pavšalirana! Štev. 10 Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 6. avgusta 1921. Posamezna številka K 160 Leto I. Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“. Oglasi: V2 strani K 750'—, V4 K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K. Dopisi. z Dovjega na Gpranjskem. Tadj ta se zanimamo za Vaš list na Dolenjskem. V teh tednih je naša dolina zelo oživela. Tnjcev kar mrgoli. Še več pa jih je prišlo na Jakovljevo v Dovje, da se poklonijo častitljivemu starčku, domačem,n župniku in duh. svet, Jakobu Aljažu, ki je praznoval svoj god in zlato mašo. Že v jutro so milo pozvanjali zvonovi in pokanje topičev je odmevalo daleč na okrog. Po dohodu vlakov se je zbrala duhovščina in poklonila jubilarjn lep pozlačen pacifi-kale. Ob slavoloku so zlatomašnika pozdravili njegovi zvesti župljani in zastopniki občine in raznih društev. Dekan g. Lavrič je v cerkvi v izbranih besedah pojasnil pomen slavnostnega dne. Dasi je bil delavnik, je vendar bila cerkev natlačeno polna. Po maši je zlatomašnik povabil goste k svoji gostoljubni mizi. — Kdo ne pozna Aljaža kot skladatelja, turista in narodnega delavca? V svojih ljubkih napevih nam tolmači Gregorčičevo dušo in srce in v drugih skladbah lepoto naše domovine:, „0j Triglav, moj dom, kako si krasan .. .“ Ko bi ne bilo Aljaža, bi. bil naš Triglav podlegel nemškemu pritisku On nam je postavil na vrh Triglava Aljažev stolp, na Kredarici vzorno planinsko kočo in kapelico Matere božje, v divji romantični dolini Vrata pa „Aljažev dom“, kjer zlasti duševni delavci nahajajo okrepčila. Pri vseh planinskih kočah je Aljaž z nasvetom in podporo sodeloval. Opravičeno ga nazivajo „očeta Triglava*. Tudi na prosvetnem polju je mnogo deloval, kjerkoli je služboval. Na Dovjem je s pomočjo svojih kaplanov izvedel vso za sedanji čas potrebno prosvetno organizacijo ter ustanovil „Dovski dom**, kjer se zbirajo farani k zabavi in pouku. Tu imajo tudi Orli svoje gnezdo. Naravnost, ganljivo je bilo poslušati pohvalo iz usr priprostega ljudstva o svojem duševnem pastirju. Tako se deluje za narod! — Tudi Vaš novomeški kapitelj je bil zastopan na slavnosti in sicer po preč. g. kanoniku Antonu Žlogarjn. — Končno izražam željo, da se .Aljažev stolp" izogne objemu grabežljivih Italijanov, če ne že drugače, s premestitvijo na kak drug domač gorski vrh.. 1 Z Zaplaza V nedeljo, je prihitelo k Materi božji zaplaški, mnogoštavilno dolenjsko ljudstvo. Po sedmih letih so se zopet zbrali pobožni romarji, da se zahvalijo Bogu zjt srečno prestane vojne grozote. Lepo število Orlov .in orlovskega naraščaja je poveča- . valo krasno uspelo slavnost. Pri slovesni sv. maši je ppl mnogoštevilen pevski zbor. cerkveni govor pa je imd č. g. dr. Rožman iz Ljubljane. ki je v ganljivih besedah opisal pomen n-ga dneva. Nato so pred cerkvijo nastopali razni govorniki, dočim so se Orli pripravljali za popoldanski nastop. Po petih litanijah se ]e vršila telovadba vaditeljev in naraščaja, nakar se je ljudstvo začelo počasi razhajati k svojim domovom, kamor so ponesli najlepše vtiske s slavnosti in ojačeno vero v zmago naših idej. — Pod osebnim vodstvom čateškega nadučitelja Vidmarja je nekoliko nahujskanih fantov poskušalo od daleč motiti slavnostno razpoloženje našega ljudstva, kar pa se jim ni posrečilo. Čudno je, da tak starec, ki že tiči z eno nogo v grobu, zbira in hnjska pretepaško drnhal radi izdatne plače, ki mu jo je iz žepov našega ljustva naklonil