_130_
Ljubezen do staršev.
i.
V znožji strmega pogorja daljne Sibirije je stala pred več leti ubožna, samotna hišica. V hiSici uboStva so prebivali starši z jedino hfierko Milko, ki so bili nekdaj z obilim časniin premoženjem obdarovani, a po nevošljivosti in krivem obdolženji svojih sovražnikov so bili za vselej v daljne sibirske puščave obsojeni. — Milka ae ni spominjala, kdaj je prišla v ta divji, dolgoeasni kraj: zatorej ni občutila in spoznala svoje žalostue in nemile osode; preživela je svoja otročja leta v nedolžnem veselji iii je bila jedina tolažba in vesolje svojih nesrečnih staršev. Komaj deset let stara, začela je razodevati vse one Iepe dušne lastaosti, ki so kinč iu krasota ženskega spola; delavna, pobožna, ubogljiva in polna srčne ljubezni do svojib staršev je bila; tudi nje telesna lepota se je zaCela razvijati jednako cvetici o pomladanskeni 5asu, z jedno besedo: Milka je bila deklica, kakor malo tacih pod solDcem. Kolikor bolj so se razvijale njene dušne moči, toliko bolj je tudi spozuavala revščino svojih staršev. Posebno o6e so bili vedno vsi pobiti in žalostni, kar je blago Milko do duže bolelo in peklo. Misl&č, da ste pomanjkanje in revšžina vzrok očetove žalosti, poslužila se je Milka vsake priložnosti, da bi kak krajearček zaslužila; zato je tudi začela po doinah hoditi, da bi kolikor mogože več zaslužila ia tako ubožni stan svojim staršem saj nekoliko polajšala. Ker je bila Milka pri deln na dninah posebao pridna, zato so jo povsod radi na delo jemali; kdo je bil pa tudi ve8eljši od MUke, ko je zvečera s svojim pičlim in bornim plačilom, vsa trudua in spehana proti domačej hišici hitela, in v hišo stopivža, ljubemu očetu in raateri roke poljubovajoč, jim svoj zaslužek izročiia. Veiikrat si je po dnevu od lastnih ust kruhek odtrgala, da je na večer toliko več dom<5v prinesti mogla. 0 takih prilikah se je sicer razlilo po očetovem resnobnem obrazu milo smebJjanje, pozabili so na kratek čas svojo revžčino, ali notranja srčna žalost je kmalu tudi vnanje veselje pregnala z njegovega obliCja. Milka vidžč, da ljubega oCeta nikakor no more stanovitno razveseliti, postala je silno žalostna; mislila si je, da oče z njo niso zadovoljiii, iii mnogo noii je prečula britke solze točivši in vedno premišljevajoč, kako bi ljnbim staršem mogla dopasti in ujih revščino vsaj nekoliko polajšati.
Neko noe sliai očeta in mater, kako sta si v stranskej izbi žalujoča drng drazemn stoj žiilostni stan tožila; o<ie so posebno srfino tudi svojo Ijubo MUko pomilovali, ki se trudi ia trudi za vsakdanji kruhek v potu svojega obraza, v tem ko bi se imela v glavnem mestu razveseljevati nad dobrotami časnega življenja. Milka sicer ni bila radovedna deklica, ali slišati očeta od glavnega mesta itd. govoriti, še bolj nastavi ušesi in natanko posluša, in zdaj Se le se jej oči odprt. Povzela je iz očetovega in materinega pogovora, da Sibirija ni njihov praTi dom, kakor je do zdaj mislila, da so oče bili nekdaj jako bogat mož in imeniten vojak v carskcj rnskej vojski; slišala je dalje, kako so bili po nekem sovražniku krivo zatoženi in zatoraj od mogočnega cara v Sibirijo pregnaai. Občutke, kateri so srce na8e Milke med tem pogo?orom prešinili, moje pero popisati ne more, — od srčne žalosti se vsa tvese, zamakne se, premišljuje in hitro sklsne, kaj ho5e sloriti. Komaj pri&ka prvega svita, vstaue in i prisičnej molitvi se priporoča Bogu, dokler oče ne vstanejo.
