe 2+1 z baldahinom in hladilnikom, stacionirano v avtokampu Strunjan pri Izoli ugodno prodam. Ogled od 5. 7. —15. 7. pri prikolici Št. 147.
11488-93
ADRIO 450, starejši letnik, prodam za 25 M. Drago Jurca, tel. (061) 487-770.	t-125902-93
KAMP prikolico, starejšo, lahko slabše ohranjeno, kupim. Tel. 349-806.
15827-93
ADRIA 450 q s predprostorom, el. kablom in ceraao ugodno prodam. Reja, Podutiška 177, Podutik.
15773-93
BRAKO prikolico s predprostorom, rabljeno tri sezone, prodam. Tel. (064) 78-007.	t-125935-93
POČITNIŠKO prikolico adria 530
_ ________ pnk
LQ, letnik 83, še nerabljeno, prodam. Inf. po tel. 343-810.	p-15464-93
GLASBILA
prodam
GIBSON L 7 kitaro, akustično-električno, s kovčkom, prodam. Tel. (011)469-149.	15731-100
ROLAND mono synthesiser FH 101 prodam za 9,3 M. Telefon (068) 82-025.	t-125754-100
BAS kitaro rithembeker in fender ojačevalec, bas, 100 W, prodam. Tel. (061) 852-535.	t-125919-100
PIANINO petrof 5 LS prodam. Tel. (061) 571-302, popoldan.
011525-100
ŠESTSTRUNSKO navadno Id-taro tip C 108 melodija ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 721-811, int. 66, dopoldne.
011529-100
B KLARINET Rudolf nemški, ugodno prodam. Tel. (061) 577-295.
t-125955-100
DOBRO ohranjeno 80-basno harmoniko prodam za 3 SM. Inf po tel. 486-774, od 18. do 20. ure. 15829-100 PEVSKA in centralna ozvočenja, mikserje, ojačevalce, zvočnike, različnih moči po naročilu prodam. Elektro-akustika, telefon (061) 444-777.
15835-100
HAMOND orgle M 102 in leslie 770 ter synthesiser korg trident prodam. Inf. vsak dan po tel. (064) 81-171, od 6. do 14. ure. t-126076-100
kupim
PIANINO kupim ali najamem. Dimnik, Hladilniška 3 b, Zalog.
t-125736-102
fT"! AKUSTIČNI IS 1 APARATI
__________prodam___________________
SPECIALNI avtokasetar facon, 2x25 W, nov, avtoreverse (brez radia), prodam. Tel. (068) 21-533.
11288-105
VRHUNSKI avtoradio s kasetofonom audibline, 2x20 W, prodam, tel. (061) 746-136.	11452-105
TV cok>r Iskra azur, nov, prodam. Tel. (068) 82-115.	11465-105
KONČNO stopnjocrimson, 2x200 W, k ase tar yamaha K 700, mešalno mizo ter škatle EV z visokotonci brez basa prodam. Informacije po telefonu 59-950.	11474-105
GRAMOFON dual tip HS 130 stereo in 50 I P plošč prodam. Tel. (061)332-523.	11491-105
BARVNI TV gorenje marathon 809, letnik 1984, malo rabljen, brezhiben, prodam 20% ceneje. Tel. (061) 721-704.	t-125747-105
HITA C HU E V gramofon HT 41 S, ojačevalec 2x70 W tele tonom tip A 290, zvočnike, radio kasetofon in ojačevalec plus zvočniki schneider, zvočniki 2x80 W, prodam. Telefon (063) 751-143.	t-125748-105
BARVNI TV grundig, 51, nov, prodam, tel. (061) 551-002.
t-125751-105 BARVNI TV gorenje ugodno prodam. Tel. (061) 261-954, pop.
t-125772-105 TV color JVC 7 system, 51 cm, nov, prodam. Tel. (063) 36-406, zvečer.
t-125880-105 GRUNDIG super color 51, nov, prodam. Tel. (061) 329-048.
t-125890-105 TECHNICS kasetar RSB 40, nov, s carinsko deklaracijo in prenosni ra-diokasetar, nov, prodam. Tel. (061) 40-630.	t-125914-105
PEVSKO ozvočenje electrovoice EVM 15 L, 200 W, 8 ohmov, v skrinjah, primemo tudi za diskoteke in monitorje, 50 W, v altec skrinjah, 8 inčev, prodam. Tel. (061) 310-088, Peter, Aleš.	t-125916-105
BARVNI TV grundig (56 cm), z daljinskim upravljanjem, 6 let star, prodam za 8 SM. Informacije po tel. (061) 317-537, do 14. ure.
p-5451-105-st STAR tv znamke RIZ-grand prodam za 8000 din. Tel. (061) 554-560, popoldan.	5586-105
NOV philips prenosni črno beli televizor in komponento DBX 122, prodam. Tel. (061) 448-856. 5588-105-st GRAMOFON, HSR radio, kolu-tar, kasetar, tranzistor, ojačevalec, likalni stroj, kinokamero, povečevalni k, teleobjektiv, uro itd., prodam. Tel. (061)453-871.	5590-105-sl
VRHUNSKE zvočnike empire prodam ali zamenjam za manjše, DBX3BX ali prodam. Deklarirano. Tel. (061) 223-883.	011508-105
TV GRUNDIG, barvni, popolnoma nov, ekran 47, prodam za 16,8. Tel. (061) 217-425.	15645-105
PRODAM korting kasetofon, ojačevalec in sansui zvočnike. Tel. (061) 261-625.	15780-105
TV COLOR Iskra azur 56 cm, v garanciji, prodam za 9 M. Tel. (061) 222-941.	15798-105
HI-FI stolp hitachi z zvočniki 2x 100 W, prodam za 22 SM. Rožna dolina, C. X/2, tel. (061) 213-128. 15800-105 TV KOLOR korting, nov, ugodno prodam. Tel. (061) 572-870.
t-125785-105 HITACHI videorekorder VT 9500 E, star 8 mesecev, nujno prodam. Kličite po tel. (064) 81-231, int. 32-59, sreda, četrtek dopoldan, t-125943-105 OJAČEVALEC marantz PM 310, 2x40 W in kolutni magnetofon unitra arija prodam. Telefon (061) 451-365, popoldan t-125965-105 TV GORENJE color in 200 w bas box peavey ugodno prodam. Aleš, tel. (061) 314-624.	t-126027-105
I V GRUNDIG color, 67 cm, stereo, s teletekstom, prodam. Tel. (063) 853-411.	t-126029-105
KASETOFON sansui SC 5100 prodam. Tel. (061) 482-009, do 10. ure	_ 1-126031-105
K6RTTNG I V barvni stereo 66 cm, daljinsko vodenje, nujno prodam. Tel. 314-234.	i>-5589-105-st
AVTORADIO systema, antore-vers, 2x 10 w ojačevalec z equaliserjem 4x 10 w, 5-kanalni mikser uher ugodno prodam. Tel. 266-496, po 20. uri.
5593-105-st
KASETOFON aiwa, popolnoma nov, ocarinjen, kompjuteriziran, ugodno prodam. Tel. (061) 317-015, po 13. uri.	5594-105-st
BARVNI TV grundig (novejši) za 8,5 SM in color TV Gorenje (starejši) za 3,5 SM prodam. Tel. (061) 341-914
5608-105-st
TELEVIZOR mini rama prodam za 3 M. Tel. (061) 579-197.
011515-105
TELEFUNKEN color tv, 66 cm, star šest let, prodam za 4,5 SM. Inf. po 16. uri po tel. (061) 345-791.
5609-105-st
OJAČEVALEC hitachi (3,5 M), zvočnike iskra (70 w-l,5 M), hi-fi gramofon (3 M), prodam. Tel. (061) 315-337	11548-105
MINI komponento, novo, poceni prodam. Tel. (061) 226-893. od 18. ure dalje.	15821-105
MINI komponento, novo, z razstavljivimi zvočniki, poceni prodam. Tel. (061) 226-495	15822-105
MINI komponento z ločljivimi zvočniki, 2x10 w, novo, ugodno prodam. Tel. (061) 327-015.	15832-105
YAMAHA A 420 ojačevalec, nov, prodam. Tel. (061) 343-931, popoldan
t-126019-105 TV KOLOR loewe opta, nov, prodam. Tel. (061) 371-029, Vidic.
t-126060-105 ZVOČNIKE, 2x100 W, poceni prodam. Inf. po tel. (061) 482-944, dopoldne, Potokar.	t-126067-105
TECHNICS dvojni kasetofon RSB, 11 W, nov, prodam. Tel. (061) 576-343.	t-126088-105
TECHNICS receiver SA — 310, ojačevalec SUV 1 - X. tuner STG 3, novo, deklarirano, prodam. Tel. (061) 454-384.	t-126101-105
TECHNICS RSB 40, RSB 18, nova, deklarirana, prodam. Tel. (061) 454-384.	t-126102-105
VIDEOPROJEKTOR in video ekran 180 cm, za vašo TV dvorano videotoeko, kava-bar (55.000 do 85.000 din) prodam. Telefon (021) 337-009.	PT-126018-105
kupim
AVTORADIOKASETO-
FON z zvočniki in carinsko deklaracijo kupim. Tel. (063) 853-411.
t-126030-106
UMETNINE IN STARINE
prodam
KAMNITO posodo (50x60 cm) z ročaji prodam. Tel. (061) 735-175, popoldan.	5572-110-st
GOBELIN »Zimska idila«, 40x40, brez okviija, prodam. Ponudbe pod »Wieler«.	15806-110
GOBELINE prodam. Informacije po tel. 781-116.	11461-110
m	
	prodam
ZBIRKO knjig Naša beseda pro-	
dam. Tel. (061) 267-437.	15722-120	
	
	
MLAJŠEGA fanta za priučitev v kjučavničarski stroki sprejmem takoj. Stanko Počrvina, Ključavničarstvo, Šmartinska c 199 E, Ljubljana.
15719-130
ZIDARJA za izdelavo fasade iščem. Tel. (061) 50-122. t-125741-130 KV MONTERJA centralne kurjave zaposlim. OD 80.000. Tel. (061) 772-939.	t-125759-130
SKRBNO žensko oziroma upokojeno medicinsko sestro za nego bolnice na domu takoj zaposlim. Tel. (061) 311-501.	t-125765-130
KV MIZARJA redno zaposlim. Mizarstvo Kocjančič, Čargova 6, tel. (061) 348-228.	t-125891-130
DVE dekleti za strežbo in kuhinjo takoj zaposlim sobota in nedelja prosta. Telefon (068) 49-086. Hrana in stanovanje brezlačno. OD po dogovoru.	P-5605-130-ST
ELEKTROINŠTALATER-
JA ali priučenega zaposlim takoj. OD po dogovoru. Tel. (061) 261-891.
PT-126065-130
PRIUČENEGA ključavničarja z vozniškim izpitom B kategorije sprejmem v redno delovno razmerje. Ključavničarstvo, Zaloška 56, Ljubljana.
p-11439-130 VODOVODNEGA inštalaterja, KV ali priučenega, sprejmem. Tel. (061) 487-800, popoldne.
pt-1235624-130 VKV, KV ali priučenega samostojnega strugarja za delo na stružnici in stružnem avtomatu zaposlim. OD 70.000 din oz. po uspehu. Zalar, Predjamska 12, Ljubljana, t-126111-130 NK ali PK delavca za delo v kovinski stroki zaposlim. OD po uspehu. Zaiai. Predjamska 12, Ljubljana.
t.nKiiž.no SPRETNA šivilja dobi delo. Kličite od četrtka naprej, po tel. (061) 264-394.	11522-130
PK ROLETARJA zaposlim
Vozniško dovoljenje »B« kategorije. Ponudbe pod »OD po dogovoru«.
15790-130
HONORARNO zaposlim delavca na stružnici za izdelavo lesenih ročajev. Tel. (061) 50-805, od srede dalje.	t-125778-130
ELEKTROTEHNIK brez ob
veznosti dobi redno zaposlitev. Tel. (061) 482-009, do 10. ure.
t-126032-130
SAMOSTOJNEGA previjalca
elektro motorjev zaposlim takoj. Ponudbe pod »Vesten«. P-15760-130 KUHARJA ali kuharico s končano gostinsko šolo, lahko začetnik, takoj redno zaposlim. OD po dogovoru. Gostilna Pod skalco, Kamnik, tel. (061) 831-233.	PT-125744-130
FRIZERSKO pomočnico s prakso, takoj zaposlim. Dober OD. Tel. (061) 612-926 ali 611-452.
P-011494-130 KV stavbnega kleparja, po možnosti z vozniškim izpitom B kategorije, takoj zaposlim. OD od 6,5 do 8 M. Tel. (061) 484-704, od 13. do 17. ure, ob delavnikih.	pt-125938-130
_________išče_________________
ŠTUDENTA z lastnim prevozom iščeta delo na domu. Informacije po telefonu (061) 576-452 ali (061) 213-682.	15712-132
KV ŠIVILJA z 20-letno delovno dobo išče delo. Tel. (061) 574-158.
t-125735-132 VOZNIK A, B. C, E in mehanik išče stalno službo. Telefon 315-760. Ponudbe pod »Takoj«.	st-5580-132
VOZNIK vseh kategorij je zelo zainteresiran za zaposlitev. Ponudbe sporočite telegramsko ali pisno na naslov: Momir Furtula, Vlahoviči 15, 71420 Pale.	15837-132
DRVA žagam. Tel. (061) 40-858.
pt-125121-132 HONORARNO tipkam diplomske naloge. Tel. (061) 348-818.
t-126057-132 ŠTUDENT dela vse za 350 din na uro — do 12 ur na dan. Tel. (061) 323-550, po 21. uri vsak dan.
15838-132
INŠTRUKCIJE
nudim
TEAM inštruktorjev nudi inštrukcije ter izdelave nalog iz fizike in matematike, za osnovno šolo pa tudi možnost učenja teh predmetov s pomočjo hišnega računalnika. Tel. (061) 344-293,
PT-126103-140 TEAM inštruktorjev nudi inštrukcije iz fizike in matematike po intenzivni metodi. Tel. (061) 344-293.
pt-125705-140 MATEMATIKO, fiziko, osnove računalništva in elektrotehnike inštruiram na vašem domu. Telefon (061) 267-832.	11472-140
INŠTRUKCIJE iz fizike in os-nov elektrotehnike za srednje šole nudim. Ponudbe pod »Zanesljivo«.
11484-140
ŠTUDENTKA matematike nudi kakovostne inštrukcije za vse stopnje. Tel. (061) 572-187.	15727-140
PROFESOR doktor inštruira matematiko in fiziko za vse stopnje. Tel. (061)341-434.	pt-125929-140
__________iščem__________________
INŠTRUKTORJA za srednjo
šolo — osnove elektrotehnike I, iščem Tel. 265-503.	15729-142
ŽIVALI
prodam
NEMŠKEGA ovčarja, starega eno leto, prodam. Tel. (061) 486-798.
15761-150
DOBERMANE vrhunskih prednikov prodam. Krebs. Športna 22, Zalog	1-125739-150
BELO, nerogato kozo in dve kozici, sjb 1 dva meseca, prodam. Aldo Kumar, Otalež 41, 65282 Cerkno.
1-125755-150 PLEMENSKE zajce, lahko tudi s kletkami, prodam. Tel. (061) 453-333.
t-125758-150 SIAMSKE mucke prodam. Tel. <064) 45-062.	t-125767-150
MEMŠKA ovčarja z rodovnikom prodam. Tel. (061) 861-478.
t-125873-150 MLADO mucko podarim. Tel. (061)225-211.	t-125908-150
MLADE mucke podarim. Dostava po dogovoru. Kličite po 19. uri po tel. (061)877-226.	15758-150
MLADIČE srebrno sivega kodra z rodovnikom prodam. Informacije (063) 32-849, od 16. ure naprej.
■>-896-150
JARKICE hiseks, stare 8 tednov, rjave, oddajamo. Podgorica, Kraljeva ulica 47, Črnuče.	5585-150-st
LEGLA kalifornijskih deževnikov prodam. Tel. (061) 444-053.
11502-150
PRAŠIČE po ugodni ceni prodam. Težki od 18 do 22 kg. Natančnejše informacije dobite po tel. 485-205.
15779-150
MLADIČE čistokrvnega črnega kodra prodam. Tel. (061) 312-564,. Jopol-dan	1126013-150
DOBERMANE, izredno leglo, stare osem tednov, prodam. Studenec 13, Lj. Polje.	1-126014-150
TRI mesece starega pekineza z rodovnikom prodam. Tel. (064) 83-592 do 14. ure ali (064) 80-455, po 15. uri.
t-126061-150 PUDLJE, črne, z rodovnikom, prodam. Tel. (061) 831 -690.
P-011534-150
kupim
MLADEGA kraškega ali šarpla ninskega ovčarja, močnejše postav, kupim. Javite se po telefonu (064 74-209.	PT-125901-15:
kupim
KLETKO za papigo, veliko, kupim. Tel (061) 653-330 p-15462-152 MLADO muco kupim. Telefon (061) 453-752. pop. t-125575-152
iščem
V PETEK se je v Novih Jaršah izgubil pes - škotski ovčar (lesi), svet-lorjave-bele barve. Kdor bi ga izsledil, naj sporoči po telefonu 454-613 ali naj bližji postaji ljubljanske milice. Najditelj bo nagrajen
5579-153-st
IZGUBIL se je škotski ovčar (lesi), štev. znamke 6698. Telefon (061) 576-543.	t-125081-153
POZORf Na območju Dravelj se je izgubil sivo rjav perzijski muc. Sporočite proti nagradi po tel. (061) 51-027.
t-126140-153
izgubljeno
NAJDITELJA sive ponjave -cerade na relaciji Šiška-Črnuče (po obvoznici) prosim, da se oglasi po tel 375-265, popoldan. p-5470-160-st
najdeno
KOVINSKO modro svetlo kolo za manjšo osebo smo našli. Tel. (061) 315-449.	t-125738-161
razno
SOPOTNIKA(ICO) za potovanje po Evropi iščem. Oglasite se v Ljubljani v ŠN, blok 11/207. Marija.
11477-164
OJAČEVALEC (Jx70 W) m
plinski bojler (vallant) prodam. Tel. 746-070 (int. 53), samo dopoldne.
11498-164
AVTOMATIK MS 3 in vaio-
plast plošče prodam. Tel. 59-947.
15732-164
ŠTIRI kose rabljenih mlinskih kamnov, premera 40 do 60 cm in en kos premera 90 do 100 cm kupim. Ponud be s ceno pošljite na naslov: Škofič. Mengeš, Tomšičeva 17, telefon (061) 737-183.	(-125918-164
FLIPERJE prodam. Tel. 21-167.
p-891-164
50 SM nujno potrebujem, vrnem v treh mesecih. Nudim visoke obresti. Ponudbe pod »Nujno«. P-011467-164 KOMPLET značk (tisoč), nekaj izvenserijskih, kakovostne izdelave, urejene v albumu, prodam. Informaci je po tel. (061) 265-452. st-5603-164 OTROŠKO kolo, od 5 do 8 let, prodam ali zamenjam za radiokasetofon s števcem. Telefon (061) 721-981.
(-126068-164 BRAKO prikolico prodam za 14 M in sobna vrata, zastekljena, za 5000 din. Telefon (061) 262-969.
1-126128-164 ZDOMCI POZOR! Prodam
utečeno delo s stroji in vsem potrebnim orodjem. Zagotovljen letni proizvod. Edina te vrste proizvodnja pri nas, okoli 20 milijonov N din letno. Tel. (066) 73-639, od 7. do 8 ure. Nudimo strokovno pomoč in po potrebi tudi prostor.	PT-126075-16-4
ČB TELEVIZOR, dvojno pomivalno korito, tomos automatic, prodam. Tel. (061) 551-177, od 14. do 17. ure.	15803-164
SKORAJ nov invalidski voziček prodam. Tel. (061) 571-580, popoldan t-125953-164 RABLJENO hrastovo zaprto mizo, pult, poceni prodam. Tel. (061) 784-178.	t-126005-164
ČGP DELO,
TOZD Prodaja,
Podružnica
Ljubljana
vabi k sodelovanju
prodajalce
za prodajo v kioskih na območju Ljubljane Za delo nudimo stimulativno nagrado. Prednost imajo kandidati s končano poklicno šolo — smer prodajalec.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 215-736 ali pa se osebno oglasite pri ČGP Delo, tozd Prodaja, Podružnica Ljubljana, Šubičeva 1, Ljubljana, kamor pošljete tudi svoje prijave.
3-4008
ZASAVSKA KMETIJSKA ZADRUGA TRBOVLJE, n. sol. o.
Razpisna komisija
ABC Pomurka,
Zasavska kmetijska zadruga Trbovlje, n. sol. o.,
TZO Dol pri Hrastniku, o. sub. o.
Trg borcev NOB 12
razpisuje dela in naloge
direktorja TZO Dol pri Hrastniku
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu. statutu in drugih samoupravnih aktih TZO Dol pri Hrastniku izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj
—	ustrezne moralno-politične vrline
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov:
ABC Pomurka, Zasavska kmetijska zadruga Trbovlje, TZO Dol pri Hrastniku, Trg borcev NOB 12.
Na vsaki ovojnici mora biti pripis »za razpis«.
27-5476
Izvršilni odbor zbora delegatov
Zavarovalne skupnosti Triglav
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje sektorja za samoupravno organiziranost in kadre
v delovni skupnosti skupnih služb ZS Triglav Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati izpolnjevati še pogoje, ki jih zahteva družbeni dogovor o kadrovski politiki, imeti morajo organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti sektorja ter: najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri; najmanj 5 let delovnih izkušenj pri organizaciji poslovanja Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Ljubljana, Miklošičeva 19.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
29-5543
%maga
Proizvodno in trgovsko podjetje »Zmaga«, Ljubljana, Mivka 25
delavski svet razpisuje prosta dela in naloge
direktorja delovne organizacije
Kandidati morajo poleg določil iz 511. čl. ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri,
-	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnih nalog
-	da izpolnjujejo pogoje 64. čl. družbenega dogovora o kadrovski politiki
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na DO »Zmaga«, Mivka 25 z oznako »za razpisno komisijo«. Vse potrebne informacije posreduje kandidatom splošni sektor. O izbiri oz. odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu DS.
29-5539
Delavski svet
DO Trgovska mreža Kombinata »Jugoplastika« Split
v skladu z 9. členom pravilnika o organizaciji in sistematizaciji del in delovnih nalog in 24. členu Pravilnika o delovnih razmerjih DO Trgovska mreža in po sklepu seje z dne 18. 6. 1985
razpisuje prosta dela in naloge
poslovodje PE
-prodajalne »Jugoplastika« v Celju Pogoji: VKV trgovski poslovodja ali ista stopnja strokovne izobrazbe enakega ali podobnega poklica ter dveletne delovne izkušnje v stroki ali SSI - ekonomski tehnik in triletne delovne izkušnje v stroki ali ista stopnja strokovne izobrazbe z ustreznimi izkušnjami v stroki; KV strokovni delavec istega ali podobnega poklica ter triletne delovne izkušnje v stroki; ustrezne osebnostne vrline za sodelovanje; da ima kandidat delovno oceno o celotni družbenopolitični in delovni aktivnosti
Kandidat ne sme biti kaznovan ali v kazenskem postopku.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: »Jugoplastika«. Split, RO »Trgovačka mreža«, Put Brodariče 6 (za natečajnu komisiju).
28-54934
Tekstil,
TOZD Tonosa Ljubljana,
Savlje 87
Komisija za delovna razmerja
objavlja
proste delovne naloge:
tehnologa
Pogoja: višja ali srednja izobrazba tekstilne smeri 3 leta delovnih izkušenj
več vzdrževalcev strojev (pletilni)
Pogoj: izučeni finome-hanik
Praksa zaželena
Delo je za nedoločen čas. poskusno dobo traja tri mesece. OD po pravilniku podjetja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Tekstil, TOZD Tonosa Ljubljana, Savlje 87.
29-5554
Komisija za delovna razmerja
Delovne
skupnosti skupnih služb
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, o. sub. o.
objavlja
prosta dela in naloge
programerja
vzdrževalca
za nedoločen čas (višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, zaželene so delovne izkušnje in opravljen IBM test)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: UKC Ljubljana. Bohoričeva 28. kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
28-5515
TO
SOZD
^HerniJ^
DO POLIKEM TRGOVINA, DSSS, Ljubljana, Maistrova 10
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja DSSS prosta dela in naloge v finančno-računovodskem sektorju:
1.	finančnega knjigovodje
2.	finančnega referenta
Pogoji pod 1. in 2. — srednja izobrazba ekonomske smeri
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	dvemesečno poskusno delo
3.	pripravnika - ekonomskega tehnika
—	za določen čas (6 mesecev)
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi, kandidate pa bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pisne ponudbe sprejema kadrovsko-splošni sektor DO Polikem - Trgovina, Ljubljana, Maistrova 10.
26-5420
Savske elektrarne Ljubljana, n. sol. o., tozd Elektroprenos Ljubljana, n. sol.
0.	. Kleče 70
Komisija za delovna razmerja tozd Elektroprenos Ljubljana objavlja prosta dela in naloge:
1.	inženirja za prenos I.
— spremljanje RTP Kranj v izgradnji
2.	elektrotehnika — elektronika
pripravnik — za določen čas .
3.	elektrotehnika-energetika
pripravnik, štirje delavci, od tega eden za določen čas
4.	elektrikarja
za dela pri vzdrževanju RTP v RTP Baričevo (štirje delavci)
5.	ključavničarja
za dela pri vzdrževanju visokonapetostnih naprav v RTP Beričevo (dva delavca)
6.	delavec DV
za dela na vzdrževanju daljnovodov v RTP Kleče (trije delavci)
Pogoji:
pod 1. — inženir elektrotehnike za energetiko-jaki tok, 12 mesecev izkušenj; zaželeno je, da ima kandidat odslužen vojaški rok,
Poskusno delo traja dva meseca pod 2. — elektrotehnik-elektronik s končano V. stopnjo usmerjenega izobraževanja pod 3. — elektrotehnik za jaki tok s končano V. stopnjo usmerjenega izobraževanja pod 4. — elektrikar s končano IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja 6-12 mesecev izkušenj, lahko tudi pripravnik. Poskusno delo traja dva meseca pod 5. - strojni ključavničar s končano IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja 6-12 mesecev izkušenj, lahko tudi pripravnik. Poskusno delo traja dva meseca
pod 6. — monter električnih omrežij s končano III. stopnjo usmerjenega izobraževanja, 2 meseca delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik. Poskusno delo traja dva meseca
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov; Savske Elektrarne Ljubljana, tozd Elektroprenos Ljubljana, Kleče 70, 61210 Ljubljana Šen-
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu o izbiri.
____________ 27-5458
Josip Kraš — Zagreb,
Industrija čokolade, bombonov in piškotov z. n. sol. o.,
41000 Zagreb, Ravnice bb
Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovina na malo objavlja prosta dela in naloge
prodajalca
(v DE Ljubljana I, Čopova 3)
-	2 delavca, en za določen čas
Pogoji; KV trgovski delavec - SSI trgovske ali ekonomske smeri, z ali brez delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas (razen za enega delavca
-	nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), poskusno delo traja do dva meseca. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepis-nimi podatki ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Josip Kraš - RJ kadrovski poslovi - Industrija čokolade, bombona i keksa, 41000 Zagreb, Ravnice bb v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
_____________________________ 28-5491
Komite za družbene dejavnosti in občo upravo
občine Vrhnika
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
organiziranje in programiranje AOP
Pogoja:
—	visoka ali višja izobrazba računalniške usmeritve
—	eno leto delovnih izkušenj
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje, določene z zakonom, družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Vrhnika in samoupravnimi splošnimi akti:
—	uspešno opravljeno poskusno delo
—	znanje slovenskega jezika
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Vrhnika, Kadrovska služba, Tržaška cesta 1.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
26-5428
V SPOMIN
DRAGU COTICU
sodniku v pokoju
2. julija 1985 je minilo leto dni, odkar se je pretrgala nit tvojega življenja. Kruta je resnica, da se ne boš več vrnil med nas, toda misel nate bo vedno ostala med nami.
Žena Dragica, hčerka Vesna, sinova Žarko in Tomislav z družinami
Ne jokaite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, večni mir mi zaželite.
(Narodna)
Z globoko bolečino sporočamo, da nas je tiho in mirno zapustil naš dragi mož, oče,
tast in dedek
EVSTAHIJ GOLJA
Titova 25 b
Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v petek, 5. julija 1985, ob 14. uri na pokopališču
Žale, Ljubljana
Na dan pogreba bo ležal v štirinajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: žena Marija, hčerka Dušanka z družino
ZAHVALA
Ob izteku življenjske poti naše drage
LJUBE LORENZETTI
rojene KUTIN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, vsem, ki ste jo spremili v poslednji dom, ji poklonili vence in cvetje in na kakršenkoli način počastili spomin nanjo, nam pa izrazili sožalje in nudili oporo in pomoč. Iskrena zahvala osebju Doma upokojencev v Postojni, njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Silvu Steglu, pevskemu zboru upokojenk iz Postojne, tovarišu Julijanu Uhlju za poslovilne besede in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala.
Vsi njeni
Postojna, 16. junija 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega moža, očeta, sina, dedija in brata
MAKSA SLUGE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujem predstavnikom Kamniško zasavskega odreda, ZZB NOV in drugim DPO Starega Vodmata in Litije za vence in častno stražo, tovarišu Stanetu Majcnu in Cvetu Vidoviču za tople poslovilne besede, pevcem Lipe in godbi, ki so mu zapeli in zaigrali za zadnje slovo. Hvala vsem, ki
ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Dotrpelo je utrujeno srce našega najdražjega
MILANA ORAŽMA
Ko še vedno ne moremo verjeti v kruto resnico, da ga ni več med nami, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti s pesmijo, ki jo je tako zelo ljubil in zasuli njegov grob s cvetjem. Hvala vsem, ki ste bili z nami v naši bolečini in se ga spominjate kot veselega, dobrega, zvestega in poštenega človeka.
Družine Oražem, Šket in Novak
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očka, dedka, brata in strica
IVANA KREFTA
^.^^^valjujcm0 prijateljem, sodelavcem in sosedom, španskim borcem in borcem prekomorskih bngad, delavcem dokumentacije in drugim delavcem skupščine SR Slovenije, precRtavnikom delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in organov Slovenije, občin Gornja Radgona, Ljutomer in Bileča, družbenopolitičnim organizacijam in krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici, občanom Gornje Radgone, krajanom Vidma ob Ščavnici in vaščanom Biserjan, Ljubljanskemu oktetu, godbi iz G. Radgone, oktetu iz Vidma, osnovni šoli Videm, častnemu vodu garnizije JLA iz Maribora in trobentaču, govornikom Vladu Makucu, Jožetu Ostermanu, Rudiju Čačinoviču, Antonu Mežnariču, Manji Sedivy in Ivanu Kokalju, zdravstvenim delavcem ter zlasti dr. Alojziju Strancaiju, ki je bil z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so z Ivanom sodelovali, nekateri še na dan smrti enaintridesetega maja, vsem, ki so ob smrti sožalovali, vsem, ki so Ivana imeli radi.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene in mamice
FRANCKE LINDIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vaščanom, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti in ji podarili vence in cvetje. Hvala vsem za ustno in pisno sožalje. Posebna hvala zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za njihov trud in nego med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se kolektivu Brivnic in česalnic za iskreno pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata
JOŽETA SIRNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam v najtežjih trenutkih pomagali. Hvala vsem, ki ste z darovanim cvetjem in spremstvom na njegovi zadnji poti počastili njegov spomin. Hvala tudi vsem za
izražena sožalja.
Sin Milan z družino
Kašelj, 28. junija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene in mame
ANE SOKOLOV
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji v slovo darovali cvetje. Še posebna zahvala obema govornicama za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: mož Tigrij, sin Svitan, hči Stasa
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
JOŽEFE-ZOFIJE MIHELIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam osebno ali pisno izrazili sožalje. Se posebej najlepša zahvala pevcem pevskega zbora »Grafika« za ganljive pesmi naši mami v slovo.
Vsi njeni
Ljubljana, 24. junija 1985
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
AVGUSTA MUGERLIJA
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebno se zahva-ljujemo prof. dr. Debevcu, dr. Mavričevi, sestri Miri in drugemu osebju na onkolo-škem inštitutu ter dr. Sternu in osebju z Inštituta za pljučne bolezni Golnik za vso’ skrb, ki so mu jo posvetili med težko boleznijo.
Žena Ema, hčerki Silva in Vlasta ter vnuka Marko in Grega
Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po telefonu 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane.
Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 interna 29-15 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mamika
MARICA KRALJ
rojena HVALIČ
Od nje se bomo poslovili v petek, 5. julija 1985, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici
Žalujoči otroci: Jasna, Zdenko in Marica z družinama, sestra Silva ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 1. julija 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož,
očka in dedek
JOŽE REMIC-PAVLE
Od njega se bomo poslovili v Detek, 5. julija 1985, ob 16. uri na pokopališču Črnuče pri Ljubljani Na dan pogreba bo ležal v mrliški vežici Črnuče
Žalujoči: žena Marija, hči Draga in sin Jože z družinama in drugo sorodstvo
Črnuče, Ljubljana, f. julija 1985
Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla naša delavka v PE gostilna
»Stari Tišler«
MARIJA WEIT
upokojenka
Od nje se bomo poslovili v sredo, 3. julija 1985, ob 16. uri na pokopališču v Kamnici pri Mariboru Dobro sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu
Gostinsko podjetje »Ljubljana«
TOZD restavracija »Ljudska kuhinja«
Dotrpela je naša mama, stara mama in teta
FRANČIŠKA PRELOG
rojena POZNIČ
Pokopali jo bomo v Gorišnici pri Ptuju, v petek, 5. julija 1985, ob 17. uri. Na dan pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki v mrliški vežici na pokopališču
Žalujoči: hčerka Vida Belšak z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, 2. julija 1985
Odšel je k svojemu gospodu
JANEZ ERJAVEC
župnik v Martjancih
Pogreb bo v sredo, 3. julija 1985, ob 16. uri v Martjancih
Duhovniki dekanije Murska Sobota
UMRLA JE NAŠA UPOKOJENKA
MARIJA HOLCER
POKOJNICO BOMO POSPREMILI NA ZADNJI POTI V SREDO, 3. JULIJA 1985, OB 16.30 IZPRED HIŠE ŽALOSTI BREG 32
OHRANILI JO BOMO V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV »POLZELA«, TOVARNA NOGAVIC, POLZELA
Pretreseni in žalostni sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša zvesta sodelavka
BOŽENA KAFOL
rojena LIPOVEC
Ostal nam bo trajen spomin na njeno dobroto in delavnost
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, matere, sestre in babice
MARICE PETEK
se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču iz Ivančne gorice, ki je več mesecev vsakodnevno bedel in skrbel nad njeno boleznijo, Elgi Majdič in drugemu zdravstvenemu osebju OI za zdravljenje, patronažnim sestram ZD Ivančna gorica za nego na domu, zdravstvenemu osebju Zavoda Dr. Marko Gerbec iz Šentvida pri Stični. Zahvaljujemo se tudi DO Kovinastroj, Tabor, GP Grosuplje, Živila Kranj za izražena sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih ter obema govornikoma. Hvala vsem za darovano cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
_______ Šentvid pri Stični, Kranj, 18. junija 1985_______
NOVI DEVIZNI TEČAJI rSSTKft®
Mava	tečaj vakrta velja za		za devize	sredpji	1 prodajaj	čeke ia kred.	efek. ia pošt. aak.
Avstrija		100	1338,4602	1340,4709	1342,4816		
Belgija	frank/C	100	466,8692	467,5706	468,2719		
Belgija	frank/F	100	464,0717	464,7689	465,4660		
	krona	100	2620,8553	2624,7925	2628,7297		
Finska	marka	100	4530,6611	4537,4673	4544,2735		
Francija	frank	100	3084,6536	3089,2875	3093,9214		
Nizozemska	gildeo	100	8340,0558	8352,5847	8365,1136		
Italija	tim	100	14,7182	14,7403	14,7624		
Norveška	krona	100	3266,4347	3271,3417	3276,2487		
Portugalska	escndo	100	164,2202	164,4669	164,7136		
ZR Nemčija	marka	100	9398,6329	9412,7520	9426,8711		
Španija	pezeta	100	164,2303	164,4770	164,7237		
Švica	frank	100	11233,4111	11250,2865	11267,1619		
Švedska	krona	100	3267,5521	3272,4608	3277,3695		
V. Britanija	fnat	1	373,1067	373,6672	374,2277		
Irak	ir. dinar	1	919,6544	921,0360	922,4175		
Japonska	jen	100	115,4105	115,5839	115,7573		
Kavajt		1	945,9129	947,3339	948,7549		
Kanada	dolar	1	210,9687	211,2856	211,6025		
ZDA	dolar	1	286,5669	286,9974	287,4279		
Avstralija	a. dolar	1	190,6512	190,9376	191,2240		•
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 2. julija 1985 ob 14. uri, srednji pa 3. julija 1985. — Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 124 z dne 1. julija 1985 ostanejo v veljavi. — Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 3. julijem 1985.
/O
ljubljanska banka
Evroček — vaš sopotnik na poslovnih potovanjih v tujini
Dobički letalskih prevoznikov (članic IATA) z mednarodnimi prevozi
IZ POSLOVNEGA SVETA
čega kapitala. Tujci največ vlagajo v trgovino, turizem in gospodarska podjetja. Največ vložijo Avstrija, Švica, Japonska, Francija, Velika Britanija, ZDA in Portugalska. V večini primerov je madžarski delež večji od tujega. Madžarska pa želi pridobiti tuje investitorje predvsem zaradi sodobne tehnologije. (M. F.)
•	MALEZIJSKI GOSPODARSKI USPEHI — Malezija je zelo bogata s surovinami, saj je največji svetovni proizvajalec palminega olja, surovega kavčuka, cinka, s 450 tisoč sodi nafte dnevno in najmanj 2,7 milijardami sodov naftnih rezerv med največjimi svetovnimi naftnimi proizvajalkami, po rezervah plina pa je med 20 najbogatejšimi državami na svetu. Letno izvozi Malezija za okoli 16 milijard dolarjev, njena stopnja inflacije je le 3,5 odstotna in je zato privlačna za tuji kapital. Malezija daje precejšnjo pomoč drugim deželam v razvoju, precej vlagajo v poljedelstvo posameznih afriših in azijskih držav, hkrati pa želijo zagotoviti trg za svoje izdelke. (M. F.)
•	INDIJA NE VE, KAM S PŠENICO -Indija je lani pridelala 155 milijonov ton žita. Letošnja letina naj bi bila bistveno boljša, kar naj bi bil dosežek državnega pospeševanja razvoja kmetijstva, ki sicer v tej državi daje delo dvem tretjinam zaposlenih in prispeva 40-odstotni delež k narodnemu dohodku. Predvidevajo pa, da je imela Indija junija že za 30 milijonov ton žita v zalogah, to pa so zaloge, ki presegajo vse skladiščne zmogljivosti, zato se pred vlado postavlja vprašanje, kje dobiti denar za vzdrževanje zalog ali: kako in za kakšno ceno razpečati to blago na domačem trgu. Pridelovalci žit bi ga (ali pa izdelke iz njega) najraje izvozili, s čimer bi letos lahko zaslužili 1,2 milijarde dolarjev. Indija je letos že, kot je poročal Ekonomist, izvozila 500.000 ton pšenice v SZ in 200.000 ton v Romunijo, afriškim državam, ki trpijo za lakoto, pa ga je podarila 100.000 ton. Trdijo pa, da so zasebni trgovci izvozili naknadno še milijon ton pšenice (J. P.)
•	MANJ PROMETA SKOZI SUEZ - V prvih petih mesecih letos je skozi Sueški kanal 8.554 ladij prpeljalo 146 milijonov ton tovora, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Devizni prihodek je bil tako precej manjši, čeprav so se letos tarife za prehod skozi prekop povečale za 3,5 odstotka. Egipt je namreč načrtoval okoli milijardo deviznega priliva, sedaj pa že predvidevajo, da bo manjši za okoli 6 do 7 odstotkov. Na manjšo plovbo skozi prekop vplivajo tankerska vojna v Zalivu in manjša proizvodnja nafte v Zalivu ter ekonomska kriza v arabskih zalivskih državah. (M. F.)
•	LETALSKI PREVOZNIKI SE OTRESAJO IZGUB — Po daljšem obdobju suhih let so bili letalski prevozniki lani zadovoljni z zaslužkom. Letalski prevozi so se povečali za 8,1 odstotka, pri čemer je mednarodni letalski promet lani napredoval kar za 10,7 odstotka. Najmočneje so promet povečale azijske in pacifiške letalske družbe, močno pa se je povečal tudi čarterski prevoz. Predvidevajo, da je lani letalskim prevoznikom ostalo za 5 milijard dolarjev prebitka, vendar so z mednarodnimi prevozi ustvarili le za 500 milijonov dolarjev dobička. Napovedujejo, da se bo letos dobiček povečeval približno enako kot lani. Večina letalskih družb se je lani tudi znebila izgub, mnoge pa si še niso opomogle. Največje izgube ima še vedno ameriški Panam.
Vendar letalske družbe še niso na zeleni veji. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo morali mednarodni prevozniki nujno posodobiti svoje zračno ladjevje. V naslednjih desetih letih bi morali za nakupe novih letal odriniti 160 milijard dolaijev, 500 milijonov dolaijev dobička v lanskem letu pa omogoča komaj nakup petih letal boeing — 747. Hkrati s tem pa strokovnjaki napovedujejo, da se bo povečevanje letalskega prometa že leta 1986 spet zaustavilo. (J. P.)
•	ZOPET LETALA NA PROPELER - Za
hodnonemška Lufthansa je na krajših progah med 17 domačimi in osmimi mesti v tujini uvedla letala s propelerji, ki imajo prostora za 30 do 44 potnikov. Taka letala letijo na progah, kjer je malo potnikov in kjer so najmanjši boeingi 737 s 100 sedeži nerentabilni. Sicer pa letalske vozovnice za letala s propelerji niso nič cenejše od vozovnic za reaktivce. (M. F.)
•	NEMCI SO VARČNEJŠI - V zahodno-nemških bankah so državljani ZRN lani varčevali 146 milijard zahodnonemških mark. Vsota se je lani povečala za 6 odstotkov, zaslužki zahodnih Nemcev pa za 3,5 odstoka. Nemška zvezna banka je ob tem sporočila, da so se istočasno močno zmanjšala potrošniška posojila (za 20 odstotkov) in da torej vsi zaslužki niso bili porabljeni. (J. P.)
•	TUJE INVESTICIJE NA MADŽAR-citiriM — Na Madžarskem trenutno dela 35 podjetij na podlagi skupnih vlaganj tujega in doma-.
• NA KRATKO:
■	IBM je pocenil nekatere osebne računalnike za 20 do 28 odstotkov. Računalnik PC junior, ki ga sicer ne izdelujejo več, se je pocenil z 999 na .725 dolarjev. Prenosni PC stane npr. zdaj 1950 dolaijev (prej 2595), pred časom pa se je ta računalnik že pocenil za 100 dolaijev.
■	Britanska hotelirska družba Grand Metropolitan bo investirala 400 milijonov francoskih frankov (približno 12 milijard dinaijev) za obnovitev svojih hotelov v Franciji.
■	Angleška naftna družba BP namerava kupiti dve kemični tovarni, in sicer ameriško Reich-hold Chemicals in angleško Mebon. Prva izdeluje plastične izolacije za električne kable, druga pa barve. S tem nakupom želi BP razširiti in preusmeriti svojo dejavnost.
■	Medtem ko glavnim evropskim proizvajalcem avtomobilskih plaščev lani prodaja ni šla dobro od rok, pa je evropska podružnica ameriške tovarne Firestone poslovala odlično in imela vse leto svoje proizvodne zmogljivosti polno zasedene. (J. P.)
Skrivnosti generalove »vojaške oporoke«
Ali je odhajajoči šef francoskega generalštaba napisal ostro kritiko na rovaš socialistične vlade ali ne — Ali je Lacaze »Sfinga«?
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 2. julija — Ali je general Jeannou Lacaze, šef francoskega generalštaba, ki čez mesec dni po zakonu zapušča svoje mesto in prevzema pri predsedniku republike Mitterrandu službo »svetovalca za afriške države, ki imajo vojaške sporazume s Francijo«, res poslal obrambnemu ministru Hemuju pismo, polno kritik na račun razvoja oboroženih sil ali ga ni? Ali gre res za »vojaški testament« prvega vojaka francoske armade ali gre za predvolilno politično spletko?
Vrsta vprašanj, ki jih bodo v francoski javnosti najbrž razčiščevali še nekaj časa — vsaj do jeseni, ko bo skupščina razpravljala na podlagi poročila obrambnega ministra Hemuja o izvajanju zakona o programu razvoja oboroženih sil. V tem poročilu, ki je že v Palais Bour-bon, piše, da so bili glavni cilji, določeni za leti 1984 in 1985 doseženi »in da se bo zastavljeno delo nadaljevalo od 1986 do 1988«, toda brez podrobnejših podatkov ali napovedi mogočih sprememb zaradi zamud. Opozi-
Agostino Casaroli v Jugoslaviji
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Državni sekretar Svetega sedeža Agostino Casaroli je nocoj dopotoval v Beograd. 4. in 5. julija se bo udeležil slovesnosti ob 1100-letnici Metodove smrti v Djakovu. Kardinala Casarolija so na beograjskem letališču pozdravili član ZIS in predsednik komisije za verska vprašanja An-to Sučič, generalni sekretar ZIS Zoran Miškovič in pomočnik zveznega sekretaija za zunanje zadeve Marko Kosin. Kardinal Casaroli se bo jutri sestal s predsednico ZIS Milko Planinc. Gosta iz Vatikana bo sprejel tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani.
23 let neodvisnosti Burundija
ALŽIR, 2. julija (Tanjug) -Burundi je včeraj praznoval 23-letnico neodvisnosti. V minulem razdobju je država dosegla na notranjem področju pomembne spremembe. V mednarodnih odnosih pa se Burundi kot članica OAE, OZN in gibanja neuvrščenih držav zavzema za krepitev miru, jiopuščanje napetosti in za medsebojno spoštovanje med državami.
Zadnja vest
Zmaga ljubljanskih košarkarjev v Kairu
KAIRO, 2. julija — Na turnirju ob 25. letnici afriške košarkarske zveze so košarkarji Smelt Olimpije premagali ameriško selekcijo univerze Har-vard z 99:89 (50:35). Strelci: Subotič 30, B. Kovačevič in Polanec 17, Vuja-kovič 15, Tiringer in Blaznik 8, Hauptman 5, Brodnik 4, Todorovič 1. V drugi tekmi je C. zvezda premagala selekcijo Afrike z 81:73 (40:27).
PETER MIRKOVIČ
cija, ki napoveduje za oktober vročo debato o obrambi — se je pretekli teden v svojem obrambnem programu potožila, da ne razpolaga z zadostnimi številčnimi podlagami. In glej, kot naročena sta se pojavila ta teden dva teksta, ki ju je mogoče uporabiti za argumentacijo proti vladni politiki.
Najprej je revija obrambnega ministrstva objavila kot članek
»TESTAMENT«	PREDVO-
LILNA SPLETKA - general Jeannou Lacaze
povzetek predvajanja, ki je general Lacaze imel že 11. maja pred gojenci inštituta za visoke obrambne študije. Lacaze analizira izvajanje zakona o programu razvoja 1984—1988 in ugotavlja, da »so bila naročila iz poglavitnih programov v bistvu spoštovana«, čeprav »smo morali zmanjšati naše dejavnosti za približno pet odstotkov... Če bi se ta trend nadaljeval, bi ogrozil operativne sjx>sobnosti naših oboroženih sil.«
General se v predavanju — članku zavzema med drugim za kemijsko orožje, za nevtronsko bombo, za vojaški prodor Francije v vesolje, za zračno kritje (francosko ali zavezniško), brez katerega bi bila nova F. A. R (sile za nagle akcije, 250 helikopterjev, 47.000 vojakov) neučinkovita, za protisatelitsko balistično raketo. Generalova izvajanja je mogoče razumeti bodisi kot lojalno razmišljanje bodisi kot projekcije kateregakoli poklicnega vojaka.
Dirke s smešnimi avtomobili
PORTOROŽ, 2. julija — V četrtek popoldan se bo v Portorožu zbralo približno 20 udeležencev prireditve Smešni avto — »Funny car«. Gre spet za vozila, ki jih njihovi lastniki preuredijo ali naredijo na kar se da bolj izvirne, zanimive in smešne načine. Prireditev bodo slovesno odprli v petek dopoldan v portoroškem avditoriju, popoldan pa bo v Luciji spretnostna vožnja. V soboto bo vozila najprej ocenjevala publika, in sicer med 10. in 11. uro na koprskem Ukmarjevem trgu, med 11. in 30 minut in 12. uro in 30 minut na izolskem ribiškem trgu in med 15. in 19. na portoroškem trgu Prekomorskih brigad. Po oceni posebne strokovne komisije bodo v nedeljo dopoldne v Portorožu razglasili rezultate. Za nagrado 99-krat po en teden počitnic na leto za dve osebi v enem od portoroških hotelov pa bodo sešteli tako rezultate glasovanja občinstva kot tudi strokovne žirije. Prireditve se bo spet udeležil tudi lanski zmagovalec iz Zvezne republike Nemčije, saj bo hkrati izkoristil tudi prvi teden nagradnih počitnic.
B.$.
Hkrati s člankom pa objavlja tednik »Le Point« v največji številki pismo s podpisom »Sphynx« — Sfinga! Le-to je veliko zgovornejše in za njim seveda vidijo seveda generala Laca-zea. General pripisuje odgovornost za »črtanje« finančnih sredstev kabinetu obrambnega ministra, slabim napovedim za gospodarstvo in stroškom za operacijo v Čadu.
Pri tem ni nezanimivo omeniti knjige drugega anonimusa, nekega polkovnika Spartacusa, »Operacija Manta«, po kateri je glavni grešnik za napake v čadski operaciji — general Lacaze kot operativni šef oboroženih sil...
Skratka, trdi Sfinga, vojskam Francije manjka v blagajni za nadaljnji, nujni razvoj 35 milijard frankov in posledice da bodo katastrofalne za prihodnost programov kot sta jedrska izstrelka M-5 in SX, zmanjšanje predvidljivih jedrskih sil za 30 odstotkov, nagel padec števila operativnega letalstva (od 450 bojnih letal na 320), kopenskih sil na 800 oklepnikov namesto 1200, za četrtino manjša tonaža vojnega ladjevja in tako naprej. Docela drugačne številke od tistih petih odstotkov v »uradnem članku«.
• General Jeannou Lacaze dolguje svoje imenovanje prejšnjemu predsedniku, Valeryju Gis-cardu D’Estaingu (1981), toda Franco is Mitterrand ga je obdržal in mu namenil že omenjeno mesto »afriškega svetovalca«. Zvest tradicijam »la grande mu-ette« — velike molčečnice francoske armade, se general nikoli ni javno oglašal in doslej velja, da je bil »Sfinga« — njegov vzdevek — lojalen sodelavec. V tradiciji armade pa je tudi, da je konservativna, in tako tudi Lacaze, katerega izjave v članku so sorodne zamislim opozicije.
Ali je Sfinga general Lacaze ali gre za mistifikacijo, ki po sodbah socialistični vladi naklonjenih komentatorjev nima drugega namena kot skvariti odnose med predsednikom in njegovim bodočim svetovalcem, gre za predvolilno izmišljotino ali pa je vse skupaj res?
Ne, pisma ni, general je človek, ki se ne ponižuje do žaljivk, piše današnji »Figaro«, obstaja pa generalovo zaključno poročijo obrambnemu ministru, ki je skladno s podatki »Sfinge«. V obrambnem ministrstvu »niso dobili nobenega pisma« in imajo vse skupaj za spletko sovražnikov doslej molčeče »Sfinge«. L’Humanite pa vidi v generalovem članku potrdilo, da je »francosko vojaško orodje zmeraj bolj usklajeno s kriteriji atlantskega pakta«.
JAKA ŠTULAR
OGLEDALO
DIMITAR ČUDO, Nova Makedonija
Novo posojilo Jugoslaviji
WASHINGTON, 2. julija (Ta-* njug) — Svetovna banka je odobrila Jugoslaviji novo posojilo za spodbujanje razvoja energetskih virov in za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, zlasti nafte; 92,5 milijona dolaijev je namenjenih našim gospodarskim organizacijam INA-Naftaplin, Nafta-gas in sarajevski združeni banki pod običajnimi pogoji svetovne banke. Kot je rečeno v obrazložitvi odločitve te banke, bodo iz teh sredstev financirali odkrivanje nafte in plina in spodbujanje proizvodne dejavnosti na tem področju v SR Hrvaški, SR BiH in SAP Vojvodini.
Irak izpustil 30 vojnih ujetnikov
BAGDAD, 2. julija (Tanjug)
—	Irak je danes izpustil 30 iranskih vojnih ujetnikov. Predstavnik zunanjega ministrstva v Bagdadu je izjavil, da so jih prek Rdečega križa izročili iranskim predstavnikom v Ankari. Iraška časopisna agencija INA poroča, da so tako ravnali v skladu z ženevsko konvencijo iz leta 1949.
Večje sodelovanje z Albanijo
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug)
—	Albanija in Jugoslavija sta v štirih mesecih sklenili pogodbe za 105 milijonov dolarjev medsebojnih dobav, kar znese 87 odstotkov predvidenega. V pogodbah določeni jugoslovanski izvoz je dosegel vrednost 56,5 milijona dolarjev, uvoz pa 48,5 milijona. V istem razdobju so realizirali za okoli 40 milijonov dolarjev blagovne menjave ali 33 odstotkov predvidenega. Jugoslavija je izvozila za 81,8 milijona dolarjev, Albanija pa za 18,2 milijona, so objavili na današnji plenarni seji sekcije Gosjrodarske zbornice Jugoslavije za Albanijo.
Halleyevemu kometu nasproti
KOUROU, 2. julija (AP) — Evropska vesoljska agencija je danes iz tega mesta v Francoski Gvajani izstrelila vesoljsko ladjo Giotto na prvi evrojrski medplanetarni jrolet, med katerim naj bi 1986. leta prišlo do srečanja z znamenitim Halleyevim kometom.
Izstrelitev je minila brez zapletov, z nekajminutno zamudo.
Če bo šlo vse po sreči, se bo Giotto, ki ga je ponesla v vesolje raketa Ariane, približal kometu na okoli 500 km, ga fotografiral in zbral podatke o njem. Srečanje naj bi bilo 13. marca 1986.
To je bila štirinajsta izstrelitev Ariane, katerih enajst prejšnjih posrečenih poletov jo je napravilo za tekmeca ameriškega vesoljskega projekta Shuttle.
Obvestilo bralcem!
Naslednja številka Dela zaradi praznika izide v petek, 5. julija, v Ljubljani pa bo prva izdaja naprodaj že v četrtek, 4. julija zvečer.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 3. julij 1985
*	jasno
	poloblačno
CTn.	oblačno
mt	nevihta
T	det
*	sneg
ss	megla
	topla fronta
—9—	modno ir on Ta
-ww~	okluzija
središče	C ciklona
	
