Za spodnjeŠtajerske vinogradnike. Interpelacija drž. posl. dr. Ploja, Bobiča, Zičkarja in tovarišev, dne 8. aprila 1902, na poljedelskega ministra. Kmetskitn posestnikom vinogradov na Spodnjem Štajerskem se godi, kakor občeznano, vsled opustošenja vinogradov po trtni uši, v denarnem oziru skrajno slabo. Nikakor jim ni mogo6e, da bi sami iz last- nega žepa plačevali velike stroSke za obnovljenje okuženih vinogradov in so navezani nabrezobrestna državna in d eželna posojila. Toda ne samo, da le primerno majhen del proSnjikov dobi posojila, raorajo tudi izbrani prošnjiki neverjetno dolgo 6 a k a t i, predno se jim izplača dovoljeno posojilo. Na primer leta 1901 so morali po objavljenili navodilih proSnjiki vložiti svoje prošnje do konca j a n u v a r i j a 1. 1901. V mesecu septembru so se potem obvestili, ali se {e njih prošnji ugodilo ali ne in takoj so morali podpisati dolžna pisma oziroma vknjižiti dati zastavno pravico za dovoljeno, a Se ne izpla6ano posojilo. — Izpla6alo pa se dovoljeno posojilo n. pr. v slatinskem in Smarskem okraju Se do danes ni in se bo to zgodilo 3e le, kakor nas u6ijo izkuSnje, proti koncu poletja v teko6em letu. Od dne, ko se vloži proSnja za dovoljenje posojila, do dne, ko se dovoljena svota izpla6a, preide torej p o 1 d r u g o leto. Zares, izborno znamenje, kako gore6e se skrbi za kmetske posestnike vinogradov, ki so priznano sedaj v najslabšem položaju! Vsled tega je nujno potrebno, da se dovolitev posojila in izplačanje posojila hitreje izvrSi, to pa tembolj, ker mora proSnjik, ko vloži proSnio, dokazati, da je že za6el vinograd obnavljati, da ima torej takrat že izdatke, katere mora pokriti. Podpisani stavijo torej na poljedelskega ministra vprašanie: «Ali so mu opisane nedostatnosti z n a n e ? Ali ima minister voljo, nemudoma potrebno u k r e n i t i, da se proSnje spodnještajerskih kmetskih posestnikov vinogradov za državna in deželna posojila najhitreje rešijo in se dovoljene svote t a k o j po vknjiženju zastavne pravice izpla6ajo?»