M — ¦
Zdaj stopi v izbo, in jokajoč jim pade okoli vratu, rekoč: »Oče, ljabi oče, necojšna noč mi je odkrila vag tužiii stan, pozno sicer so mi se oči odptle, ali hvala Bogu, vendar še ne prepozno! Vzdigniti se hočem tja do glavnega mesta, pasti mogočaemu carn pred noge, zagotoviti ga, da ste ne-dclžni, in ne bodem nehala prositi, dokler ne sMin iz carovib ust tolažilnih besed, da vam je vaša čast in vaše premoženje zopet povrneno!" — O&e ostrme nad besedami svoje Milke, ali solze jib polij6 in jim ne dajo niti besedice izpregovoriti. Po dolgem jokanji odpr6 oče svoja usta in pravijo: ,,Ljuba, prisrf.na Milka! Bog naj te blagoslovf, on ti naj da doživeti na zemlji boljših dui kakor meni, in naj ti poplača vse tvoje skrbf in vso Ijubezen, katero tvoje uedolžno srce proti meni izkazuje; zakaj gotovo bi moje kosti že davno kriJa bjadiia goinila, ako bi te Bog meni ne bil poslal kakor angela v Wlažilo mojih srčnih bTitkosti. Ali, prisrčna Milka! tvoje želje, mene kdaj od tukaj rečiti, so zastonj, zakaj vedi, da Sibirija je grob živih, itt kdor je tft sem pregnan, vidi cvetice npanja še le onkraj groba cveteti; družbi 51oTe5kej je tu slednji že odmrl." — Milka pri teb bescdah omolkne; ali pretrden je bil njen sklep, toraj poTzaine besedo inpravi: nLjubi oče! jaz ne obupam nikakor, Ui tak4j danes ge ho&m podati na pot proti carskemu mestu." — „ Predraga moja!" reeejo zdaj oče, Bkar tvoje blago srce želi, kar tvoja usta govorf, to se ne more aikakor in nikdar izpolniti, da, tvoj uiu je c.el6 preslab, in ne moreš uineti, kako da je nemogoče, kako se nikakor tvoje želje ne morejo djansko izpeljatL V&Ji, da od tod do glavnega mesta je več sto nr hoda Cez ueizmerne planjave, bribe, doline, velike reke; po cele dni ni videti živega čloreka, a tolikovež divjih zveri, ki te bi, nezmožno deklico, gotovo raztrgale. Ali ko bi še Tsega tega ne bilo, tam na sibirakej meji je ostra straža, ki nobenega ne pasti č«z, ako se ne more izkazati s potaim listora in privolenjem. Potni list pa le aaš ostri gospod poglavar, ki daleč daleč od tukaj stanuje, sme in more dati; tega dobiti je skoraj gola nemogočDOSt. Toraj, ljubaMilka, potolaži se, združi svojo vsakdanjo molitev z mojo, da bi nas nainreč dobri Bog kmaln poklieal od tod, ui nas preaelil tji, v tisto arečno deželo, kjev se čaaaa žalost i/.preineni t večno veselje.
Pri poslednjih. oSetOTih besedah Milka popolncin omolkne. Videlo se je, kakor da zdaj rcs »pozaa nemogočnost, da bi rešila oSeta h teh pustinj, in kakor bi bUa svoje želje v globočiuo srca zakopala, ni odslej niti besedice TeS Oihnila od svojega uameaa. Ako je pa bila, kakot jo iz njenega poprejSnega /.ivljenja pozaamo, že posebno pridna pri svojUi delih, si odslej ni privoščila skoraj počitka ue po duavi, ne po uoči. Večkrat je od dela tako trudna na večer doin6v prižla, da jej skoraj ni bilo več živeti, a veiidar je še vselej namesto matere opravljala domača opravila, ia iz nizkih okoic Aliikiae revne spalnice je gotovo vsak večer posledaja lučitia brlela v temno nož. Molila je, ko sta oče in mati že spala, pred lepo podobo aebežke kraljice, ki jojeimeJa na steni obešeno, zamakJieaa v srčnej molitvi, bolj aagelu aego človekii po-dobna; aek aebeški mir je bil razlit iSez nje obiioje. —
U.