SLOVENIJA
Na Primorskem bo pretežno jasno, v notranjosti pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času bodo v notranjosti še posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob obali 18, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu bo pretežno jasno, v notranjosti države pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo in posameznimi plohami ali nevihtami v popoldanskem času.
VREMENSKA SLIKA
Frontalni val je prešel naše kraje, za njim se nad srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska
KAKO KAŽE ZA ČETRTEK
Suho in toplo bo.
GORSKI SVET
Dopoldan bo precej jasno, popoldan spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami. Baza oblakov bo na višini 1600 m, pihali bodo zmerni severozahodni vetrovi. Temperatura na višini 1500 m bo okoli 15 stopinj, temperatura na višini 2500 m pa okoli 6 stopinj Celzija.
TEMPERATURA MORJA
Portojož 21,6, Rab 22,8, Split 24, Hvar 22,5, Hercegnovi 25,2, Budva 24,7 in Ulcinj 24 stopinj Celzija.
Temperatura Blejskega jezera 20 stopinj Celzija.
Vreme
in temperature dne 2. julija 1985 ob 14. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	delno oblačno	21
Planica	ploha	19
Brnik	pret. jasno	25
Kredarica	zmer. oblačno	5
Maribor	zmer. oblačno	20
Murska Sobota pret. oblačno		19
Sl. Gradec	zmer. oblačno	21
Celje	delno oblačno	21
Novo mesto	grmi	16
Nova Gorica	delno oblačno	26
Portorož	delno oblačno	23
Reka	zmer. oblačno	24
Pulj	zmer. oblačno	26
Hvar	pret. jasno	26
Dubrovnik	pret. jasno	25
Zagreb	grmi	17
Beograd	zmer. oblačno	23
Sarajevo	pret. oblačno	25
Titograd	pret. jasno	29
Skopje	pret. jasno	29
Celovec	delno oblačno	22
Gradec	delno oblačno	21
Dunaj	zmer. oblačno	16
Benetke	delno oblačno	26
Milano	—	—
Genova	pret. oblačno	24
Rim	pret. jasno	27
Pariz	pret. jasno	23
Berlin	pret. oblačno	17
Stockholm	pret. oblačno	16
Moskva	oblačno	16
STANJE VODA 2. JULIJA 1985 OB 8. URI VIŠINA v etn: Mura Gornja Radgona 167, Sava Radovljica 93, Sava Šentjakob —, Sava Radeče 180, Sora Škofja Loka 132, Ljubljanica Moste 100, Savinja Laško 126, Krka Podbočje 114, Kolpa Radenci 93, Soča Solkan 294.
PRETOK v m3/s: Mura Gornja Radgona 208, Sava Radovljica 55,6, Sava Radeče 223, Sora Škofja Loka 14,6, Ljubljanica Moste 54,0, Savinja Laško 34,0, Krka Podbočje 49,1, Kolpa Radenci 21,7 in Soča HE Doblar 74.
TEMPERATURE v °C: Mura Gornja Radgona 14,4, Sava Radovljica 10,2, Sava Radeče 13,6, Sora Škofja Loka 12,2, Ljubljanica Moste 13,4 ter Savinja Laško 15,0.
Še o ledenikih
Ledenik se pomika po pobočju, kot bi tekel, to je ponavlja vse oblike tal. preko katerih teče, dela vijuge. Ledenik se tesno prilega neravni podlagi, kot da je vklenjen vanjo. V sredini se premika hitreje kot ob robovih. Zaradi tega nastanejo podolžne razpoke. Kjer je podlaga strmo nagnjena, nastanejo prečne razpoke, tam se celo lomi. Ob koncu ledenika, na njegovem čelu, se vse napetosti sproste. Na čelu se zaradi tega pahljačasto razprostre. Tu izdolbe čelno kotanjo.
Ledenik preteče v Alpah 0,15 do 0,35 m na dan, himalajski ledeniki 15 m ali še več, grenlandski ledenik celo 40 m. Hitrost gibanja je odvisna od množine ledu, od nagnjenosti pobočja in od temperature. Eden največjih ledenikov v Alpah je Mer de glace pod Mont Blancom. Dolg je nad 20 km, nastal pa je iz treh manjših ledenikov. Njegov led je debel približno 200 m.
Na hrbet ledenika padajo s pobočij različno veliki kosi kamnin. Nabirajo se ob robovih in ledenik jih nosi s seboj kot robno grobljo ali moreno proti dolini. Kosi imajo ostre robove. Če se združita dva ledenika, nastane iz dveh stranskih ena središčna groblja.
Ledenik se pri dnu topi. Posamezni kosi notranje groblje prihajajo s tem na dno. Tja pridejo tudi lahko zaradi regelacije (ponovnega zmrznjenja) ledu. S kosi kamnin, ki jih je led iztrgal iz podlage, sestavljajo talno grobljo.
Kosi se lomijo in tarejo med seboj in ob podlago. Pri tem se zaoblijo in dobe značilne raze. Nastanejo tako imenovani uraženci. Ledenik brusi tudi podlago. Kamnina je izbrazdana z vzporednimi praskami. Vse skale in griče, ki leže na njegovi poti, ledenik obrusi in značilno zaobli. Tako nastanejo grbine.
Zasedanje PLO v Tunisu
TUNIS, 2. julija (WAFA) -Izvršni odbor PLO se je včeraj sestal v Tunisu; sestanek je vodil predsednik odbora Jaser Arafat. Razpravljali so o grobem izraelskem ravnanju in o žrtvah palestinskega ljudstva, še posebej o razmerah v palestinskih begunskih taboriščih pri Bejrutu. Ugotovili so, da je zelo pomemben izreden arabski vrh, ki ga je predlagal Maroko, in da bi si morali bolj prizadevati ter obnoviti begunska palestinska taborišča in okrepiti odpor palestinskega ljudstva.
Izvršni odbor PLO je obravnaval tudi potovanje skupne jor-dansko-palestinske delegacije v Francijo, Italijo in Vatikan.
Preobrat na Cipru?
NIKOZIJA, 2. julija (Tanjug) — Kot vse kaže, je pričakovati, da bo prišlo na nemirnem ciprskem političnem prizorišču do senzacionalnega preobrata. Po pisanju ciprskega tiska sta se začela predsednik republike Kipri-anu in vodja desničarskega demokratskega zbora Klerides pogovarjati o koaliciji. Demokratski zbor je namreč skupaj s komunisti zahteval, naj predsednik Kiprianu odstopi, ker je kriv, da so pogajanja s ciprskimi Turki propadla, ker je ravnal v nasprotju ž dogovorom vseh političnih prvakov ciprskih Grkov in ker je o reševanju ciprskega problema, kot ga še obtožujejo, odločal povsem sam, ne da bi se menil za mnenje večine.
rISKRICE-
Umetnost je ljubosumna, človeka hoče vsega.
MICHELANGELO
Dobra volja med lepoticami
DINKA DELIČ, miss Jugoslavije (na levi) je skupaj z dvajsetimi lepoticami z vseh celin, ki na Floridi čakajo na izvolitev miss uni-versum, sodelovala pri snemanju za posebno televizijsko oddajo, ki bo na sporedu 15. julija, ko bo svet zvedel, katera je najlepša med najlepšimi. Z Dinko Delič je na sliki najlepša Urugvajka Andrea Lopez.
Telesni stražar utegne biti ženska
Triindvajsetletna princesa DIANA, soproga britanskega prestolonaslednika Charlesa, utegne postati prvi član kraljeve rodbine, ki ga bodo varovale tudi ženske. Številni britanski časniki namreč pišejo, da lady Diana ni zadovoljna s svojimi štirimi telesnimi stražarji, češ da niso povsem primerni za to službo. Precej pa jih je objavilo tudi domnevo, da bodo novo »telesno stražarko« kraljičine snahe izbrali med 2508 policistkami Scotland Yarda.
Scotland Yard je potrdil novico, da iščejo novega telesnega stražarja za Kensingtonsko palačo, kjer živita Charles in Diana. Sporočil je tudi, da morajo biti kandidati za to delovno mesto inteligentni, da morajo tekoče govoriti več tujih jezikov, da morajo biti odlični strelci, da morajo biti mlajši od trideset let in neporočeni (zaradi pogostih potovanj). Predstavniki policije niso odgovorili na vprašanje, ali bodo med kandidati tudi ženske. Možnosti menda so, saj vlada pri njih glede zaposlovanja »enakopravnost spolov«.
Odškodnina za neprijaznost
YVONNE HAVVKINS, triinštiridesetletna britanska fizi-čarka, je dobila od obrambnega ministrstva čisto spodobno odškodnino, ker so jo pristojni na jedrski podmornici »odstranili z objekta« samo zato, ker je ženska. Yvonne Havvkins je zaposlena na admiraliteti, po službeni dolžnosti pa je pregledovala sonarje na jedrski jjodmomici Turbulent. Čez nekaj ur je stopil k njej oficir in ji ukazal, naj podmornico zapusti, »ker za ženske na njej nimajo posebnih prostorov«. Posadko podmornice sestavlja 97 mornarjev in oficirjev. Hawkinsova se je seveda takoj obrnila na sodišče za varstvo pravic, in to z obrazložitvijo, da je bila že večkrat na podmornicah, da je na njih delala in da so jo vselej zelo lepo sprejeli. Obrambno ministrstvo je potrdilo odločitev sodišča, da je Hawkinsova doživela »neprijetnosti pri delu«, in ji zato odmerilo nekaj sto funtov odškodnine.
Kritika in protikritika
Gl AN CARLO MENOTTI, štiri- • insedemdesetletni ameriški skladatelj italijanskega rodu, ustanovitelj (leta 1957) festivala »Dveh svetov« v Spo-letu in njegov dolgoletni umetniški vodja, je bil letos ostro grajan. Kritika je letošnji festival označila za »banalen in dolgočasen«; doslej so na njem vselej uprizarjali novitete, med drugim tudi dela Tennesseeja Willi-amsa in Ezro Pounda, letos pa so na programu same znane stvari. Vmešala se je tudi Puccinijeva založba Ri-cordi in prisilila vodstvo festivala, da je spremenilo režijski koncept opere »Dekle z zahoda«. Avstralski režiser Bruce Beresford je namreč prišel na izvirno zamisel in krčmo, v kateri je glavna junakinja Minnie obdana z robatimi moški, spremenil v bordel. Končalo se je s kompromisom; nekaj najbolj nedvoumnih prizorov so »omilili«.
Menotti pa je zagrozil lokalnim politikom — ki so po njegovem prepričanju povsem nesposobni, saj ne »zmorejo zgraditi niti enega hotela za obiskovalce festivala« — da prihodnje leto sploh ne bo prišel v Spoleto. Res pa je, da se zadnje čase ukvaija predvsem z vodenjem vzporedne prireditve v ZDA, »American Spoleto-Festivala«.
Maratonska kazen
Dvajsetletni UMBERTO DE LA TORRE iz Los Angelesa je bil zaradi maščevanja, ki ga je priredil stricu, obsojen na 625 let zapora. Vrhovno sodišče je mladeniču izreklo takšno maratonsko kazen zato, ker je septembra 1982 podft-knil v hotelu Dorothy Mae požar, v katerem je umrlo 24 ljudi, med njimi 11 Umbertovih sorodnikov. Požigalec je izjavil, da ga je stric - lastnik omenjenega hotela - naznanil policiji, češ da razpečava mamila, zato se mu je hotel maščevati ...
Leteča Kitajka
YANG YOUXIANG, štiridesetletno kmetico iz vasi Liao-qiao v pokrajini Hubei, je na poti z njive ujel vrtinčast vihar, ki je ruval drevesa in dvigal strehe s hiš. Yang Youxiang je tekla domov pod odprtim dežnikom in prav to je bilo krivo, da je naredila krajše potovanje po zraku. Veter jo je dvignil nekaj sto metrov visoko in jo nosil več kot pol kilometra daleč čez reko Jiuda, nato pa jo je rahlo položil na trato. Agencija Zhonguo Shinhen poroča, da je bila Yang sicer poškodovana, vendar ne od pristanka na trdih tleh, ampak od toče. Zdravnik ji je dal prvo pomoč, nato pa se je lahko vrnila na delo.
PA ŠE TO
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
LJUBLJANA, SREDA, 3. JULIJA 1985
LETO XXVII • ŠT. 153 • CENA 35 DINARJEV
★ ★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNAFRONTASLOVENSKEGANARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
Andrej Gromiko novi državni poglavar SZ
Na položaju zunanjega ministra je Gromika zamenjal novi član politbiroja Edvard Ševardnadze — Gorbačov član prezidija vrhovnega sovjeta
Sovjetska zveza je tako v zad-
OD NAŠEGA DOPISNIKA	.........................
MOSKVA, 2. julija — Ob precejšnjem presenečenju vseh prisotnih je danes vrhovni sovjet ZSSR za novega šefa sovjetske države izbral Andreja Gromika, člana politbiroja CK KPSZ in dolgoletnega ministra za zunanje zadeve, ki se v sovjetski politiki (in diplomaciji) pojavlja že več kot štirideset let. S tem je bila namreč pretrgana nekajletna praksa, ki jo je 1977. uveljavil Leonid Brežnjev — da je generalni sekretar CK KPSZ hkrati tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta.
Kakorkoli je že bila izvolitev Gromika prvi hip presenetljiva, je obenem tudi logična, kajti s tem se je le potrdil velik ugled in vpliv dolgoletnega sovjetskega diplomata in državnika, ki se je začel v ospredju sovjetske politike opazneje pojavljati že kmalu po smrti Leonida Brežnjeva in ki je po zadnjih kadrovskih spremembah na vrhu prevzel eno od osrednjih mest v partijskem in državnem vodstvu.
Foto: Zoran Vogrinčič
Lil,
ščitno borcem, delovnim ljudem občanom ob 4. juliju!

M. Planinc danes v Moskvi
Na obisk jo je povabi) sovjetski premier Nikolaj Ti-honov
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednica ZIS Milka Planinc bo jutri odpotovala na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Povabil jo je sovjetski premier Nikolaj Tihonov. S tem bo vrnila obisk sovjetskemu premiera, ki se je mudil v Jugoslaviji marca 1983. To je bil nov prispevek k razvoju uspešnega in vsestranskega sodelovanja na dolgoročnih temeljih.
Pričakovati je, da bo tudi tokratno srečanje med premierama dragocena spodbuda za jugoslovan-sko-sovjetsko sodelovanje. Na obisk predsednice ZIS Milke Planinc v Moskvi je mogoče gledati tudi v luči trdnega razvoja odnosov med državama, ki pomenijo zelo važno komponento jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti.
DANES V DELL
2. stran:
•	Za zdaj ni strahu pred mlečno poplavo.
•	Mikavna šola slovenščine.
3. stran:
•	Neustreznost dvojnih meril pri uresničevanju človekovih pravic.
•	Nova papeževa enciklika ni polemična, kot so pričakovali.
•	Jerzy Urban: Nov poraz opozicije.
Stran: 4
•	Sredi junija so na nekaterih odsekih magistralnih in regionalnih cest v Jugoslaviji začele veljati omejitve prometa za tovorna vozila s priklopniki oziroma polpriklop-niki, katerih največja dovoljena masa presega pet ton.
•	Dve tretjini obutve bo Alpina letos prodala na tuje.
8. stran:
•	Na rokometnem turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« v Tivtu je v polfinalni skupini Jugoslavija A premagala naše mladince s 35:24 (16:13).
•	Vodo in milo tudi na železniško postajo.
VREME DANES
Jasno bo.
Kombajni letos na polja z zamudo
Žetev se bo začela pozneje zaradi slabega vremena — Vse potrebno pripravljeno
MURSKA SOBOTA, 2. julija
—	Letos bodo zaradi slabega vremena prišli na pomurska pšenična polja kombajni precej pozno. Kmetijci predvidevajo, da se bo žetev pričela šele okrog desetega julija. Vse pa kaže, da za razliko od prejšnjih let tokrat ne bo več težav z mehanizacijo in gorivom.
»V minulih letih smo imeli ob tem času v zvezi z žetvijo vedno kup nerešenih stvari — od razdeljevanja bonov za gorivo, oskrbe z nadomestnimi deli za kombajne, do pomanjkanja veziva za bale. Letos je položaj bistveno drugačen, vse potrebno je že pripravljeno, zato večjih težav ne pričakujemo,« nam je dejal vodja komercialne soboške kmetijske zadruge Panonka Ervin Pitz, podobno pa velja tudi za ostale pomurske zadruge in družbene kmetijske organizacije.
Družbene organizacije imajo trenutno dovolj lastnih kombajnov, na zasebnih njivah pa bo delalo tudi nekaj sto kombajnov v zasebni lasti. Razpoložljive zmogljivosti so dovolj velike, dobro pa je preko soboškega Agro-servisa, Potrošnikove trgovske mreže in poslovalnic Agrotehnike ter Poljoopskrbe poskrbljeno tudi za nadomestne dele za domače kombajne Zmaj. Sami bodo morali čez mejo hoditi po nadomestne dele le zasebniki, ki imajo rabljene kombajne tuje izdelave.
Vse je pripravljeno tudi v In-tesovem tozdu Mlinopek v Murski Soboti, ki naj bi letos z družbenih in zasebnih njiv v Pomurju odkupil 27.000 ton tržnih presežkov pšenice in rži.
JOŽE POJBIČ
Agostino Casaroh v Jugoslaviji
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) I
—	Državni sekretar Svetega se- j deža Agostino Casaroli je nocoj: dopotoval v Beograd. 4. in 5. ' julija se bo udeležil slovesnosti ob 1100-letnici Metodove smrti v Djakovu. Kardinala Casarolija so na beograjskem letališču pozdravili član ZIS in predsednik komisije za verska vprašanja An-to Sučič, generalni sekretar ZIS Zoran Miškovič in pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Marko Kosin. Kardinal Casaroli se bo jutri sestal s predsednico ZIS Milko Planinc. Gosta iz Vatikana bo sprejel tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani.
Praznično za 4. julij
V počastitev dneva borca so v Celju pripravili tridnevno srečanje borcev in mladine Jugoslavije — Osrednja slovesnost na Igmanu pri Sarajevu
Ptujčani se bodo zbrali v četrtek pri lovskem domu v Brezovcu pri Cirkulanah v Halozah, Ormožani v krajevni skupnosti na Tomažu, kjer bodo spome-
LJUBLJANA, 2. julija — Dan borca bodo po vsej Sloveniji in drugod po državi proslavili nadvse slovesno. Prebivalci soboške in lendavske občine se bodo zbrali 4. julija pri domu borcev in mladine na Vaneči, v radgonski občini bo več srečanj borcev, ljutomerska osrednja proslava pa bo v soboto popoldne na Grlavi.
bodo udeležile devetnajstega srečanja borcev in mladine Jugoslavije. Tako bodo letošnje praznovanje dneva borca v mestu ob Savinji združili s proslavo 50-let-nice zleta Svobod in medobčinskega srečanja borcev in mladine. V počastitev zlatega jubileja velike kulturnopolitične manifestacije, ki jo pripravljata Zveza sindikatov Slovenije in občinski sindikalni svet, bo osrednja prireditev v četrtek ob 11. uri pred dvorano Golovec. Govoril bo predsednik RS ZSS Marjan Orožen. V Muzeju revolucije bodo odprli spominsko razstavo in sobo F. Leskoška-Luke. Zvečer bo slavnostna akademija v Narodnem domu.
• SARAJEVO, 2. julija (Ta-njug) — Letošnja osrednja proslava v počastitev dneva borca bo 4. julija na Igmanu pri Sarajevu. To bo hkrati sklepna prireditev 15. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki se jih udeležuje okoli dvajset tisoč starešin, od teh okoli tisoč starešin iz drugih republik in pokrajin. Na velikem ljudskem zborovanju bo govoril član predsedstva SFRJ Branko Mikulič.
nik, ki je doslej stal v središču kraja, prenesli pred kulturni dom in ga tamkaj ponovno odkrili.
Celjani so danes slavnostno pričakali delegacije iz 27 občin vseh republik in pokrajin, ki se
V Sloveniji ni nobenega primera bolezni AIDS
LJUBLJANA, 2. julija -Odgovorni predstavniki Univerzitetnega zavoda SR Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo. Inštituta za mikrobiologijo medicinske fakultete, Univerzitetne klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Onkološkega inštituta v Ljubljani izjavljajo, da v Sloveniji doslej ni dokazanih primerov bolezni AIDS. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo ni dobil nobene prijave o obolenju ali sumu nanj.
Tako so ugotovili na sestanku, ki ga je sklical republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, ker so sredstva javnega obveščanja prinesla vest, da so v Sloveniji prvi primeri bolezni AIDS. Sestanka so se udeležili predstavniki zdravstvenih delovnih organizacij in inštitutov, ki so zadolženi za odkrivanje, spremljanje, diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni.
Strokovnjaki so zagotovili, da bodo še naprej strokovno nadzirali možnosti pojava te bolezni pri nas in, če bo treba, tudi primemo ukrepali.
• BEOGRAD, 2. julija (Ta-njug) — Pred dnevom borca so danes na ploščadi pred spominskim centrom Josip Broz Tito pripravili spominsko slovesnost, ki so se je udeležili najvišji družbenopolitični delavci Srbije in Beograda, pripadniki JLA in brigadirji. Govoril je član predsedstva SFRJ Nikola Ljubičič.
Na Jesenicah bodo v sredo popoldne odkrili spominsko ploščo v Rogljevi ulici — v spomin na vse padle z območja KS Mirka Petka Roglja. Zvečer bo osrednja proslava, v četrtek pa pohod ob spominskih obeležjih v Plav-škem rovtu, Zakamnih, Planini pod gorico in Prihodih. Spominske proslave bodo tudi na Sedu-cah nad Bovjem ter na Hrušici, na Poljanah nad Jesenicami pa bo v četrtek 10. tradicionalni piknik za težje invalide jeseniške občine.
budnico godba na pihala Loče.
Spominsko obeležje bodo odkrili tudi pri slapu Boka na Bovškem, v spomin na branilce severne meje kobariške republike oktobra 43. Na četrtkovi slovesnosti pa bo govoril borec Gradnikove brigade Franjo Bavec-Branko.
Prireditve ob dnevu borca se bodo v obalnokraških občinah zvrstile že v sredo. V koprski občini bo osrednja proslava jutri zvečer na Titovem trgu.
Četrtemu juliju posvečamo 5. stran.
• RADATOVIČI, 2. julija -Tradicionalno obeležje dneva borcev v hrvaškem Žumberku, ki vsako leto privabi številne borce, domačine in druge goste, bo letos na sam praznični dan v Radatovičih. Letošnja proslava, ki jo bodo pripravili pionirji osnovne šole v Radatovičih in tukajšnji lovci, bo še posebej slovesna, saj bo z njo Žumberak, ki je med NOB celil rane številnim slovenskim in hrvaškim brigadam in ki je koval bratstvo in enotnost med našimi narodi, proslavil 40-letnico zmage nad fašizmom.
V Zasavju bo največja proslava v Zagorju, kjer bodo 4. julija ob 9. uri odkrili sedem doprsnih kipov predvojnim revolucionarjem in narodnim herojem. V Pi-šecah bo srečanje starejših krajanov, v Dobovi pa bo zaigrala
S predlogom o njegovi izvolitvi za predsednika prezidija je pred poslanci vrhovnega sovjeta nastopil Mihail Gorbačov, ki je opozoril, da zahteva sedanjo »odločilno obdobje v razvoju Sovjetske zveze nekoliko drugačno personalno organizacijo sovjetskega vodstva in da CK KPSZ in prezidij menita, da naj to funkcijo prevzame Andrej Gromiko.«
Vzrok za spremembo sedanje prakse je pojasnil med drugim s tem, da so pred deželo pomembne naloge na gospodarskem področju, da se pripravlja nova redakcija partijskega programa, ki naj bi dala Sovjetski zvezi strateško usmeritev za bližnjo in daljno prihodnost in da je treba marsikaj spremeniti tudi v upravnem sistemu dežele. Po mnenju centralnega komiteja naj bi se zaradi tega generalni sekretar CK KPSZ posvetil predvsem partiji — »strnitvi vsega partijskega članstva, njihovi mobilizaciji za nove naloge in hitrejši tehnološki razvoj celotnega sovjetskega gospodarstva«.
Vrhovni sovjet je predlog Gorbačova soglasno sprejel in Andreja Gromika kot novega predsednika prezidija nagradil z burnim aplavzom. Gromiko se je najprej posebej zahvalil Gorbačovu za tople besede, ki jih je izrekel na njegov račun, potem pa tudi delegatom, ki so ga izvolili na to pomembno politično funkcijo.
Ker je bil Gromiko do sedaj tudi prvi podpredsednik sovjetske vlade in minister za zunanje zadeve (to funkcijo je opravljal vse od leta 1957), ga je -vrhovni sovjet zatem takoj razrešil vseh teh dolžnosti in za novega ministra imenoval Edvarda Ševard-nadzeja, ki je na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja, na katerem je odstopil, kot je znano, Grigorij Romanov, napredoval v polnopravnega člana politbiroja CK KPSZ.
Ficko odslužil
KRAGUJEVAC, 2. julija (Tanjug) — Konec leta bodo v Zavodih »Crvena zastava« nehali izdelovati »zastavo 750«. Na trakovih tega vozila, »zastave 101« in »zastave 128« z letno zmogljivostjo
90.000	avtomobilov bodo poslej proizvajali »jugo 55 GV« in »GVX« za ameriški trg. Stoenke in »zastave 128« bodo proizvajali na dosedanjem traku »juga« z zmogljivostjo
40.000	vozil na leto.
V Zastavi poudarjajo, da bodo te spremembe možne brez večjih zamenjav opreme, ker so si vozila po konstrukciji zelo podobna.
njih dveh dnevih doživela kar tri pomembne kadrovske spremembe, saj je tudi imenovanje Sevard-nadzeja za zunanjega ministra svojevrstno presenečenje. Pred meseci se je namreč govorilo, da bi utegnil v primeru Gromikove-ga napredovanja njegov položaj zasesti Anatolij Dobrinin, sedanji veleposlanik v Washingtonu.
Vrhovni sovjet ZSSR je na današnjem zasedanju izvolil tudi novega člana prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR — to je postal Mihail Gorbačov. (Več na 3. strani) DANILO SLIVNIK
Čestitka Gromiku
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je v imenu predsedstva poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andreju Andrejeviču Gromiku brzojavko, v kateri mu je čestital ob njegovi izvolitvi na to dolžnost. Med drugim je tudi izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama na temelju skupaj sprejetih načel in izrekel prepričanje, da je krepitev takega sodelovanja v trajnem obojestranskem in širšem interesu.
NASTOPNI GOVOR — Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andrej Gromiko. (Telefoto Reuter)
Predvsem gospodarstvo
Slovesen sprejem Radovana Vlajkoviča v Tanzaniji — Tri dni intenzivnih pogovorov s predsednikom Nyererejem, večinoma o gospodarskih problemih
OD NAŠEGA DOPISNIKA
DAR ES SALAAM, 2. julija — Ves politični vrh Tanzanije, državni in partijski funkcionarji so pod vodstvom Juliusa Nyerereja sinoči sprejeli predsednika jugoslovanskega predsedstva Radovana Vlajkoviča in delegacijo, ki je prispela v Dar es Saiaam z uradnega obiska v Mozambiku.
Prav tako je opozoril na krepitev enotnosti in ugleda neuvrščenih v gibanju, v katerem »ima Jugoslavija vodilno vlogo
Ta obisk je deloven in prijateljski. Voditelja obeh držav bosta tri dni izmenjavala mnenja, večinoma o gospodarskih problemih sveta in Afrike ter o krepitvi dvostranskega sodelovanja, pri katerem bodo seveda imeli največjo vlogo gospodarski odnosi. Iz zdravic obeh predsednikov na večerji, ki jo je tanzanijski gostitelj priredil za jugoslovanskega gosta, izhaja pravzaprav enaka raven, na kakršni Tanzanija in Jugoslavija ocenjujeta zdajšnji politični in ekonomski trenutek sodobnega sveta. Predsednik Nyerere pa je posebej opozoril na »negativno stališče«, s kakršnim države Severa in njihove denarne institucije spremljajo prizadevanja Juga, ki poskuša zagotoviti bolj pravično gospodarsko ureditev.
Po besedah tanzanijskega predsednika svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in evropska sedmerica še naprej ohranjajo ideološko stališče do ekonomskih problemov. »Skoraj popolnoma zanemarjajo hude probleme držav v razvoju.« Ny-erere je obsodil politiko zavlačevanja dekolonizacije Namibije, ko je spregovoril o problemu afriškega juga, podobna stališča pa je izrazil v svoji zdravici tudi Radovan Vlajkovič, ki je to doslednost pri podpiranju namibijskega ljudstva v boju za osvoboditev imenoval doslednost v lastnem boju za svobodo in neodvisnost.
Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je kar najbolj ostro obsodil »razglasitev tako imenovane začasne vlade Namibije kot drastičen poskus režima v Pretorii, da v nasprotju s stališčem velikanske večine sveta prepreči uveljavljanje elementarne pravice namibijskega ljudstva«.
Pričakovati je, da bo tanzanijski voditelj, ki je najbolj vnet pobudnik predloga, da bi Afrika
na naslednjem vrhu OAE sredi julija utrla pot strategiji že sprejetega načrta o ekonomski enotnosti, podrobneje obvestil Vlajkoviča o uresničevanju lagoške-ga delovnega načrta. Oba voditelja sta si zatem ogledala obrat Vozila Gorica, kjer sestavljajo prikolice, ki jih Tanzanija tako potrebuje, in se pogovarjala z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Vlajkovič bo v sredo odpotoval v Zambijo.
DRAGAN STEFANOVIČ
ueiova ekipa v Mariboru
MARIBOR, 2. julija — Ekipa novinarjev uredništva Dela se je danes oglasila v Mariboru, kjer so jo zanimala predvsem vprašanja turizma, krajevnih skupnosti ter raziskovalnega dela in razvoja mariborskega gospodarstva, obisk v Mariboru pa je bil tudi možnost za posredovanje koristnih pobud, saj so Delovi novinarji občane pričakali v prostorih krajevne skupnosti Rotovž. Najbolj zanimiv del tega delovnega Delovega obiska v Mariboru pa je bila otvoritev računalniško vodenega distripucijskega centra rezervnih delov v TAM, kjer lahko na posebni limji v četrt ure konservirajo okrog 20 večjih delov avtomobila (na sliki). O slednjem več na 4. strani. (M. K., foto: Aleš Černivec.)
Na rimskem letališču preprečili katastrofo
RIM, 2. julija (UPI) — Predstavniki rimske policije so sporočili, da je zastoj pri prenašanju prtljage v tranzitnem delu mednarodnega letališča Fiumicino preprečil pravo katastrofo oziroma eksplozijo podtaknjene bombe v letalu družbe Iberia, ki je včeraj odletelo iz Rima v Madrid. Bomba je sinoči eksplodirala v letališki zgradbi ter ranila 15 delavcev in uslužbencev. Preiskava je pokazala, da je bila torba z bombo »pozabljena« v tranzitnem oddelku za prtljago in puščena za današnji polet Alitalie proti Madridu. Policija za zdaj ne poroča, od kod se je torba vzela. Medtem se je redakciji agencije UPI v New Yorku oglasil neznanec in sporočil, da je bombo podtaknila »organizacija za osvoboditev Kašmirja«, ki se bori za neodvisnost te indijske države, naseljene pretežno z muslimani.
Libanon je zaskrbljen zaradi odločitve ZDA
Ameriška administracija se je odločila »kaznovati« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve ameriškega letala
BEJRUT, 2. julija (Tanjug) — Libanonska politična in poslovna javnost je v skrbeh zaradi sklepa ameriške administracije, da odločno »kaznuje« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve boeinga 727 ameriške družbe TWA in da, bejrutsko letališče »izolira«, če ne celo povsem zapre kot »leglo svetovnega terorizma«.
Tako si namreč tukaj razlagajo izjave, v katerih State Department, pomočnik predsednika Reagana za državno varnost Robert MacFarlane in državni se-
• BONN, WASHINGTON, 2. julija (Tanjug) — Večina ameriških talcev, ki so jih predvčerajšnjim v Libanonu izpustili, je danes odpotovala v ZDA, kjer jih bo nocoj sprejel predsednik Reagan, deset od 39 pa jih bo odpotovalo domov »v zasebnih aranžmajih«.
Šef ameriške vojaške bolnišnice v Wiesbadnu dr. Robert Gil-more je pred odhodom talcev sporočil, da so »telesno in duševno zdravi«.
kretar George Shultz napovedujejo nekakšno »transportno in gospodarsko blokado« majhnemu, že povsem opešanemu Libanonu, ki so ga razdejale desetletna državljanska vojna in številne^ izraelske agresije, ki so postale
že »rutinske« in redne, kakor se židovski državi zahoče, hkrati pa ni ne konca na kraja notranjih razprtij in »vojne do zadnjega diha« med verskimi in etničnimi skupnostmi.
Kot šoki prihajajo iz Washing-tona iz ure v uro nove grožnje in sklepi.
Najprej je State Department napovedal »zakonske in diplomatske akcije za osamitev mednarodnega letališča v Bejrutu«. Davi so objavili sklep ameriške vlade, da libanonski nacionalni letalski družbi ME A in čarterskemu prevozniku TMA prepovedo pristajati na ameriških letališčih. Hkrati je MacFarlane izjavil, da bodo ZDA »odločno obračunale s terorizmom« in da bo prvi na vrsti Libanon. Zaradi tega, je bilo rečeno, bo ameriško ladjevje pod vodstvom jedrske letalonosilke »Nimitz« ostalo v vzhodnem Sredozemlju v bližini libanonskih teritorialnih voda.
Krivci za tragedijo v Bruslju
LONDON, 2. julija (Tanjug) — Liverpoolska policija je danes obvestila javnost, da je odkrila 14 ljudi, ki so povzročili nedavno tragedijo na bruseljskem stadionu Heysel, v kateri je izgubilo življenje 38 ljudi. Policija pravi, da so to »ključne osebnosti«, katerih fotografije so prejšnji petek objavili vsi britanski časopisi, da bi lahko javnost pomagala pri njihovi identifikaciji.
Izzivalce so po zaslišanju izpustili, ker proti njim še nihče ni vložil obtožnice, toda policija budno pazi nanje.
Tukaj so že večkrat poudarili, da bodo britanske oblasti tesno sodelovale z belgijskimi, da bi krivce ene največjih tragedij, kar se jih je kdaj pripetilo na nogometnih stadionih, doletela zaslužena kazen. Pričakovati je, da bo Belgija zahtevala njihovo izročitev.
Sreda, 3. julija 1985
IZ NA$IH KRAJEV
DELO ★ IV. - stran 7
Zakaj toliko zaprtih bančnih okenc?
Čeprav je bančnih okenc premalo, so nekatera zaprta zaradi pomanjkanja uslužbencev
LJUBLJANA, 2. julija - V najbolj izpostavljenih bančnih enotah ljubljanske Gospodarske banke za Bežigradom in v Šiški bodo do konca leta odprli dodatnih 20 bančnih okenc. S tem bodo izboljšali bančne storitve in skrajšali vrste, vendar za to potrebujejo precej novih uslužbencev.
Fluktuacija delavcev v ljubljanski Gospodarski banki na leto dosega okoli 10 odstotkov, precejšnje pa je tudi število porodniških in bolniških izostankov, saj gre za mlad, pretežno ženski kolektiv. Na bolniških izostankih je tudi do 47 odstotkov vseh zaposlenih. Trenutno je v osrednji banki na Trgu revolucije zaradi pomanjkanja uslužbencev zaprtih nekaj bančnih okenc, tako da je bančni servis precej okrnjen.
V oddelku za poslovanje z občani pripravljajo načrt prenove v pritličju osrednje banke, kjer bodo pridobili 15 novih bančnih okenc.	M. R.
Litija bo dobila še 150 stanovanj
V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo v Litiji na leto zgradili po 30 družbenih stanovanj
LITUA, 2. julija — Družbeno usmerjena stanovanjska zidava v Litiji bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju sledila potrebam združenega dela. Vsako leto bodo v Litiji, Šmartnem in Jevnici zgradili 30 družbenih stanovanj. Da se bo zastavljeni načrt uresničil, bodo v veliki meri omogočile tudi organizacije združenega dela, ki bodo prispevale sredstva iz dohodka in čistega dohodka.
Na komunalno opremljenih zemljiščih bodo v naslednjih štirih letih zgradili 150 novih stanovanj in obnovili stare hiše — v Šmartnem pri Litiji 18, na Levstikovi 2 in 4 in na Grbinski cesti 40.
Osnova za oblikovanje cen stanovanjske graditve je povprečna končna cena kvadratnega metra stanovanjske površine v letu 1985, ki znaša 80 tisoč dinarjev. To bo tudi osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev za stanovanjsko zidavo v letih 1986-1990.
Za nujna večja vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah in stanovanjih v družbeni lasti bodo v stanovanjski skupnosti združevali nepovratna sredstva po stopnji 0,5 odstotka iz čistega
dohodka. Osnova za obračun je bruto osebni dohodek. Porabljali jih bodo po letnih načrtih, ki jih bo sprejela skupščina stanovanjske skupnosti.
V stanovanjski skupnosti bodo za stanovanjsko gradnjo združevali sredstva tudi zasebniki in pri njih zaposleni delavci. Enako velja tudi za delavce, ki poklicno opravljajo umetniško ali kako drugo dejavnost, skupaj z delavci, ki so pri njih zaposleni. Stopnja za združevanje teh sredstev je tri odstotke iz čistega dohodka. MARINA UČAKAR
jana
takšna kot vam je všeč
Logačanom se obeta bolj čista voda
Čistilna naprava do zdaj ni delovala zaradi premajhnega števila uporabnikov
LOGATEC, 2. julija — Loga-čani se že dolgo sprašujejo, kako to da že pred dvema letoma zgrajena čistilna naprava za vodo še zdaj ne deluje.
Po odgovor smo odšli v logaški Gradnik. Direktor Ivan Lo-štrek nam je povedal, da je edini vzrok za nedelovanje čistilne naprave v tem, da do zdaj nanjo ni bilo priključenih dovolj uporabnikov. Teh je bilo namreč le kakih tristo, kar pa je glede na stroške obratovanja, ki na leto znašajo okrog 7 milijonov dinarjev, veliko premalo, saj bi na posameznega uporabnika prišel prevelik znesek. V zadnjem času, ko so na javno kanalizacijo in s tem tudi na čistilno napravo priključili nekaj logaških delovnih organizacij, med njimi KLI in Valkarton ter industrijsko cono v Logatcu, pa se je število uporabnikov toliko povečalo, da za začetek obratovanja ni več ovir. Začetek delovanja je predviden za drugo polovico meseca julija.	I. M..
Jeseni bo Ljubljana dobila tovorni terminal za tovornjake .
Otvoritev prve etape Viatorjevega terminala na Rudniku bo 27. septembra - Prostora bo za 600 tovornjakov
LJUBLJANA, 2. julija — Ob koncu septembra — najverjetneje 27.
— bodo slovesno odprli zgrajeno prvo etapo tovornega terminala na Rudniku. V njem bo prostora za 600 tovornjakov, poleg tega pa tudi pralnica in mazalnica zanje. Kot so povedali na današnjem pogovoru z novinarji, bodo za gradnjo samo prve etape odšteli 2,16 milijarde dinaijev, ki jih je investitor, delovna organizacija Viator tozd Ljubljana tovorni promet, zbral v glavnem s pomočjo bančnih posojil in z združevanjem denarja v okviru sozda Integral.
S septembrsko otvoritvijo gradnje še ne bodo končali, saj sta predvideni še dve etapi. V drugi, začeli naj bi jo leta 1986, končali pa leta 1990, bodo zgradili bencinsko črpalko, dogradili in dokončno uredili upravno-prometno stavbo, kosovno skladišče in stavbo družbenega standarda, v kateri bosta ambulanta ter jedilnica. Kot smo lahko slišali, bo gradnja druge etape tovornega terminala na podlagi sedanjih cen stala nekaj več kot 800 milijonov dinarjev.
• V Viatorjevem tovornem terminalu bodo lahko poiskali pomoč tudi vozniki tovornjakov drugih slovenskih, jugoslovanskih in tudi tujih prevozniških organizacij.
Za zdaj pa je še vedno negotova gradnja tretje etape. Znano je namreč, kaj naj bi naredili, v Viatorju pa še ne vedo, kje naj bi dobili denar. Kot pravi direktor Viatoija Jože Štamcar, naj bi v tej etapi zgradili manjši hotel za voznike, ki bi v terminalu prenočevali, prekladalne postaje in dokončno uredili tako imenovani roli on sistem za prekladanje s tovornjaka na tovornjak oziroma na vlak.
Z otvoritvijo prve etape tovornega terminala bo skoraj popolnoma urejenih okoli osem hektarov površine od skupno 13 hektarov, kolikor jih naj bi obsegal ob koncu ureditve.
DEJAN VODOVNIK
Kam z vrhniškimi odpadki?
NAJVEČJE VRHNIŠKO ODLAGALIŠČE TEKOČIH ODPADKOV - Ljubljanico v Sinji gorici so z ograjo sicer zaščitili pred najrazličnejšimi trdimi odpadki, iz kanalizacijskih cevi pa vanjo vsak delavnik še vedno steče več kot 3000 kubičnih metrov tekočih odplak.
______________ V' '	X --
SRAMOTA OB AVTOCESTI - Vrhniško smetišče je od avtoceste oddaljeno le nekaj deset metrov.	*
★ ★ ★
SINJA GORICA, 2. julija — Ljubljanica in vrhniški opuščeni glinokop, ki sta največji zbirališči vrhniških tekočih in trdih odpadkov, vsako leto sprejmeta 1,3 milijona kubičnih metrov raznih odpadkov vrhniške industrije in mestne kanalizacije.
Kljub večletnim razpravam o skupni čistilni napravi v Ljubljanico še vedno teče neprečiščena mestna kanalizacija, v Sinji gorici pa vanjo IUV vsako leto izpusti 700 tisoč kubičnih metrov tehnoloških odplak. Te imajo zaradi apna belo barvo, poleg vsega še smrdijo, saj se iz njih sproščata amoniak in žveplov vodik. Ljubljanica se očisti šele pri Podpeči, kjer je tudi število rib večje.
Poleg 30 črnih odlagališč v vrhniški občini pa je v Sinji gorici v opuščenih glinokopih, napolnjenih z vodo, centralno vrhniško smetišče, kamor vsak dan odlože 150 kubičnih metrov industrijskih in gospodinjskih odpadkov. Zaradi odpadkov iz Fenolita in IUV se pri razpadu odpadkov sproščajo plini, ti pa povzročajo neznosen smrad, ki se širi čez avtocesto po vsej Sinji gorici. Komunalci pravijo, da bodo v začetku drugega leta smetišče popolnoma zasuli, sosednji bajer pa naj bi zadoščal vse do leta 1987. Zaradi bližine avtoceste smetišča ne smejo skriti z nasadom dreves, nova lokacija v Podlipski dolini pa po mnenju komunalcev ne pride v poštev.
Slike: JANEZ ZRNEC, Besedilo: JANEZ PETKOVŠEK
PO SLOVENIJI
Otvoritev novega športnega objekta v Šmihelu
NOVO MESTO, 2. julija - Pri domu starejših občanov v Šmihelu so odprli novo dvostezno balinišče, ki bo na voljo oskrbovancem doma, kot tudi drugim občanom iz sosednjih krajevnih skupnosti. Športni objekt je izročila v uporabo direktorica Lojzka Potrč, ki je rekla, da v bližnji prihodnosti nameravajo športni objekt pokriti, tako da bi ga lahko uporabljali tudi ob slabem vremenu. Ob otvoritvi so pripravili tudi balinarski turnir, kjer so se štiri ekipe iz novomeških krajevnih skupnosti pomerile za prehodni pokal 4. julij, ki ga je pripravil organizator — dom starejših občanov. Vrstni red: 1. KS Novo mesto Center, 2.JCS Bršljin, 3. KS Ločna, 4. KS Drska. (S. D.)
Danes v Kranjski gori koncert pihalcev iz Gorij in kresovanje
KRANJSKA GORA, 2. julija - V Kranjski gori bodo jutri, ob 18. uri pripravili promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij ter nastop folklorne skupine KUD Jaka Rabič — Mojstrana, ob 21. uri pa se bo za hotelom Larix pričelo kresovanje, ki ga bo pripravilo Turistično društvo Kranjska gora. (V. F.)
Črnomaljska mladina se spet bolj zanima za delo v MDA
ČRNOMELJ, 2. julija - V nedeljo, 7. julija, bo odpotovala iz Črnomlja na zvezno MDA Negotin 85 črnomaljska mladinska delovna brigada. V brigadi bo 50 brigadirjev. Jedro brigade so štipendisti črnomaljskih delovnih organizacij. V dogovoru z delovnimi organizacijami in mladimi so se odločili, da naj bi jedro brigade oblikovali na ta način. Brigadirji bodo ostali na MDA do 3. avgusta. »Naša brigada bo odšla na delo popolna. Da smo to dosegli, smo organizirali vrsto pogovorov z mladimi in jih skušali pritegniti k temu, da se
"vključijo v prostovoljno mladinsko delo. Izredno obširno populariziranje MDA je obrodilo sadove, tako da nimamo težav s številom. Številnejšemu vključevanju mladih iz delovnih organizacij smo se izognili, da ne bi ovirali stabilizacijskih prizadevanj in delovnega procesa. Najboljše v tovarnah težko pogrešajo, slabih pa tudi mi ne maramo,« pravi predsednica OK ZSMS Črnomelj Verica Marušič. (M. D.)
Polni hoteli v Kranjski gori
KRANJSKA GORA, 2. julija - V Kranjski gori napovedujejo rekordno turistično sezono. Na območju krajevne skupnosti je trenutno okoli 2000 gostov, kolikor jih ni bilo v tem času še nikdar doslej. Hoteli so povsem zasedeni, počitniški domovi pa polovično. Samevajo le zasebne sobe. Medtem ko se je prejšnja leta prava letna sezona v hotelih začenjala šele 10. julija, so bili letos precej polni že sredi maja. Tako bo vse do konca septembra, prejšnja leta pa so letno sezono zaključevali že sredi avgusta. Za tako zasedenost so poskrbeli tuji gostje, med katerimi so predvsem Angleži in Nizozemci. (V. F.)
V sedmih letih je zapustilo šolske klopi 418 strojnih tehnikov
NOVO MESTO, 2. julija — Na srednji šoli tehniških usmeritev v Novem mestu je od leta 1978 pa do danes zaključilo šolanje 418 strojnih tehnikov (od tega jih je 108 končalo šolanje ob delu), poleg tega pa tudi 67 delovodij strojne in avtomehanske stroke in 27 obratnih strojnih tehnikov. Glede na to je danes v društvu strojnih inženirjev in tehnikov novomeške občine vključenih 130 članov, med temi je 19 diplomiranih inženirjev, 34 inženirjev strojništva in 77 strojnih tehnikov. V društvu, ki so ga ustanovili leta 1982, deluje več sekcij. Tako lahko omenimo sekcijo za logistiko, motorje in vozila ’jumy’, energetiko, varilno tehniko, za kakovost in standardizacijo itd. (S. D.)
V BAJERJU LE ŠE ODMRLO DREVJE - Na bajerju, ki je predviden za novo odlagališče vrhniških smeti, skorajda ni več življenja.
Razdeljena turistična taksa v Kamniku
KAMNIK, 2. julija - S turistično takso so do danes v Kamniku zbraji skoraj 532 tisoč dinarjev. Od tega so za delovanje kamniškega turističnega društva že nakazali 114 tisoč dinarjev. Za prireditev Dnevi narodnih noš, folklore in obrti bodo nakazali 200 tisoč dinarjev, za informativ-no-propagandno dejavnost turi-stično-poslovne skupnosti Kamnik 150 tisoč dinarjev, 10 odstotkov zbranega denarja pa bodo nakazali na žiro račun Turistične zveze Slovenije. Preostali denar, okoli 54 tisoč dinarjev, bo kamniški izvršni svet razdelil septembra letos.
D. V.
avtomobiliste in peščce
Acrs
to poletje v emoni cenejši za
30%!
Alpi pomarančna krema 100 g 44,73 din		Alpi pomarančna krema 25 g
		1 3,26 din	|
	I	
		