Minnlo je bilo ved tednov, ko neeega ve&ra Milka zeM hitro domiiT prihiti; vse njeao obuašanje je razodevalo srčno Teselje. Stopivši ? sobo, kjer
9»
132
sta si oče ia mati ravno zopetsroje nadloge potoževala, veselozavpijo: nLjubi oče, ljuba matij veselita se z menoj! Glejta, tukaj moje dovoljenje, da smem sibirsko mejo prestopiti, glejta tukaj moj popotni list do glavnegamesta; ako Bog ho5e, kmalu nam bodo zasijali boljSi dnevi." Oče in mati omolkneta, a Milka z Teseljcm dalje pripoveduje, kako je po starezn čurajskem zaporedniku, ki je bil posebno dobra duša, in pri katerem je velikokrat ua delu bila, od deželnega poglavarja dobila dovoljenje in potni list do glavnega inesta; a da je od svoje prošnje proti njima do zdaj molčala, storila je zato, da bi njiju veselje toliko večje bilo, ako bo svoj namen srečno dosegla. — OSetu in materi so zaigrale pri teh besedah solzž v očeb, ali ne solze veselja, nego bo1z(5 srčne žalosti.
,Tako zdaj," povzamejo oče besedo, ozdaj naju hočeš zapustiti? Ti najina jedina podpora in veselje bočeš najiao globoko žalost še povekšati, ker, ako najn zapustiS, gotovo te nikdar več videla ne bova! 0, kje tam je meja Sibirije, kje tam je glavno mesto! — 0 Ijubo dete! tega ti ne inoreš umeti, in ako se na pot podaž, gotovo greš v svojo smrt." Milko zdaj tudi solzč polij6, na koleni se spusti pred ljnbe starše, in z milim glasom pravi: „0 Jjubi oče, Jjuba inati, odpustita mi, ker vama to]iko žalosti delam, prosim vaju pa tudi, ne odrecita mi mojih. srfinih želj, in pustita se mi podati tja, od koder se varu vaša čast, vaše dobro ime in vaše premožeoje zopet povrne. Ne skrbita preveč zame, dobri Bog, na katerega trduo zaupam, gotovo me ne bode zapustil, gotovo me boda njegov angel spreailjal na mojib potih, ter me srečno pripeljal na kraj svojih želj." — Ker je Milka tako dclgo prosila, rečejo poslednjifi oče: ,,Tvoja pobožuost, tvoje trdno zaupanje na Boga, Ijuba Milka, dela mi v sredi moje žalosti vendar srčno veselje; 6e tedaj žo ui drugače, sprejmi moj blagoslov in pojdi tja, kamor te žene tvoja otročja lju-bezen do mene in tvoje ljube matere. A midva hočeva doma nepreuehoma zate moliti, da, ako se tudi tvoje želje ne izpolnijo, vsaj arečno zopet v najiao naročje nazaj prideS!" — Zdaj so skupaj večerjali, a po večerji so o6e 58 llilki zazuainovali, kolikor se je najbolj natanko moglo, pota in kraje, po katerii naj popotuje; posleclnjiC opravijo vežerno molitev in gredii k poSitku, ker zjutraj zgodaj se misli Milka napraviti na daljni pot. V svojo izbico prišedSi poklekne Milka pred podobo device Marije, ter se jej zabTali za nje priprcSnjo pred Bogoiu do zdaj, priporoči se jcj tudi goreče t njeno mogoSno varstvo na daljneoi potu, iu potein vzame slov6 od vsega, karjojetu veselilo, ker nek notrauji glas jej pravi, da je nocoj zadnjikrat v svojej izbici. — Nato se vleže in kmalu zatisne trudne ofi. Ko se prebudi, sta bila oče in mati žo na nogah, vsa žalostna in pobita.
Milka se hitro napravi, stopi iz STOje izbice, ter vsi trije ae Se jedenkrat, zuabiti za vselej, vsedejo skupaj k zajuterku, ki je bil obilo zalit z gronkimi solzami. Po zajutreku vzame Milka žakljiček, vložl noter svojo ubožno, pa Bnažao obleko, kakor tudi male krajcarčke za popotae potrebe, nabaše culico na hrbet, vzaine palico v roko, jokajoč poklekne predstarše, terjih Sejedeakrat prosi za odpuščenje, ako jih je razžalila, ia za njih blagoslov. Žalosti pri tem slovesu inoje pero popisati ne more. Jokajoče vidimo vse tri skupaj klečati v sredi izbe! —
Milka poslednjič srčna vsiane, poJjabi šejedenkratstaršeja roke, inieče:, ,,Bog vas ohraiii Ijubi oče, ljuba mati, zdrare doma is tudi uieuo na daljnem potu
133
on naj nas zopet 9refinejSe združi, kakor se danes loSimo! Bog z rami in z menoj!" to so bile Milkine poslednje besede, potem se urno zasuče in odide iz Mšice. Oče in mati gresta jokajoC za njo pred hišna vrata, in s solznimi oSmi gledata za njo, dokler ne pride do daljnega gozda, skozi katerega je pot peljala. In še jedenkrat pomigne k slovesu svojim Ijubim staršem z belo rutioo zadnji pozdrav, in knialu potem jo zakrije gosta hosta njiju očem.
Milko apremljati na njenem potu skozi divje, ueznane kraje, priče biti vseh njenih težav, stradanja in druzega trpljenja, zdi se mi preobsirno; po-trebovala je namreč le do sibirske meje več tednov za potovanje. Tendar je do zdaj srečno premagala vse težave daljaega potovanja. Ali prišedši v mesto K., kjer se je Sez reko Volgo morala prepeljati, potopi se ladija z mnogimi dragimi potniki ia koinaj je bila uboga Milka strašne 8inrti rešena. Na pol mrtva je bila potegnjena iz vode in prenešena v nunski samostan, kjerjebila bolniSnioa za ženske. Tu ae je poloti huda bolezen; prestrašila se je in zel6 prehladila, ker je bil že pozni jesenski čas. Ljubeznjito obnašanje in dobra postrežba prijaznih nun jej je vendar zopet kmalu ljubo zdravje podelilo, in predno se je od tuiaj ločUa, storikje vaerci Bogn z?esto obljubo, ako Ijnbim staršem reSitev iz pregnanstva od mogofinega cesarja izproai, da hoiie potem ostati v samostanu ubogim bolnikom v postrežbo.
Ker ai je bila v samostanu s svojim lepim in prijaznim zadržanjem ljubpzen vseh nun pridobila, jej je ločitev od tod skoraj toliio žalosti napravila, kakor loSiteT od ljubih staršev ; vendar jej želje, izpoloiti kmalu svoj Bamen, niso dale počitka ne po dnevi ne po noči. Njene misli so bile vedno le pri Ijubih starših, tedaj jo je gnalo blago srcfi vedno le naprej. Potovanje od tod do glarnega mesta je bilo vendar za njo z veliko manjSimi težavami sklenjeno, ker jej je bila aamostanska predstojnica ninogo priporočilnih pisem do svojih znancev v raznih mestih s seboj dala; tudi kraji so bili že bolj obljudeni, kakor po pustej Sibiriji. Vendar se je imela še boriti z mnogimi neprijetnostmi, in zel6 tnidna pride necega jutra v glavno rusko mesto Petrograd. — Hitela je najpred imenitne gospe iskat, do katere je imela pripoioHlno pismo od predstojnice samostanske, in katera bi jej imela pomagati, da lože pride do mogočnega eara. Ali žalostne glase mora Milka slišati, da imenitne in dobre one gospe ni več pri življenji. Š« drago priporoCilno piamo na necega ple-menitega gospoda je imela pri sebi, a tudi ta je bil odšel daM na srojo graščino za dalj č&sa stanOTat. —
m.