Alpi		Alpi
z rižem		z rižem
90 g		25 g
44,03 din		12,51 din
		
Alpi		Alpi
z lešnikom		s kakavom \
30 g		100 g
1 8,83 din		51,73 din |
Alpi
krema
»extra«
100 g
55,93 din
Alpi
z lešnikom 100 g
62,93 din
©
emona ljubljana
s svojimi trgovskimi organizacijami
DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85
DELO - KOMPAS POLETJE 85 - 5. KOLO
14 TEDNOV: BOGATE NAGRADE BRALCEM
Sodelujte v naši nagradni igri. Danes objavljamo drugi in tretji del kupona 5. kola, ki je znak naše akcije Delo - Kompas — poletje 85. Sestavljenko nalepite na dopisnico ali pa kupon vložitev kuverto, priložite odgovor na nagradno vprašanje, ki ga bomo zastavili v petek, ne pozabite napisati še ime. priimek in naslov, ter vse skupaj pošljite na naslov:
Delo — Kompas — poletje 85, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, TT-tova 35.
Upoštevali bomo le tiste kupone. ki bpdo v našem uredništvu v ponedeljek. 8. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v torek. 9. julija. Čaka vas pet bogatih nagrad:
1.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Dubrovniku (zasebne sobe) — darilo Kompasa
2.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hercegnovem (zasebne sobe) — darilo Kompasa
3.	Enotedensko letovanje za 1 osebo na Rogli — darilo Kompasa
4.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hotelu Pohorje, Slovenj Gradec — darilo Kompasa
5.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Marina Trogir (zasebne sobe) — darilo Kompasa
6.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
7.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
8.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
Mostarji potrebujejo hotel
Na Mostu na Soči so začeli turizem razvijati na ljubiteljski ravni — Sedanji hotel iina premalo postelj, pa tudi sicer ne ustreza več potrebam
majhnemu številu postelj pa ima
MOST NA SOČI, 2. julija - Na Mostu na Soči so se turizma lotili nekoliko drugače, kot je pri nas običaj. Graditi so ga Začeli na ljubiteljski osnovi, pri ljudeh. Domala v vsakem od okoli 200 gospodinjstev Mosta na Soči in bližnjih vasi imajo vsaj po enega ljubiteljskega turističnega delavca, ki se po svojih močeh trudi, da bi bU kraj privlačnejši, prijetnejši za vsakdanjo ali občasno bivanje v njem. Na ramenih teh zagnancev pa sloni tudi ena največjih poletnih turističnih prireditev pri nas, mostarska »Noč na jezeru«, ki si jo vsako leto ogleda po več tisoč ljudi od vsepovsod.
Ljubiteljska turistična dejavnost Mosta na Soči pa ima precej skromno zaledje gostinskih objektov. Velika pridobitev za kraj je v zadnjem času sicer bila naložba gostilničarja Ivana Šterka, ki je nad jezerom zgradil novo gostišče. Prijetni sta tudi stari gostilni Vuga in Skrt, edini, ki sta se ohranili od sedmih predvojnih gostinskih hiš v tem kraju. Izredno lepo lego pa ima tudi mostarski hotel s 36 turističnimi posteljami. Vse to pa žal ne zadošča, da bi kraj turistično zaživel tako, kot si zaradi svojih izrednih naravnih lepot zasluži.
Kaže, daje sedaj na potezi Kompas, katerega enota je tudi hotel Soča na Mostu na Soči.- Potrebne bodo precejšnje naložbe, kajti mostarska hotelska'Kiša. takšna kot je
sedaj, ne ustreza več potrebam sodobnega turista. »Hotel ima predvsem premalo ležišč, njegov prenočitveni del pa je tudi sicer bolj slabo opremljen. Kopalnico ima le deset sob, so pa še druge pomanjkljivosti,« je povedal Marko Peternel, poslovodja hotela Soča. Kljub
• Nagrade za akcijo DELO — KOMPAS - »POLETJE 85« so prispevali: GORENJE, Titovo Velenje, HP KOLINSKA, Ljubljana, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, ASTRA, blagovnica Bežigrad, ELEKTROTEHNA, Ljubljana, LIP -Bled, ALPINA Žiri, ISKRA DELTA, Ljubljana.
mostarski hotel največjo restavracijo v tolminski občini. »Pod streho lahko spravimo 300 ljudi, za približno toliko pa je prostora tudi na našem vrtu. Precej pohval je deležna tudi hotelska kuhinja,« je Marko Peternel razložil zakaj se organizatorji večjih prireditev na Tolminskem najraje oglašajo pri gostincih
na Mostu na Soči.
Medtem ko se na Kompasu pripravljajo na naložbe v razširitev in posodobitev hotela, pa ljubiteljski turistični delavci uresničujejo svoje načrte. »Poleg vrste pobudniških akcij, s katerimi smo želeli spodbuditi turistično dejavnost v spodnjem delu Tolminske, smo se letos odločili še za nekaj naložb v ureditev okolja Mosta na Soči. Izdelali smo načrt za naravno kopališče na Idrijci, ki ga bomo letos ob pomoči nekaterih gostinskih organizacij delno izpeljali. Soške elektrarne pa so pripravile načrt utrditve brežin jezera, okoli katerega že urejamo peš poti in dostope, ki jih bodo veseli
predvsem ribiči,« je začeta dela naštel podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rado Taljat. »Ker v kraju ni večjih delovnih kolektivov, ki bi nas denarno podprli, si pač največ pomagamo s prostovoljnim delom. Na »Noč na jezeru« se nas okoli 25 najbolj zagretih pripravlja celo leto, na dan prireditve pa pritegnemo k sodelovanju več kot 600 ljudi,« je razložil predsednik turističnega društva iz Mosta na Soči Rajko Skrt. Krajani Mosta na Soči pa so lani za svoja prizadevanja za oživitev turizma zaslužili televizijski turistični nagelj.
KATJA ROS
• GORENJE — eden največjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov z mednarodnim kakovostnim nivojem; 60 odstotkov izdelkov izvažamo na zahtevna, tehnološko visoko razvita tržišča. Proizvodi GORENJE nosijo ateste in znake za kakovost več kot 20 držav sveta. Veliko centralno skladišče rezervnih delov in široko razvejena servisna mreža. Popravilo aparata najkasneje v 3 dneh, za zamrzovalnike v 48 urah. Dežurna servisna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih.
MALI GOSPODINJSKI APARATI, KI SO NAGRADE V AKCIJI DELO - KOMPAS - »POLETJE 85«, SO TUDI IZDELANI V GORENJU.
Darilo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo - Kompas - poletje '85 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete tudi eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so: Jana, Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin, Mol mikro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali eno od nagrad pokrovitelja akcije Kompas Jugoslavija. Drugo nagrado pa bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi.
Nagradi tega tedna sta:
1.	Tridnevno Kompasovo srečanje za 29. november za 1 osebo
2.	Dvodnevni izlet v septembru na Vis Nagradi nista vnovčljivi niti prenosljivi.
t
NAROČILNICA

Ime in priimek...........................................
Ulica, zaselek, hišna št.................................
Poštna št..........pošta.................................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če po štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
ČGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana (»DELO poletje 85«)
J. P. Bastid—M. Martens
Lov na senco
33. nadaljevanje____________________________
»No,« je pomislil Toutblanc, »to mu lahko povem.«
»Vedite, daje doktor Jacquot kroničen uživalec opija. Ko sem ga osebno zasliševal, se je neke noči prebudil iz sanj, ki so bile še posebej dramatične: v njih ga je zasledoval neki Bijart...«
»Bigeard, general?«
»Ne. Ne general. Neki Bijart pač. Neki Bijart, ki je potem postal Sorel in ki hoče njegovo glavo... In nato, po preobratu, ki je v sanjah tako pogost, je on, Jacquot, začel zasledovati Bijarta na Pariškem sejmu. Skratka, blodna pripoved brez velikega pomena. Jacquot je narkoman. Kakršnekoli že so njegove odlike, je kot človek, ki je vdan mamilom, proti svoji volji prisiljen, da se srečuje z dvomljivim svetom prodajalcev mamil. Zaradi tega smo ga obdržali v priporu.«
Potrkalo je na vrata.
Bil je natakar. Ceremonialno jima je postregel in se nato diskretno umaknil.
Njegov mali balet je dal Gosselinu priložnost. da se je pomiril in skoraj udušil strah, ki mu ga je zbudilo Toutblancovo razkritje. Jac-quot ga je poznal samo s priimkom Bijart. V skrajnem primeru ga morda pozna tudi kot Gosselina, če je po naključju naletel na njegovo fotografijo v regionalnem tisku. A to je malo verjetno... Prav, vzemimo najslabšo možnost in recimo, da je videl fotografijo in da je spoznal svojega nekdanjega pacienta. V naj-
slabšem primeru ga torej Jacquot pozna s priimkom Gosselin. Toda nikoli, nikoli ga ne bi mogel poznati kot Sorela.
En sam človek je poznal ta priimek. Človek, ki se lahko zanj še zanima: Sthaurer. In Gosselin je začel slutiti mahinacijo. O Sthaurerju je vedel vse. On ga je oblikoval, dobro je vedel, česa je sposoben. Pogledal je policaja.
»Jacquot je torej narkoman. Hud udarec za Lelievra. Kaj boste storili?«
V njegovem glasu je bila ravno prava mera malomarnosti in nož za ribe je sukal mojstrsko.
»Oh, še naprej ga bom zasliševal. Jutri bo bolj svež. Morda nam bo povedal, kje se oskrbuje. Potem se bom še natančneje pozanimal za zveze njegove pacientke gospodične Millot. Tudi ona se je sukala v čudnih krogih. Vse to se morda povezuje...«
»Mislite?«
»Vse je mogoče, gospod Gosselin. Vsekakor lahko za zdaj napredujemo le v to smer. Bolje kot nič. Sicer pa poznate naše metode. Potrpežljivi smo in oklenemo se najmanjšega indica. Nikoli ne veš...«
Odprla sta tretjo steklenico šampanjca.
»Ubogi Jacquot! Kljub vsemu ga ne boste zadrževali v nedogled?«
Toutblancu se ni mudilo. Zdaj je on na vrsti, da čaka na nasprotnikovo potezo, in Gosselin se je tega zavedal. Trdo igro je igral. Privoščil si je torej majhen premor.
»Kaj bi vas veselilo naprej? Sir ali pa kar desert? Čudovit ledeni sufle s čokolado imajo.1«
»Bil bi za sufle.«
Gosselin je pozvonil. Prišel je natakar, sprejel naročilo in neslišno izginil.
»Vidite, na ugled najinega prijatelja Lelievra mislim. Že zločin ga je hudo prizadel in če se bo zvedelo še to, da je njegov družabnik narkoman, si klinika ne bo več opomogla.«
Toutblanc ni odgovoril. Nastala je tišina. Dobila sta desert. Gosselin se je trudil z njim, vendar se mu je zdelo, da požira slamo. Toutblanc je začutil, da je prišel trenutek, da preide v akcijo.
»Razumem vašo vznemirjenost, dragi gospod. Obljubljam vam popolno diskretnost.«
Gosselinov obraz se je sprostil, vendar si je rekel, da to ni dovolj, da mora dobiti več. Začel je z žametnim glasom.
»Ali je res nujno, da ga zadržite za zapahi? Saj ne bo zbežal, stari bedak. Pustite mu njegov opij in dobite ga v roke, kadar le hočete ...«
Pomolčal je, posrečilo se mu je, da se je nasmehnil.
»Tako ga bo lahko Lelievre brez težav stisnil v kot. Torej bo popolnoma vaš.«
»Pa smo tu,« je pomislil Toutblanc. »Ta malopridnež hoče, da izpustim Jacquota zato, da bi ustregel njegovim prijateljčkom.«
Zdaj sta srkala kavo. Gosselin je čakal, nakazal je linijo, zdaj je bilo na drugem, da se pusti speljati. Sicer se bo moral vrniti k Vivi-aniju in temu bi se rad izognil.
Toutblanc je razmislil. Prikimal je in počasi rekel:
»To ni nemogoče. To sicer ni zelo zakonito in na daljši rok veliko tvegam, če se bo zvedelo, da se nisem docela posvetil morebitni zvezi, obetajočemu členu . . .«
Umolknil je, spet je srknil kavo. Gosselin bi prisegel, da. je komisarjeva skodelica prazna. Udobno se je naslonil na naslonjalo majhnega divana, prevlečenega z granatnim žametom, ki je v minulih letih služil vse drugačnim razigranostim . . . Zdaj bodo sledila pogajanja, daj-dam, to je teren, ki ga pozna, to je njegov teren. Ta komisarček je navsezadnje dovolj odprt: to je znal subtilno poudariti.
Porot hy Eden
U objemu tujin
•38. nadaljevanje
»Ne, ni ti treba iti. Ne bo ti ugajalo.« Prehitro jo je skušal odvrniti. Skušal je skriti strah. Milton in Mary bosta v svojem avtomobilu, ki je posebej prirejen za Miltonov voziček in je z njim dovolj prostora le še za voznika in v sili morda še za eno osebo. Luke bi torej v svoj avtomobil vzel Lolo. Seveda bi bila Abby čisto odveč. Še pred petimi minutami ji je zatrjeval, da ga na Lolo veže le »vljudno« prijateljstvo.
Abby je preveč prizadelo, da bi jokala.
»Ne bi prenesla streljanja na kenguruje. Vseeno bi rada šla z vami. Nikoli še nisem bila tam.«
»Pusto, prazno in skrivnostno je. Zlasti še v tem letnem času. Sploh ti ne bi bilo všeč.« Luke je pogledal na uro. »Čas je, da greva, da ne zamudiva pihanja svečk.«
»Luke, zakaj si se tako spremenil?«
Videla je preblisk v njegovih očeh, v trenutni nepazljivosti ga je izdal pogled. Izražal je hudo trpljenje. Abby ni bila presenečena, saj je bila prepričana, da ji prikriva nekaj hudega. Že v naslednjem hipu je njegov obraz spet prekrila maska in z narejenim presenečenjem je rekel:
»Spremenil? Sem se res? Saj me prej nisi nikoli videla v mojem naravnem okolju. Tak sem kot Avstralec. Če ti tak nisem všeč, imaš pač smolo.« Nasmehnil se je mladostno in očarljivo, njegov nasmeh pa se ni izražal v očeh. Čisto brez razloga se je spet spomnila besed, ki ji jih je šepetal na poročno noč: »Skušaj razumeti...«
Vendar je bilo to preveč zanjo, zato se je nehala truditi, da bi ga razumela.
★ ★ ★
Deirdre je odprla zavoj in zavpila od veselja. S prstom je prevrnila lutko in ko se je zagugala sem in tja, je navdušeno rekla:
»A ni srčkana! Mamica, a ni srčkana! Poglej, če jo zadosti močno porinem, stoji na glavi.«
Res, lutka v obilici spodnjih kril je za kratek trenutek res obstala na glavi. Nato pa sunkovito zletela nazaj in se vrtoglavo zagugala.
Abby se je počutila, kot bi se sama gugala z glavo navzdol. Kajti nihče ni gledal Deirdre, ki je prvič pokazala naravno otroško veselje. Vsi so gledali Abby, ki je darilo prinesla.
In vsi so vedeli. Prepričana je bila, da so. Ali pa so se nalezli Loline in Lukove napetosti. Še celo kot božično drevo okrašena gospa Moffat-tova je nepremično obsedela, njeni prsti se niso več poigravali s kičastimi ogrlicami.
Nato je Lola kar se da ravnodušno rekla: »Kaj nismo včeraj nekje že videli to igračo?« Če jih malo pred tem ne bi ohromil trenutek molka, kot je ohromil malo deklico na gugalnici, nikoli nihče ne bi pomislil, da je kaj narobe.
»Da, saj veš, tam v tisti sobi na Kings Cros-su,« je Abby ravno tako mirno odgovorila. »Se spominjaš, da mi je bila všeč? Že takrat sem si rekla, da bom šla nazaj in jo kupila Deirdre za rojstni dan.«
»In ... Je bilo vse v redu?« je rekla Lola.
Abby se je prisilila, da je pogledala Luka. Končno je morala ugotoviti, na čigavi strani je: na njeni ali na strani te čudne družine s še bolj čudnimi skrivnostmi. Njegov obraz pa je bil prazen, le njegov pogled je bil mračen. Morda je bil jezen nanjo, ker je prelomila obljubo. Morda je bil zaskrbljen. Nikakor pa ni bil prestrašen. Ne, Luke se ni bal. V njej se je
prebudil ponos in prisiliti se je morala, da je ostala tako mirna kot Lola.
»Popolnoma v redu. No, ne čisto, ker je gospod Mitchell umrl. Čudno naključje, kajne? In ženska, ki je delala v njegovi pisarni, zdaj dela pri gospodični Court, ki ima trgovino z oblekami. Pravzaprav se mi je za trenutek zazdelo, da je ona gospodična Čourt.«
»Ne bodi neumna, Abby. Čisto očitno je bilo, da je leta in leta delala pri tovarnarju igrač. Imela je srečo, da je tako hitro našla drugo delo. Saj je že včeraj rekla, da bo stari gospod zdaj zdaj umrl.«
»Se pogovarjamo o neznani ženski ali o tej čudoviti igrači,« je rekel Milton s svojim običajnim stisnjenim in napetim glasom. »Kaj je res važno, kje jo je Abby kupila? Očitno je Deirdre všeč in to je za Abby lep uspeh.«
Potrudil se je, da se je kar se da očarljivo nasmehnil. Čeprav je to očarljivost le redko uporabljal, mu je bila zaradi nje Mary slepo podvržena.
»To je nekaj čisto drugega,« je rekla Deirdre, ki je z obrazom med rokami opazovala majhno gugajočo se postavo. »Ni koristno. Sovražim koristna darila.«
»No, to je pa slab poklon zame,« je rekla Lola: »Sinoči sem mislila, da ti je nova obleka kar všeč.«
»In jaz sem ti dala tisto lepo ogrlico,« je rekla gospa Moffat zvončkljaje in cingljaje. »Ne bi mogla reči,"da je to darilo koristno, vseeno pa se mi zdi. da si razočarana.«
»Oh, ogrlica!« je rekla Deirdre.
»Deirdre, kako nevljudna si z babico!« je jezno rekla Lola. »Ogrlica ti je bila všeč. Saj veš, da ti je bila. Vsa darila so ti bila. Čeprav je Abbyno najbolj domiselno. Kaj takega, Abby, da si šla nazaj v tisti prostor. Najbrž te je od strahu kar kurja polt oblivala.«
NOVI DEVIZNI TEČAJI
država	tečgj valuta vefja a		nakupni za devize	srednji	( prodajni	nakup, za čeke in kred. pom.	nakup, za efek. in pošt. na k.
Avstrija	čiH-g	100	1338,4602	1340,4709	1342,4816		
Belgija	frank/C	100	466,8692	467,5706	468,2719		
Belgija	frank/F	100	464,0717	464,7689	465,4660		
Danska	krona	100	2620,8553	2624,7925	2628,7297		
Finska	marka	100	4530,6611	4537,4673	4544,2735		
Francija	frank	100	3084,6536	3089,2875	3093,9214		
Nizozemska	gulden	100	8340,0558	8352,5847	8365,1136		
Italija	lira	100	14,7182	14,7403	14,7624		
Norveška	krona	100	3266,4347	3271,3417	3276,2487		
Portugalska	esendo	100	164,2202	164,4669	164,7136		
ZR Nemčija	marka	100	9398,6329	9412,7520	9426,8711		
Španija	pezeta	100	164,2303	164,4770	164,7237		
Švica	frank	100	11233,4111	11250,2865	11267,1619		
Švedska	krona	100	3267,5521	3272,4608	3277,3695		
V. Britanija	fant	1	373,1067	373,6672	374,2277		
Irak	ir. dinar	1	919,6544	921,0360	922,4175		
Japonska	jen	100	115,4105	115,5839	115,7573		
Kuvajt	kv. dinar	1	945,9129	947,3339	948,7549		
Kanada	dolar	1	210,9687	211,2856	211,6025		
ZDA	dolar	1	286,5669	286,9974	287,4279		
Avstralija	a. dolar	1	190,6512	190,9376	191,2240		
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 2. julija 1985 ob 14. uri, srednji pa 3. julija 1985. — Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 124 z dne 1. julija 1985 ostanejo v veljavi. - Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 3. julijem 1985.
SO
ljubljanska banka
Evroček — vaš sopotnik na poslovnih potovanjih v tujini
IZ POSLOVNEGA SVETA
Dobički letalskih prevoznikov (članic IATA) z mednarodnimi prevozi
•	LETALSKI PREVOZNIKI SE OTRESAJO IZGUB — Po daljšem obdobju suhih let so bili letalski prevozniki lani zadovoljni z zaslužkom. Letalski prevozi so se povečali za 8,1 odstotka, pri čemer je mednarodni letalski promet lani napredoval kar za 10,7 odstotka. Najmočneje so promet povečale azijske in pacifiške letalske družbe, močno pa se je povečal tudi čarterski prevoz. Predvidevajo, da je lani letalskim prevoznikom ostalo za S milijard dolaijev prebitka, vendar so z mednarodnimi prevozi ustvarili le za 500 milijonov dolarjev dobička. Napovedujejo, da se bo letos dobiček povečeval približno enako kot lani. Večina letalskih družb se je lani tudi znebila izgub, mnoge pa si še niso opomogle. Največje izgube ima še vedno ameriški Panam.
Vendar letalske družbe še niso na zeleni veji. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo morali mea-narodni prevozniki nujno posodobiti svoje zračno ladjevje. V naslednjih desetih letih bi morali za nakupe novih letal odriniti 160 milijard dolarjev, 500 milijonov dolarjev dobička v lanskem letu pa omogoča komaj nakup petih letal boeing — 747. Hkrati s tem pa strokovnjaki napovedujejo, da se bo povečevanje letalskega prometa že leta 1986 spet zaustavilo. (J. P.)
•	ZOPET LETALA NA PROPELER - Za-
hodnonemška Lufthansa je na krajših progah med 17 domačimi in osmimi mesti v tujini uvedla letala s propelerji, ki imajo prostora za 30 do 44 potnikov. Taka letala letijo na progah, kjer je malo potnikov in kjer so najmanjši boeingi 737 s 100 sedeži nerentabilni. Sicer pa letalske vozovnice za letala s propelerji niso nič cenejše od vozovnic za reaktivce. (M. F.)
•	NEMCI SO VARČNEJŠI - V zahodno-nemških bankah so državljani ZRN lani varčevali 146 milijard zahodnonemških mark. Vsota se je lani povečala za 6 odstotkov, zaslužki zahodnih Nemcev pa za 3,5 odstoka. Nemška zvezna banka je ob tem sporočila, da so se istočasno močno zmanjšala potrošniška posojila (za 20 odstotkov) in da torej vsi zaslužki niso bili porabljeni. (J. P.)
•	TUJE INVESTICU E NA MADŽAR ^ K F M — Na Madžarskem trenutno dela 35 po-djetij na podlagi skupnih vlaganj tujega in doma-,
čega kapitala. Tujci največ vlagajo v trgovino, turizem in gospodarska podjetja. Največ vložijo Avstrija, Švica, Japonska, Francija, Velika Britanija, ZDA in Portugalska. V večini primerov je madžarski delež večji od tujega, Madžarska pa želi pridobiti tuje investitorje predvsem zaradi sodobne tehnologije. (M. F.)
•	MALEZIJSKI GOSPODARSKI USPEHI — Malezija je zelo bogata s surovinami, saj je največji svetovni proizvajalec palminega olja, surovega kavčuka, cinka, s 450 tisoč sodi nafte dnevno in najmanj 2,7 milijardami sodov naftnih rezerv med največjimi svetovnimi naftnimi proizvajalkami, po rezervah plina pa je med 20 najbogatejšimi državami na svetu. Letno izvozi Malezija za okoli 16 milijard dolaijev, njena stopnja inflacije je le 3,5 odstotna in je zato privlačna za tuji kapital. Malezija daje precejšnjo pomoč drugim deželam v razvoju, precej vlagajo v poljedelstvo posameznih afriših in azijskih držav, hkrati pa želijo zagotoviti trg za svoje izdelke. (M. F.)
•	INDIJA NE VE, KAM S PŠENICO -
Indija je lani pridelala 155 milijonov ton žita. Letošnja letina naj bi bila bistveno boljša, kar naj bi bil dosežek državnega pospeševanja razvoja kmetijstva, ki sicer v tej državi daje delo dvem tretjinam zaposlenih in prispeva 40-odstotni delež k narodnemu dohodku. Predvidevajo pa, da je imela Indija junija že za 30 milijonov ton žita v zalogah, to pa so zaloge, ki presegajo vse skladiščne zmogljivosti, zato se pred vlado postavlja vprašanje, kje dobiti denar za vzdrževanje zalog ali: kako in za kakšno ceno razpečati to blago na domačem trgu. Pridelovalci žit bi ga (ali pa izdelke iz njega) najraje izvozili, s čimer bi letos lahko zaslužili 1,2 milijarde dolarjev. Indija je letos že, kot je poročal Ekonomist, izvozila 500.000 ton pšenice v SZ in 200.000 ton v Romunijo, afriškim državam, ki trpijo za lakoto, pa ga je podarila 100.000 ton. Trdijo pa, da so zasebni trgovci izvozili naknadno še milijon ton pšenice (J. P.)
•	MANJ PROMETA SKOZI SUEZ - V prvih petih mesecih letos je skozi Sueški kanal 8.554 ladij prpeljalo 146 milijonov ton tovora, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Devizni prihodek je bil tako precej manjši, čeprav so se letos tarife za prehod skozi prekop povečale za 3,5 odstotka. Egipt je namreč načrtoval okoli milijardo deviznega priliva, sedaj pa že predvidevajo, da bo manjši za okoli 6 do 7 odstotkov. Na manjšo plovbo skozi prekop vplivajo tankerska vojna v Zalivu in manjša proizvodnja nafte v Zalivu ter ekonomska kriza v arabskih zalivskih državah. (M. F.)
•	NA KRATKO:
■	IBM je pocenil nekatere osebne računalnike za 20 do 28 odstotkov. Računalnik PC junior, ki ga sicer ne izdelujejo več, se je pocenil z 999 na .725 dolaijev. Prenosni PC stane npr. zdaj 1950 dolarjev (prej 2595), pred časom pa se je ta računalnik že pocenil za 100 dolarjev.
■	Britanska hotelirska družba Grand Metropolitan bo investirala 400 milijonov francoskih frankov (približno 12 milijard dinarjev) za obnovitev svojih hotelov v Franciji.
■	Angleška naftna družba BP namerava kupiti dve kemični tovarni, in sicer ameriško Reich-hold Chemicals in angleško Mebon. Prva izdeluje plastične izolacije za električne kable, druga pa barve. S tem nakupom želi BP razširiti in preusmeriti svojo dejavnost.
■	Medtem ko glavnim evropskim proizvajal-
cem avtomobilskih plaščev lani prodaja ni šla dobro od rok, pa je evropska podružnica ameriške tovarne Firestone poslovala odlično in imela vse leto svoje proizvodne zmogljivosti polno zasedene. (J. P.)	.	.
Skrivnosti generalove »vojaške oporoke«
Ali je odhajajoči šef francoskega generalštaba napisal ostro kritiko na rovaš socialistične vlade ali ne — Ali je Lacaze »Sfinga«?
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 2. julija — Ali je general Jeannou Lacaze, šef francoskega generalštaba, ki čez mesec dni po zakonu zapušča svoje mesto in prevzema pri predsedniku republike Mitterrandu službo »svetovalca za afriške države, ki imajo vojaške sporazume s Francijo«, res poslal obrambnemu ministru Hemuju pismo, polno kritik na račun razvoja oboroženih sil ali ga ni? Ali gre res za »vojaški testament« prvega vojaka francoske armade ali gre za predvolilno politično spletko?
Vrsta vprašanj, ki jih bodo v francoski javnosti najbrž razčiščevali še nekaj časa — vsaj do jeseni, ko bo skupščina razpravljala na podlagi poročila obrambnega ministra Hemuja o izvajanju zakona o programu razvoja oboroženih sil. V tem poročilu, ki je že v Palais Bour-bon, piše, da so bili glavni cilji, določeni za leti 1984 in 1985 doseženi »in da se bo zastavljeno delo nadaljevalo od 1986 do 1988«, toda brez podrobnejših podatkov ali napovedi mogočih sprememb zaradi zamud. Opozi-
Šef egiptovske diplomacije v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 2. julija (MTI) — V Budimpešti so se danes začeli pogovori med egiptovskim zunanjim ministrom Esma-tom Abdelmegidom in šefom madžarske diplomacije Petrom Varkonyijem. Kot so objavili, sta se ministra v prisrčnem ozračju pogovarjala o položaju na Bližnjem vzhodu in o miru in varnosti po svetu. Zelo ugodno sta ocenila razvoj madžarsko-egip-tovskih odnosov. Na obeh straneh so vnovič ponovili svoja stališča do Bližnjega vzhoda in razvoja položaja na tem koncu sveta.
23 let neodvisnosti Burundija
ALŽIR, 2. julija (Tanjug) — Burundi je včeraj praznoval 23-letnico neodvisnosti. V minulem razdobju je država dosegla na notranjem področju pomembne spremembe. V mednarodnih odnosih pa se Burundi kot članica OAE, OZN in gibanja neuvrščenih držav zavzema za krepitev miru, popuščanje napetosti in za medsebojno spoštovanje med državami.
Zadnja vest
Zmaga ljubljanskih košarkarjev v Kairu
KAIRO, 2. julija — Na turnirju ob 25. letnici afriške košarkarske zveze so košarkarji Smelt Olimpije premagali ameriško selekcijo univerze Har-vard z 99:89 (50:35). Strelci: Subotič 30, B. Kovačevič in Polanec 17, Vuja-kovič 15, Tiringer in Blaznik 8, Hauptman 5, Brodnik 4, Todorovič 1. V drugi tekmi je C. zvezda premagala selekcijo Afrike z 81:73 (40:27).
PETER MIRKOVIČ
cija, ki napoveduje za oktober vročo debato o obrambi — se je pretekli teden v svojem obrambnem programu potožila, da ne razpolaga z zadostnimi številčnimi podlagami. In glej, kot naročena sta se pojavila ta teden dva teksta, ki ju je mogoče uporabiti za argumentacijo proti vladni politiki.
Najprej je revija obrambnega ministrstva objavila kot članek

»TESTAMENT«	PREDVO-
LILNA SPLETKA - general Jeannou Lacaze
povzetek predvajanja, ki je general Lacaze imel že 11. maja pred gojenci inštituta za visoke obrambne študije. Lacaze analizira izvajanje zakona o programu razvoja 1984—1988 in ugotavlja, da »so bila naročila iz poglavitnih programov v bistvu spoštovana«, čeprav »smo morali zmanjšati naše dejavnosti za približno pet odstotkov ... Če bi se ta trend nadaljeval, bi ogrozil operativne sposobnosti naših oboroženih sil.«
General se v predavanju — članku zavzema med drugim za kemijsko orožje, za nevtronsko bombo, za vojaški prodor Fran>-cije v vesolje, za zračno kritje (francosko ali zavezniško), brez katerega bi bila nova F. A. R (sile za nagle akcije, 250 helikopterjev, 47.000 vojakov) neučinkovita, za protisatelitsko balistično raketo. Generalova izvajanja je mogoče razumeti bodisi kot lojalno razmišljanje bodisi kot projekcije kateregakoli poklicnega vojaka.