Milka se ni imela zdaj na niko;ar pod milim Bogom obmiti; tolažila se je vendar v svojej otročjej priproj i, CeS, bom pa poskusila sama. Iz-praSala je ljudi sicer kmalu za cars' palačo, ali v njo priti ni bilo tako lehko, kakor si je nboga Milka mislila. Vojaki, stojefi na straži pred carsko palačo, zavrnejo jo z ostrimi besedami nazaj, rekož: ,,Poberi se, tu beračiti ni do-voljeno!" Misliliso, daje Milko kaka beračica. Surove besede vojakov so ubogo Milko tako presuoile, da oiti besedice ni mogla izpregovoriti, obrnila se je proč, in solz6 jej zalij6 oci. Od srčne, nepopisljive žalosti vsa omotena, ni se znala kam podati. hodila je toraj od nlice do ulice, dokler k srefi naleti na neko ubozno, a vendar dobro ženico, katera jej aa njeno proSnjo prepusti
malo izbico v stanoTanje. Druzega in ttetjega dne gre Milka zopet pred carako palačo, ali straži se ne upa približati, 1b pazila je, kako bi se skrivaj noter amuzati mogla. četrti dan ae res sreSno zrnuzae memo straže ia uepozuajoča šeg carskega dvora, sede na stopnice in hoče tu Sakati, dokler bi se gospodje, kateri so drug za drugim \ia iu noter hodili, nekoliko ne razšli. Zopet je naša Milka nesrečna, kajti Dek složabnik v krasnej obleki prišedši po stopnicah, grdo jo začne oštevati, rekoč: MKako ae veudar podstopiš tu v carskej pala^i cel(5 na stopnicah prosjslsiti ]u rO, saj ne prosjačim, govorila bi Ie rada z mogočnim carom," odgovorf jokajoča, Milka. ,,Kaj ? ti UočeS 3 carom govoriti ? Menda se ti v glavi meša kali," zakrohoti se strežaj in žo jo misli po stopnicah zapoditi, da nek gospod zraven pristopi in strežaju reče: ,,Pnsti deklico!" — Strežaj plaSno odstopi.
Gospod se začne z Milko pogovarjati tako-le: ,,Ljnba deklica, kaj birada?"
Milka: Z mogočnim earom bi rada govorila.
Gospod: Ali imaš privoljenje k temu?
HKllca: KakoSno privoljenje?
Oospod: Ali ti ni znauo, da, kdor hofie s earom govoriti, mora rtožiti episano proSnjo, in če se mu na to privoli, sme se približati mogočnema caru ?
Milka: Gfospod! tega nisem znala.
Gospod: Od kod si doma?
Millca: 0, Ijubi gospod! daleč je moj dom: iz Sibirije sem.
Gospod: (ČudM se.) Za milega Bcga! kako si vendar prehodfla tako Sibka deklioa, tako dalnji pot?
MiCka: Večni in vspmogočni Bog in Ijnbezen do mojih Ijubihstartev me je sem pripeljala.
Gospod: Kaj so tvoji starši?
MUIca: Oh! ubožni so moji starši, a sroje siromažtvo trpijopo nedolžnem; moj oče so bili uekdaj imeniteD častnik v carskej vojski, pa krivo so biH zatoženi od necnga sovražnika in vsled tega pregnani v Sibirijo.
Go&pod: Kako sfi imenujejo tvoj o6e?
Millca: Miroslav HrabrovsH.
Gospod: Tn kaj želiš s oarom govoriti?
Milka: Zaprotovila bi ga rada, da so moj oče nedolžni, in prosila bi ga «a milost in reSenje iz sibirske sužnosti.
Gospod jej na to odgovori: ..Nima^ sicer dovoljenja 3 carom govoriti, a ker si daleč prišla, ti bodo dvorsko šega izpregledane. samo malo tukaj počakaj, mislim, da bodeS kmaln videla cara. Pri teh besedah ptuji goapod zapusti Milko.