Dirke s smešnimi avtomobili
PORTOROŽ, 2. julija — V četrtek popoldan se bo v Portorožu zbralo približno 20 udeležencev prireditve Smešni avto — »Funny car«. Gre spet za vozila, ki jih njihovi lastniki preuredijo ali naredijo na kar se da bolj izvirne, zanimive in smešne načine. Prireditev bodo slovesno odprli v petek dopoldan v portoroškem avditoriju, popoldan pa bo v Luciji spretnostna vožnja. V soboto bo vozila najprej ocenjevala publika, in sicer med 10. in 11. uro na koprskem Ukmarjevem trgu, med 11. in 30 minut in 12. uro in 30 minut na izolskem ribiškem trgu in med 15. in 19. na portoroškem trgu Prekomorskih brigad. Po oceni posebne strokovne komisije bodo v nedeljo dopoldne v Portorožu razglasili rezultate. Za nagrado 99-krat po en teden počitnic na leto za dve osebi v enem od portoroških hotelov pa bodo sešteli tako rezultate glasovanja občinstva kot tudi strokovne žirije. Prireditve se bo spet udeležil tudi lanski zmagovalec iz Zvezne republike Nemčije, saj bo hkrati izkoristil tudi prvi teden nagradnih počitnic.
B. Š.'
Hkrati s člankom pa objavlja tednik »Le Point« v največji številki pismo s podpisom »Sphynx« — Sfinga! Le-to je veliko zgovornejše in za njim seveda vidijo seveda generala Laca-zea. General pripisuje odgovornost za »črtanje« finančnih sredstev kabinetu obrambnega ministra, slabim napovedim za gospodarstvo in stroškom za operacijo v Čadu.
Pri tem ni nezanimivo omeniti knjige drugega anonimusa, nekega polkovnika Spartacusa, »Operacija Manta«, po kateri je glavni grešnik za napake v čadski operaciji — general Lacaze kot operativni šef oboroženih sil...
Skratka, trdi Sfinga, vojskam Francije manjka v blagajni za nadaljnji, nujni razvoj 35 milijard frankov in posledice da bodo katastrofalne za prihodnost programov kot sta jedrska izstrelka M-5 in SX, zmanjšanje predvidljivih jedrskih sil za 30 odstotkov, nagel padec števila operativnega letalstva (od 450 bojnih letal na 320), kopenskih sil na 800 oklepnikov namesto 1200, za četrtino manjša tonaža vojnega ladjevja in tako naprej. Docela drugačne številke od tistih petih odstotkov v »uradnem članku«.
• General Jeannou Lacaze dolguje svoje imenovanje prejšnjemu predsedniku, Valeryju Gis-cardu D’Estaingu (1981), toda Fran(ois Mitterrand ga je obdržal in mu namenil že omenjeno mesto »afriškega svetovalca«. Zvest tradicijam »la grande mu-ette« — velike molčečnice francoske armade, se general nikoli ni javno oglašal in doslej velja, da je bil »Sfinga« — njegov vzdevek — lojalen sodelavec. V tradiciji armade pa je tudi, da je konservativna, in tako tudi Lacaze, katerega izjave v članku so sorodne zamislim opozicije.
Ali je Sfinga general Lacaze ali gre za mistifikacijo, ki po sodbah socialistični vladi naklonjenih komentatorjev nima drugega namena kot skvariti odnose med predsednikom in njegovim bodočim svetovalcem, gre za predvolilno izmišljotino ali pa je vse skupaj res?
Ne, pisma ni, general je človek, ki se ne ponižuje do žaljivk, piše današnji »Figaro«, obstaja pa generalovo zaključno poročilo obrambnemu ministru, ki je skladno s podatki »Sfinge«. V obrambnem ministrstvu »niso dobili nobenega pisma« in imajo vse skupaj za spletko sovražnikov doslej molčeče »Sfinge«. L’Humanite pa vidi v generalovem članku potrdilo, da je »francosko vojaško orodje zmeraj bolj usklajeno s kriteriji atlantskega pakta«.
JAKA ŠTULAR
-OGLEDALO
DIMITAR ČUDO, Nova Makedonija
Novo posojilo Jugoslaviji
WASHINGTON, 2. julija (Ta-' njug) — Svetovna banka je odobrila Jugoslaviji novo posojilo za spodbujanje razvoja energetskih virov in za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, zlasti nafte; 92,5 milijona dolarjev je namenjenih našim gospodarskim organizacijam INA-Naftaplin, Nafta-gas in sarajevski združeni, banki pod običajnimi pogoji svetovne banke. Kot je rečeno v obrazložitvi odločitve te banke, bodo iz teh sredstev financirali odkrivanje nafte in plina in spodbujanje proizvodne dejavnosti na tem področju v SR Hrvaški, SR BiH in SAP Vojvodini.
Irak izpustil 30 vojnih ujetnikov
BAGDAD, 2. julija (Tanjug)
—	Irak je danes izpustil 30 iranskih vojnih ujetnikov. Predstavnik zunanjega ministrstva v Bagdadu je izjavil, da so jih prek Rdečega križa izročili iranskim predstavnikom v Ankari. Iraška časopisna agencija INA poroča, da so tako ravnali v skladu z ženevsko konvencijo iz ieta 1949.
Večje sodelovanje z Albanijo
BEOGRAD, 2. jufija (Tanjug)
—	Albanija in Jugoslavija sta v štirih mesecih sklenili pogodbe za 105 milijonov dolarjev medsebojnih dobav, kar znese 87 odstotkov predvidenega. V pogodbah določeni jugoslovanski izvoz je dosegel vrednost 56,5 milijona dolarjev, uvoz pa 48,5 milijona. V istem razdobju so realizirali za okoli 40 milijonov dolarjev blagovne menjave ali 33 odstotkov predvidenega. Jugoslavija je izvozila za 81,8 milijona dolaijev, Albanija pa za 18,2 milijona, so objavili na današnji plenarni seji sekcije Gospodarske zbornice Jugoslavije za Albanijo.
Halleyeveniu kometu nasproti
KOUROU, 2. julija (AP) — Evropska vesoljska agencija je danes iz tega mesta v Francoski Gvajani izstrelila vesoljsko ladjo Giotto na prvi evropski medplanetarni polet, med katerim naj bi 1986. leta prišlo do srečanja z znamenitim Halleyevim kometom.
Izstrelitev je minila brez zapletov, z nekajminutno zamudo.
Če bo šlo vse po sreči, se bo Giotto, ki ga je ponesla v vesolje raketa Ariane, približal kometu na okoli 500 km, ga fotografiral in zbral podatke o njem. Srečanje naj bi bilo 13. marca 1986.
To je bila štirinajsta izstrelitev Ariane, katerih enajst prejšnjih posrečenih poletov jo je napravilo za tekmeca ameriškega vesoljskega projekta Shuttle.
Obvestilo bralcem!
Naslednja številka Dela zaradi praznika izide v petek, 5. julija, v Ljubljani pa bo prva izdaja naprodaj že v četrtek, 4. julija zvečer.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 3. julij 1985
SLOVENIJA
Na Primorskem bo pretežno jasno, v notranjosti pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času bodo v notranjosti še posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob obali 18, najviše dnevne od 22 do 27 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu bo pretežno jasno, v notranjosti države pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo in posameznimi plohami ah nevihtami v popoldanskem času.
VREMENSKA SLIKA
Frontalni val je prešel naše kraje, za njim se nad srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega
KAKO KAŽE ZA ČETRTEK
Suho in toplo bo.
GORSKI SVET
Dopoldan bo precej jasno, popoldan spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ah nevihtami. Baza oblakov bo na višini 1600 m, pihali bodo zmerni severozahodni vetrovi. Temperatura na višini 1500 m bo okoli 15 stopinj, temperatura na višini 2500 m pa okoli 6 stopinj Celzija.
TEMPERATURA MORJA
Portorož 21,6, Rab 22,8, Split 24, Hvar 22,5, Hercegnovi 25,2, Budva 24,7 in Ulcinj 24 stopinj Celzija.
Temperatura Blejskega jezera 20 stopinj Celzija.
Vreme
in temperature dne 2. julija 1985 ob 14. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	delno oblačno	21
Planica	ploha	19
Brnik	pret. jasno	25
Kredarica	zmer. oblačno	5
Maribor	zmer. oblačno	20
Murska Sobota pret. oblačno		19
Sl. Gradec	zmer. oblačno	21
Celje	delno oblačno	21.
Novo mesto	grmi	16
Nova Gorica	delno oblačno	26
Portorož	delno oblačno	23
Reka	zmer. oblačno	24
Pulj	zmer. oblačno	26
Hvar	pret. jasno	26
Dubrovnik	pret. jasno	25
Zagreb	grmi	17
Beograd	zmer. oblačno	23
Sarajevo	pret. oblačno	25
Titograd	pret. jasno	29
Skopje	pret. jasno	29
Celovec	delno oblačno	22
Gradec	delno oblačno	21
Dunaj	zmer. oblačno	16
Benetke	delno oblačno	26
Milano	—	—
Genova	pret. oblačno	24
Rim	pret. jasno	27
Pariz	pret. jasno	23
Berlin	pret. oblačno	17
Stockholm	pret. oblačno	16
Moskva	oblačno	16
STANJE VODA 2. JULIJA 1985 OB 8. URI VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 167, Sava Radovljica 93, Sava Šentjakob —, Sava Radeče 180, Sora Škofja Loka 132, Ljubljanica Moste 100, Savinja Laško 126, Krka Podbočje 114, Kolpa Radenci 93, Soča Solkan 294.
PRETOK v m3/s: Mura Gornja Radgona 208, Sava Radovljica 55,6, Sava Radeče 223, Sora Škofja Loka 14,6, Ljubljanica Moste 54,0, Savinja Laško 34,0, Krka Podbočje 49,1, Kolpa Radenci 21,7 in Soča HE Doblar 74.
TEMPERATURE v °C: Mura Gornja Radgona 14,4, Sava Radovljica 10,2, Sava Radeče 13,6, Sora Škofja Loka 12,2, Ljubljanica Moste 13,4 ter Savinja Laško 15,0.
Še o ledenikih
Ledenik se pomika po pobočju, kot bi tekel, to je ponavlja vse oblike tal, preko katerih teče, dela vijuge. Ledenik se tesno prilega neravni podlagi, kot da je vklenjen vanjo. V sredini se premika hitreje kot ob robovih. Zaradi tega nastanejo podolžne razpoke. Kjer je podlaga strmo nagnjena, nastanejo prečne razpoke, tam se celo lomi. Ob koncu ledenika, na njegovem čelu, se vse napetosti sproste. Na čelu se zaradi tega pahljačasto razprostre. Tu izdolbe čelno kotanjo.
Ledenik preteče v Alpah 0,15 do 0,35 m na dan, himalajski ledeniki 15 m ali še več, grenlandski ledenik celo 40 m. Hitrost gibanja je odvisna od množine ledu, od nagnjenosti pobočja in od temperature. Eden največjih ledenikov v Alpah je Mer de glace pod Mont Blancom. Dolg je nad 20 km, nastal pa je iz treh manjših ledenikov. Njegov led je debel približno 200 m.
Na hrbet ledenika padajo s pobočij različno veliki kosi kamnin. Nabirajo se ob robovih in ledenik jih nosi s seboj kot robno grobljo ali moreno proti dolini. Kosi imajo ostre robove. Če se združita dva ledenika, nastane iz dveh stranskih ena središčna groblja.
Ledenik se pri dnu topi. Posamezni kosi notranje groblje prihajajo s tem na dno. Tja pridejo tudi lahko zaradi regelacije (ponovnega zmrznjenja) ledu. S kosi kamnin, ki jih je led iztrgal iz podlage, sestavljajo talno grobljo.
Kosi se lomijo in tarejo med seboj in ob podlago. Pri tem se zaoblijo in dobe značilne raze. Nastanejo tako imenovani oraženci. Ledenik brusi tudi podlago. Kamnina je izbrazdana z vzporednimi praskami. Vse skale in griče, ki leže na njegovi poti, ledenik obrusi in značilno zaobli. Tako nastanejo grbine.
Zasedanje PLO v Tunisu
TUNIS, 2. julija (WAFA) -Izvršni odbor PLO se je včeraj sestal v Tunisu; sestanek je vodil predsednik odbora Jaser Arafat. Razpravljali so o grobem izraelskem ravnanju in o žrtvah palestinskega ljudstva, še posebej o razmerah v palestinskih begunskih taboriščih pri Bejrutu. Ugotovili so, da je zelo pomemben izreden arabski vrh, ki ga je predlagal Maroko, in da bi si morali bolj prizadevati ter obnoviti begunska palestinska taborišča in okrepiti odpor palestinskega ljudstva.
Izvršni odbor PLO je obravnaval tudi potovanje skupne jor-dansko-palestinske delegacije v Francijo, Italijo in Vatikan.
Preobrat na Cipru?
NIKOZIJA, 2. julija (Tanjug) — Kot vse kaže, je pričakovati, da bo prišlo na nemirnem ciprskem političnem prizorišču do senzacionalnega preobrata. Po pisanju ciprskega tiska sta se začela predsednik republike Kipri-anu in vodja desničarskega demokratskega zbora Klerides pogovarjati o koaliciji. Demokrat-' ski zbor je namreč skupaj s komunisti zahteval, naj predsednik Kiprianu odstopi, ker je kriv, da so pogajanja s ciprskimi Turki propadla, ker je ravnal v nasprotju z dogovorom vseh političnih prvakov ciprskih Grkov in ker je o reševanju ciprskega problema, kot ga še obtožujejo, odločal povsem sam, ne da bi se menil za mnenje večine.
rlSKRICE-
Umetnost je ljubosumna, človeka hoče vsega.
MICHELANGELO
Dobra volja med lepoticami
DINKA DELIČ, miss Jugoslavije (na levi) je skupaj z dvajsetimi lepoticami z vseh celin, ki na Floridi čakajo na izvolitev miss uni-versum, sodelovala pri snemanju za posebno televizijsko oddajo, ki bo na sporedu 15. julija, ko bo svet zvedel, katera je najlepša med najlepšimi. Z Dinko Delič je na sliki najlepša Urugvajka Andrea Lopez.
Telesni stražar utegne biti ženska
Triindvajsetletna princesa DIANA, soproga britanskega prestolonaslednika Charlesa, utegne postati prvi član kraljeve rodbine, ki ga bodo varovale tudi ženske. Številni britanski časniki namreč pišejo, da lady Diana ni zadovoljna s svojimi štirimi telesnimi stražarji, češ da niso povsem primerni za to službo. Precej pa jih je objavilo tudi domnevo, da bodo novo »telesno stražarko« kraljičine snahe izbrali med 2508 policistkami Scotland Yarda.
Scotland Yard je potrdil novico, da iščejo novega telesnega stražarja za Kensingtonsko palačo, kjer živita Charles in Diana. Sporočil je tudi, da morajo biti kandidati za to delovno mesto inteligentni, da morajo tekoče govoriti več tujih jezikov, da morajo biti odlični strelci, da morajo biti mlajši od trideset let in neporočeni (zaradi pogostih potovanj). Predstavniki policije niso odgovorili na vprašanje, ali bodo med kandidati tudi ženske. Možnosti menda so, saj vlada pri njih glede zaposlovanja »enakopravnost spolov«.
Odškodnina za neprijaznost
YVONNE HAVVKINS, triinštiridesetletna britanska fizi-čarka, je dobila od obrambnega ministrstva čisto spodobno odškodnino, ker so jo pristojni na jedrski podmornici »odstranili z objekta« samo zato, ker je ženska. Yvonne Hawkins je zaposlena na admiraliteti, po službeni dolžnosti pa je pregledovala sonarje na jedrski podmornici Turbulent. Čez nekaj ur je stopil k njej oficir in ji ukazal, naj podmornico zapusti, »ker za ženske na njej nimajo posebnih prostorov«. Posadko podmornice sestavlja 97 mornarjev in oficirjev. Hawkinsova se je seveda takoj obrnila na sodišče za varstvo pravic, in to z obrazložitvijo, da je bila že večkrat na podmornicah, da je na njih delala in da so jo vselej zelo lepo sprejeli. Obrambno ministrstvo je potrdilo odločitev sodišča, da je Hawkinsova doživela »neprijetnosti pri delu«, in ji zato odmerilo nekaj sto funtov odškodnine.
Kritika in protikritika
GIAN CARLO MENOTTI, štiri ' insedemdesetletni ameriški skladatelj italijanskega rodu, ustanovitelj (leta 1957) festivala »Dveh svetov« v Spo-letu in njegov dolgoletni umetniški vodja, je bil letos ostro grajan. Kritika je letošnji festival označila za »banalen in dolgočasen«; doslej so na njem vselej uprizarjali novitete, med drugim tudi dela Tennesseeja Willi-amsa in Ezro Pounda, letos pa so na programu same znane stvari. Vmešala se je tudi Puccinijeva založba Ri-cordi in prisilila vodstvo festivala, da je spremenilo režijski koncept opere »Dekle z zahoda«. Avstralski režiser Bruce Beresford je namreč prišel na izvirno zamisel in krčmo, v kateri je glavna junakinja Minnie obdana z robatimi moški, spremenil v bordel. Končalo se je s kompromisom; nekaj najbolj nedvoumnih prizorov so »omilili«.
Menotti pa je zagrozil lokalnim politikom — ki so po njegovem prepričanju povsem nesposobni, saj ne »zmorejo zgraditi niti enega hotela za obiskovalce festivala« — da prihodnje leto sploh ne bo prišel v Spoleto. Res pa je, da se zadnje čase ukvarja predvsem z vodenjem vzporedne prireditve v ZDA, »American Spoleto-Festivala«.
Maratonska kazen
Dvajsetletni UMBERTO DE LA TORRE iz Los Angelesa je bil zaradi maščevanja, ki ga je priredil stricu, obsojen na 625 let zapora. Vrhovno sodišče je mladeniču izreklo takšno maratonsko kazen zato, ker je septembra 1982 podtaknil v hotelu Dorothy Mae požar, v katerem je umrlo 24 ljudi, med njimi 11 Umbertovih sorodnikov. Požigalec je izjavil, da ga je stric — lastnik omenjenega hotela — naznanil policiji, češ da razpečava mamila, zato se mu je hotel maščevati ...
Leteča Kitajka
YANG YOUXIANG, štiridesetletno kmetico iz vasi Liao-qiao v pokrajini Hubei, je na poti z njive ujel vrtinčast vihar, ki je ruval drevesa in dvigal strehe s hiš. Yang Youxiang je tekla domov pod odprtim dežnikom in prav to je bilo krivo, da je naredila krajše potovanje po zraku. Veter jo je dvignil nekaj sto metrov visoko in jo nosil več kot pol kilometra daleč čez reko Jiuda, nato pa jo je rahlo položil na trato. Agencija Zhonguo Shinhen poroča, da je bila Yang sicer poškodovana, vendar ne od pristanka na trdih tleh, ampak od toče. Zdravnik ji je dal prvo pomoč, nato pa se je lahko vrnila na delo.
PA ŠE TO

Vzdrževanje železniških
vagonov poslej pod streho
V Dobovi dobiva naše železniško gospodarstvo nove proizvodne prostore — Prehod na lastni industrijski način vzdrževanja — Večji del lastnih sredstev
DOBOVA, 2. julija — V okviru slovenskega železniškega gospodarstva oziroma njegovih centralnih delavnic deluje v Dobovi temeljna organizacija za vzdrževanje voz, ki bo letos ustvarila že 900 milijonov dinarjev skupnega dohodka in od tega dobrih 100 milijonov dinarjev za sklade. Posebej pomembno pa je, da dobiva sedaj že 285-članski kolektiv ob svoji 40-letnici obstoja nove proizvodne zmogljivosti, ki dajejo osnovo za še boljše in uspešnejše delo.
Za dobovsko temeljno organizacijo še posebej velja, da načrtno posodablja proizvodne prostore in izboljšuje delovne pogoje zaposlenim, ki so morali doslej v velikem številu opravljati zahtevna dela kar na prostem. V novi, 2.300 kvadratnih metrov veliki proizvodni dvorani, je medtem delo že steklo, v celoti tudi investicijsko, ter delno še tekoče vzdrževanje voz. Letno namreč preuredijo več kot 8.500 vagonov, predvsem zaprtih za prevoz razsutih tovorov, kot so žita in rudnine, ter specialnih vagonov. med drugim tudi za pre-
voz živih rib. Poleg tega vzdržu- j vodnih prostorov zagotavljanje
jejo še vse vrste voz za železniško gradbeno operativo, namreč osebne vagone, ki so za bivanje delavcev opremljeni tudi s kuhi-
njami in kopalnicami. Sami izdelujejo še celo vrsto rezervnih delov vse od vrat za vagone, podo-si, rešetke, lopute in stebre, do vagončkov za opremljanje ribištva in prevoz tirnic, regenerirajo pa tudi vozičke. Za letos načrtujejo začetek gradnje osrednje kotlarne in zaklonišča, do konca srednjeročnega obdobja pa še ene proizvodne dvorane za montažo lesenih vagonskih delov in nato še nujno potrebnih upravnih prostorov.
Po besedah Ivana Prešička, direktorja temeljne organizacije, pomeni otvoritev novih proiz-
višjega standarda zaposlenih ter ustvarjanja pogojev za razširitev in posodobitev dejavnosti. To bo obenem prispevek k moderniza-
ciji slovenskih, istrskih in jugoslovanskih železnic, saj uvajajo industrijski način vzdrževanja voz z redno zamenjavo vseh sta-
• S petkovo otvoritvijo novih proizvodnih prostorov, skladišča za les in prestavljene ceste ter mostu bodo v Dobovi proslavili 40-letnico ustanovitve železniških delavnic ter štiri desetletja svobode in vrnitve izgnancev, ko ima KS Dobova svoj krajevni praznik. Sicer pa je omenjena naložba skupaj z opremo stala 240 milijonov dinarjev, pri čemer so kar 60 odstotkov denarja zagotovili sami, ostalo pa iz združene amortizacije Železniško gospodarstvo.
rih delov, naložba pa omogoča še drugačno tehnologijo. Poslej bodo vagoni v popravilu namesto 16 le še osem dni. S tem bodo obenem prihranili devize za najemanje voz v tujini ali pri drugih železniških gospodarstvih. VLADO PODGORŠEK
Bodo v Zasavju še dolgo časa tako slabe telefonske zveze?
Telefonske centrale so preobremenjene, zato bo zasavska telefonija delno rešena s postavitvijo centrale v Zagorju
TRBOVLJE, 2. julija — Ob obisku ekipe novinarjev Delaje med vprašanji, ki so jih zastavili Zasavci, prevladovalo vprašanje: Zakaj so telefonske zveze v Zasavju tako slabe in kdaj bodo boljše?
Odgovoril je vodja tehnične službe Podjetja za PTT promet Trbovlje Vlado Bezlaj: »Do telefonskih motenj prihaja predvsem zaradi tega, ker so zmogljivosti vodov in central preobremenjene. Vse centrale delajo pod nenormalnimi razmerami, telefonski sistem je preobremenjen. To povzroča dvojne in mrtve zveze ter prekinitve že vzpostavljenih zvez. Seveda pa je treba upoštevati, da je podobno stanje tudi v kakšnem drugem omrežju v Jugoslaviji.
Poglejmo, na primer, Izlake. Trenutno so izlaški naročniki povezani le z 10 zvezami z vozliščno centralo, po lanski zamenjavi centrale na Izlakah pa je naročnikov že 200. To je preveč, zato ne smemo priključiti niti enega telefona več, dokler ne povečamo števila spojnih zvez. Delno se bodo razmere na tem področju izboljšale z vključitvijo nove vozliščne centrale v Zagorju. Prostori zanjo so že zagotovljeni, prihaja tudi oprema, tako da bomo pričeli z montažo naprav v začetku prihodnjega leta. Potem bodo dobili Izla-čani več zvez do Zagorja, iz Zagorja pa bo tudi več zvez do Trbovelj. Sicer pa vse težave nazorno prikaže tudi podatek, da je še leta 1983 en naročnik v Zasavju povprečno na mesec porabil 900 impulzov, letos pa jih je že 1200 — ob tem se število spojnih zvez ni spremenilo. Seveda bo telefonija v Zasavju za nekaj časa povsem rešena po postavitvi nove medkrajevne centrale v Trbovljah. To pa bo po vsej verjetnosti šele v maju leta 1987.«
MARKO PLANINC
Na škofjeloškem območju ima čebelarstvo že tradicijo
Janez Mrak: Škofjeloška čebelarska družina je ena najstarejših in najbolj aktivnih družin na Gorenjskem
ŠKOFJA LOKA, 2. julija — Škofjeloški čebelarji so v nedeljo proslaviU 80-letnico organiziranega čebelarstva na svojem območju. Ob tej priložnosti so izdali knjigo, v kateri je prikazana njihova dolgoletna dejavnost. Njen avtor je Janez Mrak, tajnik čebelarske družine Škofja Loka, ki je tudi sam že dolgo zvest čebelam.
Postopoma, a vztrajno naprej
Knjigoveznica in tiskarna Radovljica že vsa leta izpopolnjujeta svojo opremo — Skupaj z Državno založbo so odprli knjigarno in papirnico
RADOVLJICA, 2. julija — »To je pa res nekaj vredno,« je bUo slišati med tistimi, ki so se maja zbrali ob otvoritvi nove Knjigarne in papirnice Državne založbe Slovenije v Radovljici. Za to, da je Radovljica namesto prejšnje povsem neustrezne knjigarne dobila novo, pa je bUa zasluga Knjigoveznice in tiskarne Radovljica. To je bil tudi eden od vzrokov za pogovor z njenim direktorjem Jožetom Poljancem.
»Čebelar sem že 52 let. Za čebele sem se navdušil doma pri očetu, ki je imel na svoji kmetiji v Delnicah v Poljanski dolini čebelnjak.« je povedal Janez Mrak, 65-letni upokojenec, velik ljubitelj in poznavalec čebel. Vendar pa, kot pravi sam, se s čebelarjenjem ne ukvarja na veliko in ne zaradi pridobitništva, marveč bolj za razvedrilo. Ima kakih 15 do 20 panjev, ki so ves čas doma v čebelnjaku, ker čebel ne vozi drugam na pašo tako, kot nekateri drugi čebelarji.
»Pri nas je za čebele glavna j paša v gozdu, ker na njivah in travnikih ni več takih medonos-nih rastlin kot nekdaj. Letos je bil slab začetek, ker smreka ni medila. Letos so tudi čebele slabo rojile. Lani sem imel več kot i 20 rojev, letos pa nobenega.«
Kako pa ste se lotili pisanja I knjige?
»V odboru naše čebelarske I družine sem bil že pred 30 leti. \
tako da sem precej poznal njeno dejavnost. Arhiva je bilo bolj malo, zato sem največ gradiva za : knjigo dobil iz glasnika Slovenski čebelar, ki sem ga predelal za 90 let nazaj. Prvotno smo mislili, da bi izdali le brošuro, potem pa je nastala kar cela knjiga.«
To je prva knjiga, ki jo je izdala kaka čebelarska družina pri nas. To niti ni čudno, saj škofjeloška družina ni le ena najstarejših pri nas, ampak ta čas tudi med najmočnejšimi in najaktivnejšimi na Slovenskem. V njej je včlanjenih 115 čebelarjev, ki imajo 1975 panjev. Iz njih pridobijo na leto okoli 25.000 kilogramov medu in drugih čebeljih pridelkov. Škofjeloška družina je zelo aktivna tudi pri vzgoji čebelarskega podmladka, ki ga ima na dveh šolah, in na drugih področjih.
LADO STRUŽNIK
»Naši ljudje so dosti pregarali za to, kar imamo danes,« je med drugim dejal Jože Poljanec o razvoju knjigoveznice, ki je začela delati leta 1959 še s fotood-delkom, po nakupu starega tiskarskega stroja pa od leta 1964 dela tudi kot tiskarna. Zdaj ima 52 zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah, kadar je treba zaradi izpolnjevanja naročil, pa tudi ob prostih sobotah in ponoči. V začetku, ko je bilo strojev malo, so delali ves čas v treh izmenah. Do leta 1970 tudi ženske. Čeprav njihovi osebni dohodki niso bili med najboljšimi, je bila fluk-tuacija izredno majhna, kar govori o navezanosti na kolektiv, pa tudi delavci iz drugih tiskarn niso prihajali k njim. Zato so razpisovali štipendije. Imajo že 27 kvalificiranih delavcev — lastnih štipendistov, letos pa imajo razpisanih šest štipendij.
Knjigoveznica je vsa leta skr-
bela za svoje stroje. Trenutno so najsodobneje opremljeni (pred kratkim so samo za remont dali 10 milijonov dinarjev), vpeljujejo pa že ofset tehniko. Pri tem, ko so zadnji dve leti sami zelo malo zvišali cene, se je v prvih mesecih letos dohodek povečal za 26,7, čisti dohodek pa za 29 odstotkov. Povprečni osebni dohodek je znašal 39 tisoč dinarjev. Doslej so sami skrbeli zase tudi tako, da so si pomagali s posojili za nakup družbenih stanovanj ter gradnjo individualnih hiš, tako da stanovanjskih problemov pravzaprav nimajo več. Vsa leta so delali brez izgube, o njihovem načinu dela pa dovolj pove tudi to, da v vseh letih s svojimi naročniki niso imeli nobenega spora, ki bi ga morali reševati pred sodiščem. Na dobre poslovne rezultate gotovo vpliva tudi to, da imajo z direktorjem vred v režiji le štiri delavce.
Naročniki del v knjigoveznici so predvsem z Gorenjskega pa tudi iz Ljubljane. Dela jim je primanjkovalo le nekaj časa lani,' ko so delovne organizacije zaradi splošnega varčevanja zmanjševale naročila in naklade, težave pa so imeli tudi pri oskrbi z materialom. V sicer uspešni akciji pri pridobivanju naročil so svoje storitve ponudili tudi skupščini občine Radovljica za tiskanje delegatskega glasila Obzornik. Odziva takrat ni bilo. Obzornik so še naprej tiskali v tiskarni Kresija v Ljubljani, čeprav za precej višjo ceno.
Ob koncu zapisa o knjigoveznici se je treba spet vrniti k nakupu prostora za knjigarno. Jože Poljanec je o tej odločitvi delavcev povedal: »Knjigarna je bila res slaba, DZS pa ni imela denarja za nakup novih prostorov v Cankarjevem naselju. Ob tem, ko smo vedeli, da DZS nima lastne tiskarne, smo se po pogovoru z njimi odločili, da namesto tega, da nam denar leži v banki, kupimo prostor in ga DZS damo v najem.
VLASTA FELC
Zmeraj več obutve Peka na tujih trgih
Podatki o letošnjem gospodarjenju so dobri — Do konca leta čez štiri milijone parov
TRŽIČ, 2. julija — Kljub težavam, ki jih je premagovalo 5209 zaposlenih v Peku, so do polletja izdelali 2,36 milijona parov različne obutve ali sedem odstotkov več kot lani v takem času.
Kar 63 odstotkov proizvodnje so izvozili. V zahodne države milijon parov, v socialistične pa 470 tisoč parov. Izvoz je za osem odstotkov večji kot lani. Posebej razveseljiv je podatek, da so na trgih razvitih držav pri paru obutve dosegali za 26 odstotkov višjo prodajno (dolarsko) ceno kot lani v takem času. Tudi zato so kupci še bolj kritični in zahtevajo le najboljše izdelke in točne roke dobav. V Peku računajo, da so v polletju z manj pari prodaje na Zahodu iztržili več kot lani.
Peko je iztržil z izvozom 18,5 milijona dolarjev. Pri obračunu polletnega gospodarjenja so v Peku tudi zaskrbljeni. Visoka rast inflacije jim manjša uspehe. Vrednost zalog raste, manj v domačih trgovinah. Zahodni kupci so še zahtevnejši pri kakovosti izdelkov. Prav zato se v tozdih že pripravljajo, da bodo po kolektivnem dopustu odpravili ugotovljene napake in motivirali zaposlene, da bodo do konca leta naredili več kot štiri milijone parov čevljev in več kot polovico izvozili.
S poračunom v tem mesecu, dodatni 14-odstotni delitvi, ki jo omogoča zdajšnje dobro gospodarjenje, bodo v delovni organizaciji izplačali povprečni osebni dohodek 40.304 dinarje. V tržiških tozdih Peka pa 44.188 dinarjev ali 86 odstotkov več kot lani v polletju.
Celotni prihodek Peka je večji za 83 odstotkov. Dohodka je za 3,55 milijarde dinarjev, po oceni je čisti dohodek dvakrat tolikšen kot konec junija lani.
Presežek menjave z izvozom v razvite države je sicer manjši od lanskoletnega, letos 2,8 milijona dolarjev, in sicer zaradi večjega uvoza. Peko je sam uvažal repromaterial za izdelovalce surovin. Do konca leta imajo v Peku dovolj naročil in tako tudi vse pogoje za izpolnitev gospodarskega načrta.
MIRKO KUNŠIČ
PO SLOVENIJI
Otvoritev novega športnega objekta v Šmihelu
NOVO MESTO, 2. julija — Pri domu starejših občanov v Šmihelu so odprli novo dvostezno balinišče, ki bo na voljo oskrbovancem doma, kot tudi drugim občanom iz sosednjih krajevnih skupnosti. Športni objekt je izročila v uporabo direktorica Lojzka Potrč, ki je rekla, da v bližnji prihodnosti nameravajo športni objekt pokriti, tako da bi ga lahko uporabljali tudi ob slabem vremenu. Ob otvoritvi so pripravili tudi balinarski turnir, kjer so se štiri ekipe iz novomeških krajevnih skupnosti pomerile za prehodni pokal 4. julij, ki ga je pripravil organizator — dom starejših občanov. Vrstni red: 1. KS Novo mesto Center, 2. KS Bršljin, 3. KS Ločna, 4. KS Drska. (S. D.)
Danes v Kranjski gori koncert pihalcev iz Gorij in kresovanje
KRANJSKA GORA, 2. julija — V Kranjski gori bodo jutri, ob 18. uri pripravili promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij ter nastop folklorne skupine KUD Jaka Rabič — Mojstrana, ob 21. uri pa se bo za hotelom Larix pričelo kresovanje, ki ga bo pripravilo Turistično društvo Kranjska gora. (V. F.) *
Črnomaljska mladina se spet bolj zanima za delo v MDA
ČRNOMELJ, 2. julija - V nedeljo, 7. julija, bo odpotovala iz Črnomlja na zvezno MDA Negotin 85 črnomaljska mladinska delovna brigada. V brigadi bo 50 brigadirjev. Jedro brigade so štipendisti črnomaljskih delovnih organizacij. V dogovoru z delovnimi organizacijami in mladimi so se odločili, da naj bi jedro brigade oblikovali na ta način. Brigadirji bodo ostali na MDA do 3. avgusta. »Naša brigada bo odšla na delo popolna. Da smo to dosegli, smo organizirali vrsto pogovorov z mladimi in jih skušali pritegniti k temu, da se
vključijo v prostovoljno mladinsko delo. Izredno obširno populariziranje MDA je obrodilo sadove, tako da nimamo težav s številom. Številnejšemu vključevanju mladih iz delovnih organizacij smo se izognili, da ne bi ovirali stabilizacijskih prizadevanj in delovnega procesa. Najboljše v tovarnah težko pogrešajo, slabih pa tudi mi ne maramo,« pravi predsednica OK ZSMS Črnomelj Verica Marušič. (M. D.)
Polni hoteli v Kranjski gori
KRANJSKA GORA, 2. julija - V Kranjski gori napovedujejo rekordno turistično sezono. Na območju krajevne skupnosti je trenutno okoli 2000 gostov, kolikor jih ni bilo v tem času še nikdar doslej. Hoteli so povsem zasedeni, počitniški domovi pa polovično. Samevajo le zasebne sobe. Medtem ko se je prejšnja leta prava letna sezona v hotelih začenjala šele 10. julija, so bili letos precej polni že sredi maja. Tako bo vse do konca septembra, prejšnja leta pa so letno sezono zaključevali že sredi avgusta. Za tako zasedenost so poskrbeli tuji gostje, med katerimi so predvsem Angleži in Nizozemci. (V. F.)
V sedmih letih je zapustilo šolske klopi 418 strojnih tehnikov
NOVO MESTO, 2. julija — Na srednji šoli tehniških usmeritev v Novem mestu je od leta 1978 pa do danes zaključilo šolanje 418 strojnih tehnikov (od tega jih je 108 končalo šolanje ob delu), poleg tega pa tudi 67 delovodij strojne in avtomehanske stroke in 27 obratnih strojnih tehnikov. Glede na to je danes v društvu strojnih inženirjev in tehnikov novomeške občine vključenih 130 članov, med temi je 19 diplomiranih inženirjev, 34 inženirjev strojništva in 77 strojnih tehnikov. V društvu, ki so ga ustanovili leta 1982, deluje več sekcij. Tako lahko omenimo sekcijo za logistiko, motorje in vozila ’jumy’, energetiko, varilno tehniko, za kakovost in standardizacijo itd. (S. D.)
Za spominsko območje Žumberak-Gorjanci je bilo to leto uspešno
SEMIČ, 2. julija — Letna skupščina spominskega območja Žumberak—Gorjanci je delo v minulem letu ocenila kot dobro. V letu dni so tako v tem predelu dobili montažni objekt, ki ga je dala jedrska elektrarna Krško, v njem pa so uredili obrat tovarne Ukus iz Zagreba s 30 zaposlenimi. Organizirali so mladinske brigade za urejanje cest, več srečanj, začeli z izmenjavanjem kulturnih prireditev med Slovenijo in Hrvaško na tem območju ter pripravili več znanstvenih posvetov. V Radatovičih so odprli novo tovarno Novolesa, skupščina in njeni organi pa so pripravili več posvetovanj in se dogovorili za izdelavo razvojnih načrtov za območje Žumberak—Gorjanci. Na seji so izvolili novega predsednika skupščine, ki bo leto dni opravljal to nalogo, in sicer Stje-pana Bahima iz Ozlja, predsednik izvršnega odbora skupščine pa bo Milan Vajda iz Metlike.
M. D.
ACf/ 30% i
Alpi
pomarančna krema 100 g
44,73 din
Alpi krema »extra« 100 g
Alpi
pomarančna krema 25 g
e
emona ljubljana
s svojimi trgovskimi organizacijami
DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85
DELO - KOMPAS POLETJE 85 - 5. KOLO
14 TEDNOV: BOGATE NAGRADE BRALCEM
Sodelujte v naši nagradni igri. Danes objavljamo drugi in tretji del kupona 5. kola. ki je znak naše akcije Delo — Kompas — poletje 85. Sestavljenko nalepite na dopisnico ali pa kupon vložitev kuverto, priložite odgovor na nagradno vprašanje, ki ga bomo zastavili v petek, ne pozabite napisati še ime. priimek in naslov, ter vse skupaj pošljite na naslov:
Delo — Kompas — poletje 85, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, Titova 35.
Upoštevali bomo le tiste kupone. ki bodo v našem uredništvu v ponedeljek. 8. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v torek, 9. julija. Čaka vtis pet bogatih nagrad:
1.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Dubrovniku (zasebne sobe) — darilo Kompasa
2.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hercegnovem (zasebne sobe) — darilo Kompasa
3.	Enotedensko letovanje za 1 osebo na Rogli — darilo Kompasa
4.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hotelu Pohorje, Slovenj Gradec — darilo Kompasa
5.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Marina Trogir (zasebne sobe) - darilo Kompasa
6.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
7.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
8.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
Mostarji potrebujejo hotel
Na Mostu na Soči so začeli turizem razvijati na ljubiteljski ravni — Sedanji hotel ima premalo postelj, pa tudi sicer ne ustreza več potrebam
MOST NA SOČI, 2. julija — Na Mostu na Soči so se turizma lotili nekoliko drugače, kot je pri nas običaj. Graditi so ga začeli na ljubiteljski osnovi, pri ljudeh. Domala v vsakem od okoli 200 gospodinjstev Mosta na Soči in bližnjih vasi imajo vsaj po enega ljubiteljskega turističnega delavca, ki se po svojih močeh trudi, da bi bil kraj privlačnejši, prijetnejši za vsakdanjo ali občasno bivanje j v njem. Na ramenih teh zagnancev pa sloni tudi ena največjih poletnih turističnih prireditev pri nas, mostarska »Noč na jezeru«, ki si jo vsako leto ogleda po več tisoč ljudi od vsepovsod.
majhnemu številu postelj pa ima mostarski hotel največjo restavracijo v tolminski občini. »Pod streho lahko spravimo 300 ljudi, za približno toliko pa je prostora tudi na našem vrtu. Precej pohval je deležna tudi hotelska kuhinja,« je Marko Peternel razložil zakaj se organizatorji večjih prireditev na Tolminskem najraje oglašajo pri gostincih
na Mostu na Soči.
Medtem ko se na Kompasu pripravljajo na naložbe v razširitev in posodobitev hotela, pa ljubiteljski turistični delavci uresničujejo svoje načrte. »Poleg vrste pobudniških akcij, s katerimi smo želeli spodbuditi turistično dejavnost v spodnjem delu Tolminske, smo se letos odločili še za nekaj naložb v ureditev okolja Mosta na Soči. Izdelali smo načrt za naravno kopališče na Idrijci, ki ga bomo letos ob pomoči nekaterih gostinskih organizacij delno izpeljali. Soške elektrarne pa so pripravile načrt utrditve brežin jezera, okoli katerega že urejamo peš poti in dostope, ki jih bodo veseli
Ljubiteljska turistična dejavnost Mosta na Soči pa ima precej skromno zaledje gostinskih objektov. Velika pridobitev za kraj je v zadnjem času sicer bila naložba gostilničarja Ivana Šterka, ki je nad jezerom zgradil novo gostišče. Prijetni sta tudi stari gostilni Vuga in Skrt, edini, ki sta se ohranili od sedmih | predvojnih gostinskih hiš v tem kraju. Izredno lepo lego pa ima tudi mostarski hotel s 36 turističnimi posteljami. Vse to pa žal ne zadošča, da bi kraj turistično zaživel tako, i kot si zaradi svojih izrednih narav-{ nih lepot zasluži.
Kaže, daje sedaj na potezi Kompas, katerega enota je tudi hotel Soča na Mostu na Soči. Potrebne bodo precejšnje naložbe, kajti mostarska hotelska*Hiša, takšna kot je
sedaj, ne ustreza več potrebam sodobnega turista. »Hotel ima predvsem premalo ležišč, njegov prenočitveni del pa je tudi sicer bolj slabo opremljen. Kopalnico ima le deset sob, so pa še druge pomanjkljivosti,« je povedal Marko Peternel, poslovodja hotela Soča. Kljub
• Nagrade za akcijo DELO — KOMPAS - »POLETJE 85« so prispevali: GORENJE, Titovo Velenje, HP KOLINSKA, Ljubljana, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, ASTRA, blagovnica Bežigrad, ELEKTROTEHNA, Ljubljana, LIP -Bled, ALPINA Žiri, ISKRA DELTA, Ljubljana.
TOLMIN
Mengore
Ljubinj
Modrej ce
Kozoršče
Modrej
^Most
Mrzli vrh
Cvetje
Kozmerice
Drobočnik prj Modreju
Idrija pri Bači
Sela pri Volčah.
Klohe*
.IDRIJA
ČEPOVAN
predvsem ribiči,« je začeta dela naštel podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rado Taljat. »Ker v kraju ni večjih delovnih kolektivov, ki bi nas denarno podprli, si pač največ pomagamo s prostovoljnim delom. Na »Noč na jezeru« se nas okoli 25 najbolj zagretih pripravlja celo leto, na dan prireditve pa pritegnemo k sodelovanju več kot 600 ljudi,« je razložil predsednik turističnega društva iz Mosta na Soči Rajko Skrt. Krajani Mosta na Soči pa so lani za svoja prizadevanja za oživitev turizma zaslužili televizijski turistični nagelj.
KATJA ROS
I GORENJE — eden največjih vropskih proizvajalcev gospo-Išnjskih aparatov z mednarod-lim kakovostnim nivojem; 60 »dstotkov izdelkov izvažamo na lahtevna, tehnološko visoko razita tržišča. Proizvodi GORE-SJE nosijo ateste in znake za takovost več kot 20 držav sveta. Veliko centralno skladišče rezervnih delov in široko razveje-la servisna mreža. Popravilo iparata najkasneje v 3 dneh, za zamrzovalnike v 48 urah. Dežurna servisna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih.
MALI GOSPODINJSKI APARATI, KI SO NAGRADE V AKCIJI DELO - KOMPAS - »POLETJE 85«, SO TUDI IZDELANI V GORENJU.
Darilo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo - Kompas - poletje '85 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete tudi eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so: Jana, Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin, Moj mikro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali eno od nagrad pokrovitelja akcije Kompas Jugoslavija. Drugo nagrado pa bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi.
Nagradi tega tedna sta:
1.	Tridnevno Kompasovo srečanje za 29. november za 1 osebo
2.	Dvodnevni izlet v septembru na Vis Nagradi nista vnovčljivi niti prenosljivi.
Ime in priimek
Ulica, zaselek, hišna št.................................
Poštna št..........pošta.................................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če p*> štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
ČGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana (»DELO poletje 85«)
J. P. Bastid—M. Martens
Lov na senco
33. nadaljevanje_______________
»No,« je pomislil Toutblanc, »to mu lahko povem.«
»Vedite, daje doktor Jacquot kroničen uživalec opija. Ko sem ga osebno zasliševal, se je neke noči prebudil iz sanj, ki so bile še posebej dramatične: v njih ga je zasledoval neki Bijart. . .«
»Bigeard. general?«
»Ne. Ne general. Neki Bijart pač. Neki Bijart, ki je potem postal Sorel in ki hoče njegovo glavo... In nato, po preobratu, ki je v sanjah tako pogost, je on. Jacquot, začel zasledovati Bijarta na Pariškem sejmu. Skratka, blodna pripoved brez velikega pomena. Jacquot je narkoman. Kakršnekoli že so njegove odlike, je kot človek, ki-je vdan mamilom, proti syoji volji prisiljen, da se srečuje z dvomljivim svetom prodajalcev mamil. Zaradi tega smo ga obdržali v priporu.«
Potrkalo je na vrata.
Bil je natakar. Ceremonialno jima je postregel in se nato diskretno umaknil.
Njegov mali balet je dal Gosselinu priložnost, da se je pomiril in skoraj udušil strah, ki mu ga je zbudilo Toutblancovo razkritje. Jac-quot ga je poznal samo s priimkom Bijart. V skrajnem primeru ga morda pozna tudi kot Gosselina, če je po naključju naletel na njegovo fotografijo v regionalnem tisku. A to je malo verjetno. .. Prav, vzemimo najslabšo možnost in recimo, da je videi fotografijo in da je spoznal svojega nekdanjega pacienta. V naj-
šlabšem primeru ga torej Jacquot pozna s priimkom Gosselin. Toda nikoli, nikoli ga ne bi mogel poznati kot Sorela.
En sam človek je poznal ta priimek. Človek, ki se lahko zanj še zanima: Sthaurer. In Gosselin je začel slutiti mahinacijo. O Sthaurerju je vedel vse. On ga je oblikoval, dobro je vedel, česa je sposoben. Pogledal je policaja.
»Jacquot je torej narkoman. Hud udarec z» Lelievra. Kaj boste storili?«
V njegovem glasu je bila ravno prava mera malomarnosti in nož za ribe je sukal mojstrsko.
»Oh, še naprej ga bom zasliševal. Jutri bo bolj svež. Morda nam bo povedal, kje se oskrbuje. Potem se bom še natančneje pozanimal za zveze njegove pacientke gospodične Millot. Tudi ona se je sukala v čudnih krogih. Vse to se morda povezuje ...«
»Mislite?«	'
»Vse je mogoče, gospod Gosselin. Vsekakor lahko za zdaj napredujemo le v to smer. Bolje kot nič. Sicer pa poznate naše metode. Potrpežljivi smo in oklenemo se najmanjšega indica-. Nikoli ne veš ...«
Odprla sta tretjo steklenico šampanjca.
»Ubogi Jacquot! Kljub vsemu ga ne boste zadrževali v nedogled?«
Toutblancu se ni mudilo. Zdaj je on na vrsti, da čaka na nasprotnikovo potezo, in Gosselin se je tega zavedal. Trdo igro je igral. Privoščil si je torej majhen premor.
»Kaj bi vas veselilo naprej? Sir ali pa kar desert? Čudovit ledeni sufle s čokolado imajo.«
»Bil bi za sufle.«
Gosselin je pozvonil. Prišel je natakar, sprejel naročilo in neslišno izginil.
»Vidite, na ugled najinega prijatelja Lelievra mislim. Že zločin ga je hudo prizadel in če se bo zvedelo še to, da je njegov družabnik narkoman, si klinika ne bo več opomogla.«
Toutblanc ni odgovoril. Nastala je tišina. Dobila sta desert. Gosselin se je trudil z njim, vendar se mu je zdelo, da požira slamo. Toutblanc je začutil, da je prišel trenutek, da preide v akcijo.
»Razumem vašo vznemirjenost, dragi gospod. Obljubljam vam popolno diskretnost.«
Gosselinov obraz se je sprostil, vendar si je rekel, da to ni dovolj, da mora dobiti več. Začel je z žametnim glasom.
»Ali je res nujno, da ga zadržite za zapahi? Saj ne bo zbežal, stari bedak. Pustite mu njegov opij in dobite ga v roke, kadar le hočete ...«
Pomolčal je, posrečilo se mu je, da se je nasmehnil.
»Tako ga bo lahko Lelievre brez težav stisnil v kot. Torej bo popolnoma vaš.«
»Pa smo tu,« je pomislil Toutblanc. »Ta malopridnež hoče, da izpustim Jacquota zato, da bi ustregel njegovim prijateljčkom.«
Zdaj sta srkala kavo. Gosselin je čakal, nakazal je linijo, zdaj je bilo na drugem, da se pusti speljati. Sicer se bo moral vrniti k Vivi-aniju in temu bi se rad izognil.
Toutblanc je razmislil. Prikimal je in počasi rekel:
»To ni nemogoče. To sicer ni zelo zakonito in na daljši rok veliko tvegam, če se bo zvedelo, da se nisem docela posvetil morebitni zvezi, obetajočemu členu . . .«
Umolknil je, spet je srknil kavo. Gosselin bi prisegel, da je komisarjeva skodelica prazna. Udobno se je naslonil na naslonjalo majhnega divana, prevlečenega z granatnim žametom, ki je v minulih letih služil vse drugačnim razigranostim . . . Zdaj bodo sledila pogajanja, daj-dam, to je teren, ki ga pozna, to je njegov teren. Ta komisarček je navsezadnje dovolj odprt: to je znal subtilno poudariti.
Dorothy Eden
U objemu tuiia
38. nadaljevanje______________________
»Ne, ni ti treba iti. Ne bo ti ugajalo.« Prehitro jo je skušal odvrniti. Skušal je skriti strah. Milton in Mary bosta v svojem avtomobilu, ki je posebej prirejen za Miltonov voziček in je z njim dovolj prostora le še za voznika in v sili morda še za eno osebo. Luke bi torej v svoj avtomobil vzel Lolo. Seveda bi bila Abby čisto odveč. Še pred petimi minutami ji je zatrjeval, da ga na Lolo veže le »vljudno« prijateljstvo.
Abby je preveč prizadelo, da bi jokala.
»Ne bi prenesla streljanja na kenguruje. Vseeno bi rada šla z vami. Nikoli še nisem bila tam.«
»Pusto, prazno in skrivnostno je. Zlasti še v tem letnem času. Sploh ti ne bi bilo všeč.« Luke je pogledal na uro. »Čas je, da greva, da ne zamudiva pihanja svečk.«
»Luke, zakaj si se tako spremenil?«
Videla je preblisk v njegovih očeh, v trenutni nepazljivosti ga je izdal pogled. Izražal je hudo trpljenje. Abby ni bila presenečena, saj je bila prepričana, da ji prikriva nekaj hudega. Že v naslednjem hipu je njegov obraz spet prekrila maska in z narejenim presenečenjem je rekel:
»Spremenil? Sem se res? Saj me prej nisi nikoli videla v mojem naravnem okolju. Tak sem kot Avstralec. Če ti tak nisem všeč, imaš pač smolo.« Nasmehnil se je mladostno in očarljivo, njegov nasmeh pa se ni izražal v očeh. Čisto brez razloga se je spet spomnila besed, ki ji jih je šepetal na poročno noč: »Skušaj razumeti. ..«
Vendar je bilo to preveč zanjo, zato se je nehala truditi, da bi ga razumela.
★ ★ ★
Deirdre je odprla zavoj in zavpila od veselja. S prstom je prevrnila lutko in ko se je zagugala sem in tja, je navdušeno rekla:
»A ni srčkana! Mamica, a ni srčkana! Poglej, če jo zadosti močno porinem, stoji na glavi.«
Res, lutka v obilici spodnjih kril je za kratek trenutek res obstala na glavi. Nato pa sunkovito zletela nazaj in se vrtoglavo zagugala.
Abby se je počutila, kot bi se sama gugala z glavo navzdol. Kajti nihče ni gledal Deirdre, ki je prvič pokazala naravno otroško veselje. Vsi so gledali Abby, ki je darilo prinesla.
In vsi so vedeli. Prepričana je bila, da so. Ali pa so se nalezli Loline in Lukove napetosti. Še celo kot božično drevo okrašena gospa Moffat-tova je nepremično obsedela, njeni prsti se niso več poigravali s kičastimi ogrlicami.
Nato je Lola kar se da ravnodušno rekla: »Kaj nismo včeraj nekje že videli to igračo?« Če jih malo pred tem ne bi ohromil trenutek molka, kot je ohromil malo deklico na gugalnici, nikoli nihče ne bi pomislil, da je kaj narobe.
»Da, saj veš, tam v tisti sobi na Kings Cros-su,« je Abby ravno tako mirno odgovorila. »Se spominjaš, da mi je bila všeč? Že takrat sem si rekla, da bom šla nazaj in jo kupila Deirdre za rojstni dan.«
»In... Je bilo vse v redu?« je rekla Lola.
Abby se je prisilila, da je pogledala Luka. Končno je morala ugotoviti, na čigavi strani je: na njeni ali na strani te čudne družine s še bolj čudnimi skrivnostmi. Njegov obraz pa je bil prazen, le njegov pogled je bil mračen. Morda je bil jezen nanjo, ker je prelomila obljubo. Morda je bil zaskrbljen. Nikakor pa ni bil prestrašen. Ne, Luke se ni bal. V njej se je
prebudil ponos in prisiliti se je morala, da je ostala tako mirna kot Lola.
»Popolnoma v redu. No, ne čisto, ker je gospod Mitchell umrl. Čudno naključje, kajne? In ženska, ki je delala v njegovi pisarni, zdaj dela pri gospodični Court, ki ima trgovino z oblekami. Pravzaprav se mi je za trenutek zazdelo, da je ona gospodična Čourt.«
»Ne bodi neumna, Abby. Čisto očitno je bilo, da je leta in leta delala pri tovarnarju igrač. Imela je srečo, da je tako hitro našla drugo delo. Saj je že včeraj rekla, da bo stari gospod zdaj zdaj umrl.’«
»Se pogovarjamo o neznani ženski ali o tej čudoviti igrači,« je rekel Milton s svojim običajnim stisnjenim in napetim glasom. »Kaj je res važno, kje jo je Abby kupila? Očitno je Deirdre všeč in to je za Abby lep uspeh.«
Potrudil se je, da se je kar se da očarljivo nasmehnil. Čeprav je to očarljivost le redko uporabljal, mu je bila zaradi nje Mary slepo podvržena.
»To je nekaj čisto drugega,« je rekla Deirdre, ki je z obrazom med rokami opazovala majhno gugajočo se postavo. »Ni koristno. So--vražim koristna darila.«
»No, to je pa slab poklon zame,« je rekla Lola. »Sinoči sem mislila, da ti je nova obleka kar všeč.«
»In jaz sem ti d%la tisto lepo ogrlico,« je rekla gospa Moffat zvončkljaje in cingljaje. »Ne bi mogla reči, da je to darilo koristno, vseeno pa se mi zdi, da si razočarana.«
»Oh, ogrlica!« je rekla Deirdre.
»Deirdre, kako nevljudna si z babico!« je jezno rekla Lola. »Ogrlica ti je bila všeč. Saj veš, da ti je bila. Vsa darila so ti bila. Čeprav je Abbyno najbolj domiselno. Kaj takega, Abby, da si šla nazaj v tisti prostor. Najbrž te je od strahu kar kurja polt oblivala.«
NOVI DEVIZNI TEČAJI
lista št. 125 2. julija 1985
*an	tečaj valuta velja za		aakapni za devize	szeduji	aakap. za čeke in kred. prodajni	pisarn		aakap. za efek. in pošt. aak.
Avstrija	šiling	100	1338,4602	1340,4709	1342,4816		
Belgija	frank/C	100	466,8692	467,5706	468,2719		
Belgija	frank/F	100	464,0717	464,7689	465,4660		
Danska	krona	100	2620,8553	2624,7925	2628,7297		
Finska	marka	100	4530,6611	4537,4673	4544,2735		
Francija	frank	100	3084,6536	3089,2875	3093,9214		
Nizozemska	gnlden	100	8340,0558	8352,5847	8365,1136		
Italija	lira	100	14,7182	14,7403	14,7624		
Norveška	krona	100	3266,4347	3271,3417	3276,2487		
Porto galska	esevdo	100	164,2202	164,4669	164,7136		
ZR Nemčija	marka	100	9398,6329	9412,7520	9426,8711		
Španija	peze ta	100	164,2303	164,4770	164,7237		
	frank	100	11233,4111	11250,2865	11267,1619		
Švedska	krona	100	3267,5521	3272,4608	3277,3695		
V. Britanija	fnot	1	373,1067	373,6672	374,2277		
Irak	ir. dinar	1	919,6544	921,0360	922,4175		
Japonska	jen	100	115,4105	115,5839	115,7573		
Kavajt		1	945,9129	947,3339	948,7549		
kmsda	dolar	1	210,9687	211,2856	211,6025		
ZDA	dolar	1	286.5669	286,9974	287,4279		
Avstralija	a. dolar	1	190,6512	190,9376	191,2240		
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 2. julija 1985 ob 14. uri, srednji pa 3. julija 1985. — Nakupni tečaji za efektivo. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste Št. 124 z dne 1. julija 1985 ostanejo v veljavi. — Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo. čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 3. julijem 1985.
Skrivnosti generalove »vojaške oporoke«
Ali je odhajajoči šef francoskega generalštaba napisal ostro kritiko na rovaš socialistične vlade ali ne — Ali je Lacaze »Sfinga«?
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 2. julija — Ali je general Jeannou Lacaze, šef francoskega generalštaba, ki čez mesec dni po zakonu zapušča svoje mesto in prevzema pri predsednika republike Mitterrandu službo »svetovalca za afriške države, ki imajo vojaške sporazume s Francijo«, res poslal obrambnemn ministru Hernaja pismo, polno kritik na račun razvoja oboroženih sil ali ga ni? Ali gre res za »vojaški testament« prvega vojaka francoske armade ali gre za predvolilno politično spletko?
ljubljanska banka
Evroček — vaš sopotnik na poslovnih potovanjih v tujini
IZ POSLOVNEGA SVETA
Dobički letalskih prevoznikov (članic IATA) z mednarodnimi prevozi
+0.5
-2.0
1978 1979 1980 1981 1982 1963 1984 1S8S
•	LETALSKI PREVOZNIKI SE OTRESAJO IZGUB — Po daljšem obdobju suhih let so bili letalski prevozniki lani zadovoljni z zaslužkom. Letalski prevozi so se povečali za 8,1 odstotka. pri čemer je mednarodni letalski promet lani napredoval kar za 10,7 odstotka. Najmočneje so promet povečale azijske in pacifiške letalske družbe, močno pa se je povečal tudi čarterski prevoz. Predvidevajo, da je lani letalskim prevoznikom ostalo za 5 milijard dolarjev prebitka, vendar so z mednarodnimi prevozi ustvarili le za 500 milijonov dolarjev dobička. Napovedujejo, da se bo letos dobiček povečeval približno enako kot lani. Večina letalskih družb se je lani tudi znebila izgub, mnoge pa si še niso opomogle. Največje izgube ima še vedno ameriški Panam.
Vendar letalske družbe še niso na zeleni veji. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo morali mednarodni prevozniki nujno posodobiti svoje zračno ladjevje. V naslednjih desetih letih bi morali za nakupe novih letal odriniti 160 milijard dolarjev, 500 milijonov dolarjev dobička v lanskem letu pa omogoča komaj nakup petih letal boeing — 747. Hkrati s tem pa strokovnjaki napovedujejo, da se bo povečevanje letalskega prometa že leta 1986 spet zaustavilo. (J. P.)
•	ZOPET LETALA NA PROPELER - Za
hodnonemška Lufthansa je na krajših progah med 17 domačimi in osmimi mesti v tujini uvedla letala s propelerji, ki imajo prostora za 30 do 44 potnikov. Taka letala letijo na progah, kjer je malo potnikov in kjer so najmanjši boeingi 737 s 100 sedeži nerentabilni. Sicer pa letalske vozovnice za letala s propelerji niso nič cenejše od vozovnic za reaktivce. (M. F.)
•	NEMCI SO VARČNEJŠI - V zahodno-nemikih bankah so državljani ZRN lani varčevali 146 milijard zahodnonemških mark. Vsota se je lani povečala za 6 odstotkov, zaslužki zahodnih Nemcev pa za 3,5 odstoka. Nemška zvezna banka je ob tem sporočila, da so se istočasno močno zmanjšala potrošniška posojila (za 20 odstotkov) in da torej vsi zaslužki niso bili porabljeni. (J. P.)
•	TUJE INVESTICIJE NA MADŽARSKEM — Na Madžarskem trenutno dela 35 podjetij na podlagi skupnih vlaganj tujega in doma-.
čega kapitala. Tujci največ vlagajo v trgovino, turizem in gospodarska podjetja. Največ vložijo Avstrija, Švica, Japonska, Francija, Velika Britanija, ZDA in Portugalska. V večini primerov je madžarski delež večji od tujega, Madžarska pa želi pridobiti tuje investitorje predvsem zaradi sodobne tehnologije. (M. F.)
•	MALEZIJSKI GOSPODARSKI USPEHI — Malezija je zelo bogata s surovinami, saj je največji svetovni proizvajalec palminega olja, surovega kavčuka, cinka, s 450 tisoč sodi nafte dnevno in najmanj 2,7 milijardami sodov naftnih rezerv med največjimi svetovnimi naftnimi proizvajalkami, po rezervah plina pa je med 20 najbogatejšimi državami na svetu. Letno izvozi Malezija za okoli 16 milijard dolarjev, njena stopnja inflacije je le 3,5 odstotna in je zato privlačna za tuji kapital. Malezija daje precejšnjo pomoč drugim deželam v razvoju, precej vlagajo v poljedelstvo posameznih afriših in azijskih držav, hkrati pa želijo zagotoviti trg za svoje izdelke. (M. F.)
•	INDIJA NE VE, KAM S PŠENICO -
Indija je lani pridelala 155 milijonov ton žita. Letošnja letina naj bi bila bistveno boljša, kar naj bi bil dosežek državnega pospeševanja razvoja kmetijstva, ki sicer v tej državi daje delo dvem tretjinam zaposlenih in prispeva 40-odstotni delež k narodnemu dohodku. Predvidevajo pa, da je imela Indija junija že za 30 milijonov ton žita v zalogah, to pa so zaloge, ki presegajo vse skladiščne zmogljivosti, zato se pred vlado postavlja vprašanje, kje dobiti denar za vzdrževanje zalog ali: kako in za kakšno ceno razpečati to blago na domačem trgu. Pridelovalci žit bi ga (ali pa izdelke iz njega) najraje izvozili, s čimer bi letos lahko zaslužili 1,2 milijarde dolaijev. Indija je letos že, kot je poročal Ekonomist, izvozila 500.000 ton pšenice v SZ in 200.000 ton v Romunijo, afriškim državam, ki trpijo za lakoto, pa ga je podarila 100.000 ton. Trdijo pa, da so zasebni trgovci izvozili naknadno še milijon ton pšenice (J. P.)
•	MANJ PROMETA SKOZI SUEZ - V prvih petih mesecih letos je skozi Sueški kanal 8.554 ladij prpeljalo 146 milijonov ton tovora kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Devizni prihodek je bil tako precej manjši, čeprav so se letos tarife za prehod skozi prekop povečale za 3,5 odstotka. Egipt je namreč načrtoval okoli milijardo deviznega priliva, sedaj pa že predvidevajo, da bo manjši za okoli 6 do 7 odstotkov. Na manjšo plovbo skozi prekop vpli vajo tankerska vojna v Zalivu in manjša proizvodnja nafte v Zalivu ter ekonomska kriza v arabskih zalivskih državah. (M. F.)
•	NA KRATKO:
■	IBM je pocenil nekatere osebne računalnike za 20 do 28 odstotkov. Računalnik PC junior, ki ga sicer ne izdelujejo več, se je pocenil z 999 na .725 dolarjev. Prenosni PC stane npr. zdaj 1950 dolarjev (prej 2595), pred časom pa se je ta računalnik že pocenil za 100 dolarjev.
■	Britanska hotelirska družba Grand Metropolitan bo investirala 400 milijonov francoskih frankov (približno 12 milijard dinarjev) za obnovitev svojih hotelov v Franciji.
■	Angleška naftna družba BP namerava kupiti dve kemični tovarni, in sicer ameriško Reich-hold Chemicals in angleško Me bon. Prva izdeluje plastične izolacije za električne kable, druga pa barve. S tem nakupom želi BP razširiti in preusmeriti svojo dejavnost.
■	Medtem ko glavnim evropskim proizvajalcem avtomobilskih plaščev lani prodaja ni šla dobro od rok, pa je evropska podružnica ameriške tovarne Firestone poslovala odlično in imela vse leto svoje proizvodne zmogljivosti polno zasedene. (J. P.)
Vrsta vprašanj, ki jih bodo v francoski javnosti najbrž razčiščevali še nekaj časa — vsaj do jeseni, ko bo skupščina razpravljala na podlagi poročila obrambnega ministra Hernuja o izvajanju zakona o programu razvoja oboroženih sil. V tem poročilu, ki je že v Palais Bour-bon, piše, da so bili glavni cilji, določeni za leti 1984 in 1985 doseženi »in da se bo zastavljeno delo nadaljevalo od 1986 do 1988«, toda brez podrobnejših podatkov ali napovedi mogočih sprememb zaradi zamud. Opozi-
Čestitka Dizdareviča
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je poslal Edvardu Ševardnadzeju ob izvolitvi za zunanjega ministra ZSSR brzojavko s prisrčnimi čestitkami. Izrazil je prepričanje, da se bodo odnosi prijateljstva in vsestranskega in enakopravnega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo tudi v prihodnje uspešno razvijali na skupnih temeljih.
Šef egiptovske diplomacije v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 2. julija (MTI) — V Budimpešti so se danes začeli pogovori med egiptovskim zunanjim ministrom Esma-tom Abdelmegidom in šefom madžarske diplomacije Petrom Varkonyijem. Kot so objavili, sta se ministra v prisrčnem ozračju pogovarjala o položaju na Bližnjem vzhodu in o miru in varnosti po svetu. Zelo ugodno sta ocenila razvoj madžarsko-egip-tovskih odnosov. Na obeh straneh so vnovič ponovili svoja stališča do Bližnjega vzhoda in razvoja položaja na tem koncu sveta.
23 let neodvisnosti Burundija
ALŽIR, 2. julija (Tanjug) -Burundi je včeraj praznoval 23-letnico neodvisnosti. V minulem razdobju je država dosegla na notranjem področju pomembne spremembe. V mednarodnih od nosih pa se Burundi kot članica OAE, OZN in gibanja neuvršče nih držav zavzema za krepitev miru, popuščanje napetosti in za medsebojno spoštovanje med državami.
cija, ki napoveduje za oktober vročo debato o obrambi — se je pretekli teden v svojem obrambnem programu potožila, da ne razpolaga z zadostnimi številčnimi podlagami. In glej, kot naročena sta se pojavila ta teden dva teksta, ki ju je mogoče uporabiti za argumentacijo proti vladni politiki.
Najprej je revija obrambnega ministrstva objavila kot članek
^OGLEDALO
»TESTAMENT«	PREDVO-
LILNA SPLETKA - general Jeannou Lacaze
povzetek predvajanja, ki je general Lacaze imel že 11. maja pred gojenci inštituta za visoke obrambne študije. Lacaze analizira izvajanje zakona o programu razvoja 1984—1988 in ugotavlja, da »so bila naročila iz poglavitnih programov v bistvu spoštovana«, čeprav »smo morali zmanjšati naše dejavnosti za približno pet odstotkov... Če bi se ta trend nadaljeval, bi ogrozil operativne sposobnosti naših oboroženih sil.«
General se v predavanju — članku zavzema med drugim za kemijsko orožje, za nevtronsko bombo, za vojaški prodor Francije v vesolje, za zračno kritje (francosko ali zavezniško), brez katerega bi bila nova F. A. R (sile za nagle akcije, 250 helikopterjev, 47.000 vojakov) neučinkovita, za protisatelitsko balistično raketo. Generalova izvajanja je mogoče razumeti bodisi kot lojalno razmišljanje bodisi kot projekcije kateregakoli poklicnega vojaka.
Hkrati s člankom pa objavlja tednik »Le Point« v največji številki pismo s podpisom »Sphynx« — Sfinga! Le-to je veliko zgovornejše in za njim seveda vidijo seveda generala Laca-zea. General pripisuje odgovornost za »črtanje« finančnih sredstev kabinetu obrambnega ministra, slabim napovedim za gospodarstvo in stroškom za operacijo v Čadu.
Pri tem ni nezanimivo omeniti knjige drugega anonimusa, nekega polkovnika Spartacusa, »Operacija Man ta«, po kateri je glavni grešnik za napake v čadski operaciji — general Lacaze kot operativni šef oboroženih sil__
Skratka, trdi Sfinga, vojskam Francije manjka v blagajni za nadaljnji, nujni razvoj 35 milijard frankov in posledice da bodo katastrofalne za prihodnost programov kot so jedrska izstrelka M-5 in SX, zmanjšanje predvidljivih jedrskih sil za 30 odstotkov, nagel padec števila operativnega letalstva (od 450 bojnih letal na 320), kopenskih sil na 800 oklepnikov namesto 1200, za četrtino manjša tonaža vojnega ladjevja in talko naprej. Docela drugačne številke od tistih petih odstotkov v »uradnem članku«.
• General Jeannou Lacaze dolguje svoje imenovanje prejšnjemu predsedniku, Valervju Gis-cardu D’Estaingu (1981), toda Francis Mitterrand ga je obdržal in mu namenil že omenjeno mesto »afriškega svetovalca«. Zvest tradicijam »la granite močite« — velike moKečnice francoske armade, se general nikoli ni javno oglašal in doslej velja, da je bil »Sfinga« — njegov vzdevek — lojalen sodelavec. V tradiciji armade pa je tudi, da je j konservativna, in tako tudi Lacaze, katerega izjave v članku so sorodne zamislim opozicije.
DIMITAR ČUDO, Nova Makedonija
Ali je Sfinga general Lacaze ali gre za mistifikacijo, ki po sodbah socialistični vladi naklonjenih komentatorjev nima drugega namena kot skvariti odnose med predsednikom in njegovim bodočim svetovalcem, gre za predvolilno izmišljotino ali pa je vse skupaj res?
Ne, pisma ni, general je človek, ki se ne ponižuje do žaljivk, piše današnji »Figaro«, obstaja pa generalovo zaključno poročilo obrambnemu ministru, ki je skladno s podatki »Sfinge«. V obrambnem ministrstvu »niso dobili nobenega pisma« in imajo vse skupaj za spletko sovražnikov doslej molčeče »Sfinge«. L’Humanite pa vidi v generalovem članku potrdilo, da je »francosko vojaško orodje zmeraj bolj usklajeno s kriteriji atlantskega pakta«.
JAKA ŠTULAR
Novo posojilo Jugoslaviji
WASHINGTON, 2. julija (Ta-njug) — Svetovna banka je odobrila Jugoslaviji novo posojilo za spodbujanje razvoja energetskih virov in za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, zlasti nafte; 92,5 milijona dolarjev je namenjenih našim gospodarskim organizacijam INA-Naftaplin, Nafta-gas in sarajevski združeni banki pod običajnimi pogoji svetovne banke. Kot je rečeno v obrazložitvi odločitve te banke, bodo iz teh sredstev financirali odkrivanje nafte in plina in spodbujanje proizvodne dejavnosti na tem področju v SR Hrvaški, SR BiH in SAP Vojvodini.
Irak izpustil 30 vojnih ujetnikov
BAGDAD. 2. julija (Tanjug)
—	Irak je danes izpustil 30 iranskih vojnih ujetnikov. Predstavnik zunanjega ministrstva v Bagdadu je izjavil, da so jih prek Rdečega križa izročili iranskim predstavnikom v Ankari. Iraška časopisna agencija IN A poroča, da so tako ravnali v skladu z ženevsko konvencijo iz leta 1949.
Večje sodelovanje z Albanijo
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug)
—	Albanija in Jugoslavija sta v štirih mesecih sklenili pogodbe za 105 milijonov dolaijev medsebojnih dobav, kar znese 87 odstotkov predvidenega. V pogodbah določeni jugoslovanski izvoz je dosegel vrednost 56,5 milijona dolarjev, uvoz pa 48,5 milijona. V istem razdobju so realizirali za okoli 40 milijonov dolarjev blagovne menjave ali 33 odstotkov predvidenega. Jugoslavija je izvozila za 81,8 milijona dolaijev, Albanija pa za 18,2 milijona, so objavili na današnji plenarni seji sekcije Gospodarske zbornice Jugoslavije za Albanijo.
Dirke s smešnimi avtomobili
PORTOROŽ, 2. julija — V četrtek popoldan se bo v Portoroža zbralo približno 20 udeležencev prireditve Smešni avto — »Funnj car«. Gre spet za vozila, ki jih njihovi lastniki preuredijo ali naredijo na kar se da bolj izvirne, zanimive in smešne načine. Prireditev bodo slovesno odprli v petek dopoldan v portoroškem avditoriju, popoldan pa bo v Luciji spretnostna vožnja. V soboto bo vozila najprej ocenjevala publika, in sicer med 10. in 11. uro na koprskem Ultmaijevem trgu, med 11. in 30 minut in 12. uro in 30 minut na izolskem ribiškem trgu in med 15. in 19. na portoroškem trgu Prekomorskih brigad. Po oceni posebne strokovne komisije bodo v nedeljo dopoldne v Portorožu razglasili rezultate. Za nagrado 99-krat po en teden počitnic na leto za dve osebi v enem od portoroških hotelov pa bodo sešteli tako rezultate glasovanja občinstva kot tudi strokovne žirije. Prireditve se bo spet udeležil tudi lanski zmagovalec iz Zvezne republike Nemčije, saj bo hkrati izkoristil tudi prvi teden nagradnih počitnic.
B. Š.
Halleyevemu kometu nasproti
KOUROU, 2. julija (AP) — Evropska vesoljska agencija je danes iz tega mesta v Francoski Gvajani izstrelila vesoljsko ladjo Giotto na prvi evropski medplanetarni polet, med katerim naj bi 1986. leta prišlo do srečanja z znamenitim Halleyevim kometom.
Izstrelitev je minila brez zapletov, z nekajminutno zamudo.
Če bo šlo vse po sreči, se bo Giotto, ki ga je ponesla v vesolje raketa Ariane, približal kometu na okoli 500 km, ga fotografiral in zbral podatke o njem. Srečanje naj bi bilo 13. marca 1986.
To je bila štirinajsta izstrelitev Ariane, katerih enajst prejšnjih posrečenih poletov jo je napravilo za tekmeca ameriškega vesoljskega projekta Shultle.
Obvestilo bralcem!
Naslednja številka Dela zaradi praznika izide v petek, 5. julija, v Ljubljani pa bo prva izdaja naprodaj že v četrtek, 4. julija zvečer.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 3. julij 1985
SLOVENIJA
Na Primorskem bo pretežno jasno, v notranjosti pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času bodo v notranjosti Se posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob obali 18, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu bo pretežno jasno, v notranjosti države pa deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo in posameznimi plohami ali nevihtami v popoldanskem času.
VREMENSKA SUKA
Frontalni val je preSel naSe kraje, za njim se nad srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega
KAKO KAŽE ZA ČETRTEK
Suho in toplo bo.
GORSKI SVET
Dopoldan bo precej jasno, popoldan spremenljivo oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami. Baza oblakov bo na višini 1600 m, pihali bodo zmerni severozahodni vetrovi. Temperatura na vi-Sini 1500 m bo okoli 15 stopinj, temperatura na višini 2500 m pa okoli 6 stopinj Celzija.
TEMPERATURA MORJA
Portorož 21,6, Rab 22,8, Split 24, Hvar 22,5, Hercegnovi 25,2, Budva 24,7 in Ulcinj 24 stopinj Celzija.
Temperatura Blejskega jezera 20 stopinj Celzija.
Vreme
in temperature dne 2. julija 1985 ob 14. uri