čez malo časa potem stopi lepo oblečen strežaj pred Milko, in ona misleč, da je to car sam. že mii hofie k nogara pasti, ali prijazno juj reSe dvorski sluga: rMogofni car hoSe s teboj govoriti, idi toraj z menoj." Plaho stopa llilka za strezajem skozi krasno okinčane sobe, in ko prideta do nekih vrat, odpre jili strežaj unio na dve plati. Milka zagleda na pozlačenem prestolu sedeti tistega gospoda, b katerim je ravno kar v otrocjej priprostosti zunaj govorila! — Vsa omamlj«na stopi Milka pred carski prestol, ali nogi se jej pričneta Sibiti, na koleni pade in namesto prositi. z jokajofim glasom reee: „0 ljnbi iuoji starši, ako bi zdaj znali. kara je mene l)ožja milost pripeljala, gotovo bi Boga slavili!" — Car zdaj prijazno Milko nagovori, reče jej TBtati
135
in se na stol vsesti, kateiega jej strežaj n& cuovo povelje prineae. Iz stranske sobe stopi iineuitna goepl BUa je svitla carica. Na carovo povelje mora Milka zdaj vse svoj« življenje m nvoje potovanje natanko povedati. Ko je na koaci svojo prošnjo za rešitev starSev izrekla in niogočiiega cara očetOTe nedolžnosti hctela prepričati, jej car odgovori:
,,Ako bi todi nobenega druzega dokaia ne imel, že to me sadostno pre-pričuje, da st&rfi, ki so tako dobro in blago hčerko izredili, ne morejo biti hudobni; toraj imenujein od te ure tvojega očeta zopet žastnika v svojej vojski, in vse njih premoženje bodi jim zvesto povrneno. Očeta lehko tukaj v Petro-gradu počakaš, ker bo že daues deželnemu poglavarju zaukazano, da tvojega očeta oprosti. A ti tudi še zanaprej hodi po n&stopljeuem potu, spoštuj iu Ijubi svoje starše in blagoslov božji bo s teboj."
Bogato obdarovana zapusti Milka carsko palačo, in ie le t bližnjej cerkvi je prosila poliia hvaležnosti v srčnej molitvi za srečo in blagoslov visoke earske rodovine.
Bilo je ravno 17 mesecev, kar je zapustila hižo svojih staršev.
Pnizega dne piše Milka, ki je bila zdaj v 16. letu svoje d6be, staršem veselo prigodbo, da so rešeni, ter jira tudi ob jednem nazaaai, da je Bogu obljubila, v samostan stopiti. ,,V nunskem samostann zopet najdete svojo do smrti vain vdano Ljudmilo" — bile so zadnje besede njenega pisma.
Oez nekaj dni potem zapusti hvaležna, vesela in srečna glavno mesto Pctrograd. Necega večera o ,,Ave Mariji" pozvoni v mesta K— Sibka, pa zala deklica Milka na samostanska nnnska vrata, ter prosi prenofii5i5a. Vratarica jo hitro izpozna. Vse irane bo se zel6 -veselile, da je srečno reSila svoje starte. Sprejeta je bila v malo dneh v njih družbo, ker jej je bilo to že pred ujenim odhodom iz samostana obljubljeno.
Ali kje je na svetu veselje btez žalosti ? Milka kmalu zboli, začela je hirati iu od dne do dne prihaja slabejSa. Dolgo se je tolažila, kcrsijemislila, da se še ni izpočila od daljnega potovanja, ali necega jutra reCe svojej prijiu teljici: ,,Ljuba moja! vsak dau se čutim slabejžo, smrtaa bolezen je blizu, in ako mojega Ijubega očeta in drage matere kraaln, kmalu ne bo, nikoli ju več ne bom videla na tem avetu. Prijateljica jo tolaži, ali Milka je Cutila, kako stoji ž njo; toraj v malo dneh poprosi samostanskega duhovnika, da jej podelf sv. zakrameate. — Zvečera tistega dae, ko je bila 7,a smrt previdena, poprosi samostansko predstojnico k sebi. in jej s elabim glasom rete: ,,Oastitljiva mati, zahvaljnjem se vam za vso vaSo skrb, ki ste mi jo od 6nega dne, ko sem v to otaidje stopila do deiiašnjoga dne akazovali. SrSno sem želela, da se vam za vaše dobrote že tu hvaležna skažem, ali kakor se čntim, vbukTah previdnosti božje stoji zapisano dragače. Smrti se ne bojiin ia rada zapustim svet, le svoja Ijube starše bi bila v tem življeaji 5e jedenkrat rada Tidela. če veudar poprej umrjem, prosim vas, čestitljiva mati, sporožite jiin, kadar semkaj pridejo, moj zadDJi t=r6ni pozdrav iu povejte jim, da sem jih spoštovala in ljubila do siurti.   V nebeaih ae zopet vidimo."