umammmasatomj

kraj	vreme	st.
Ljubljana	delno oblačno	21
Planica	ploha	19
Brnik	pret. jasno	25
Kredarica	zmer. oblačno	5
Maribor	zmer. oblačno	20
Murska Sobota pret. oblačno		19
Sl. Gradec	zmer. oblačno	21
Celje	delno oblačno	21
Novo mesto	grmi	16
Nova Gorica	delno oblačno	26
Portorož	delno oblačno	23
Reka	zmer. oblačno	24
Pulj	zmer. oblačno	26
Hvar	pret. jasno	26
Dubrovnik	pret. jasno	25
Zagreb	grmi	17
Beograd	zmer. oblačno	23
Sarajevo	pret. oblačno	25
Titograd	pret. jasno	29
Skopje	pret. jasno	29
Celovec	delno oblačno	22
Gradec	delno oblačno	21
Dunaj	zmer. oblačno	16
Benetke	delno oblačno	26
Milano	—	—
Genova	pret. oblačno	24
Rim	pret. jasno	27
Pariz	pret. jasno	23
Berlin	pret. oblačno	17
Stockholm	pret. oblačno	16
Moskva	oblačno	16
STANJE VODA 2. JULIJA 1985 OB 8. URI
VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 167, Sava Radovljica 93, Sava Šentjakob Sava Radeče 180, Sora Škofja Loka 132, Ljubljanica Moste 100, Savinja Laško 126, Krka Podbočje 114, Kolpa Radenci 93, Soča Solkan 294.
PRETOK v m3/s: Mura Gornja Radgona 208, Sava Radovljica 55,6, Sava Radeče 223, Sora Škofja Loka 14,6, Ljubljanica Moste 54,0, Savinja Laško 34,0, Krka Podbočje 49,1, Kolpa Radenci 21,7 in Soča HE Doblar 74.
TEMPERATURE v °C: Mura Gornja Radgona 14,4, Sava Radovljica 10,2, Sava Radeče 13,6, Sora Škofja Loka 12,2, Ljubljanica Moste 13,4 ter Savinja Laško 15,0.
Še o ledenikih
Ledenik se pomika po pobočju, kot bi tekel, to je ponavlja vse oblike tal, preko katerih teče, dela vijuge. Ledenik se tesno prilega neravni podlagi, kot da je vklenjen vanjo. V sredini se premika hitreje kot ob robovih. Zaradi tega nastanejo podolžne razpoke. Kjer je podlaga strmo nagnjena, nastanejo prečne razpoke, tam se celo lomi. Ob koncu ledenika, na njegovem čelu, se vse napetosti sproste. Na čelu se zaradi tega pahljačasto razprostre. Tu izdolbe čelno kotanjo.
Ledenik preteče v Alpah 0,1 S do 0,35 m na dan, himalajski ledeniki 15 m ali Se več, grenlandski ledenik celo 40 m. Hitrost gibanja je odvisna od množine ledu, od nagnjenosti pobočja in od temperature. Eden največjih ledenikov v Alpah je Mer de glace pod Mont Blancom. Dolg je nad 20 km, nastal pa je iz treh manjših ledenikov. Njegov led je debel približno 200 m.
Na hrbet ledenika padajo s pobočij različno veliki kosi kamnin. Nabirajo se ob robovih in ledenik jih nosi s seboj kot robno grobljo ali moreno proti dolini. Kosi imajo ostre robove. Če se združita dva ledenika, nastane iz dveh stranskih ena srediSčna groblja.
Ledenik se pri dnu topi. Posamezni kosi notranje groblje prihajajo s tem na dno. Tja pridejo tudi lahko zaradi regelacije (ponovnega zmrznjenja) ledu. S kosi kamnin, ki jih je led iztrgal iz podlage, sestavljajo talno grobljo.
Kosi se lomijo in tarejo med seboj in ob podlago. Pn tem se zaoblijo in dobe značilne raze. Nastanejo tako imenovani oraženci. Ledenik brusi tudi podlago. Kamnina je izbrazdana z vzporednimi praskami. Vse skale in griče, ki leže na njegovi poti, ledenik obrusi in značilno zaobli. Tako nastanejo grbine.
Zasedanje PLO v Tunisu
TUNIS, 2. julija (WAFA) -Izvršni odbor PLO se je včeraj sestal v Tunisu; sestanek je vodil predsednik odbora Jaser Arafat. Razpravljali so o grobem izraelskem ravnanju in o žrtvah palestinskega ljudstva, še posebej o razmerah v palestinskih begunskih taboriščih pri Bejrutu. Ugotovili so, da je zelo pomemben izreden arabski vrh, ki ga je predlagal Maroko, in da bi si morali bolj prizadevati ter obnoviti begunska palestinska taborišča in okrepiti odpor palestinskega ljudstva.
Izvršni odbor PLO je obravnaval tudi potovanje skupne jor-dansko-palestinske delegacije v Francijo, Italijo in Vatikan.
Preobrat na Cipru?
NIKOZIJA, 2. julija (Tanjug) — Kot vse kaže, je pričakovati, da bo prišlo na nemirnem ciprskem političnem prizorišču do senzacionalnega preobrata. Po pisanju ciprskega tiska sta se začela predsednik republike Kipri-anu in vodja desničarskega demokratskega zbora Klerides pogovarjati o koaliciji. Demokrat-' ski zbor je namreč skupaj s komunisti zahteval, naj predsednik Kiprianu odstopi, ker je kriv, da so pogajanja s ciprskimi Turki propadla, ker je ravnal v nasprotju z dogovorom vseh političnih prvakov ciprskih Grkov in ker je o reševanju ciprskega problema, kot ga še obtožujejo, odločal povsem sam, ne da bi se menil za mnenje večine.
-ISKRICE-
Umetnost je ljubosumna, človeka hoče vsega.
MICHELANGELO
Dobra volja med lepoticami
DINKA DELIČ, miss Jugoslavije (na levi) je skupaj z dvajsetimi lepoticami z vseh celin, ki na Floridi čakajo na izvolitev miss uni-versum, sodelovala pri snemanju za posebno televizijsko oddajo, ki bo na sporedu 15. julija, ko bo svet zvedel, katera Je najlepša med najlepšimi. Z Dinko Delič je na sliki najlepša Urugvajka Andrea Lopez.
Telesni stražar utegne biti ženska
da iščejo novega
Triindvajsetletna princesa DIANA, soproga britanskega prestolonaslednika Charlesa, utegne postati prvi član kraljeve rodbine, ki ga bodo varovale tudi ženske. Številni britanski časniki namreč pišejo, da lady Diana ni zadovoljna s svojimi štirimi telesnimi stražarji, češ da niso povsem primerni za to službo. Precej pa jih je objavilo tudi domnevo, da bodo novo »telesno stražarko« kraljičine snahe izbrali med 2508 policistkami Scotland Yarda.
Scotland Yard je potrdil novico, telesnega stražarja za Kensingtonsko
palačo, kjer živita Charles in Diana. Sporočil je tudi, da morajo biti kandidati za to delovno mesto inteligentni, da morajo tekoče govoriti več tujih jezikov, da morajo biti odlični strelci, da morajo biti mlajši od trideset let in neporočeni (zaradi pogostih potovanj). Predstavniki policije niso odgovorili na vprašanje, ali bodo med kandidati tudi ženske. Možnosti menda so, saj vlada pri njih glede zaposlovanja »enakopravnost spolov«.
Odškodnina za neprijaznost
YVONNE HAWKINS, triinštiridesetletna britanska fizi-čarka, je dobila od obrambnega ministrstva čisto spodobno odškodnino, ker so jo pristojni na jedrski podmornici »odstranili z objekta« samo zato, ker je ženska. Yvonne Havvkins je zaposlena na admiraliteti, po službeni dolžnosti pa je pregledovala sonarje na jedrski podmornici Turbulent. Cez nekaj ur je stopil k njej oficir in ji ukazal, naj podmornico zapusti, »ker za ženske na njej nimajo posebnih prostorov«. Posadko podmornice sestavlja 97 mornarjev in oficirjev. Hawkinsova se je seveda takoj obrnila na sodišče za varstvo pravic, in to z obrazložitvijo, da je bila že večkrat na podmornicah, da je na njih delala in da so jo vselej zelo lepo sprejeli. Obrambno ministrstvo je potrdilo odločitev sodišča, da je Hawkinsova doživela »neprijetnosti pri delu«, in ji zato odmerilo nekaj sto funtov odškodnine.
Kritika in protikritika
GIAN CARLO MENOTTI, štiri- * insedemdesetletni ameriški skladatelj italijanskega rodu, ustanovitelj (leta 1957) festivala »Dveh svetov« v S pole tu in njegov dolgoletni umetniški vodja, je bil letos ostro grajan. Kritika je letošnji festival označila za »banalen in dolgočasen«; doslej so na njem vselej uprizarjali novitete, med drugim tudi dela Tennesseeja Willi-amsa in Ezro Pounda, letos pa so na programu same znane stvari. Vmešala se je tudi Puccinijeva založba Ri-cordi in prisilila vodstvo festivala, da je spremenilo režijski koncept opere »Dekle z zahoda«. Avstralski režiser Bruce Beresford je namreč prišel na izvirno zamisel in krčmo, v kateri je glavna junakinja Minnie obdana z robatimi moški, spremenil v bordel. Končalo se je s kompromisom; nekaj najbolj nedvoumnih prizorov so »omilili«.
Menotti pa je zagrozil lokalnim politikom — ki so po njegovem prepričanju povsem nesposobni, saj ne »zmorejo zgraditi niti enega hotela za obiskovalce festivala« — da prihodnje leto sploh ne bo prišel v Spoleto. Res pa je, da se zadnje čase ukvarja predvsem z vodenjem vzporedne prireditve v ZDA, »American Spoleto-Festivala«.
Maratonska kazen
Dvajsetletni UMBERTO DE LA TORRE iz Los Angelesa je bil zaradi maščevanja, ki ga je priredil stricu, obsojen na 625 let zapora. Vrhovno sodišče je mladeniču izreklo takšno maratonsko kazen zato, ker je septembra 1982 podtaknil v hotelu Dorothy Mae požar, v katerem je umrlo 24 ljudi, med njimi 11 Umbertovih sorodnikov. Požigalec je izjavil, da ga je stric — lastnik omenjenega hotela — naznanil policiji, češ da razpečava mamila, zato se mu je hotel maščevati ...
Leteča Kitajka
YANG YOUXIANG, štiridesetletno kmetico iz vasi Liao-qiao v pokrajini Hubei, je na poti z njive ujel vrtinčast vihar, ki je ruval drevesa in dvigal strehe s hiš. Yang Youxiang je tekla domov pod odprtim dežnikom in prav to je bilo krivo, da je naredila krajše potovanje po zraku. Veter jo je dvignil nekaj sto metrov visoko in jo nosil več kot pol kilometra daleč čez reko Jiuda, nato pa jo je rahlo položil na trato. Agencija Zhonguo Shinhen poroča, da je bila Yang sicer poškodovana, vendar ne od pristanka na trdih tleh, ampak od toče. Zdravnik ji je dal prvo pomoč, nato pa se je lahko vrnila na delo.
PA ŠE TO
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
★ ★★★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 3. JULUA 1985
LETO XXVII • ŠT. 153 • CENA 35 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
Foto: Zoran
l oščimo borcem, delovnim ljudem in občanom ob 4. juliju!
Andrej Gromiko novi državni poglavar SZ
Na položaju zunanjega ministra je Gromika zamenjal novi član politbiroja Edvard Ševardnadze — Gorbačov član prezidija vrhovnega sovjeta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 2. julija — Ob precejšnjem presenečenju vseh prisotnih je danes vrhovni sovjet ZSSR za novega šefa sovjetske države izbral Andreja Gromika, člana politbiroja CK KPSZ in dolgoletnega ministra za zunanje zadeve, ki se v sovjetski politiki (in diplomaciji) pojavlja že več kot štirideset let. S tem je bila namreč pretrgana nekajletna praksa, ki jo je 1977. uveljavil Leonid Brežnjev — da je generalni sekretar CK KPSZ hkrati tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta.
Kakorkoli je že bila izvolitev Gromika prvi hip presenetljiva, je obenem tudi logična, kajti s tem se je le potrdil velik ugled in vpliv dolgoletnega sovjetskega diplomata in državnika, ki se je začel v ospredju sovjetske politike opazneje pojavljati že kmalu po smrti Leonida Brežnjeva in ki je po zadnjih kadrovskih spremembah na vrhu prevzel eno od osrednjih mest v partijskem in državnem vodstvu.
M. Planinc danes v Moskvi
Na obisk jo je povabil sovjetski premier Nikolaj Ti-honov
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednica ZIS Milka Planinc bo jutri odpotovala na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Povabil jo je sovjetski premier Nikolaj Tihonov. S tem bo vrnila obisk sovjetskemu premieru, ki se je mudil v Jugoslaviji marca 1983. To je bil nov prispevek k razvoju uspešnega in vsestranskega sodelovanja na dolgoročnih temeljih.
Pričakovati je, da bo tudi tokratno srečanje med premieroma dragocena spodbuda za jugoslovan-sko-sovjetsko sodelovanje. Na obisk predsednice ZIS Milke Planinc v Moskvi je mogoče gledati tudi v luči trdnega razvoja odnosov med državama, ki pomenijo zelo važno komponento jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti.
DANES V DELU
2.	stran:
•	Za zdaj ni strahu pred mlečno poplavo.
•	Mikavna šola slovenščine.
3.	stran:
•	Neustreznost dvojnih meril pri uresničevanju človekovih pravic.
•	Nova papeževa enciklika ni polemična. kot so pričako-vali.
m Jerzy Urban: Nov poraz opozicije.
Stran: 4
•	Sredi junija so na nekaterih odsekih magistralnih in regionalnih cest v Jugoslaviji začele veljati omejitve prometa za tovorna vozila s priklopniki oziroma polpriklop-niki, katerih največja dovoljena masa presega pet ton.
•	Dve tretjini obutve bo Alpina letos prodala na tuje.
8. stran:
•	Na rokometnem turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« v Tivtu je v polfinalni skupini Jugoslavija A premagala naše mladince s 35:24 (16:13).
•	Vodo in milo tudi na železniško postajo.
VREME DANES
Jasno bo.
Kombajni letos na polja z zamudo
Žetev se bo začela pozneje zaradi slabega vremena — Vse potrebno pripravljeno
MURSKA SOBOTA, 2. julija — Letos bodo zaradi slabega vremena prišli na pomurska pšenična polja kombajni precej pozno. Kmetijci predvidevajo, da se bo žetev pričela šele okrog desetega julija. Vse pa kaže, da za razliko od prejšnjih let tokrat ne bo več težav z mehanizacijo in gorivom.
»V minulih letih smo imeli ob tem času v zvezi z žetvijo vedno kup nerešenih stvari — od razdeljevanja bonov za gorivo, oskrbe z nadomestnimi deli za kombajne, do pomanjkanja veziva za bale. Letos je položaj bistveno drugačen, vse potrebno je že pripravljeno, zato večjih težav ne pričakujemo,« nam je dejal vodja komercialne soboške kmetijske zadruge Panonka Ervin Pitz, podobno pa velja tudi za ostale pomurske zadruge in družbene kmetijske organizacije.
Družbene organizacije imajo trenutno dovolj lastnih kombajnov, na zasebnih njivah pa bo delalo tudi nekaj sto kombajnov v zasebni lasti. Razpoložljive zmogljivosti so dovolj velike, dobro pa je preko soboškega Agro-servisa. Potrošnikove trgovske mreže in poslovalnic Agrotehnike ter Poljoopskrbe poskrbljeno tudi za nadomestne dele za domače kombajne Zmaj. Sami bodo morali čez mejo hoditi po nadomestne dele le zasebniki, ki imajo rabljene kombajne tuje izdelave. Tudi servisna služba je za tiste, ki nimajo organiziranega lastnega vzdrževanja, pripravljena pri Agroservisu v Murski ( Soboti. V času žetve bo delovala od 6. do 20. ure vsak dan. Brez omejitev bo moč dobiti gorivo za vso mehanizacijo. Petrol pa bo zagotovil tudi potrebne količine goriva za dosuševanje pridelka v sušilnicah.
Vse je pripravljeno tudi v In- j tesovem tozdu Mlinopek v Mur- j ski Soboti, ki naj bi letos z druž- | benih in zasebnih njiv v Pomurju ; odkupil 27.000 ton tržnih presež- i kov pšenice in rži.
Pomurske kmetijce sedaj skrbi samo še vreme — če bo še naprej slabo, bo žetev precej pozna, poleg tega pa zaradi razmočenih njiv in poležanega klasja zelo počasna.	JOŽE POJBIČ
Javil se je pobudnik
Praznično za 4. julij
V počastitev dneva borca so v Celju pripravili tridnevno srečanje borcev in mladine Jugoslavije — Osrednja slovesnost na Igmanu pri Sarajevu
LJUBLJANA, 2. julija — Dan borca bodo po vsej Sloveniji in drugod po državi proslavili nadvse slovesno. Prebivalci soboške in lendavske občine se bodo zbrali 4. julija pri domu borcev in mladine na Vaneči, v radgonski občini bo več srečanj borcev, ljutomerska osrednja proslava pa bo v soboto popoldne na Grlavi.
do praznik proslavili v Stražun-
Ptujčani se bodo zbrali v četrtek pri lovskem domu v Brezovcu pri Cirkulanah v Halozah, Ormožani v krajevni skupnosti na Tomažu, kjer bodo sporne -
• SARAJEVO, 2. julija (Ta-njug) — Letošnja osrednja proslava v počastitev dneva borca bo 4. julija na Igmanu pri Sarajevu. To bo hkrati sklepna prireditev 15. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki se jih udeležuje okoli dvajset tisoč starešin, od teh okoli tisoč starešin iz drugih republik in pokrajin. Na velikem ljudskem zborovanju bo govoril član predsedstva SFRJ Branko Mikulič.
nik, ki je doslej stal v središču kraja, prenesli pred kulturni dom in ga tamkaj ponovno odkrili.
Lenarčani se bodo zbrali 7. julija v obnovljenem kulturnem domu v Selcih, Mariborčani bo-
r
Spi
napadov v Španiji
BEJRUT, 2. julija (AP) - V Bejrutu je danes neznanec po telefonu sporočil, da je za včerajšnje napade na predstavništva treh letalskih družb odgovorna »organizacija zatiranih«.
V Sloveniji ni nobenega primera bolezni AIDS
LJUBLJANA, 2. julija -Odgovorni predstavniki Univerzitetnega zavoda SR Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo. Inštituta za mikrobiologijo medicinske fakultete, Univerzitetne klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Onkološkega inštituta v Ljubljani izjavljajo, da v Sloveniji doslej ni dokazanih primerov bolezni AIDS. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo ni dobil nobene prijave o obolenju ali sumu nanj.
Tako so ugotovili na sestanku, ki ga je sklical republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, ker so sredstva javnega obveščanja prinesla vest, da so v Sloveniji prvi primeri bolezni AIDS. Sestanka so se udeležili predstavniki zdravstvenih delovnih organizacij in inštitutov, ki so zadolženi za odkrivanje, spremljanje, diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni.
Strokovnjaki so zagotovili, da bodo še naprej strokovno nadzirali možnosti pojava te bolezni pri nas in, če bo treba, tudi primemo ukrepali.
skem gozdu v četrtek.
Celjani so danes slavnostno pričakali delegacije iz 27 občin vseh republik in pokrajin, ki se bodo udeležile devetnajstega srečanja borcev in mladine Jugoslavije. Tako bodo letošnje praznovanje dneva borca v mestu ob Savinji združili s proslavo 50-let-nice zleta Svobod in medobčinskega srečanja borcev in mladine. V počastitev zlatega jubileja velike kulturnopolitične manifestacije, ki jo pripravljata Zveza sindikatov Slovenije in občinski sindikalni svet, bo osrednja prireditev v četrtek ob 11. uri pred dvorano Golovec. Govoril bo predsednik RS ZSS Marjan Orožen. V Muzeju revolucije bodo odprli spominsko razstavo in sobo F. Leskoška-Luke. Zvečer bo slavnostna akademija v Narodnem domu.
Na Jesenicah bodo v sredo popoldne odkrili spominsko ploščo v Rogljevi ulici — v spomin na vse padle z območja KS Mirka Petka Roglja. Zvečer bo osrednja proslava, v četrtek pa pohod ob spominskih obeležjih v Plav-škem rovtu, Zakamnih, Planini pod gorico in Prihodih. Spomin-
• RADATOVIČI, 2. julija -Tradicionalno obeležje dneva borcev v hrvaškem Zumberku, ki vsako leto privabi številne borce, domačine in druge goste, bo letos na sam praznični dan v Radatovičih. Letošnja proslava, ki jo bodo pripravili pionirji osnovne šole v Radatovičih in tukajšnji lovci, bo še posebej slovesna, saj bo z njo Žumberak, ki je med NOB celil rane številnim slovenskim in hrvaškim brigadam in ki je koval bratstvo in enotnost med našimi narodi, proslavil 40-letnico zmage nad fašizmom.
ske proslave bodo tudi na Sedu-cah nad Bovjem ter na Hrušici, na Poljanah nad Jesenicami pa bo v četrtek 10. tradicionalni piknik za težje invalide jeseniške občine.
Prebivalci Slovenske Bistrice se bodo za praznični dan zbrali pri Treh žebljih na Osankarici,
V Zasavju bo največja proslava v Zagorju, kjer bodo 4. julija ob 9. uri odkrili sedem doprsnih kipov predvojnim revolucionarjem in narodnim herojem. V Pi-šecah bo srečanje starejših krajanov, v Dobovi pa bo zaigrala budnico godba na pihala Loče.
Spominsko obeležje bodo odkrili tudi pri slapu Boka na Bovškem, v spomin na branilce se-
verne meje kobariške republike oktobra 43. Na četrtkovi slovesnosti pa bo govoril borec Gradnikove brigade Franjo Bavec-Branko.
Prireditve ob dnevu borca se bodo v obalnokraških občinah zvrstile že v sredo. V koprski občini bo osrednja proslava jutri zvečer na Titovem trgu, v sežanski občini pa bodo borci krajevne organizacije iz Kozine—Hrpe-lij pripravili srečanje z zamejskimi borci v četrtek v iovski koči.
Četrtemu juliju posvečamo 5. stran.
S predlogom o njegovi izvolitvi za predsednika prezidija je pred poslanci vrhovnega sovjeta nastopil Mihail Gorbačov, ki je opozoril, da zahteva sedanjo »odločilno obdobje v razvoju Sovjetske zveze nekoliko drugačno personalno organizacijo sovjetskega vodstva in da CK KPSZ in prezidij menita, da naj to funkcijo prevzame Andrej Gromiko.«
Vzrok za spremembo sedanje prakse je pojasnil med drugim s tem, da so pred deželo pomembne naloge na gospodarskem področju, da se pripravlja nova redakcija partijskega programa, ki naj bi dala Sovjetski zvezi strateško usmeritev za bližnjo in daljno prihodnost in da je treba marsikaj spremeniti tudi v upravnem sistemu dežele. Po mnenju centralnega komiteja naj bi se zaradi tega generalni sekretar CK KPSZ posvetil predvsem partiji — »strnitvi vsega partijskega članstva, njihovi mobilizaciji za nove naloge in hitrejši tehnološki razvoj celotnega sovjetskega gospodarstva«.
Vrhovni sovjet je predlog Gorbačova soglasno sprejel in Andreja Gromika kot novega predsednika prezidija nagradil z burnim aplavzom. Gromiko se je najprej posebej zahvalil Gorbačovu za tople besede, ki jih je izrekel na njegov račun, potem pa tudi delegatom, ki so ga izvolili na to pomembno politično funkcijo.
Ker je bil Gromiko do sedaj tudi prvi podpredsednik sovjetske vlade in minister za zunanje zadeve (to funkcijo je opravljal vse od leta 1957), ga je vrhovni sovjet zatem takoj razrešil vseh teh dolžnosti in za novega ministra imenoval Edvarda Šavard-nadzeja, ki je na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja, na katerem je odstopil, kot je znano, Grigorij Romanov, napredoval v polnopravnega člana politbiroja CK KPSZ.
Ficko odslužil
KRAGUJEVAC, 2. julija (Tanjug) — Konec leta bodo v Zavodih »Crvena zastava« nehali izdelovati »zastavo 750«. Na trakovih tega vozila, »zastave 101« in »zastave 128« z letno zmogljivostjo
90.000	avtomobilov bodo poslej proizvajali »jugo 55 GV« in »GVX« za ameriški trg. Stoenke in »zastave 128« bodo proizvajali na dosedanjem traku »juga« z zmogljivostjo
40.000	vozil na leto.
V Zastavi poudarjajo, da bodo te spremembe možne brez večjih zamenjav opreme, ker so si vozila po konstrukciji zelo podobna.
Sovjetska zveza je tako v zadnjih dveh dnevih doživela kar tri pomembne kadrovske spremembe, saj je tudi imenovanje Ševar-nadzeja za zunanjega ministra svojevrstno presenečenje. Pred meseci se je namreč govorilo, da bi utegnil v primeru Gromikove-ga napredovanja njegov položaj zasesti Anatolij Dobrinin, sedanji veleposlanik v Washingtonu.
Vrhovni sovjet ZSSR je na današnjem zasedanju izvolil tudi novega člana prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR — to je postal Mihail Gorbačov. (Več na 3. strani) DANILO SLIVNIK
Čestitka Gromiku
BEOGRAD, 2. julija (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je v imenu predsedstva poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andreju Andrejeviču Gromiku brzojavko, v kateri mu je čestital ob njegovi izvolitvi na to dolžnost. Med drugim je tudi izrazil zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama na temelju skupaj sprejetih načel in izrekel prepričanje, da je krepitev takega sodelovanja v trajnem obojestranskem in širšem interesu.
NASTOPNI GOVOR — Novi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andrej Gromiko. (Telefoto Reuter)
Na rimskem letališču preprečili katastrofo
RIM, 2. julija (UPI) — Predstavniki rimske policije so sporočili, da je zastoj pri prenašanju prtljage v tranzitnem delu mednarodnega letališča Fiumicino preprečil pravo katastrofo oziroma eksplozijo podtaknjene bombe v letalu družbe Iberia, ki je včeraj odletelo iz Rima v Madrid. Bomba je sinoči eksplodirala v letališki zgradbi ter ranila 15 delavcev in uslužbencev. Preiskava je pokazala, da je bila torba z bombo »pozabljena« v tranzitnem oddelku za prtljago in puščena za današnji polet Alitalie proti Madridu. Policija za zdaj ne poroča, od kod se je torba vzela. Medtem se je redakciji agencije UPI v New Yorku oglasil neznanec in sporočil, da je bombo podtaknila »organizacija za osvoboditev Kašmirja«, ki se bori za neodvisnost te indijske države, naseljene pretežno z muslimani.
Predvsem gospodarstvo
Slovesen sprejem Radovana Vlajkoviča v Tanzaniji — Tri dni intenzivnih pogovorov s predsednikom Nyererejem, večinoma o gospodarskih problemih
OD NAŠEGA DOPISNIKA
DAR ES SALAAM, 2. julija — Ves politični vrh Tanzanije, državni in partijski funkcionarji so pod vodstvom Juliusa Nyerereja sinoči sprejeli predsednika jugoslovanskega predsedstva Radovana Vlajkoviča in delegacijo, ki je prispela v Dar es Salaam z uradnega obiska v Mozambiku.
Prav tako je opozoril na krepitev enotnosti in ugleda neuvrščenih v gibanju, v katerem »ima Jugoslavija vodilno vlogo
Ta obisk je deloven in prijateljski. Voditelja obeh držav bosta tri dni izmenjavala mnenja, večinoma o gospodarskih problemih sveta in Afrike ter o krepitvi dvostranskega sodelovanja, pri katerem bodo seveda imeli največjo vlogo gospodarski odnosi. Iz zdravic obeh predsednikov na večerji, ki jo je tanzanijski gostitelj priredil za jugoslovanskega gosta, izhaja pravzaprav enaka raven, na kakršni Tanzanija in Jugoslavija ocenjujeta zdajšnji politični in ekonomski trenutek sodobnega sveta. Predsednik Nyerere pa je posebej opozoril na »negativno stališče«, s kakršnim države Severa in njihove denarne institucije spremljajo prizadevanja Juga, ki poskuša zagotoviti bolj pravično gospodarsko ureditev.
Po besedah tanzanijskega predsednika svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in evropska sedmerica še naprej ohranjajo ideološko stališče do ekonomskih problemov. »Skoraj popolnoma zanemarjajo hude probleme držav v razvoju.« Ny-erere je obsodil politiko zavlačevanja dekolonizacije Namibije, ko je spregovoril o problemu afriškega juga, podobna stališča pa je izrazil v svoji zdravici tudi Radovan Vlajkovič, ki je to doslednost pri podpiranju namibijskega ljudstva v boju za osvoboditev imenoval doslednost v lastnem boju za svobodo in neodvisnost.
Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je kar najbolj ostro obsodil »razglasitev tako imenovane začasne vlade Namibije kot drastičen poskus režima v Pretorii, da v nasprotju s stališčem velikanske večine sveta prepreči uveljavljanje elementarne pravice namibijskega ljudstva«.
Pričakovati je, da bo tanzanijski voditelj, ki je najbolj vnet pobudnik predloga, da bi Afrika
na naslednjem vrhu OAE sredi julija utrla pot strategiji že sprejetega načrta o ekonomski enotnosti, podrobneje obvestil Vlajkoviča o uresničevanju lagoške-ga delovnega načrta. Oba voditelja sta si zatem ogledala obrat Vozila Gorica, kjer sestavljajo prikolice, ki jih Tanzanija tako potrebuje, in se pogovarjala z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Vlajkovič bo v sredo odpotoval v Zambijo.
DRAGAN STEFANOVIČ
Delova ekipa v Mariboru
MARIBOR, 2. julija — Ekipa novinarjev uredništva Dela se je danes oglasila v Mariboru, kjer so jo zanimala predvsem vprašanja turizma, krajevnih skupnosti ter raziskovalnega dela in razvoja mariborskega gospodarstva, obisk v Mariboru pa je bil tudi možnost za posredovanje koristnih pobud, saj so Delovi novinarji občane pričakali v prostorih krajevne skupnosti Rotovž. Najbolj zanimiv del tega delovnega Delovega obiska v Mariboru pa je bila otvoritev računalniško vodenega distribucijskega centra rezervnih delov v TAM, kjer lahko na posebni liniji v četrt ure konservirajo okrog 20 večjih delov avtomobila (na sliki). O slednjem več na 4. strani. (M. K., foto: Aleš Černivec.)
Libanon je zaskrbljen zaradi odločitve ZDA
Ameriška administracija se je odločila »kaznovati« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve ameriškega letala
BEJRUT, 2. julija (Tanjug) — Libanonska politična in poslovna javnost je v skrbeh zaradi sklepa ameriške administracije, da odločno »kaznuje« Libanon zaradi 17-dnevne ugrabitve boeinga 727 ameriške dražbe TWA in da je bejrutsko letališče »izolira«, če ne celo povsem zapre kot »leglo svetovnega terorizma«.
Tako si namreč tukaj razlagajo izjave, v katerih State Department, pomočnik predsednika Reagana za državno varnost Robert MacFarlane in državni se-
• BONN, VVASHTNGTON, 2. julija (Tanjug) — Večina ameriških talcev, ki so jih predvčerajšnjim v Libanonu izpustili, je danes odpotovala v ZDA, kjer jih bo nocoj sprejel predsednik Reagan, deset od 39 pa jih bo odpotovalo domov »v zasebnih aranžmajih«.
Šef ameriške vojaške bolnišnice v VViesbadnu dr. Robert Gil-more je pred odhodom talcev sporočil, da so »telesno in duševno zdravi«.
kretar George Shultz napovedujejo nekakšno »transportno in gospodarsko blokado« majhnemu, že povsem opešanemu Libanonu, ki so ga razdejale desetletna državljanska vojna in številne izraelske agresije, ki so postala
že »rutinske« in redne, kakor se židovski državi zahoče, hkrati pa ni ne konca na kraja notranjih razprtij in »vojne do zadnjega diha« med verskimi in etničnimi skupnostmi.
Kot šoki prihajajo iz Washing-tona iz ure v uro nove grožnje in sklepi.
Najprej je State Department napovedal »zakonske in diplomatske akcije za osamitev mednarodnega letališča v Bejrutu«. Davi so objavili sklep ameriške vlade, da libanonski nacionalni letalski družbi MEA in čarterskemu prevozniku TMA prepovedo pristajati na ameriških letališčih. Hkrati je MacFarlane izjavil, da bodo ZDA »odločno obračunale s terorizmom« in da bo prvi na vrsti Libanon. Zaradi tega, je bilo rečeno, bo ameriško ladjevje pod vodstvom jedrske letalonosilke »Nimitz« ostalo v vzhodnem Sredozemlju v bližini libanonskih teritorialnih vodah.
Krivci za tragedijo v Bruslju
LONDON, 2. julija (Tanjug) ~ Liverpoolska policija je danes obvestila javnost, da je odkrila 14 ljudi, ki so povzročili nedavno tragedijo na bruseljskem stadionu Heysel, v kateri je izgubilo življenje 38 ljudi. Policija pravi, da so to »ključne osebnosti«, katerih fotografije so prejšnji petek objavili vsi britanski časopisi, da bi lahko javnost pomagala pri njihovi identifikaciji.
Izzivalce so po zaslišanju izpustili, ker proti njim še
nihče ni
vložti
obtožnice
toda policija budno pazi nanje.
Tukaj so že večkrat poudarili, da bodo britanske oblasti tesno sodelovale z belgijskimi, da bi krivce ene naj večjih tragedij, kar se jih je kdaj pripetilo na nogometnih stadionih, doletela zaslužena kazen. Pričakovati je, da bo Belgija zahtevala njihovo izročitev.
DELO ★ II. — stran 7
Ajdovsko gospodarstvo: malo možnosti za mlade strokovnjake
Komunisti so opozorili, da je splošna slika o gospodarstvu dobra, razlike med organizacijami pa velike — Letošnji izvoz je spodbuden
AJDOVŠČINA, 2. julija — Komunisti se ne bi smeli zadovoljiti z ugotovitvami, da ajdovsko gospodarstvo nima večjih težav in ne izgub, temveč bi se morali več dogovarjati, kaj je treba še narediti na vseh področjih. Tako je poudaril eden izmed razpravljalcev na volilni seji ajdovske občinske konference ZKS, na kateri so govorili o delovanju občinske organizacije komunistov v preteklem štiriletnem obdobju.
Ena glavnih tem razprave na seji. na kateri je sodeloval tudi sekretar prededstva CK ZKS Miha Ravnik, je bila prav dejavnost ajdovskih komunistov pri uresničevanju nalog za učinkovitejše gospodarjenje, ob tem pa za vsebinsko temeljitejše načrtovanje razvoja. Komunisti so ugotavljali, da ajdovsko gospodarstvo pestijo številne težave, med katerimi je zagotovo najbolj občutno izjemno naraščanje obresti, vendar jih očitno dokaj uspešno premaguje. To kažejo tudi letošnji gospodarski rezultati. Kot je povedal predsednik ajdovske občinske skupščine Grozdan Šinigoj, nobena delovna organizacija ne bo imela izgube ob polletju. Proizvodnja povsod teče brez zastojev. Najbolj
Na Obali voda še zmeraj po stari ceni
Predlog Rižanskega vodovoda še ni potrjen — Do konca avgusta ne bo spremembe
KOPER, 2. julija - Vodarina za' omrežje, ki ga oskrbuje Rižanski vodovod, se s 1. julijem ni povečala. Negotovost o spremembi cene za vodo je med porabniki vzbudila vest, da so delegati skupščine obalne skupnosti za vodno oskrbo na seji, ki je bila prejšnji četrtek, sprejeli predlog Rižanskega vodovoda, da se s 1. julijem cena porabljenega kubičnega metra vode poveča za 51 odstotkov.
Kot je povedal Ludvik Veleč iz Rižanskega vodovoda, je sklep skupščine obalne skupnosti za vodno oskrbo le osnova za to, da predlog o podražitvi obravnava in potrdi tudi izvršni svet skupščine obalne skupnosti, ki je pristojen za urejanje cen komunalnih storitev. Le-ta predloga Rižanskega vodovoda še ni obravnaval, kajti po republiškem dogovoru bo morala Zveza komunalnih skupnosti Slovenije najprej pripraviti analizo o spremembah cen komunalnih storitev. Tako se vsaj do konca avgusta voda na Obali ne bo podražila.
I. U.
spodbudni pa so, kot kaže, izvozni rezultati. Po podatkih iz petih letošnjih mesecev znaša pokritje uvoza z izvozom 126 od-stokov. Z izvozom so delovne organizacije ustvarile 9,3 odstotka celotnega prihodka, kar je več kot v preteklih letih.
V razpravi so znova opozorili na osnovno značilnost v ajdovskem gospodarstvu, in sicer, da I je splošna slika gospodarstva ugodna, razlike med posameznimi delovnimi organizacijami pa velike. Tovarna pohištva Lipa je ustvarila kar polovico izvoza (na konvertibilnem trgu) vsega ajdovskega gospodarstva, tekstilna tovarna Tekstina pa polovico vse akumulacije.
Prihodnji razvoj odločno načrtujejo tudi samo v nekaterih de-
lovnih organizacijah: Lipi, Tek-stini, Tovarni poljedelskega orodja Batuje, Splošnem kovinskem podjetju in še ponekod.
• Na volilni seji ajdovske občinske konference ZKS so razrešili dosedanjega sekretarja predsedstva OK ZKS Ivana Vodopivca, ki odhaja v sozd Vipa. Za novega sekretarja pa so izvolili Dušana Žorža, vodjo enote novogoriškega temeljnega sodišča.
Komunisti so opozorili na premajhno pozornost, ki jo v gospodarstvu in sploh v občini namenjajo kadrovski politiki in poudarili, da gospodarstvo za zdaj še nima takih programov, ki bi pomenili odpiranje novih delovnih mest predvsem za mlade in za strokovnjake.
SLAVICA CRNICA
jana
Obnova ceste do Grudnice
MOST NA SOČI, 2. julija — Most na Soči, ki je središče ene največjih krajevnih skupnosti na Tolminskem, saj šteje 11 naselij in ima več kot 1600 prebivalcev, je tudi stičišče številnih različnih interesov ljudi. Poleg nekaterih skupnih problemov, med katerimi je gotovo najhujši premajhna osnovna šola, je namreč na dnevnem redu sestankov mostarske krajevne skupnosti vedno veliko problemov najbolj odročnih krajev. Letos bo krajevna skupnost vse sile usmerila v obnovo doslej neprevozne poti do zaselka Grudnica, za prihodnje leto pa načrtujejo telefonske priključke v osmih mostarskih vaseh. Na Mostu na Soči (na sliki), kjer bodo konec tega meseca odprli novo samopostrežno trgovino, pa si prizadevajo zgraditi tudi pokrita avtobusna postajališča. (Foto: Katja Roš)
S prenovo Pirana zamujajo Goriškim opekarnam spet
** grozi družbeno varstvo
Člani občinskega IS so poudarili, da so bile naloge preširoko zastavljene, interesi pa premalo usklajeni — Letos po konkretno zastavljenem programu
PIRAN, 2. julija — Številnim dosedanjim razpravam o tem, kako naj bi čim hitreje in učinkovito prenovili zgodovinsko zaščiteno mesto, se je pridružila še razprava članov občinskega izvršnega sveta, ki je razgalila marsikatero dosedanjo slabost na tem področju. Predvsem pa je potrdila, da so o tem, kako se lotiti učinkovite prenove mesta, v piranski občini še zmeraj premalo usklajeni.
Po mnenju Antona Mikelna, ravnatelja medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo Piran, v občini s prenovo zamujajo predvsem zaradi neorganiziranosti in neopredeljenosti temeljnih nalog. Po mnenju Elvina Koreliča, predsednika občinskega izvršnega sveta, pa so v občini doslej vse preveč zamujali zaradi preširoko zastavljenih nalog, namesto da bi pozornost usmerili v postopno, pa čeprav posamično | prenovo mesta in v zbiranje de-namih virov. Kakorkoli že medtem ko so po drugih slovenskih krajih uspeh prenoviti precejšen del zaščitenih starih mestnih jeder, so v Piranu o tem bolj razpravljali. Nekaj stavb so sicer uspeli prenoviti, vendar sistema prenove niso zastavili dovolj celovito. In zdaj šele zbirajo izkušnje, ki so si jih nabrali v Škofji Loki. Ptuju, Mariboru, Ljubljani itd. Po mnenju Antona Mikelna
denar ne more biti tak problem, saj so druge občine v marsikaterem oziru še revnejše, v Piranu-pa imajo celo to prednost, da jim pri prenovi lahko v dobršni meri pomaga tudi turistično gospodarstvo. Kakorkoli že je današnji sestanek občinskega izvršnega sveta deloval neuglašeno, pa bi lahko pomenil prelomnico, s katero bi morali napraviti konec dosedanjim razhajanjem in napakam ter čimprej nadomestiti zamujeno.
Delavci Projektive — inženiringa Komunalnega podjetja Piran in medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo so namreč pripravili program temeljnih strokovnih opravil v zvezi s prenovo mesta v tem letu. S tem so hoteli povsem konkretno opredeliti tako čas kot nosilce posameznih nujnih del, da bi prenova stekla nekoliko resneje. Tako bi morali že letos dopolniti sana-
cijski načrt mesta (ta načrt je presplošen urbanistični dokument pa tudi zakonodaja se je v zadnjih petnajstih letih spremenila), do konca leta naj bi izdelali tudi srednjeročni program prenove mesta (tu naj bi določili temeljne naloge, prednostni vrstni red izvajanja in možne denarne vire), izdelali naj bi družbeni dogovor o prenovi Pirana, s, čimer naj bi uredili financiranje prenove in uskladili različne interese, izdelali naj bi osnovno dokumentacijo (konservatorski program za kare ob Prvomajskem trgu, kare ob Tartinijevem trgu in kare ob Ulici svobode) ter dokumentacijo za območje Punte. Še letos naj bi izdelali ureditveni načrt in razrešili vrsto pravno-lastninskih vprašanj, ki bi se pojavile ob tako zasnovani prenovi... Zanimivo je, da so za te naloge po aprilskih cenah predvideli vsega 7,1 milijona dinarjev stroškov. Morali pa bi ustrezneje povezati strokovnjake, ki delajo na tem področju ter dodatno plačati delo posebne strokovne službe (dva arhitekta, en pravnik, en referent).
BORIS ŠULIGOJ
S tem naj bi kolektivu pomagali, da bi do konca izpeljal dolgoročni sanacijski program - Samoupravne razmere so se poslabšale BUKOVICA, 2. julija — V delovnem kolektivu Goriških opekam, v katerih je nekaj več kot 500 zaposlenih, in v novogoriški družbenopolitični skupnosti v teh dneh znova razpravljajo o predlogu, da bi ponovno uvedli ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Goriške opekarne, njenem tozdu Keramix in delovni skupnosti skupnih služb. Glavni razlog zanj je, pomagati temu kolektivu, da bi uspešno dokončal dolgoročni sanacijski program.
PO SLOVENIJI
Grajski večeri v Štanjelu navdušili Kraševce
ŠTANJEL, 2. julija — »Odziv gledalcev oziroma obiskovalcev je bil izreden, presenetil je celo organizatorje,« nam je rekla Adriana Konjedič, ena od tistih članov kultumoumetniškega društva »Klasje«, ki s svojo dejavnostjo daje poseben pečat kulturniškemu utripu v tem čudovitem kraju. Sredi minulega meseca so se namreč pričeli »Grajski večeri« na dvorišču gradu Štanjel. V nedeljo, 16. junija, je na prvem večeru nastopilo osem pevskih zborov iz Primorske in zamejstva, pet dni kasneje sta z enodejankami nastopili KUD »Klasje« in amatersko gledališče »Ruj« iz Sežane, v nedeljo, 23. junija, so v Štanjelu nastopili godbeniki iz Divače oziroma Kopra, minulo nedeljo pa je bil na grajskem dvorišču še prijeten glasbeni večer z nastopom MPZ »Vasilij Mirk« iz Proseka-—Kontovela, harmonikaškega orkestra Glasbene matice iz Trsta. Grajske večere bodo prizadevni organizatorji zaključili konec tedna, ko bo v Štanjelu nastopil MPZ iz KUD »Franc Zgonik«. Dokaz, da so omenjeni večeri zelo priljubljeni, je že dejstvo, da je bilo doslej že okrog 1500 obiskovalcev. Pa tudi na zaključni prireditvi, 6. julija, ko bo nastopil omenjeni pevski zbor (dan prej bo na sporedu predstava »Vdove Rošlinke«) pričakujejo vsaj 400 obiskovalcev. (D. G.)
Mladinski raziskovalni tabor na sečoveljskih solinah
SEČOVLJE, 2. julija —. Koprski klub mladih raziskovalcev bo v okviru gibanja znanost mladini pri zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije 4. julija začel peti mladinski raziskovalni tabor na, območju sečoveljskih solin. Gre za začetek prvega od letos predvidenih enajstih mladinskih raziskovalnih taborov v Sloveniji. Predvidevajo, da se ga bo udeležilo približno 20 dijakov in študentov iz več slovenskih krajev, predvsem tistih, ki se usmerjajo na področje biologije, kajti letos bodo
raziskovali le naslednja področja: ptice, male sesalce, plazilce, dvoživke in hidrofavno. Tabor naj bi trajal deset dni in bi pomenil nadaljevanje raziskav, ki so jih na tem izjemnem dobrih 600 hektarov velikem prostoru mladi opravili že v predhodnih letih. Da tak mladinski raziskovalni tabor ne pomeni pretiranega stroška za družbo, pač pa lahko veliko pomeni morebitnim bodočim znanstvenikom, pove že podatek, da sta piranska in koprska raziskovalna skupnost prispevali za organizacijo tega, vsega 100 tisoč dinarjev, da jim bo nekaj živil podarila portoroška Droga, za prenočišča pa bodo šotore in drugo posodili koprski taborniki. (B. Š.)
Okoli 700 dijakov in študentov želi delati čez poletje
POSTOJNA, 2. julija — Na postojnskem mladinskem servisu, ki organizira sezonsko zaposlovanje mladih iz cerkniške, logaške, postojnske in sežanske občine, se je za različna dela v juliju prijavilo okoli 700 srednješolcev in študentov. Zanimanje mladih za delo med počitnicami je letos še večje kot lani. Kljub temu pa na mladinskem servisu računajo, da zlasti v avgustu ne bodo mogli zadostiti vsem potrebam delovnih organizacij, ki bi potrebovale približno toliko prijavljenih kot v juliju. Največ mladih bo delalo v gostinstvu, Perutninskem kombinatu Pivka, na Javoru in Kartonaži Rakek. Zanimivo je, da mladi ne odklanjajo nobenih, niti najtežjih fizičnih del. Želijo le, da bi v čimkrajšem času zaslužili dovolj za počitnice, na uro pa dobijo od 150 do 250 dinarjev. (M. T.)

Znano je, da družbeno varstvo v tej delovni organizaciji traja že dve leti, in sicer od konca julija 1983. Ze pred tem pa je novogoriška občinska skupščina tak ukrep sprejela za tozd Kera-mix — Tovarno keramičnih talnih ploščic. Tovarna je začela poslovati 1976. leta, nedokončana naložba, slabi gospodarski rezultati, večanje izgube in zapleteni notranji odnosi pa so bili vzroki za zunanjo družbeno pomoč od novembra 1980 do konca julija naslednjega leta. Kljub ukrepu družbenega varstva pa so se odtlej gospodarske in samoupravne razmere v Goriških opekarnah slabšale. V Keramixu niso dosledno uresničevali sanacijskega programa, zato se je pred dvema letoma v sanacijo vključila delovna organizacija Salonit Anhovo.
V poriških opekarnah in no-
vogoriški družbenopolitični skupnosti zdaj ugotavljajo, da so s tako obliko sanacije dosegli načrtovane rezultate. Uresničili pa niso enega pomembnejših ukrepov, in sicer združitve novogoriške Industrije gradbenega materiala, torej delovnih organizacij Salonita Anhovo, Goriških opekarn in solkanske industrije apna. Z združitvijo, proti kateri se je lani novembra izrekla večina delavcev teh treh ozdov, bi namreč lahko še učinkoviteje izpeljali dolgoročni sanacijski program v Goriških opekarnah.
Zato naj bi ukrep družbenega varstva in z njim seveda pomoč vodstvenih in drugih strokovnjakov Salonita Anhovo pravzaprav podaljšali še do konca marca prihodnjega leta, ko se bo iztekel tudi rok za uresničitev dolgoročnega sanacijskega programa
SLAVICA CRNICA
V četrtek dan Mebla
NOVA GORICA, 2. julija -Delovni kolektiv Mebla, ki ima več kot 3100 zaposlenih, praznuje dan Mebla hkrati s praznikom borca, 4. julija. Tako se bodo tudi tokrat meblovci zbrali v četrtek na slavnosti, ki jo bodo pripravili pri tovarni. Najprej pa se bodo sestali člani delavskih svetov vseh 19 tozdov na slavnostnih sejah, na katerih bodo podelili priznanja najprizadevnejšim delavcem in nagrade jubilantom, popoldne pa bo osrednja proslava z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pevski zbor Mebla, mešani pevski zbdr Topničar s Trnovega in člani Primorskega dramskega gledališča. Na proslavi bodo tradicionalna priznanja dobili letošnji Meblovi nagrajenci in izbran inovator leta. Danes pa so ob prazniku kolektiva v Meblu že odprli razstavo umetniških fotografij novogoriškega ustvarjalca Rafaela Podobnika.
MO|	Ml	te	s. c. ROl v
acf/
to poletje v emoni cenejši za
30%!
Alpi pomarančna krema 100 g 44,73 din		Alpi pomarančna krema 25 g 13,26 din		Alpi krema »extra« 100 g 55,93 din |
				
Alpi		Alpi		Alpi
z rižem		z rižem		z lešnikom |
90 g		25 g		100 g
44,03 din		12,51 din		62,93 din |
Alpi
z lešnikom 30 g
1 8,83 din
©
Alpi
s kakavom 100 g
51,73 din
emona ljubljana
s svojimi trgovskimi organizacijami
DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85 - DELO - KOMPAS - poletje 85
DELO - KOMPAS POLETJE 85 - 5. KOLO
14 TEDNOV: BOGATE NAGRADE BRALCEM
Sodelujte v naši nagradni igri. Danes objavljamo drugi in tretji del kupona 5. kola. ki je znak naše akcije Delo - Kompas — poletje 85. Sestavljenko nalepite na dopisnico ali pa kupon vložite v kuverto, priložite odgovor na nagradno vprašanje, ki ga bomo zastavili v petek ne pozabite napisati še ime, priimek in naslov, ter vse skupaj pošljite na naslov:
Delo - Kompas - poletje 85, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, Titova 35.
Upoštevali bomo le tiste kupone. ki bodo v našem uredništvu v ponedeljek. 8. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v torek. 9. julija. Čaka vas pet bogatih nagrad:
1.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Dubrovniku (zasebne sobe) — darilo Kompasa
2.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hercegnovem (zasebne sobe) — darilo Kompasa
3.	Enotedensko letovanje za 1 osebo na Rogli — darilo Kompasa
4.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hotelu Pohorje, Slovenj Gradec — darilo Kompasa
5.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Marina Trogir (zasebne sobe) — darilo Kompasa
6.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
7.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
8.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
Mostarji potrebujejo hotel
Na Mostu na Soči so začeli turizem razvijati na ljubiteljski ravni — Sedanji hotel ima premalo postelj, pa tudi sicer ne ustreza več potrebam
MOST NA SOČI, 2. julija — Na Mostu na Soči so se turizma lotili nekoliko drugače, kot je pri ras običaj. Graditi so ga začeli na ljubiteljski osnovi, pri ljudeh. Domala v vsakem od okoli 200 gospodinjstev Mosta na Soči in bližnjih vasi imajo vsaj po enega ljubiteljskega turističnega delavca, ki se po svojih močeh trudi, da bi bil kraj privlačnejši, prijetnejši za vsakdanjo ali občasno bivanje v njem. Na ramenih teh zagnancev pa sloni tudi ena največjih poletnih turističnih prireditev pri nas, mostarska »Noč na jezeru«, ki si jo vsako leto ogleda po več tisoč ljudi od vsepovsod.
Ljubiteljska turistična dejavnost Mosta na Soči pa ima precej skromno zaledje gostinskih objektov. Velika pridobitev za kraj je v zadnjem času sicer bila naložba gostilničaija Ivana Šterka, ki je nad jezerom zgradil novo gostišče. Prijetni sta tudi stari gostilni Vuga in Skrt, edini, ki sta se ohranili od sedmih predvojnih gostinskih hiš v tem kraju. Izredno lepo lego pa ima tudi mostarski hotel s 36 turističnimi posteljami. Vse to pa žal ne zadošča, da bi kraj turistično zaživel tako, kot si zaradi svojih izrednih naravnih lepot zasluži.
Kaže, da je sedaj na potezi Kompas, katerega enota je tudi hotel Soča na Mostu na Soči. I^trebne bodo precejšnje naložbe, kajti mostarska hotelska hiša, takšna kot je
sedaj, ne ustreza več potrebam sodobnega turista. »Hotel ima predvsem premalo ležišč, njegov prenočitveni del pa je tudi sicer bolj slabo opremljen. Kopalnico ima le deset sob, so pa še druge pomanjkljivosti,« je povedal Marko Peternel, poslovodja hotela Soča. Kljub
• Nagrade za akcijo DELO — KOMPAS - »POLETJE 85« so prispevali: GORENJE, Titovo Velenje, HP KOLINSKA, Ljubljana, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, ASTRA, blagovnica Bežigrad, ELEKTROTEHNA, Ljubljana, LIP -Bled, ALPINA Žiri, ISKRA DELTA, Ljubljana.
majhnemu številu postelj pa ima mostarski hotel največjo restavracijo v tolminski občini. »Pod streho lahko spravimo 300 ljudi, zapribliž-no toliko pa je prostora tudi na našem vrtu. Precej pohval je deležna tudi hotelska kuhinja,« je Marko Peternel razložil zakaj se organiza-toiji večjih prireditev na Tolminskem najraje oglašajo pri gostincih
na Mostu na Soči.
Medtem ko se na Kompasu pripravljajo na naložbe v razširitev in posodobitev hotela, pa ljubiteljski turistični delavci uresničujejo svoje načrte. »Poleg vrste pobudniških akcij, s katerimi smo želeli spodbuditi turistično dejavnost v spodnjem delu Tolminske, smo se letos odločili Še za nekaj naložb v ureditev okolja Mosta na Soči. Izdelali smo načrt za naravno kopališče na Idrijci, ki ga bomo letos ob pomoči nekaterih gostinskih organizacij delno izpeljali. Soške elektrarne pa so pripravile načrt utrditve brežin jezera, okoli katerega že urejamo peš poti in dostope, ki jih bodo veseli
predvsem ribiči,« je začeta dela naštel podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rado Taljat. »Ker v kraju ni večjih delovnih kolektivov, ki bi nas denarno podprli, si pač največ pomagamo s prostovoljnim delom. Na »Noč na jezeru« se nas okoli 25 najbolj zagretih pripravlja celo leto, na dan prireditve pa pritegnemo k sodelovanju več kot 600 ljudi,« je razložil predsednik turističnega društva iz Mosta na Soči Rajko Skrt. Krajani Mosta na Soči pa so lani za svoja prizadevanja za oživitev turizma zaslužili televizijski turistični nagelj.
KATJA ROS
• GORENJE - eden največjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov z mednarodnim kakovostnim nivojem; 60 odstotkov izdelkov izvažamo na zahtevna, tehnološko visoko razvita tržišča. Proizvodi GORENJE nosijo ateste in znake za kakovost več kot 20 držav sveta. Veliko centralno skladišče rezervnih delov in široko razvejena servisna mreža. Popravilo aparata najkasneje v 3 dneh, za zamrzovalnike v 48 urah. Dežurna servisna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih.
MALI GOSPODINJSKI APARATI, KI SO NAGRADE V AKCIJI DELO - KOMPAS - »POLETJE 85«, SO TUDI IZDELANI V GORENJU.
Darilo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo - Kompas - poletje '85 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete tudi eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so: Jana, Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin, Moj mlkro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali eno od nagrad pokrovitelja akcije Kompas Jugoslavija. Drugo nagrado pa bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi.
Nagradi tega tedna sta:
1.	Tridnevno Kompasovo srečanje za 29. november za 1 osebo
2.	Dvodnevni izlet v septembru na Vis Nagradi nista vnovčljivi niti prenosljivi.
NAROČILNICA
"•3KS?
Ime in priimek.......................'...................
Ulica, zaselek, hišna št................................
Poštna št.......... pošta...............................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če po štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
ČGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana (»DELO poletje 85«)
J. P. Bastid—M. Martens
Lov na senco
slabšem primeru ga torej Jacquot pozna imkom Gosselin. Toda nikoli, nikoli ga
33. nadaljevanje
»No,« je pomislil Toutblanc, »to mu lahko povem.«
»Vedite, daje doktor Jacquot kroničen uživalec opija. Ko sem ga osebno zasliševal, se je neke noči prebudil iz sanj, ki so bile še posebej dramatične: v njih gaje zasledoval neki Bijart...»
»Bigeard. general?«
»Ne. Ne general. Neki Bijart pač. Neki Bijart, ki je potem postal Sorel in ki hoče njegovo glavo ... In nato. po preobratu, ki je v sanjah tako pogost, je on, Jacquot, začel zasledovati Bijarta na Pariškem sejmu. Skratka, blodna pripoved brez velikega pomena. Jacquot je narkoman. Kakršnekoli te so njegove odlike, je kot človek, ki je vdan mamilom, proti svoji volji prisiljen, da se srečuje z dvomljivim svetom prodajalcev mamil. Zaradi tega smo ga obdržali v priporu.«
Potrkalo je na vrata.
Bil je natakar. Ceremonialno jima je postregel in se nato diskretno umaknil.
Njegov mali balet je dal Gosselinu priložnost, da se je pomiril in skoraj udušil strah, ki mu ga je zbudilo Toutblancovo razkritje. Jac-quot ga je poznal samo s priimkom Bijart. V skrajnem primeru ga morda pozna tudi kot Gosselina, če je po naključju naletel na njegovo fotografijo v regionalnem tisku. A to je malo verjetno... Prav, vzemimo najslabšo možnost in recimo, da je videl fotografijo in da je spoznal svojega nekdanjega pacienta. V naj-
s pri-ne bi
mogel poznati kot Sorela.
En sam človek je poznal ta priimek. Človek, ki se lahko zanj še zanima: Sthaurer. In Gosselin je začel slutiti mahinacijo. O Sthaurerju je vedel vse. On ga je oblikoval, dobro je vedel, česa je sposoben. Pogledal je policaja.
»Jacquot je torej narkoman. Hud udarec za Lelievra. Kaj boste storili?«
V njegovem glasu je bila ravno prava mera malomarnosti in nož za ribe je sukal mojstrsko.
»Oh, še naprej ga bom zasliševal. Jutri bo bolj svež. Morda nam bo povedal, kje se oskrbuje. Potem se bom še natančneje pozanimal za zveze njegove pacientke gospodične Millot. Tudi ona se je sukala v čudnih krogih. Vse to se morda povezuje ...«
»Mislite?«
»Vse je mogoče, gospod Gosselin. Vsekakor lahko za zdaj napredujemo le v to smer. Bolje kot nič. Sicer pa poznate naše metode. Potrpežljivi smo in oklenemo se najmanjšega indica. Nikoli ne veš...«
Odprla sta tretjo steklenico šampanjca.
»Ubogi Jacquot! Kljub vsemu ga ne boste zadrževali v nedogled?«
Toutblancu se ni mudilo. Zdaj je on na vrsti, da čaka na nasprotnikovo potezo, in Gosselin se je tega zavedal. Trdo igro je igral. Privoščil si je torej majhen premor.
»Kaj bi vas veselilo naprej? Sir ali pa kar desert? Čudovit ledeni sufle s čokolado imajo.«
»Bil bi za sufle.«
Gosselin je pozvonil. Prišel je natakar, sprejel naročilo in neslišno izginil.
»Vidite, na ugled najinega prijatelja Lelievra mislim. Že zločin ga je hudo prizadel in če se bo zvedelo še to, da je njegov družabnik narkoman, si klinika ne bo več opomogla.«
Toutblanc ni odgovoril. Nastala je tišina. Dobila sta desert. Gosselin se je trudil z njim, vendar se mu je zdelo, da požira slamo. Toutblanc je začutil, da je prišel trenutek, da preide v akcijo.
»Razumem vašo vznemirjenost, dragi gospod. Obljubljam vam popolno diskretnost.«
Gosselinov obraz se je sprostil, vendar si je rekel, da to ni dovolj, da mora dobiti več. Začel je z žametnim glasom.
»Ali je res nujno, da ga zadržite za zapahi? Saj ne bo zbežal, stari bedak. Pustite mu njegov opij in dobite ga v roke, kadar le hočete . . .«
Pomolčal je, posrečilo se mu je, da se je nasmehnil.
»Tako ga bo lahko Lelievre brez težav stisnil v kot. Torej bo popolnoma vaš.«
»Pa smo tu,« je pomislil Toutblanc. »Ta malopridnež hoče, da izpustim Jacquota zato, da bi ustregel njegovim prijateljčkom.«
Zdaj sta srkala kavo. Gosselin je čakal, nakazal je linijo, zdaj je bilo na drugem, da se pusti speljati. Sicer se bo moral vrniti k Vivi-aniju in temu bi se rad izognil.
Toutblanc je razmislil. Prikimal je in počasi rekel:
»To ni nemogoče. To sicer ni zelo zakonito in na daljši rok veliko tvegam, če se bo zvedelo, da se nisem docela posvetil morebitni zvezi, obetajočemu členu .. .«
Umolknil je, spet je srknil kavo. Gosselin bi prisegel, da je komisarjeva skodelica prazna. Udobno se je naslonil na naslonjalo majhnega divana, prevlečenega z granatnim žametom, ki je v minulih letih služil vse drugačnim razigranostim . . . Zdaj bodo sledila pogajanja, daj-dam, to je teren, ki ga pozna, to je njegov teren. Ta komisarček je navsezadnje dovolj odprt: to je znal subtilno poudariti.
Dorothy Eden
U objemu tujin
38. nadaljevanje
»Ne, ni ti treba iti. Ne bo ti ugajalo.« Prehitro jo je skušal odvrniti. Skušal je skriti strah. Milton in Mary bosta v svojem avtomobilu, ki je posebej prirejen za Miltonov voziček in je z njim dovolj prostora le še za voznika in v sili morda še za eno osebo. Luke bi torej v svoj avtomobil vzel Lolo. Seveda bi bila Abby čisto odveč. Še pred petimi minutami ji je zatrjeval, da ga na Lolo veže le »vljudno« prijateljstvo.
Abby je preveč prizadelo, da bi jokala.
»Ne bi prenesla streljanja na kenguruje. Vseeno bi rada šla z vami. Nikoli še nisem bila tam.«
»Pusto, prazno in skrivnostno je. Zlasti še v tem letnem času. Sploh ti ne bi bilo všeč.« Luke je pogledal na uro. »Čas je, da greva, da ne zamudiva pihanja svečk.«
»Luke, zakaj si se tako spremenil?«
Videla je preblisk v njegovih očeh, v trenutni nepazljivosti ga je izdal pogled. Izražal je hudo trpljenje. Abby ni bila presenečena, saj je bila prepričana, da ji prikriva nekaj hudega. Že v naslednjem hipu je njegov obraz spet prekrila maska in z narejenim presenečenjem je rekel:
»Spremenil? Sem se res? Saj me prej nisi nikoli videla v mojem naravnem okolju. Tak sem kot Avstralec. Če ti tak nisem všeč, imaš pač smolo.« Nasmehnil se je mladostno in očarljivo, njegov nasmeh pa se ni izražal v očeh. Čisto brez razloga se je spet spomnila besed, ki ji jih je šepetal na poročno noč: »Skušaj razumeti.. .«
Vendar je bilo to preveč zanjo, zato se je nehala truditi, da bi ga razumela.
★ ★ ★
Deirdre je odprla zavoj in zavpila od veselja. S prstom je prevrnila lutko in ko se je zagugala sem in tja, je navdušeno rekla:
»A ni srčkana! Mamica, a ni srčkana! Poglej, če jo zadosti močno porinem, stoji na glavi.«
Res, lutka v obilici spodnjih kril je za kratek trenutek res obstala na glavi. Nato pa sunkovito zletela nazaj in se vrtoglavo zagugala.
Abby se je počutila, kot bi se sama gugala z glavo navzdol. Kajti nihče ni gledal Deirdre, ki je prvič pokazala naravno otroško veselje. Vsi so gledali Abby, ki je darilo prinesla.
In vsi so vedeli. Prepričana je bila, da so. Ali pa so se nalezli Loline in Lukove napetosti. Še celo kot božično drevo okrašena gospa Moffat-tova je nepremično obsedela, njeni prsti se niso več poigravali s kičastimi ogrlicami.
Nato je Lola kar se da ravnodušno rekla: »Kaj nismo včeraj nekje že videli to igračo?« Če jih malo pred tem ne bi ohromil trenutek molka, kot je ohromil malo deklico na gugalnici, nikoli nihče ne bi pomislil, da je kaj narobe.
»Da, saj veš, tam v tisti sobi na Kings Cros-su,« je Abby ravno tako mimo odgovorila. »Se spominjaš, da mi je bila všeč? Že takrat sem si rekla, da bom šla nazaj in jo kupila Deirdre za rojstni dan.«
»In ... Je bilo vse v redu?« je rekla Lola.
Abby se je prisilila, da je pogledala Luka. Končno je morala ugotoviti, na čigavi strani je: na njeni ali na strani te čudne družine s-še bolj čudnimi skrivnostmi. Njegov obraz pa je bi) prazen, le njegov pogled je bil mračen. Morda je bil jezen nanjo, ker je prelomila obljubo. Morda je bil zaskrbljen. Nikakor pa ni bil prestrašen. Ne, Luke se ni l^al. V njej se je
prebudil ponos in prisiliti se je morala, da je ostala tako mirna kot Lola.
»Popolnoma v redu. No, ne čisto, ker je gospod Mitchell umrl. Čudno naključje, kajne? In ženska, ki je delala v njegovi pisarni, zdaj dela pri gospodični Court, ki ima trgovino z oblekami. Pravzaprav se mi je za trenutek zazdelo, da je ona gospodična Court.«
»Ne bodi neumna, Abby. Čisto očitno je bilo, da je leta in leta delala pri tovarnarju igrač. Imela je srečo, da je tako hitro našla drugo delo. Saj je že včeraj rekla, da bo stari gospod zdaj zdaj umrl.«
»Se pogovarjamo o neznani ženski ali o tej čudoviti igrači,« je rekel Milton s svojim običajnim stisnjenim in napetim glasom. »Kaj je res važno, kje jo je Abby kupila? Očitno je Deirdre všeč in to je za Abby lep uspeh.«
Potrudil se je, da se je kar se da očarljivo nasmehnil. Čeprav je to očarljivost le redko uporabljal, mu je bila zaradi nje Mary slepo podvržena.
»To je nekaj čisto drugega,« je rekla Deirdre, ki je z obrazom med rokami opazovala majhno gugajočo se postavo. »Ni koristno. Sovražim koristna darila.«
»No, to je pa slab poklon zame,« je rekla Lola. »Sinoči sem mislila, da ti je nova obleka kar všeč.«
»In jaz sem ti dala tisto lepo ogrlico,« je rekla gospa Moffat zvončkljaje in cingljaje. »Ne bi mogla reči, da je to darilo koristno, vseeno pa se mi zdi, da si razočarana.«
»Oh, ogrlica!« je rekla Deirdre.
»Deirdre, kako nevljudna si z babico!« je jezno rekla Lola. »Ogrlica ti je bila všeč. Saj veš, da ti je bila. Vsa darila so ti bila. Čeprav je Abbyno najbolj domiselno. Kaj takega, Abby, da si šla nazaj v tisti prostor. Najbrž te je od strahu kar kurja polt oblivala.«
>
8. stran ★ DELO
ŠPORT IN ŠAH - KRONIKA
Sreda, 3. julija 1985
BP na Dolenjskem in v Beli krajini
18. šampionat v kolesarstvu bodo slovesno odprli drevi ob 18. uri v N. mestu — Jutri prvi start
NOVO MESTO — Drevi ob 18. uri bo član predsedstva zvezne konference SZDL dr. Marjan Rožič na glavnem novomeškem trgu slovesno odprl 18. balkansko prvenstvo v kolesarstvu. Slovesnost, na kateri se bodo predstavile tudi vse sodelujoče reprezentance — Bolgarije, Romunije, Grčije. Turčije in Jugoslavije — bodo popestrili godba Milice iz Ljubljane ter artisti na kolesih iz ČSSR. V četrtek ob 10. uri bodo v Metliki prvi štartali mladinci v ekipni vožnji.
prvenstva povedal pomočnik zveznega selektorja za mladince Ciril Krhlikar. »Sposobni so doseči vsaj drugo mesto. V ekipi bodo vozili Janez Božič (Krka),
Balkansko kolesarsko prvenstvo Champronnat balkamoue de cydtsme
Cmomek. Menka. fvfc\o mesto 4 -7 VK 1985
Valter Bonča (Sloga, Id), Alek-sandar Milenkovič (Bg) in Saša Stojanovič (Čukarički, Bg), rezerva je Avrel Kovač iz suboti-škega Spartaka«.
S. D., O. G.
BAKOP — tako so bolj zvočno poimenovali naj večjo kolesarsko in eno izmed največjih športnih prireditev doslej na Dolenjskem in v Beli Krajini — bodo v petek, 5. t. m., nadaljevali člani z ekipno vožnjo na 100 km
BP 1980—1984
1980	(Kranj, Jug) - člani: 1. Jugoslavija; 1. Lozev (Bolg). 5. Boroviča-nin (Jug); mladinci: 1. Jugoslavija; 1. Čerin (Jug).
1981	(Gabrovo, Bolg) - člani: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija; 1. Romasc-umu (Rom), 3. Čerin (Jug); mladinci: 1. Jugoslavija; 1. Lampič (Jug).’
1982	(Polana Brasov. Rom) — člani: 1. Bolgarija. 3. Jugoslavija; 1. Ka-nelopulos (Gr). 2. Pavlič (Jug); mladinci: 1. Jugoslavija. 1. S. Papež
(Jug)
1983	(Konva. Tur) — člani: 1. Jugoslavija; 1. Kclcsidis (Gr), 7. Čerin (lug); mladinci: 1. Bolgarija. 2. Jugoslavija: 1. Petrov (Bolg), 2. S. Papež (Jug)
1984	(Atene. Gr) - člani: 1. Bolga-rija. 3. Jugoslavija; 1. Kclcsidis (Gr), 5. S. Papež (Jug); mladinci: 1. Bolgarija. 2. Jugoslavija; 1. Petrov (Bolg), 2. Tajmajster (Jug).
(dva kroga po 50 km od Novega mesta do Kostanjevice in nazaj; štart ob 14.30). V soboto, 6. t. m. ob 9. uri bo na sporedu posamična dirka mladincev na 122 km dolgi progi med Metliko, Črnomljem in Gradcem, prvenstvo pa bodo končali člani s posamično vožnjo na 162 km (9 krogov po 18 km na relaciji N. mesto-—Otočec—Ratež—Slatnik—N. mesto), ki se bo začela v nedeljo ob 9. uri.
»Naši mladinci so dobro pripravljeni«, je pred četrtkovo prvo preizkušnjo 18. balkanskega
Madžara še vodita
KOPER — V nadaljevanju mednarodnega prvenstva Jugoslavije v jadranju v olimpijskem razredu »479« so opravili tretjo in četrto regato. Ob izredno ugodnih vremenskih razmerah sta sc v tretji odlično odrezala koprski posadki Maljevac—Cerkvenik in Kosmina-Sosič, v četrti pa sta še tretjič zmagala Madžara Nyari-
-	Koles.
Rezultati — 3. regata: 1. Maljevac-—Cerkvenik 0. 2. Kosmina—Sosič (oba Jadro) 3. 3. Wascotto—Driolli (lt) 5.7. 4. regata: 1. Nyari —Koles (Mad), 2. Maljevac—Cerkvenik ... 4. Kosmina—Sosič. Skupno: I. Nyari-
-	Koles (Mad) 10. 2. Maljevac—Cerkvenik 16. 3. Bonacin—Mandič (Mornar) 24.4 4. Kosmina—Sosič 25.
JOŽE KREFT
Uspeh koprskih jadralcev
KOPER — Na veliki mednarodni tradicionalni jadralni regati v Logo di Garda (Italija) v razredu »optimist« so v konkurenci 150 jadralcev iz Italije, Švice, ZRN in Jugoslavije jadralci Jadra dosegli imeniten uspeh. Tretjič zaporedoma so osvojili lovoriko »srebrni optimist«. Med posamezniki je zmagal Koprčan Tomaž Čopi in tudi to jc bila tretja zmaga Jugoslovanov, saj je pred njim dvakrat zmagal Jure Orel._
1 Čopi (Jadro Koper) 5.7,2. Landi (Italija) 5,7, 3. Hohkciner (Avstrija) 10, 4. Dcržek (Jadro Koper) 13.
JOŽE KREFT
Lovci iz Posavja prvi v kombinaciji
MURSKA SOBOTA - V organi-zaciji zveze lovskih družin Prekmurja je bilo na strelišču v Rakičanu republiško prvenstvo lovcev v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in premično tarčo merjasca. Tekmovanja se jc udeležilo več ko 100 lovcev iz vse Slovenije.
Rezultati: glinasti golobi — ekipe: 1. Prekmurje 138,2. Ljubljana 137,3. Gornja Radgona 136 golobov; posamezniki; 1. Šekoranja (Posavje) 48,2. Kralj (G Radg) 48. 3. Koritnik (Po-sav) 48: tarča srnjaka — ekipe: 1. Ljubljana 1258. 2. Ljubljana II 257.3. Nova Gorica 257; posamezniki: 1. Grobelnik (Mb) 92, 2. Končan (Lj) 90. 3. Verbinc (Lj) 90; tarča merjasca
-	ekipe 1. Celje II 204, 2. Celje I 192, 3. Posavje 191; posamezniki: 1. Razboršek (Ce) 76, 2. Koritnik 75, 3. Pavlovič (oba Posavje) 75; kombinacija: 1. Posavje 713, 2. Celje 701, 3. Ljubljana 697. FERI MAUČEC
Kljub razlikam v pogledih so zdaj stvari le bolj jasne
Na posvetu predsednikov telesnokultumih skupnosti seje razprava sukala predvsem o skupnem programu
LJUBLJANA, 2. julija — Posvet predsednikov telesnokultumih skupnosti občin z vodstvom TKS Slovenije sicer ni odpravil vseh nesporazumov in razlik v pogledih na problematiko načrtovanja srednje in dolgoročnega razvoja, še zlasti dilem v zvezi z združevanjem sredstev za skupni program telesne kulture na ravni republike, marsikaj pa je zdaj vendarle jasnejše.
Nobenega dvoma ni, da se je na nedavni seji obeh zborov skupščine zataknilo predvsem zaradi dveh predlogov: bistveno povečanega zduževa-nja sredstev za skupni program po ponujeni projekciji v osnutkih srednjeročnega plana razvoja telesne kulture v Šlovcniji in samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah telesnokultumih skupnosti občin v obdobju 1986-90, še bolj pa predloga o razdelitvi letos razpoložljivih sredstev za posodabljanje oziroma usposabljanje športnih centrov republiškega pomena. Obe zadevi sta take narave, da terjata veliko smisla za skupno in vzajemno, predvsem pa tudi zelo jasne in trdne informacije in tudi skrbneje pripravljeno sejo skupščine. Če je mogoče soditi po razpravi na današnjem posvetu je bilo tudi dejstvo, da so pripravljale! nedavnega zbora storili nekaj nepotrebnih napak, vzrok, da je prevladala nekakšna ozkost, ki se je na koncu (pravzaprav že pred začetkom seje) sprevrgla v zavračanje razprave o obeh najbolj žgočih zadevah.
Kar zadeva projekcijo združevanja sredstev je namreč povsem jasno, da temelji na ofenzivnem stališču, da ni mogoče nadalje siromašiti sredstev za telesno kulturo. Nasprotno: cilji takoimenovanega »nacionalnega programa« in ponujenih planskih dokumentov so uresničljivi le ob vsaj minimalnem povečanju zadnja leta strmo padajočega deleža združenih sredstev za telesno kulturo. Od tega, kako bodo ta stalšča telesne kulture sprejeta, je odvisna tako usoda občinskih kot tudi skupnega programa. Predlagani dokumenti bodo seveda po javni razpravi še izpopolnjeni, na seji skupščine 18. t.m. pa bodo najbrž le dobili zeleno luč za temeljito obravnavo v vseh prizadetih okoljih, ki bi naj trajala do sredine oktobra.
OTO GIACOMELLI
Visoka zmaga ekipe A,
12 golov Puca
Na turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« naši rokometaši ugnali upe s 35:24
TIVAT — V prvi tekmi polfinalnega turnirja za »Lovoriko Jugoslavije« je jugoslovanska reprezentanca A visoko premagala našo ekipo mladincev s 35:24 (16:13). V vratih reprezentance A sta bila tokrat slovenska vratarja Valenčič in Pušnik, ki sta branila zelo solidno. Najučinkovitejši igralec tekme pa je bil Šoštanjčan Iztok Puc, ki bo v novem prvenstvu igral za ekipo banjaluškega Borca. Že tretjič na tem turnirju je dosegel 12 golov in je z 41 goli najboljši strelec turnirja, njegov najresnejši tekmec pa je Romun Vol-ker. Ekipa A je bila za razred boljša, varovanci trenerja Živkoviča so zaigrali zelo zavzeto, saj bi na koncu o vrstnem redu utegnila odločati tudi razlika v golih. Visoko razliko pa so si ustvarili šele v finišu.
Strelci — Jugoslavija A: Rnič 2, Kalina 2, Saračcvič 9, Mrkonja 2, Port-ner 4, Vujovič 1, Kuzmanovci 2, Mladenovič 8, Holpert 5. Mladinci: Stan-kovski 2, Babič 5, Marinkovič 3, Puc 12, Kukič 2.
V drugi tekmi sta igrali reprezentanci Poljske in Sovjetske zveze.
Jugoslavija A	2	2	0	0	57:45	4
SZ	1	1	0	0	22:19	2
Poljska	1	0	0	1	21:22	0
Jugoslavija (ml)	2	0	0	2	43:57	0
16. Hrovatinov memorial v počastitev dneva borca
Paraplegiki v četrtek na tradicionalnem tekmovanju na Kodeljevem — Tudi gostje iz ČSSR — Pokrovitelj Delo
LJUBLJANA — Na 16. memorialu prof. Bojana Hrovatina, pobud-\ nika športnih aktivnosti med težkimi invalidi, bo v četrtek, 4. t. m. v športnem parku Slovana na Kodeljevem, v počastitev dneva borca in i (sedmič zapored) pod pokroviteljstvom Dela tekmovalo približno 80 invalidov in invalidk iz osmih regijskih društev iz vse Slovenije in 12 gostov in gostij iz ČSSR, s katerimi zveza paraplegikov SRS neguje prijateljske stike.
Tekmovanje bo hkrati tudi republiško prvenstvo in izbirno tekmovanje za sestavo slovenske ekipe, ki bo 30. avgusta nastopila na državnem prvenstvu v atletiki v Ljubljani. Tekmovanje bo v mnogoboju, ki ga sestavljajo trije meti (krogla, disk, kopje), šprint-vožnja na 100 m in ena vožnja na daljšo razdaljo (odvisno od poškodbe i nastopajočega). Posebne pozornosti bo gotovo deležna tudi privlačna tekma regijskih štafet 4x400 m, ki je še vselej navdušila na podobnih tekmovanjih. Poznavalci menijo, da so tokrat favoriti Mariborčanki.
Prireditev je podprlo ŠD Slovan, ki j da na voljo objekte, spored bo pove- j zoval izkušeni Janez Cešnovar, vodja j tekmovanja pa bo prof. Leopold To- j plak. Sodniški zbor bodo tokrat sestavljali sodelavci in prijatelji zveze.
»Letos se invalidi — športniki niso pripravljali za naj večja tekmovanja na skupnih pripravah. Sicer smo jih načrtovali. vendar je načrte oklestila stabilizacija. To pa ne pomeni, da naši tekmovalci niso vadili: trenirali so po individualnih programih, sadove takega dela pa bomo videli na memorialu
prof. Bojana Hrovatina,« sta povedala športni referent ZPS Jože Okoren in vodja tekmovanja, trener prof. Leopold Toplak. Oba pričakujeta tudi uveljavitev novih, mlajših športnikov (približno 20).
Hkrati s tekmovanjem v atletiki bo ZPS ob tehnični pomoči AMD Zvezda in pod pokroviteljstvom AMZ Slovenija priredila tudi spretnostno avtomobilsko tekmovanje za 10 dvočlanskih ekip; tudi to tekmovanje bo z gosti iz ČSSR (2 ekipi).
Slovesen začetek 16. memoriala prof. Bojana Hrovatina bo v četrtek, 4. t. m. ob 8.30 v športnem parku Slovana na Kodeljevem, kjer bo spored tekel potem do opoldanskega odmora (ob 12.30). popoldanski spored pa se bo začel ob 14. uri. Konec tekmovanja s slovesno razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj in (praktičnih) nagrad pa bo ob 17. uri.
Organizatorji in nastopajoči pričakujejo, da si bo zanimivo in kvalitetno mednarodno tekmovanje ogledalo veliko zvestih prijateljev paraplegikov.
H. U.
TENIŠKI RAZGLEDI
Tudi Lendi izgubil
LONDON, 2. julija - 99. wimble-donski teniški turnir, ki ga zdaj vendarle spremlja lepo vreme, vsak dan streže z novimi presenečenji. V moški konkurenci se je v četrtfinale, torej med osmerico najboljših, uvrstila samo polovica tistih, ki bi se glede na razmerje moči pred začetkom turnirja morala, pri ženskah pa je to razmerje 5:3. Med moškimi so med četrtfinalisti kar trije, ki sploh niso bili nosilci skupin (torej med 16 najboljšimi), med ženskami pa je tak povdig uspel dvema.
Za največje presenečenje tekem osmine finala je poskrbel Francoz Le-conte, 27. na svetovni lestvici, ki je izločil drugega nosilca Lendla, znova izkazal pa se je tudi 17-letni Becker iz ZRN, ki je po treh urah in 32 minutah izločil Američana Mayotta, 16. nosilca, in je po Borgu 1973 najmlajši četrtfinalist v zgodovini Wimbledona. Ne-postavljcna četrtfinalista sta še Švicar Giinthard (zmagovalec nad Živojino-vičem), ki je po Američanu Gcruiaiti-su, v osmini finala ugnal tudi še Indijca Amritraja, ter Acuna (Čile), ki je sploh naj večje presenečenje, saj je šele št. 151 svetovne računalniške lestvice .
Pri ženskah sta prvi favoritki Navratilova in Evert-Lloyd zlahka zmagali tudi v osmini finala, presenetljiva četrtfinalistka pa je št. 152 s svetovne lestvice, 20-lctna Američanka Molly Van Nostrand, ki je premagala Četrto nosilko Bolgarko Maleevo.
Rezultati, moški, 3. kolo: Amritraj (Ind) : Noah (Fr) 4:6. 7:6, 6:3, 7:6, Lendi (ČSSR) : Glickstein (Izr) 7:6,
OD TOD IN TAM
Pintar 2., S. Habat 3.
LJUBLJANA — Na novem avto-dromu v Češkem mostu je bilo mednarodno tekmovanje motociklistov iz Nizozemske. ZRN. Švice, Poljske, ČSSR. Avstrije, NDR in Jugoslavije,
; ki so jo zastopali Janez Pintar, Silvo I Habat, Martin Šraj (vsi AMD Domžale) in član AMD Kamnik Božo Janežič.
V	kategoriji do 125 je imel Pintar prvi čas na treningu, na dirki, ki jo je motil dež, pa ga je prehitel Steege (ZRN). V kategoriji do 250 ccm so se vsi naši uvrstili na dirko, vendar sta Janežič in Šraj odstopila zaradi okvar na motorju. Silvo Habat pa jc dirko končal na 3. mestu. Zmagal je Staats-snijder (Niz). Janez Pintar načrtuje še nekaj nastopov v tujini.
M. J.
Privlačno v Borovljah
LJUBLJANA — V Borovljah na Koroškem je bilo mednarodno tekmovanje v kartingu z dirkači iz ZRN, Avstrije, ČSSR, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Krog na parkirnem prostoru železarne v Borovljah je bil dolg 710 m. V razredu do i 00 ccm so nastopili tudi naši Toni Božič. Jure Bitenc, Drago Gorenc, Sergej Fikfak, Marjan Livk in veteran Milan Muhič. Na dirki je zmagal Avstrijec Schreder drugi je bil njegov rojak Walter, za njima pa so zvrstili naši: 3. Fikfak, 4. Bitenc, 5. Gorenc. 6. Muhič. 7. Livk. Božič dirke ni končal zaradi okvare motorja.
V	razredu do 125 ccm je zmagal Sedlar (ČSSR). Mirko živec je bil do zadnjega kroga tretji, nato pa se mu je
PLANINE IN LJUDJE
Aljažev stolp slavi devetdesetletnico
Slovenski planinci bodo 7. avgusta proslavili 90-letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Pri Planinski zvezi Slovenije so ustanovili poseben odbor, ki pripravlja vse potrebno, da bo spomin na dejanje župnika Jakoba Aljaža dostojno proslavljen. Postavitev stolpa na vrhu Triglava je bil tudi pomemben dogodek v narodnostnem boju Slovencev.
Na vrhu Triglava bo 7. avgusta slovesnost, za katero pripravljajo posebno nalepko. priložnostno poštno ovojnico, pripravljalni odbor pa bo uredil tudi nekatere izložbe. ki bodo v Ljubljani spominjale na ta dogodek. Prav gotovo bo 7. avgusta na Triglavu veliko planincev, zato ni odveč že vnaprej opozoriti. da je vzpon na Triglav v veliki gneči lahko prav neprijeten, če ne sploh nevaren.
Izlet v Visoke Tatre
PD Litostroj pripravlja za čas od 20. do 27. julija izlet s posebnim avtobusom v Visoke Tatre. Za organizacijo izleta in visokogorskih tur, ki bodo vključene, za avtobusni prevoz in oskrbo za teden dni. bodo udeleženci odšteli 20.000 dinarjev. V avtobusu imajo litostrojski planinci še nekaj prostih mest, zato vabijo v Visoke Tatre tudi člane drugih planinskih društev. Prijave
sprejemajo še do 10. t. m. po telefonu na številko (061) 256-021 int. 363.
Pohod na Snežnik
Občinski svet ZSS v Ilirski Bistrici in občinska zveza tclesnokultur-nih organizacij Ilirska Bistrica prirejata ob dnevu vstaje slovenskega naroda pohod na Snežnik. Pohod bo 21. julija, udeleženci pa se bodo zbrali ob 8. uri na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. Od tod bodo vozili na Sviščake avtobusi. Na vrhu Snežnika bo ob 11.30 spominska slovesnost.
Julija v planinski založbi
Planinska založba je v tem mesecu začela prodajati nekaj novih edicij. Planinci lahko kupijo tretjo popravljeno izdajo Vodnika Julijskih Alp, ki stanc 1000 dinarjev, zemljevide Triglavski narodni park (cena 400 din), Pohorje - vzhodni del (400 din) in Pohorje — zahodni del (400 din).
Srečanje koroških planincev
Na Smrekovcu bo 22. julija srečanje koroških planincev, za katerega so pripravili pisan spored. Že večer pred srečanjem bo na Smrekovcu taborni ogenj, naslednji dan pa bodo popestrili s športnimi tekmovanji in planinsko zabavo s plesom.
odtrgala izpušna cev, zato je končal dirko kot četrti. Vlado Berce je zasedel 8. mesto med 30 tekmovalci.
M. J
Visoka zmaga Hinaultove ekipe
FOUGERES — V 3. etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji — ekipni vožnji na kronometer Vitre-Fougeres (73 km) je zmagala ekipa »La vie claire«, za katero vozi tudi prvi favorit Francoz Bernard Hinault. Zmagovalci so si privozili kar 3 minute naskoka pred drugouvrščenim moštvom Ouantum. V skupni razvrstitvi vodi Belgijec Vanderarden z 32 sekundami prednosti pred Bernardom Hinaultom, Kanadčanom Bauerjem (43), Američanom Lcmondom (53), Dancem Andersom (57), Francozom Valletom (59) itd.
Gostitelji prvi
POSTOJNA — Na tradicionalnem balinarskem turnirju četverk, ki ga' vsako leto organizira domači prvoligaš Železničar je nastopilo 16 ekip iz Hrvatske, Italije in Slovenije. Po zanimivih in kvalitetnih bojih (nastopili so kar štirje zvezni ligaši, poleg domačinov Šc Polje. Sloga in Lovran) so zmago slavili gostitelji v postavi: Podboj, Zalar. Bašič in Jenček pred presenečenjem Radovljico in Poljem.
Rezultati polfinale: Polje (Lj) — Radovljica 6:11, Planinec (Ilirska Bistrica) — Željeznicar (Postojna) 5:8; za 1. mesto Železničar I. : Radovljica 13:12, za 3. mesto: Polje : Planinec 13:6. Peti je bil Željezničar II. 6. Sloga (Ljubljana), 7. Genari (Reka) in 8. Erazem (Belsko).
BRANE FATUR
Vaške igre s prazničnim sporedom
TITOVO.VELENJE - V krajevni skupnosti Škale — Hrastovec je zelo prizadevno društvo TVD Partizan, ki bo jutri, na dan borca, organiziralo pravo vaško olimpiado. Na njej bodo nastopile vse športnorekreativne sekcije društva, predstavila se bo domača folklorna skupina, v kulturnem programu bo med drugim sodeloval tudi domači pevski zbor KUD Stane Sever, hkrati pa bodo med tekmovanjem podelili priznanja Partizana Slovenije najboljšim KS v akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji za minulo leto.« To priznanje bosta prejeli krajevna skupnost Škale — Hrastovec kot najboljša vaška KS in Šoštanj (obe iz velenjske občine) kot najboljša mestna KS. V nadaljevanju bo tudi tekmovalni del, v katerem bodo nastopile KS Črna na Koroškem, Mislinja, Voličina, Dobrna, Konovo, Šoštanj in Skale— Hrastovec. Prireditev se bo pričela ob 14.30.
S. V.
Smučarski skoki T. Velenje: skupni trening, nato še tekmovanje
TITOVO VELENJE - Več kot 60 skakalcev, povečini pionirjev, mlajših od 13 let, iz »planiških skakalnih šol« vseh klubov štajersko-koroške tekmovalne skupnosti, se je zbralo na skupnem treningu na plastičnih skakalnicah v Pesju ((15 in 30 m). Sodelujejo tudi trenerji iz vseh klubov, delo pa vodi odgovorni trener perspektivne mladinske selekcije SZS prof. Andrej Tomin. Poglavitni namen skupnega dela jc poenotiti metode vadbe tehnike z mladimi skakalci, ob dvakratnem treningu na skakalnicah pa so poskr-
beli tudi za pisan program športnih iger in drugih privlačnih aktivnosti. Podobni skupni trening bodo izvedli letos še enkrat, načrtujejo pa ga tudi v drugih regijah. V Titovem Velenju bodo dvodnevne priprave sklenili s tekmovanjem za vse starostne kategorije na obeh skakalnicah v Pesju, ki bo v četrtek, 4. t. m., od 15. ure dalje. S^ prireditvijo bodo proslavili dan rudar-* jev in dan borca.
O. G.
Športno srečanje Comet — Swaty
ZREČE — Komisija za šport in rekreacijo pri zreškem Cometu je na igriščih v Zrečah in Slovenskih Konjicah organizirala 9. športno srečanje Cometa in mariborskega Swatyja. Prepričljivo so zmagali domačini, vsi udeleženci pa so imeli veliko pripomb glede organizacije tekmovanj.
Rezultati, moški — mali nogomet 3:1, košarka 54:34. šah 5:3, kegljanje 781:745, streljanje 618:611 — vsezma-ge domačinov. Swaty je zmagal v namiznem tenisu (5:0) in športnem ribolovu. Pri ženskah sta obe ekipi po enkrat zmagali: v odbojki Comet (3:0), v pikadu pa gostje s 149:106.
Danes Drava : Papimičar
LJUBLJANA - Danes ob 17.30 bo na igrišču Drave na Ptuju prva odločilna tekma za uvrstitev v OČL — vzhod med domačo Dravo, predzad-njeuvrščenim moštvom v minulem prvenstvu v OČL — vzhod, in radeškim Papirničarjem, ki je zmagal v kvalifikacijah. Tekmo bo sodil Ilešič (Mb). Povratna tekma bo v nedeljo v Radečah. Skupni zamgovalec bo dvanajsti član OČL — vzhod.
K. B.
4:6, 6:3, 6:2, Acuna (Čile) : Pate (ZDA) 7:5, 6:4, 6:2, osmina finala: McEnroe (ZDA) : Maurer (ZRN) 6:0, 6:4, 6:2, Curren (ZDA) : Edberg (Šv) 7:6, 6:3, 7:6, Connors (ZDA) : Giammalva (ZDA) 6:3,6:4,6:3, Acuna (Čile) : Suguso (ZDA) 6:3, 7:5, 6:4, Jarryd (Šv) : Visser (JA) 6:1,6:4, 6:1, Giinthard (Švi) : Amritraj (Ind) 6:4, 6:4, 6:1, Becker (ZRN) : Mayotte (ZDA) 6:3,4:6,6:7,7:6,6:2, Leconte (Fr): Lendi (ČSSR) 3:6,6:4,6:3,6:1, ženske, 3. kolo: Paradis (Fr) : Turn-bull (Avs) 2:6, 7:5, 6:1, Durie (VB) : Burgin (ZDA) 7:5,7:5, osmina finala: Evert-Lloyd (ZDA) A. Smith (ZDA) 6:4, 6:4, Potter (ZDA) : Durie (VB) 7:6, 6:7, 6:1, Rinaldi (ZDA)
Smylie (Avs) 6:2, 6:1, Sukova (ČSSR) : Paradis (Fr) 6:4, 7:6, Garri-son (ZDA) : Tanvier (Fr) 6:1, 6:3, Van Nostrand (ZDA) Maleeva (Bol) 7:5, 6:2, Shriver (ZDA) : Graf (ZRN) 3:6, 6:2, 6:4, Navratilova : Uys (JA) 6:2, 6:2.
Četrtfinalni pari — moški: McEnroe : Curren, Connors : Acuna, Jarryd : Giinthardt, Becker : Leconte, ženske: Lloyd : Potter, Rinaldi : Sukova, Gar-rison : Van Nostrand, Shriver : Navratilova.
V igrah dvojic sta nastopila tudi Jugoslovana. Živojinovič jc igral s Poljakom Fibakom in izgubil proti močni dvojici Curren —Kriek s 4:6, 2:6, 5:7, Jaušovčeva pa je z Američanko Hclla-day dobila tekmo 1. kola ženskih dvojic proti švicarsko-nizozemski kombinaciji Jollisaint—Mesker s 6:2, 6:4.
Monika Seleš in Popovič
MARIBOR, 2. julija - Na teniških igriščih v Ljudskem vrtu so po do6etih dnevih končali pionirsko državno prvenstvo v tenisu. Prvaka do 12 let sta postala Seleševa (Novi Sad) in Popovič (Dubrovnik). Prva je v finalu zlahka ugnala Spličanko Ninčevič. Mnogo več dela pa je imel Popovič, preden je v treh nizih osvojil naslov.
Prvenstvo je odlično uspelo. Videli smo kopico zanimivih, zelo bojevitih in kvalitetnih partij. Tudi slovenski tenis je lahko zadovoljen. Veliko upanja vlivata mlajši pionirki Škuljeva in Mulejeva, ki sta zasedli 3. in 4. mesto. Med pionirji je bil Mariborčan Kos osmi.
Rezultati — pionirji do 12 let, finale: Popovič — Nikezič 2:6, 6:4, 6:2, za tretje mesto; Jovanovič — Topolčič 6:1, 6:4, 5. Djordjevič. 6. Manula, 7. Lokovič, 8. Kos.
Pionirke do 12 let, polfinale: Seleš — Škulj 6:0, 6:2, Ninčevič — Mulej 6:3, finale: Seleš — Ninčevič 6:0, 6:1, za tretje mesto: Škulj — Mulej 1:0, W. O.
I. Z.
Trije nasloyi v Celje
CELJE — Na državnem prvenstvu modelarjev v vezanem letu je nastopilo 20 tekmovalcev iz 8 klubov iz Srbije, Hrvatske, BiH, Vojvodine in Slovenije. Odlično so se odrezali Celjani, ki so osvojili tri prva mesta. V razredu Team racing sta kot ekipa zmagala Bezgovšek in Leskošek, v razredu akrobatskih modelov in v zračnih bojih pa Zarič. Robič je bil v akrobatskih modelih tretji.
K. J.
MANCHESTER — Severnoangle-ško mesto Manchester je uradno kandidiralo za letne olimpijske igre 1992. Angleška kandidata sta še London in Birmingham. Nacionalni olimpijski komite bo moral izbrati samo enega kandidata, ki bo potem lahko kandidiral pri MOK.
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Š/
Ljubojevič remiziral v 1. kolu
BIEL — Ljubomir Ljubojevič, ki je med favoriti za uvrstitev med prvo četverico na medeonskem turnirju, je v prvem kolu remiziral s prvakom Kitajske Oianom. Kitajec je igral zares izredno. Na koncu je moral Ljubojevič vrniti kvaliteto, ki jo je prej osvojil in se sprijazniti s končnico raznobarvnih lovcev. S tem so bile izčrpane vse možnosti in tekmeca sta se že v 21. potezi sporazumela za delitev točke.
Rezultati 1. kola: Qian : Ljubojevič remi, Janša : Partoš 1:0, Van der Wiel : Seiravvan remi, Sokolov : Sax 1:0, Vaganjan : Petursson dvakrat prek., Gonzales : Polugajevski 0:1, Rodrigu-ez : Gutman 0:1, Andersson : Short remi.
Briljantni zmagi sta izbojevala mladi prvak Sovjetske zveze Sokolov nad madžarskim velemojstrom Saxom in češkoslovaški veteran Janša nad domačim zastopnikom Partošem. Naj-starejši udeleženec turnirja Polugajevski je zlahka in prepričljivo uresničil svojo materialno in pozicijsko prednost v partiji z Gonzalesom, brez večjih problemov pa je celo točko osvojil tudi Izraelec Gutman.
Cebalo šesti
TAXCO DE ALANCON - Vele-mojster Jan Timman, ki je zmagal na medeonskem turnirju, je v 15 kolih osvojil 12 točk. V zadnjem kolu je osvojil točko brez igre, ker naj bi igral s sovjetskim velemojstrom Taljem, ki je od 13. kola dalje bolan.
Drugi rezultati zadnjega kola: Prandstetter : Browne 1:0, Spraggett : Nogueiras prek., Spcelman : Sisniega
1:0, Qi : Agdestein prek., Cebalo : Romanišin remi, Aljburt : Saed 1:0.
Vrstni red: Timman 12, Nogueiras 10,5 (1), Spraggett 9 (1), Talj 9 (1), Speelman 8, Cebalo 7,5, Aljburt 7, Agdstein 6,5 (1), Romanišin, Sisnieg, Pinter, Qi po 6,5, Prandstatter 6, Saed 5,5, Balašov 4,5.
Suba pred zmago?
BELA CRKVA — Z novo, deveto zmago je prvak Romunije Suba še okrepil svoje vodstvo na odprtem mednarodnem turnirju. Tri kola pred koncem ima 1,5 točke prednosti pred »zasledovalci« in je že skorajda zanesljivo, da bo zmagovalec turnirja.
Vrstni red: Suba 9,5, V. Raičevič, Simič, Lalič in Nybor po 8, Mohr, Sokolov, Meštrovič, Kneževič, P. Kovačevič in Tošič po 7^ itd.
Vodilna povečujeta prednost
KRANJ — Tudi v 6. kolu republiškega prvenstva za mladince je ostal Čačič neulovljiv za svoje tekmece. Z novo točko je šc naprej na čelu lestvice, na drugo mesto pa se je zdaj uvrstil samo Vombek, ki je v tem kolu premagal Musila.
Pomembnejši izidi: Sušnik : Čačič 0:1, Musil : Vombek 0:1, Grosar : Justin remi, Veličkovič : Zalokar 0:1, Zorko : Bedenik 0:l, Saje : Marinšek remi, Ličina : Šlibar 0:1, Juhant : Božič 0:1, Razbor : Kušar remi, Krumpačnik : Novačan 1:0.
Vrstni red Čačič 5,5, Vombek 5, Justin, zalokar po 4,5, Bedenik, Sušnik, Šlibar, Musil, Grosar, Božič po 4 itd.
C. D.
Dva mrtva in dva ranjena
NOVO MESTO, 2. julija -Danes ob 9.40 se je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta dve osebi umrli, dve sta bili ranjeni, škodo pa so ocenili na 700 tisoč dinarjev.
Nesreča se je zgodila, ko je 20-letni Hans Doner iz Zvezne republike Nemčije vozil kombi iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljcvem je zaradi utrujenosti zapeljal na levo v trenutku, ko je nasproti s tovornjakom s prikolico pripeljal Antun Lovakovič iz okolice Slavonskega Broda. Vozili sta se najprej oplazili, pri čemer je sila udarca na kombiju odprla streho, nato pa se je prevrnil na bok.
Pri tem sta bila takoj mrtva voznik Doner in njegov sopotnik, Vladimir Kolinski iz Zemuna pri Beogradu. Ranjena sta bila sopotnika v kombiju, 44-letni Nanojlo Božovič iz Ivangrada in 33-letni Novica Markovič iz Beograda. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici.
G. B.
Pred akcijo za vodo in milo na železniški postaji
Z vrsto zadev, ki bi pripomogle k bolj urejenemu videzu ljubljanskega železniškega vozlišča, ni mogoče odlašati do začetka širše prenove
LJUBLJANA, 2. julija — Železniška postaja ni samo kraj, po katerem si potnik kroji svoje mnenje o urejenosti mesta, ampak tudi potencialno žarišče nevarnih okužb z najrazličnejšimi bolez--nimi, če skrb za snago popusti. Da bi lahko pri tem marsikaj napravili, ne da bi čakali na uresničenje načrtov za celovito prenovo ljubljanskega železniškega vozlišča, je pokazal tudi pogovor načelnika sanitarne inšpekcije mestne uprave za inšpekcijske službe dr.
Borisa Fillija s predstavniki ŽG Ljubljana, zadolženimi za red na postaji.
Pretirano bi bilo govoriti, da na železniški postaji v preteklem obdobju niso marsikaj napravili, kljub temu pa je veliko načrtov in posegov, ki ne bi zahtevali velikih vsot denarja, ostalo napol uresničenih. Predstavniki sanitarne inšpekcije so se, na primer, o nujnosti boljšega vzdrževanja sanitarij pogovarjali že avgusta lani in izdali tudi ustrezne odločbe, pa se stanje od tedaj ni veliko izboljšalo. Zadah po urinu s kraja, kjer se po nuji srečujejo ljudje z vseh vetrov, daje kaj slab prvi vtis o mestu nasploh, ki ga pri naključnem obiskovalcu lahko samo še utrjujejo posamezne malomarnosti v splošnem
Med služenjem vojaškega roka je oropal in umoril zdomca
Na .škofjeloškem sodišču so na devet let zapora obsodili Seada Kariča, ki je oropal in umoril Petra Sekula
ŠKOFJA LOKA, 2. julija — Za kaznivi dejanji ropa in umora so na škofjeloškem sodišču 21-letnega Seada Kariča iz BiH obsodili na devet let zapora. Karič se na glavni obravnavi ni zagovarjal, dejal je le, naj preberejo zapisnik, ki ga je bil podpisal v preiskavi.
Sekula na tla ter ga še večkrat brcnil. Iz notranjega žepa mu je * ukradel denarnico z 2200 dinarji, 20 turškimi lirami in štirimi markami. Sodni izvedenci so kasneje ugotovili, da mu je z brcami raztrgal jetra in polomil rebra.
Preiskovalci so kmalu našli sledi. Karič je rop in umor priznal že pred vojaškim in kasneje tudi pred preiskovalnim sodnikom temeljnega sodišča v Kranju.
Sodni izvedenec psihiater je povedal, da je obsojeni prikrito agresivna osebnost. Sodba še ni pravnomočna.
M. K.
Zgrudil se je in umrl
KAMNIK, 2. julija - Včeraj ob 8. uri se je 55-Ietni Gunter Steiglein iz ZRN z ženo odpravil s Kokrškega sedla proti Grintavcu. Na pobočju Grintavca se je nenadoma zgrudil in umrl. V akcijo je odšlo 14 gorskih reševalec iz Kamnika in miličnik, ki so pokojnega prinesli v dolino. Vzrok nenadne smrti še ni znan.
G. B.
Karič je 13. februarja na Škofjeloškem gradu oropal 63-letne-ga Petra Sekula iz Banjaluke. Ranjenega je nato pustil na snegu, kjer je Sekul zaradi podhladitve umrl. Karič je bil v času dejanja na služenju vojaščine v Škofji Loki.
Priče so na glavni obravnavi povedale, da je Sekul prišel 2. febniarja iz ZRN obiskat sestro v Škofjo Loko. Popoldneve je preživljal na sprehodih po mestu, iskal stike z rojaki, pogovarjal se je tudi z vojaki in jim plačeval pijačo. Tako je bilo tudi tisto sredo 13. februarja, ko je zavil v restavracijo Krona v starem delu mesta. V lokalu so bili tudi vojaki, med njimi tudi Karič. Vojaki so ga povabili k mizi, Sekul pa jim je plačal pijačo. Zvečer je Sekul prosil Kariča, naj mu pomaga do gradu, češ da ga ta del Škofje Loke spominja na Banjaluko.
Ko sta si od gradu ogledovala mesto, je Karič z nogama podrl
Poročilo
protiperonosporne
službe
V mesecu juniju smo imeli rekordno število deževnih dni. rekordna pa je bila tudi količina padavin. Tako vreme izredno ugodno vpliva na razvoj pero-nospore vinske trte. Glede na tako vremensko situacijo priporočamo vsem vinogradnikom Slovenije, da izkoristijo vsako lepo vreme in vinograde temeljito poškropijo proti peronospori.
Zaradi ugodnih pogojev za okužbe s peronosporo v minulih dneh priporočamo za škropljenje predvsem sistematične fungicide, za kasnejša škropljenja pa lahko uporabite preventivne preparate kot so: antracol, dithan M 45, folpet itd.
Vinogradnike opozarjamo tudi na zgodnji pojav sive grozdne plesni ali Rotrytisa na malih grozdičih. Za zatiranje priporočamo katerega od botri ti ci-dov npr. sumilex, ronilan, rovral in pi-nulin.
Škropivu proti peronospori obvezno dodajte še cosan ali karathanc ali bayle-ton. da hkrati zavarujete trto pred oidijem.
Poročilo
protifitoftome službe
Vremenski pogoji za razvoj krompirjeve plesni ali fitoftore so zelo ugodni. Opazovalci poročajo, da se je krompirjeva plesen pojavila na zgodnejših sortah krompirja na področju občine Lenart v Slovenskih goricah. Zato priporočamo pridelovalcem krompiija, da krompirišča čim prej poškropijo proti krompirjevi plesni. Če je pojav fitoftore močnejši, uporabite sistemične fungicide npr. ridomil MZ, ridomil Z ali rido-mil plus. Presledki med Škropljenji s sistemičnimi fungicidi naj bodo 12 do 14 dni, pri preventivnih fungicidih pa krajši t. j. 5 do 6 dni. Po močnejših nalivih je treba škropljenje ponoviti.
Kmetijski inštitut in Hidrometeorološki zavod SR Slovenije
videzu stavbe in peronov, v’ obratih za prehrano, pri kioskih in v ureditvi okolice,
K železniški postaji sodijo tudi tiri od Šiške do Pokopališke ulice in njihova bližnja okolica, ki lahko zbuja kaj mešane občutke. Pomožne stavbe in zasilna skladišča so tod rasla brez urbanističnega reda, kontejnerji za razne namene dajejo vse prej kot vtis urejenosti, košnje trave ali urejeni kupi gradiv, kjer se jim že ni mogoče izogniti, pa so samo izjema. Samo nekatere izmed teh zadev je treba urejati z večjimi sredstvi, velika večina pa so posledica dejstva, da se odgovorni takšnega položaja počasi navadijo, če jih nanj nihče ne opozarja, in se nered razrašča.
Med nezaželene pojave na železniški postaji sodijo vonjave različnih kvalitet in jakosti, ki se razširjajo predvsem v okolico kioskov. Lahko bi jih odpravili z montažo višjih dimnikov, saj močan vonj po hrani vsakemu mimoidočemu pač ne more vabljivo dišati, predvsem pa s tem, da kontejnerjev z organskimi odpadki ne bi rinili sredi gneče potnikov. Kioske, ki so po postajnem prostoru razporejeni brez pravega reda, naj bi odpravljali, kjer bi se le dalo, njihovo dejavnost pa selili v poslopje železniške postaje, ki bo z bližnjimi rekonstrukcijami za to tudi pridobila potreben prostor. Če bo kiosk za prodajo sadja ostal, morajo potniki v njegovi bližini dobiti vsaj možnost, da kupljeno sadje operejo.
Na 140 let starem poslopju železniške postaje se je kljub večkratnim obnovitvam ohranilo veliko sledov delovnega in drugačnega vrveža. Vprašljiv je, med drugim, videz kamnitih oblog ob vratih in oknih pa na hodnikih. Predstavniki postaje so pojasnili, da so mastne in drugačne madeže, globoko zajedene v kamen, že večkrat čistili z vsemi dosegljivimi kemičnimi čistili, da pa jih lahko dokončno odstrani samo peskanje ali kamnoseška osvežitev. To bo moralo počakati na širše prenavljanje. Podobno velja za razbite ploščice v tlaku, kjer so vrzeli na hitro zalivali kar z bitumnom. Poskr-
Z vožnjo pod močnim vplivom alkohola zakrivil smrt prijatelja
Milan Ž. je med zavijanjem na levo spregledal avtobus, ki mu je pripeljal nasproti — Osem mesecev zapora
LJUBLJANA, 2. julija — Za hudo kaznivo dejanje zoper varnost cestnega prometa so na ljubljanskem temeljnem sodišču ob uporabi omilitvenih določil obsodili 48-letnega Milana Ž. iz Ljubljane na osem mesecev zapora in mu izrekli enoleten varnostni ukrep — prepoved vožnje vozil B — kategorije.
Med vožnjo po Djakovičevi ulici v Ljubljani je Milan Ž. s svojim avtomobilom VW schi-rocco GT 25.- avgusta 1981 povzročil prometno nesrečo, v kateri se je ubil njegov prijatelj, 56-letni Anton Jakovčič, prijteljeva žena in voznik avtobusa pa sta se lažje ranila. Milan Ž. je po mnenju sodišča ob 20.25 vozil pod tako močnim učinkom alkohola, da je v križišču s Kovinarsko ulico med zavijanjem na levo spregledal Integralov avtobus, ki ga je pripeljal nasproti Milau B. Izsiljevanje prednosti je imelo za posledico hudo trčenje. Voznikov prijatelj, ki je sedel v osebnem avtu na prvem sedežu, je bil takoj mrtev.
Analiza ob 22. uri odvzete krvi je pokazala, da je imel Milan Ž. takrat v krvi 2,42 grama alkohola, zato je bil po mnenju kazenskega senata nesposoben za zanesljivo vožnjo. Milan Ž. pa se je na sodišču zagovarjal, da
ŠTIRIINDVAJSET UR
Otrok hudo ranjen
ČRNOMELJ, 2. julija - Včeraj ob 18. uri je 18-letni Dušan Šikonja iz Črnomlja vozil osebni avtomobil po Grajski cesti proti štadionu v Črnomlju. Peljal je prehitro in pri hiši Številka 5 na Grajski cesti je zbil triletnega Mitja Kobeta iz Črnomlja, ki je izza vogala pritekel na cesto. Otroka so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico.
G. B.
Mladoletnik vozil tovornjak
TITOGRAD, 2. julija (Tanjug) -Tovornjak, ki se je sinoči na cesti Nikšič—Titograd zaletel v avtobus, je vozil 15-letni fantič. V čelnem trčenju je mladi voznik težkega vozila umrl. Vzrok nesreče še ni znan, tamkajšnji prebivalci pa se sprašujejo, kako je sploh mogoče, daje petnajstletnik vozil takšno vozilo.
Še tretja žrtev nesreče
CELJE, 2. julija - V celjski bolnišnici je umrl 19-letni Robert Rudolf Ollinger iz Avstrije. Hudo se je ranil v prometni nesreči, ki se je zgodila prejšnjo soboto pri Vranskem. Takrat sta v silovitem trčenju umrla že 24-letni Milan Mikša iz okolice Ptuja in 21-letni Bernd Schuchi iz Avstrije. Pet hudo ranjenih še vedno zdravijo v bolnišnici.
G. B.
Vlak jo je povozil
ROGAŠKA SLATINA, 2. julija -Včeraj ob 12.05 je po progi iz Rijavec proti Rogaški Slatini hodila 85-letna Milka Kovač iz Huma na Sutli pri hrvaški meji. Za njo je pripeljal potniški vlak in jo zbil. Kovačevo so hudo ranjeno odpeljali v celjsko bolnišnico.
G. B.
popiti alkohol (od 14. ure naprej je popil pol deci vinjaka in liter vina in večerjal) nanj kot na dolgoletnega voznika ni vplival tako, da se ne bi čutil sposobnega za varno vožnjo. Zagovarjal se je, da je avtobus verjetno spregledal, ker je na zelenici v križišču grm, ki zakriva pogled na Djakovičevo ulico, pa tudi svetloba cestnih luči odbija svetlobo nasproti vozečih vozil. Na zmanjšano vidljivost naj bi vplivalo tudi novo, nižje vozilo, ki ga ni bil vajen.
Mnenje izvedenca o preglednosti križišča in možnosti zaviranja pa je pobilo obtoženčev zagovor. Kazenski senat je Milanu Z. izrekel omiljeno kazen, ker doslej še ni bil kaznovan in ker je tudi voznik avtobusa s prehitro vožnjo prispeval k nesreči. •Po Djakovičevi ulici, kjer je dovoljena hitrost 40 kilometrov na uro, je pripeljal s hitrostjo 65 kilometrov na uro.	B. G.
beli pa naj bi za odstranitev madežev, ki so nastali ob tem in temeljiteje očistiti tudi manj dostopna mesta, ki jim je že od daleč videti, da se jih že dolgo ni lotila z ustreznimi pripomočki opremljena roka.
Na železniški postaji morajo, razumljivo, skrbeti za vrsto drugih pomembnih zadev, povezanih predvsem z varnostjo, vendar sanitarna inšpekcija meni, da to še zdaleč ne more biti povod, da bi ostro ukrepali drugod, na tako pomembno in potrebno križišče pa gledali skozi prste. To velja tudi za delikatesno trgovino, ki posluje v neprimernih in naravnost zdravju nevarnih razmerah. Več kot nujna je prenova tlaka in dotrajane opreme, poskrbeti pa bi morali tudi za splošni videz obrata, v katerem kupuje hrano veliko število potnikov.
Kot kaže, se načrti za širšo preureditev železniške postaje le približujejo uresničitvi, saj je do-kumetacija za ureditev sedanjega poslopja skoraj nared. Dela naj bi začela teči že prihodnje leto, med vsemi pa ima prednost ureditev ustreznejših sanitarij. Nobenega vzroka pa ni, da !?i do tedaj čakali in pustili vnemar tisto, kar je mogoče napraviti z doslednejšo uporabo vode in mila. Zato so se na sestanku dogovorili o posameznih najbolj nujnih posegih in določili roke, po katerih bo sanitarna inšpekcija začela izdajati tudi odločbe. O potrebnosti večje skrbi za snago in urejenost železniške postaje, skozi katero vsak dan stopa na tisoče potnikov, naj bi v kratkem spregovorili tudi na poslovodnem odboru ŽG Ljubljana.
BORUT ČONTALA
Ogenj pogoltnil milijone
NOVO MESTO. 2. juhja - Davi ob 1. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožeta Burgarja v Šmihelu pri Novem mestu. Poleg poslopja je pogorelo tudi deset ton sena. Škode je za tri milijone dinarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. Požar je gasilo 15 prostovoljnih gasilcev iz Šmihela s poklicnimi gasilci iz Novega mesta.	G. B.
Umrl pod traktorjem
IDRIJA, 2. julija — Včeraj ob 18. uri je pod traktorjem umrl 16-letni Andrej Medard iz Jelečinjega vrha pri Idriji. Medard je peljal traktor z dvema vrečama umetnega gnoja na senožet. Na strmem pobočju je hotel traktor obrniti, zavil je na desno, takrat pa se je vozilo prevrnilo ter ga pod seboj pokopalo.
G. B.
Lastnik ga je zalotil v avtu
LJUBLJANA, 2. julija - S kazensko prijavo je romal v pripor zaradi kiateštva, brezdelja in inkriminiranega vedenja 47-letni Ciril M.
Pred dnevi ga je pot dopoldne zanesla na Njegoševo ulico. Pred hišo št. 7 je opazil parkiran fičko. Ogledal si ga je od blizu in v notranjosti na sedežih opazil vrečko z različnimi stvarmi. Zamikala ga je. Zgrabil je kljuko vrat ter potegnil, da je vse skupaj odtrgal. Zlezel je
v	avto, takrat pa je zagledal nekega moškega, ki je tekel proti avtu. Ciril M. je planil iz vozila in se z vrečko pognal v dir proti Vrhovče-
vi	ter se skril na nekem dvorišču, vendar ga je zasledovalec kmalu dohitel ter ga zgrabil. Ciril je tudi ugotovil, zakaj ga je neznanec tako vztrajno zasledoval. Bil je lastnik avta, Anton A. Ta je z ujetnikom tudi stopil do telefona in poklical miličnike.
»Pobegnil sem, ker sem se ustrašil, da bi me spet osumili vloma v avto, kot so me že večkrat. Vzel pisem ničesar,« je v razgovoru potarnal Ciril. Blizu dvorišča, na katerem se je skrival, so našli odvrženo vrečko, ko pa so pobrskali po njegovi preteklosti, so odkrili, da je bil možak res že večkrat »utemeljeno osumljen« podobnih de-
>an'	M. S.
NOČNA KRONIKA
0 V gostilni Dvor se je pojavil Naser M. Okajen je razgrajal, žalil goste in osebje ter polival okoli sebe pivo. Opozorili so ga in odstranili iz lokala.
0 Neznanec, očitno pa star in stalen gost tegale stolpca, je na Janežičevi ulici zaznal vznemirljive vonjave. V temni noči je začel iskati izvor in res na nekem pritličnem balkonu opazil pletenko. Splazil se je do nje in s plenom izginil v temi. Nesrečnega oškodovanca je tako prizadel za 10 litrov domače slivovke, vredne okoli 6000 dinaijev. Nevarnega zlikovca še niso našli.
0 Zaradi zavestnega vdajanja klateštvu in brezdelju, povrh pa še pijači, so pridržali Ljeposava M., Slavka M., Marka K. in Dra-
gico N. Skušali jih bodo spreobrniti.
0 V Dolenjski hram se je pri-majal možak in zahteval še pijače, vendar je že z dotedanjo nestabilnostjo ogrožal okolico. Ker mu niso postregli, se je razhudil in treščil ob tla polno steklenico konjaka. Še pred prihodom miličnikov je pobegnil.
0 Na Pogačarjevem trgu so odkrili Franca S. Bil je precej nasekan in je bodil med mizami z organom v rokah ter uriniral po prtih. Kazalo je, da kar ne bo prenehal, zato so poskrbeli zanj.
0 V kavarni Evropa se je nedostojno vedel Velislav S. Z miličniki se sploh ni maral pogovarjati, na postaji milice pa je začel kričati. Zgrabil je tudi stol in začel mahati z njim okoli sebe. Nevarnega moža so zadržali na Pov-šetovi.
M. S.