To so bile zadnje besede naže Milke, in komaj pol ure potem je mili glas mrtvaškega zvona iz samostauskega zvonika naznanil, da se je nekdo preselil iz te solzne doliue v večnost.   MUke ui bilo Teč med živinii!-------
136
V lepo belo oblačilo obleSena in z dišečimi cveticami posuta, ležala je Milka na inrtvaškem odru. Še mrtva se* je držala na smeh in bolj neveati, kakor mrliču je bila podobna. Eavno druzega jntra bi se imalo njeno truplo izročiti črnej zemlji, — ko na večer pridrdrd kočija pred samostanska mta. Sedela sta notri Miroslav Hrabrovaki iu ujegova žeua. Glasuo zazvončka dunU ZTOnec ter kliče vratatico odpreti. Kmalu so dari odprte in kmalu tudi vra-tarica spozna Milkine starše. Na njih prošnjo, da bi jih peljala do Milke Hrabrovske, od katere so žo v bližnjem mestu zvedeli, da je bolaa, stopa vratarica molči oaprej tet jih spremi do izbice samostaaske predstojaice. Z bescdami: nTukaj so Milkiui starai," predstavi jih predstojnici, potein urno odide; bala se jc namreS biti prifinjoea, kadai bodo starši ivedeli, da je Milka nmrla.
Predstojniea roirno reče ataršem: ,,Zaane 80 mi iz poalednjega pismftj ki ga je vama pisala, zaduje besede": rv nunskem samostann najdete zopet svojo dp smrti vaai vdauo Ljudmilo," in Tes, v preroškem d\ibu je govorila. Videli jo boste že, lepo, nedolžno nevesto, ali kratka ločitev na prag^ sibirske hiSce bila je podoba dolge loCitTe, ki nas tsb jedeoltrat 6aka. Z žalostjo vama moram povedati, da je Milka hudo obolela — da je prosUa za sv. po-potnico umirajočih in rekla, Se ne tn, v nebesih vidim zopet svoje ljube starSe — in res se je Bogu zazdelo, da jo v najlepšej mladosti pokliCe na dobro zasluženo plaCilo t nebesa!" — Neizrekljiva žalost presnine sroa nbogih staršev pri teh besedab samostanske predstojnice.
nPe]jite naju do Dje," to so jedine besede, katere sta mogla izgovoriti. — Ko po dolgem mostovžn pridejo do zadiije iabice, odpr6 predstojnica vrata in tn zagledata Milko kakor v rajskej lepoti ležati na mrtTOškem odru.
„0 Milka, Milka!" zajofieta oba z milim glasom. ,,tedaj za najino re-šitev si morala dati lastno življenje; o da sva te od sebe pnstila, ker brez tebe je nama tudi carska pala& pusta, dolgočasna Sibirija. — 0 Milka! ljubeznjiva Milka! kdo bi ai bil vendar mislil, da naju tako kmalu zapustiš!" V uepopialjivej žalosti prečujota ubogi oie in mati yso noč poleg trnpla svoje jedine hiierke, veSkrat jo vroče poljubujeta na bledi mrzli lici, ter se ne mo-reta niti trenotka ločiti od nje. Zjutraj je bilo med milim petjem žalostnih nun prenešeno Milkino trnplo t cerkTico, in od tukaj na bližnje pokopaliSče, kjer je bilo sprojeto v kiilo črne zemljo ter za vselej pokrito telesnim očetn prežalostnih staržev. — Oez nekaj ur potem odpelje Milkine starše lepa kočija iz mesta K^— proti Petrogradu, kjer jini je bila čast in imovina zopet obilo povmena, ali Milke ni bilo več in tudi veselje se ni nikdar več povrnilo v njibova srcl    Rnialu sta tudi ona sledila svojej hčerki v hladni grob!
Ijuba mladina! ko prebereš to resnt&io prigodbo, mislila si boš: Milka bi bila pač zaslužila, da bi ae jej biJo aa zemlji boljše godilo, ker je svoje star§e neizreCeno ljubila: a namesto srefiaega, dolzega življenja je morala tako kmaln nmreti. Na take misli ti ob kratkem odgororim: Dobri Bog je Milko poklical iz kiatkfga pozemeljskega trpljcnja na večno plažilo t nebesih; kajti zemlja, ako se uani še tako dobro godi. ostane vendar le solzna dolina, ki nam za jedno samo vcselo ni-o rodi gotovo mnogo mnogo nr žalosti in trpljenja.                                                                                    j. shrbiMc.