NEKATERI IZDELKI GORENJA V MAKSUU CENEJŠI ZA 5%!
Od 1. do 10. julija lahko kupujete v 2. nadstropju Maximarketa
To so: "PRALNI STROJI, ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE TER KOMBINIRANI HLADILNIKI.
V Žalcu so ponosni zlasti na velike uspehe v kmetijstvu
Letošnji občinski praznik bo tudi priložnost za pregled dosežkov v zadnjih letih — Oprema je zelo izrabljena — Keramika v Savinovem salonu
ŽALEC, 2. julija — Prebivalci žalske občine bodo letošnji praznik proslavili brez prazničnih delovnih uspehov, zato pa ne brez uspehov, ki so očitni na mnogih področjih. Praznik bo tudi priložnost za oceno razvoja, doseženega v tem srednjeročnem obdobju.
Po besedah predsednika občinske skupščine Viljema Petka
sicer ni bilo mogoče ohranjati 10-odstotne rasti iz prejšnjega obdobja, vendar bodo zastavljene cilje izpolnili. Pri tem je pomembno. da so se po ustvarjenem dohodku na delavca, rentabilnosti. ekonomičnosti povzpeli nad območno in republiško povprečje. Medtem ko so še na začetku tega obdobja dosti več uvozili kot izvozili, je lani izvoz že za 85 odstotkov presegel uvoz (na tujih trgih so prodali za pet milijard din blaga oziroma ustvarili 12 odstotkov celotnega pri- • hodka občine). Pri izvozu odpa- j de 20 odstotkov na kmetijstvo, preostalo je delež strojegradnje, tekstilne industrije in drugih organizacij (20 nosilcev izvoza).
Kot je dejal Viljem Petek, je razveseljivo, da je žalsko kmetijstvo bistveno povečalo pridelavo (hmelja za 20. govejega mesa za devet, piščancev za 49, mleka za 13 odstotkov itd.), žal pa finančnih učinkov, kot v našem kmetijstvu sploh, ni. Poseben problem v gospodarstvu je 86-odstotna
odpisanost osnovnih sredstev, pri čemer je skrb vzbujajoče, da se zmanjšujejo dolgoročni viri. Prav tako je problematična infrastruktura, zlasti kanalizacija, ; vodovod, telefonija, vendar v
VILJEM PETEK
zadnjem času hitijo pri postavlja-’ nju glavne čistilne naprave in polagajo kolektorje, veliko pa vlagajo tudi v boljšo preskrbo prebivalcev z vodo. Lani so pri-
ključili krajevno telefonsko centralo v Šempetru, letos bo na vrsti žalska centrala, sledile pa ji bodo še na Polzeli, v Preboldu in Petrovčah.
Pač pa so se v občini lani za nedoločen čas odrekli razpisu glasovanja o četrtem samoprispevku — da bi preverili potrebe po vlaganju v družbeni standard.
• V okviru občinskega praznika bodo jutri v Savinovem salonu v Žalcu odprli razstavo keramike; poleg vrste športnih prireditev, ki bodo te dni, bodo proslavili tudi 30-letnico ribiške družine v Šempetru. Koncert godbe na pihala bo v Libojah, kjer bo v nedeljo slavnostno zasedanje občinske skupščine, odkrili pa bodo tudi spomenik pred Keramično industrijo.
V novem srednjeročnem obdobju se bodo trudili za večjo pridelavo hrane in večji izvoz (vsaj 90-odstotno pokritje uvoza) in pa za večje naložbe v opremo. DRAGO HRIBAR
Gradbinci že vedo, kje bodo gradili v naslednjih letih
Mariborska gradbena podjetja bodo dobila delo brez licitacij, pomembno bo le kvalitetno opravljeno delo
MARIBOR, 2. julija — Samoupravni sporazum o uskladitvi načrtov za graditev stanovanjskih objektov ter o pristopu h graditvi vnaša vrsto novosti v razdrobljeno mariborsko zidavo. Predvsem izvajalci že danes vedo, kje in koliko bodo gradili v naslednjih petih letih, in si temu ustrezno lahko načrtujejo tudi tehnologijo, standard stanovanj, pa tudi cene, prav tako pa si lahko že vnaprej zarišejo načrt zidave. So, skratka, bolj samostojni, vendar imajo tudi več odgovornosti, saj lahko stanovanjska skupnost naredi drugačno prerazporeditev del, če se gradbinci ne bi držali pravil sporazuma.
Kje bo potekala mariborska gradnja? Gradis bo gradil na Pobrežju 266, v Betnavi pa 548 stanovanj. V Rušah jih bo 166, na Sladkem vrhu pa 41.
Konstruktor bo skupaj s Stavbarjem zgradil na območju mestnega središča najmanj 142 stanovanj, na vogalu Cafove in Razlagove pa 86 stanovanj. Največji zalogaj je gradnja Studencev 1, 2 in 3, kjer bo gradil 1669 stanovanj. V soseski S-37 bo zgradil 266 in S-38 ob Dogoški cesti 150 stanovanj. Na prostoru ob Bračičevi ulici bo zgradil 35 in Ulici heroja Šlandra 41 stanovanj. Nadaljeval bo tudi gradnjo v Novi vasi 2 B, kjer bo zgradil 180 stanovanj, v Štrossmayerjevi ulici, to je pri Gambrinusu, pa 85 stanovanj.
Štavbar bo, kot rečeno, skupaj s Konstruktorjem gradil v centru in Studencih, samostojno pa na območju soseske Nove vasi 2 B, vzhodno od Radvanjske ceste, 212 stanovanj in ob Cesti heroja Šlandra 111 stanovanj.
SGP Kograd iz Dravograda bo v samem Mariboru, v železniški koloniji gradil 310 stanovanj, ostala pa v drugih krajih, tako bo v Bistrici pri Limbušu zgradil 66 stanovanj, Lovrencu na Pohorju 15, Šentilju 20, Selnici 20, Jarenini 16, Svečini 10 in v Pesnici 16 stanovanj.
JOŽE JERMAN
act/
to poletje v emoni cenejši za
Aipi
pomarančna krema 100 g
44,73 din
Aipr
pomarančna krema 25 g
13,26 din
Alpi z rižem 90 g 44,03 din	t	| Alpi z rižem 25 g 12,51 din
———		
		
Alpi z lešnikom 30 g 18,83 din	\ I	a,p;	! s kakavom l 100 g 51,73 din |
30%!
Alpi
krema
»extra«
100 g
55,93 din
Alpi
z lešnikom 100 g
62,93 din
Oeniona ljubljana
VV s svojimi trgovskimi organizacijami
Preskrba s premogom se je znašla v začaranem krogu
1 Veliko težav je tudi zato, ker rudniki in železnica ne upoštevajo sklenjenih sporazumov — Je rešitev v podražitvi?
MARIBOR, 2. julija — Preskrba s plinom, elektriko in bencinom je v Podravju normalna. Petrol je podaljšal delovni čas na nekaterih bencinskih servisih, posebej na tistih ob poti Šentilj —Podlehnik. Trenutno je tudi dovolj kurilnega olja in mazuta, le cestarji od danes naprej ne bodo dobili bitumna za asfaltiranje, ker ga ni. Največji problem pa še naprej ostaja premog. Okoli njega je v Podravju tudi največ razprav.
Čeprav pravijo, da ga v Sloveniji manjka 100.000 ton, trdijo v Podravju, da ga toliko manjka samo za to področje. V Maribor sicer prihaja velenjski premog, vendar zadnjih štirinajst dni manjka vagonov, in to kljub temu, da je mariborska Dom-Smreka podpisala z železnico dogovor, po katerem plača za vsak vagon dodatnih 15.000 dinarjev. Železnica sporazuma ne uresničuje. Iz Senovega zdaj vozijo premog z dragimi tovornjaki. Morda je rešitev v uvozu. Morda zato, ker je še vedno preveč neznank. Bodo dobili devize za uvoz in ali imajo letos Čehi in Madžari dovolj nakopanega premoga? Po prvih podatkih ne.
V Mariboru je stiska s premogom večja kot v drugih slovenskih mestih zato, ker so precej let sovlagali v druge rudnike,
med njimi tudi v Ugljevik, ki pa ne daje več premoga Sloveniji. Samo iz tega rudnika zdaj manjka 35.000 ton premoga.
Zakaj takšni problemi? Komercialnega, torej premoga za široko porabo, že nekaj časa ne nakopljejo dovolj. Zato, ker je premog za termoelektrarne precej dražji, pa še prebirati ga ni treba, saj zgori vse. Rudniki imajo tega premoga dovolj in se že kopiči v skladiščih.
Rešitve iz tega začaranega kroga ne vidijo. Bo to morda višja cena komet cialnega premoga, da bi s tem postal zanimiv za rudnike? Bo to manjši izvoz, saj zdaj izvažamo 750.000 ton premoga. Ali pa bo to solidarnost, takšna, kot jo imamo za električno energijo. Morda bi bilo to, pravijo v Mariboru^ še najboljše.
JOŽE JERMAN
Priznanje za mariborske borce
MARIBOR, 2. julija - Ob dnevu borca, 4. juliju, je danes predsednik mariborske mestne skupščine magister Slavko Soršak v domu družbenih organizacij pripravil slavnostni sprejem za mariborske borce. Ob tej priložnosti so 30 zaslužnim borcem izročili priznanja ZZB NOV Maribor. Dobili so jih: iz občine Tabor: Vinko Vauda, Jože Leban, Drago Kokalj, Ljubo Soldo, Mihael Šarman in Slavko Kobal, iz občine Rotovž: Elica Dolenc, Franc-Vladimir Šemrov, Ivanka Vrček, Dinko Rakela, Iva Valenti in Franc Čuk, iz občine Pobrežje: Anton Intihar, Ivan Jerman. Lojko Katič, Ivan Krapša, Karlo Stergar, iz občine Tezno: Ivan Vesel, Ivan Veber, Jože Mustafa, Mara Lešnik, Ivan Murko in Franc Smeh, iz občine Ruše: Duška Škerjanc, Filip Lesnik in Tomislav Novak, iz občine Pesnica: Sladkogorska, tovarna papirja Sladki vrh, Valdo Cotič, Ivan Pigner in Slavko Kerenčič.
Na slovesnosti je Janez Jerman prejel red dela z rdečo zastavo in Ivan Frank red zasluge za narod s srebrnimi žarki.
M. K.
jana
Podravje bi se moralo razvijati bolj enakomerno
Dobro delo medobčinskega sveta ZKS za Podravje v minulem letu - Program za naprej
MARIBOR, 2. julija - Danes so na MS ZKS za Podravje ocenjevali enoletno delo medobčinskega sveta in sprejeli programske usmeritve za obdobje do kongresov ZKS in ZKJ. Sekretar MS ZKS za Podravje Slavko Kleindienst je med drugim poudaril, da sta MS ZKS za Podravje in njegova komisija za organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in usposabljanje v ZK v sodelovanju z mestnim komitejem ZKS Maribor mobilizirala sekretariate aktivov delavcev neposrednih proizvajalcev pri občinskih in mestnem komiteju ZKS Maribor za skupno obravnavanje najbolj aktualnih vprašanj. Gre za uveljavljanje iznajditeljske dejavnosti kot množičnega gibanja in za nagrajevanje po delu in njegovih rezultatih.
Od pomembnih odprtih idejnopolitičnih vprašanj so na seji opozorili na skladnejši razvoj regije in na potrebo po hitrejšem napredku manj razvitih. Velik problem, ki dobiva v Podravju poleg socialnih tudi že politične razsežnosti, je relativno visoka nezaposlenost. Tega problema se bo treba učinkoviteje lotiti z razvojem drobnega gospodarstva, z organiziranjem manjših proizvodnih obratov in s prekvalifikacijo za deficitne poklice, s poklicnim usmerjanjem in z drugimi ukrepi.
Na področju družbenih dejavnosti ostajajo še naprej problemi v srednjem usmerjenem izobraževanju, zlasti pri oblikovanju mreže šol, pri organiziranju in povezovanju zdravstva, krepitvi in nadaljnjem razvoju kulturnih ustanov, ki so regijskega pomena. M. K.
Slikarska kolonija na Borlu
BORL, 2. julija — Do konca tedna bo okoli Borla devet slikarjev amaterjev iskalo motive za svoje nove stvaritve. Gostinsko podjetje Haloški biser s Ptuja in likovna sekcija DPD Svoboda s Ptuja sta letos že sedmič organizirali to slikarsko kolonijo. Dosedanje so bile na Gorci pri Podlehniku, ker pa je to gostišče letos zaprto, so slikarje preselili na Bori. V petek, 5. julija, bodo slikarji svoja dela pokazali na razstavi v hotelu Poetovio na Ptuju.
PO SLOVENIJI
Ormoška podjetja morajo poslovanje opirati na bančni dinar
ORMOŽ, 2. julija — Sedemnajst delovnih kolektivov v ormoški občini je v prvih petih mesecih letošnjega leta povečalo proizvodnjo za 13,1 odstotka (najbolj Primat in Opekarna). Izvozili so za 60,8 odstotka več kot lani in čeprav je uvoz petin-polkrat manjši od izvoza, njihovo poslovanje ni najbolj uspešno. Analiza je pokazala, da okrog 85 odstotkov obratnih sredstev predstavljajo krediti. ■Torej morajo svoje tekoče poslovanje opirati na drag bančni denar in to jim onemogoča kakršnokoli širjenje ali kvalitetnejši tehnološki napredek. Takšno je seveda povprečje v tej občini, nekaj kolektivov pa je visoko nad njim. Povprečni osebni dohodek zaposlenih v tej občini je 35.275 dinarjev. (F. M.)
Jubilej Ribiške družine Šempeter
ŠEMPETER, 2. julija — Ribiška družina Šempeter slavi v teh dneh 30-letnico uspešnega dela. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim bo v soboto, 6. julija, pri ribiškem domu pri jezeru Preserje. Minule dni pa so v počastitev jubileja v Savinovem razstavnem salonu odprli ribiško razstavo (na sliki). (Foto: T. T.)
svoje avtomobile hkrati tudi registrirali. V centru je tudi trgorina z rezervnimi deli, prodaja vozil staro za novo in sposojevalnica avtomobilov. (V. V.)
Združevanje denarja za nakup vagonov
MARIBOR, 2. julija — Na Kreditni banki Maribor so sklenili, da bodo v okviru dogovora v okviru Ljubljanske banke-združene banke združili letos 88 milijonov 494.000 dinarjev za nakup železniških vagonov in za drugo fazo rekonstrukcije železniške postaje Sežana za Železniško gospodarstvo Ljubljana. Železniško gospodarstvo Ljubljana potrebuje vagone za prevoz energetskega premoga iz drugih republik. Ker sami nimajo dovolj vagonov, morajo sedaj vagone najemati v drugih ŽTP v Jugoslaviji in tujini. Rekonstrukcija postaje Sežana pa je sestavni del modernizacije proge Ljubljana—Sežana, kjer je prav postaja Sežana največje ozko grlo. (M. K.)
Celjski plesalci uspešno nastopili v Zrenjaninu
CELJE, 2. julija — Plesni ansambel Igen iz Celja je zelo uspešno sodeloval na igrah bratstva in enotnosti v Žrenjaninu. Kot zastopnik celjske kulture se je predstavil z dvema koreografijama — s solo plesom Ritem Irene Tabakovič in Belega baleta Igorja Jelena in med kulturnimi skupinami požel navdušen sprejem in najvišje ocene. V znamenju priznanja so bili plesalci gostje Radia Zre-njanin, za katerega so pripravili dveurno oddajo o Celju, gostitelji pa so jih jeseni povabili na gostovanje. Skupina Igen bo z obema predstavama nastopila na jutrišnji akademiji v Narodnem domu, prirejeni ob srečanju borcev in mladine Jugoslavije. (D. H.)
Na Tinju zidajo hiše, ki so v resnici le vikendi
Cesto Andraž-Dobrič so odprli ob žalskem krajevnem prazniku
ANDRAŽ, 2. julija — V KS Andraž v žalski občini so tudi letos krajevni praznik praznovali delovno. Dokončali so cesto Andraž-Dobrič v dolžini 700 metrov. Vsa dela so stala štiri milijone dinarjev, večji del sredstev pa so prispevali krajani v obliki samoprispevka in z udarniškim delom. Na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij so podelili priznanji KS, ki sta ju prejela Ivan Kolšek in skis Žalec, priznanja OF z bronasto značko pa so prejeli Martina Pižorn, Ferdo Krk, Anton Brinovšek in Franc Turnšek. Med prireditvami velja omeniti še 100-letnico podružnične šole v Andražu. (T. T.)
Mariborčani so na Teznem dobili prodajno-servisni center Zastava
MARIBOR, 2. junija — Maribor je te dni dobil dolgo pričakovan nov prodajno-servisni center Zastava. Tega so delavci delovne organizacije Ferromoto, ki je v sklopu sozda Tima, zgradili, na Teznem. Gre za nove prostore tozda Zastava, ki so bili do zdaj v Mlinski ulici, a so se morali umakniti zaradi gradnje nove avtobusne postaje. Najsodobnejši prostori za servisiranje in popravilo vozil imajo štiri tisoč kvadratnih metrov uporabne površine, ki jih je zgradil mariborski Konstruktor v 14 mesecih. Investicijska vrednost pa je okrog 250 milijonov dinarjev. V novem Ferromotovem centru bodo nova vozila tudi prodajali, novost pa je vsekakor tudi to, da bodo lahko kupci treh vozil
TINJE, 2. julija - Panorama Velikega Tinja, je zaščitena in nad njo bedi tudi mariborski zavod za spomeniško varstvo. Pa domačini menijo, da le ni vse tako, kot naj bi bilo. Stoji že osem vikendov, prodanih pa je še 14 parcel. Čeprav gradnja vikendov tu ni dovoljena, ti, pod krinko stanovanjskih hiš, še kar rastejo. (V. S., foto: M. Z.)
PELO - KOMPAS - poletje 85 - PELO - KOMPAS - poletje 85 - PELO - KOMPAS - poletje 85 - PELO - KOMPAS - poletje 85
DELO - KOMPAS POLETJE 85 - 5. KOLO
14 TEDNOV: BOGATE NAGRADE BRALCEM
Sodelujte v naši nagradni igri. Danes objavljamo drugi in tretji del kupona 5. kola, ki je znak naše akcije Delo - Kompas -poletje 85. Sestavljenko nalepite na dopisnico ali pa kupon vložite v kuverto, priložite odgovor na nagradno vprašanje, ki ga bomo zastavili v petek, ne pozabite napisati še ime. priimek in naslov, ter vse skupaj pošljite na naslov:
Delo — Kompas - poletje 85, ČGP Delo, 61000 Ljubljana, Titova 35.
Upoštevali bomo le tiste kupone. ki bodo v našem uredništvu v ponedeljek, 8. julija, do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v torek. 9. julija. Čaka vas pet bogatih nagrad:
1.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Dubrovniku (zasebne sobe) — darilo Kompasa
2.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hercegnovem (zasebne sobe) — darilo Kompasa
3.	Enotedensko letovanje za 1 osebo na Rogli - darilo Kompasa
4.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Hotelu Pohorje, Slovenj Gradec — darilo Kompasa
5.	Enotedensko letovanje za 1 osebo v Marina Trogir (zasebne sobe) — darilo Kompasa
6.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
7.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
8.	Komplet knjig — darilo Cankarjeve založbe
Mostarji potrebujejo hotel
Na Mostu na Soči so začeli turizem razvijati na ljubiteljski ravni — Sedanji hotel ima premalo postelj, pa tudi sicer ne ustreza več potrebam
MOST NA SOČI, 2. julija — Na Mostu na Soči so se turizma lotili nekoliko drugače, kot je pri nas običaj. Graditi so ga začeli na ljubiteljski osnovi, pri ljudeh. Domala v vsakem od okoli 200 gospodinjstev Mosta na Soči in bližnjih vasi imajo vsaj po enega ljubiteljskega turističnega delavca, ki se po svojih močeh trudi, da bi bil kraj privlačnejši, prijetnejši za vsakdanjo ali občasno bivanje v njem. Na ramenih teh zagnancev pa sloni tudi ena največjih poletnih turističnih prireditev pri nas, mostarska »Noč na jezeru«, ki si jo vsako leto ogleda po več tisoč ljudi od vsepovsod.
Ljubiteljska turistična dejavnost Mosta na Soči pa ima precej skromno zaledje gostinskih objektov. Velika pridobitev za kraj je v zadnjem času sicer bila naložba gostilničarja Ivana Šterka, ki je nad jezerom zgradil novo gostišče. Prijetni sta tudi stari gostilni Vuga in Skrt, edini, ki sta se ohranili od sedmih predvojnih gostinskih hiš v tem kraju. Izredno lepo lego pa ima tudi mostarski hotel s 36 turističnimi posteljami. Vse to pa žal ne zadošča, da bi kraj turistično zaživel tako, kot si zaradi svojih izrednih naravnih lepot zasluži.
Kaže, da je sedaj na potezi Kompas, katerega enota je tudi hotel Soča na Mostu na Soči. Potrebne bodo precejšnje naložbe, kajti mostarska hotelska hiša, takšna kot je
sedaj, ne ustreza več potrebam sodobnega turista. »Hotel ima predvsem premalo ležišč, njegov prenočitveni del pa je tudi sicer bolj slabo opremljen. Kopalnico ima le deset sob, so pa še druge pomanjkljivosti,« je povedal Marko Peternel, poslovodja hotela Soča. Kljub
• Nagrade za akcijo DELO — KOMPAS - »POLETJE 85« so prispevali: GORENJE, Titovo Velenje, HP KOLINSKA, Ljubljana, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, ASTRA, blagovnica Bežigrad, ELEKTROTEHNA, Ljubljana, LIP -Bled, ALPINA Žiri, ISKRA DELTA, Ljubljana.
majhnemu številu postelj pa ima mostarski hotel največjo restavracijo v tolminski občini. »Pod streho lahko spravimo 300 ljudi, za približno toliko pa je prostora tudi na našem vrtu. Precej pohval je deležna tudi hotelska kuhinja,« je Marko Peternel razložil zakaj se organizatorji večjih prireditev na Tolminskem najraje oglašajo pri gostincih
na Mostu na Soči.
Medtem ko se na Kompasu pripravljajo na naložbe v razširitev in posodobitev hotela, pa ljubiteljski turistični delavci uresničujejo svoje načrte. »Poleg vrste pobudniških akcij, s katerimi smo želeli spodbuditi turistično dejavnost v spodnjem delu Tolminske, smo se letos odločili še za nekaj naložb v ureditev okolja Mosta na Soči. Izdelali smo načrt za naravno kopališče na Idrijci, ki ga bomo letos ob pomoči nekaterih gostinskih organizacij delno izpeljali. Soške elektrarne pa so pripravile načrt utrditve brežin jezera, okoli katerega že urejamo peš poti in dostope, ki jih bodo veseli
predvsem ribiči,« je začeta dela naštel podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rado Taljat. »Ker v kraju ni večjih delovnih kolektivov, ki bi nas denarno podprli, si pač največ pomagamo s prostovoljnim delom. Na »Noč na jezeru« se nas okoli 25 najbolj zagretih pripravlja celo leto, na dan prireditve pa pritegnemo k sodelovanju več kot 600 ljudi,« je razložil predsednik turističnega društva iz Mosta na Soči Rajko Skrt. Krajani Mosta na Soči pa so lani za svoja prizadevanja za oživitev turizma zaslužili televizijski turistični nagelj.
KATJA ROŠ
• GORENJE — eden največjih evropskih proizvajalcev gospo-dinjskih aparatov z mednarodnim kakovostnim nivojem; 60 odstotkov izdelkov izvažamo na zahtevna, tehnološko visoko razvita tržišča. Proizvodi GORENJE nosijo ateste in znake za kakovost več kot 20 držav sveta. Veliko centralno skladišče rezervnih delov in široko razvejena servisna mreža. Popravilo aparata najkasneje v 3 dneh, za zamrzovalnike v 48 urah. Dežurna servisna služba ob sobotah, nedeljah in praznikih.
MALI GOSPODINJSKI APARATI, KI SO NAGRADE V AKCIJI DELO - KOMPAS - »POLETJE 85«, SO TUDI IZDELANI V GORENJU.
Darilo novim, nagrada zvestim naročnikom
Med akcijo Delo - Kompas - poletje '85 se lahko naročite na Delo s to ugodnostjo, da lahko z naročilnico izberete tudi eno izmed naših edicij, ki jo boste štiri mesece dobivali zastonj. Te edicije so Jana,
Teleks, Stop, Zabavnik, KIH, Radar, Avto magazin, Moj mikro in Zdravje.
Razen tega bomo vsak teden med novimi naročniki izžrebali eno od nagrad pokrovitelja akcije Kompas Jugoslavija. Drugo nagrado pa bo dobil eden od dosedanjih naročnikov. Starim naročnikom ni treba pošiljati kuponov, saj bodo pri žrebanju prišli v poštev vsi
Nagradi tega tedna sta:
1.	Tridnevno Kompasovo srečanje za 29. november za 1 osebo
2.	Dvodnevni iziet v septembru na Vis Nagradi nista vnovčljivi niti prenosljivi.
»ofc*«-/.
>'/'•»* NAROČILNICA
W®s
Ime in priimek...........................................
Ulica, zaselek, hišna št.................................
Poštna št..........pošta.................................
Najmanj eno leto bom naročnik Dela, štiri mesece pa želim
dobivati revijo..........................................
Datum.......... Podpis...................................
Opomba: če po štirih mesecih revije ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med redne naročnike.
Naročilnico izrežite in pošljite na naslov:
CGP Delo, Titova 35, 61000 Ljubljana (»DELO poletje 85«)
J. P. Bastid—M. Martens
Lov na senco
33. nadaljevanje________________________
»No.« je pomislil Toutblanc. »to mu lahko povem.«
»Vedite, daje doktor Jacquot kroničen uživalec opija. Ko sem ga osebno zasliševal, se je neke noči prebudil iz sanj, ki so bile še posebej dramatične: v njih ga je zasledoval neki Bijart...«
»Bigeard, general?«
»Ne. Ne general. Neki Bijart pač. Neki Bijart. ki je potem postal Sorel in ki hoče njegovo glavo... (n nato. po preobratu, ki je v sanjah tako pogost, je on, Jacquot, začel zasledovati Bijarta na Pariškem sejmu. Skratka, blodna pripoved brez velikega pomena. Jacquot je narkoman. Kakršnekoli že so njegove odlike, je kot človek, ki je vdan mamilom, proti svoji volji prisiljen, da se srečuje z dvomljivim svetom prodajalcev mamil. Zaradi tega smo ga obdržali v priporu.«
Potrkalo je na vrata.
Bil je natakar. Ceremonialno jima je postregel in se nato diskretno umaknil.
Njegov mali balet je dal Gosselinu priložnost. da se je pomiril in skoraj udušil strah, ki mu ga je zbudilo Toutblancovo razkritje. Jac-quot ga je poznal samo s priimkom Bijart. V skrajnem primeru ga morda pozna tudi kot Gosselina. če je po naključju naletel na njegovo fotografijo v regionalnem tisku. A to je
malo verjetno__ Prav, vzemimo najslabšo
možnost in recimo, da je videl fotografijo in da je spoznal svojega nekdanjega pacienta. V naj-
slabšem primeru ga torej Jacquot pozna s priimkom Gosselin. Toda nikoli, nikoli ga ne bi mogel poznati kot Sorela.
En sam človek je poznal ta priimek. Človek, ki se lahko zanj še zanima: Sthaurer. In Gosselin je začel slutiti mahinacijo. O Sthaurerju je vedel vse. On ga je oblikoval, dobro je vedel, česa je sposoben. Pogledal je policaja.
»Jacquot je torej narkoman. Hud udarec za Lelievra. Kaj boste storili?«
V njegovem glasu je bila ravno prava mera malomarnosti in nož za ribe je sukal mojstrsko.
»Oh, še naprej ga bom zasliševal. Jutri bo bolj svež. Morda nam bo povedal. kje se oskrbuje. Potem se bom še natančneje pozanimal za zveze njegove pacientke gospodične Millot. Tudi ona seje sukala v čudnih krogih. Vse to se morda povezuje ...«
»Mislite?«
»Vse je mogoče, gospod Gosselin. Vsekakor lahko za zdaj napredujemo le v to smer. Bolje kot nič. Sicer pa poznate naše metode. Potrpežljivi smo in oklenemo se najmanjšega indica. Nikoli ne veš . . .«
Odprla sta tretjo steklenico šampanjca.
»Ubogi Jacquot! Kljub vsemu ga ne boste zadrževali v nedogled?«
Toutblancu se ni mudilo. Zdaj je on na vrsti, da čaka na nasprotnikovo potezo, in Gosselin se je tega zavedal. Trdo igro je igral. Privoščil si je torej majhen premor
»Kaj bi vas veselilo naprej? Sir ali pa kar desert? Čudovit ledeni sufle s čokolado imajo.«
»Bil bi za sufle.«
Gosselin je pozvonil. Prišel je natakar, sprejel naročilo in neslišno izginil.
»Vidite, na ugled najinega prijatelja Lelievra mislim. Že zločin ga je hudo prizadel in če se bo zvedelo še to, da je njegov družabnik narkoman, si klinika ne bo več opomogla.«
Toutblanc ni odgovoril. Nastala je tišina. Dobila sta desert. Gosselin se je trudil z njim, vendar se mu je zdelo, da požira slamo. Toutblanc je začutil, da je prišel trenutek, da preide v akcijo.
»Razumem vašo vznemirjenost, dragi gospod. Obljubljam vam popolno diskretnost.«
Gosselinov obraz se je sprostil, vendar si je rekel, da to ni dovolj, da mora dobiti več. Začel je z žametnim glasom.
»Ali je res nujno, da ga zadržite za zapahi? Saj ne bo zbežal, stari bedak. Pustite mu njegov opij in dobite ga v roke, kadar le hočete ...«
Pomolčal je, posrečilo se mu je, da se je nasmehnil.
»Tako ga bo lahko Lelievre brez težav stisnil v kot. Torej bo popolnoma vaš.«
»Pa smo tu,« je pomislil Toutblanc. »Ta malopridnež hoče, da izpustim Jacquota zato, da bi ustregel njegovim prijateljčkom.«
Zdaj sta srkala kavo. Gosselin je čakal, nakazal je linijo, zdaj je bilo na drugem, da se pusti speljati. Sicer se bo moral vrniti k Vivi-aniju in temu bi se rad izognil.
Toutblanc je razmislil. Prikimal je in počasi rekel:
»To ni nemogoče. To sicer ni zelo zakonito in na daljši rok veliko tvegam, če se bo zvedelo, da se nisem docela posvetil morebitni zvezi, obetajočemu členu . . .«
Umolknil je, spet je srknil kavo. Gosselin bi prisegel, da je komisarjeva skodelica prazna. Udobno se je naslonil na naslonjalo majhnega divana, prevlečenega z granatnim žametom, ki je v minulih letih služil vse drugačnim razigranostim . . . Zdaj bodo sledila pogajanja, daj-dam, to je teren, ki ga pozna, to je njegov teren. Ta komisarček je navsezadnje dovolj odprt: to je znal subtilno poudariti.
Dorothy Eden
II objemu tuim
38. nadaljevanje______________________
»Ne, ni ti treba iti, Ne bo ti ugajalo.« Prehitro jo je skušal odvrniti. Skušal je skriti strah. Milton in Mary bosta v svojem avtomobilu, ki je posebej prirejen za Miltonov voziček in je z njim dovolj prostora le še za voznika in v sili morda še za eno osebo. Luke bi torej v svoj avtomobil vzel Lolo. Seveda bi bila Abby čisto odveč. Se pred petimi minutami ji je zatrjeval, da ga na Lolo veže le »vljudno« prijateljstvo.
Abby je preveč prizadelo, da bi jokala.
»Ne bi prenesla streljanja na kenguruje. Vseeno bi rada šla z vami. Nikoli še nisem bila tam.«
»Pusto, prazno in skrivnostno je. Zlasti še v tem letnem času. Sploh ti ne bi bilo všeč.« Luke je pogledal na uro. »Čas je, da greva, da ne zamudiva pihanja svečk.«
»Luke, zakaj si se tako spremenil?«
Videla je preblisk v njegovih očeh, v trenutni nepazljivosti ga je izdal pogled. Izražal je hudo trpljenje. Abby ni bila presenečena, saj je bila prepričana, da ji prikriva nekaj hudega. Že v naslednjem hipu je njegov obraz spet prekrila maska in z narejenim presenečenjem je rekel:
»Spremenil? Sem se res? Saj me prej nisi nikoli videla v mojem naravnem okolju. Tak sem kot Avstralec. Če ti tak nisem všeč, imaš pač smolo.« Nasmehnil se je mladostno in očarljivo, njegov nasmeh pa se ni izražal v očeh. Čisto brez razloga se je spet spomnila besed, ki ji jih je šepetal na poročno noč: »Skušaj razumeti...«
Vendar je bilo to preveč zanjo, zato se je nehala truditi, da bi ga razumela.
★ ★ ★
Deirdre je odprla zavoj in zavpila od veselja. S prstom je prevrnila lutko in ko se je zagugala sem in tja, je navdušeno rekla:
»A ni srčkana! Mamica, a ni srčkana! Poglej, če jo zadosti močno porinem, stoji na glavi.«
Res, lutka v obilici spodnjih kril je za kratek trenutek res obstala na glavi. Nato pa sunkovito zletela nazaj in se vrtoglavo zagugala.
Abby se je počutila, kot bi se sama gugala z glavo navzdol. Kajti nihče ni gledal Deirdre, ki je prvič pokazala naravno otroško veselje. Vsi so gledali Abby, ki je darilo prinesla.
In vsi so vedeli. Prepričana je bila, da so. Ali pa so se nalezli Loline in Lukove napetosti. Še celo kot božično drevo okrašena gospa Moffat-tova je nepremično obsedela, njeni prsti se niso več poigravali s kičastimi ogrlicami.
Nato je Lola kar se da ravnodušno rekla: »Kaj nismo včeraj nekje že videli to igračo?« Če jih malo pred tem ne bi ohromil trenutek molka, kot je ohromil malo deklico na gugalnici, nikoli nihče ne bi pomislil, da je kaj narobe.
»Da, saj veš, tam v tisti sobi na Kings Cros-su,« je Abby ravno tako mimo odgovorila. »Se spominjaš, da mi je bila všeč? Že takrat sem si rekla, da bom šla nazaj in jo kupila Deirdre za rojstni dan.«
»In ... Je bilo vse v redu?« je rekla Lola.
Abby se je prisilila, da je pogledala Luka. Končno je morala ugotoviti, na čigavi strani je: na njeni ali na strani te čudne družine s še bolj čudnimi skrivnostmi. Njegov obraz pa je bil prazen, le njegov pogled je bil mračen. Morda je bil jezen nanjo, ker je prelomila obljubo. Morda je bil zaskrbljen. Nikakor pa ni bil prestrašen. Ne, Luke se ni bal. V njej se je
prebudil ponos in prisiliti se je morala, da je ostala tako mirna kot Lola.
»Popolnoma v redu. No, ne čisto, ker je gospod Mitchell umrl. Čudno naključje, kajne? In ženska, ki je delala v njegovi pisarni, zdaj dela pri gospodični Court, ki ima trgovino z oblekami. Pravzaprav se mi je za trenutek zazdelo, da je ona gospodična Čourt.«
»Ne bodi neumna, Abby. Čisto očitno je bilo, da je leta in leta delala pri tovarnarju igrač. Imela je srečo, da je tako hitro našla drugo delo. Saj je že včeraj rekla, da bo stari gospod zdaj zdaj umrl.«
»Se pogovarjamo o neznani ženski ali o tej čudoviti igrači,« je rekel Milton s svojim običajnim stisnjenim in napetim glasom. »Kaj je res važno, kje jo je Abby kupila? Očitno je Deirdre všeč in to je za Abby lep uspeh.«
Potrudil se je, da se je kar se da očarljivo nasmehnil. Čeprav je to očarljivost le redko uporabljal, mu je bila zaradi nje Marv slepo podvržena.
»To je nekaj čisto drugega,« je rekla Deirdre, ki je z obrazom med rokami opazovala majhno gugajočo se postavo. »Ni koristno. Sovražim koristna darila.«
»No, to je pa slab poklon zame,« je rekla Lola. »Sinoči sem mislila, da ti je nova obleka kar všeč.«
»In iaz sem ti dala tisto lepo ogrlico,« je rekla gospa Moffat zvončkljaje in cingljaje. »Ne bi mogla reči, da je to darilo koristno, vseeno pa se mi zdi, da si razočarana.«
»Oh, ogrlica!« je rekla Deirdre.
»Deirdre, kako nevljudna si z babico!« je jezno rekla Lola. »Ogrlica ti je bila všeč. Saj veš, da ti je bila. Vsa darila so ti bila. Čeprav je Abbyno najbolj domiselno. Kaj takega, Abby, da si šla nazaj v tisti prostor. Najbrž te je od strahu kar kurja polt oblivala.«