framazonski Pribičevič v ta namen. Iz Prekmurja. Kot nepristranskem Spa-zovalcu v tukajšnjih krajih dovolite mi g. urednik malo prostora. Prvo je, da povem, da so prometne razmere iz Maribora v Prekmurje naravnost obupne. Že dolgo je kar je „ II ra d za tujski promet1* dal razglasiti po časopisih, da se vrši redna au-tomobilska vožnja med Mariborom in Mursko Soboto, pa nam dosedaj še nič ni znanega o tem. Nekaj časa smo res imeli zvezo z Mariborom preko Avstrije, ki jo pa Nemci pri Radgoni vsak Čas lahko prekinejo. Kar se tiče patriotizma ni naš Prekmurec zadnji med SHS. V podkrepitev tega naj navedem samo, da so fantje, ko so prišli na nabor, ki se sedaj vrši za Prekmurje, ukazali na cesti igrati našo narodno himno ter jo poslušali odkritih glav, dočim se, navzoči naši vojaki in orožni-štvo zato še zmenili niso. Resnica je, da se je sovraštvo med prebivalstvom napram Srbom zelo razvilo. Vzrok je iskati ravno pri vojaštvu, ker mora vsak vojak svoj rok odslužiti dol kje V’ Srbiji. Gotovo je, da na tak način ne podžigamo narodnega edinstva. ako vse v en klobuk mečemo. Naj bi se te fante saj v Sloveniji obdržalo! Poštne razmere »o skrajno slabe, kakor sploh ves prohiet. Seveda. umevno- je., da se to ne da vse tako hitronapraviti, a' vendar bi se med teni' časom lahko že marsikaj bolje uredilo samo dobre volje je treba. Prezgodaj pa je začela nuša takozvana ^podeželska inteligenca* uvajati naše razmere. Napvimer. ako gre kmet. po eno ali <1 ve uri daleč na pošto ati kateri koli urad. pa slučajno nekaj minut zamudi, da ni več uradna ura, ga dotični uradnik neusmiljeno zavrne, da ne opravi ničesar ter iuu ne pomaga še tako mila prošnja. Veliko bi takih slučajev lahko navedel in videli bi, zakaj si tukaj naše oblasti ne morejo pridobiti srca prebivalstva. Znano je tudi, da je prekmursko ljudstvo zelo pobožno, a kakšni pa so naši „kulturonos ci“ je pod vsako kritiko! Več demokratskih listov je dostikrat že pisalo, da so Prekmurci nevedni in slepo vdani „farjemi.“ — Res je, da so Prekmurci popolnoma vdani svojemu voditelju g. župniku Kleklu, ki je že toliko žrtvoval za svoj narod, a da bi bili nevedni ter da bi ne znali presojati politike, se gospodje demokratarji motijo! Vsak priprost kmet Vam bo rekel, da hočejo biti s Slovenci „skiip“ in da bi naj imeli svojo vlado v Ljubljani, toraj so za avtonomijo. G. urednik, nekaj malega o Prekmurcih, če pa želi kedo kaj več, naj gre iz Maribora peš v Prekmurje ter naj tam občuje s pravimi kmeti (ne morda z učiteljstvom ali uradništvom) ter naj gleda s prostimi očmi, ne na demokratska očala, pa bo videl mogoče še veliko več, kar se ne da zapisati. Pismo, ki je spremljalo ta opis, pove še mnogo več, kar pa ne mdremo objaviti. Pač hujše nas Bog ni mogel kaznovati kot s centralizmom. To kazen pa smo tudi v polni meri zaslužili, ker smo se odvrnili od Boga in od duhovščin*, ki na? Vedno le dobro uči. -— Op. med.) Zgodovina vrtov. Preseljevanje narodov, ki je pozneje nastalo, je skoraj popolnoma ustavilo razvoj vrtnarstva. Toda po ustaljenih razmerah se je ta poljedelska panoga zopet začela dvigati. Karol Veliki, vnet za poljedelstvo, je ukazal gojiti vrtnarstvo povsej svoji državi. Njegova naklonjenost h kmetskemu ljudstvu se je pokazala tudi v tem, da je pospeševal spopolnje-vanje poljedeljskega orodja. Njegovemu vzgledu so sledili tudi nemški knezi in neki knez je celo ukazal, da se kaznujejo prestopki njegovih valptev proti tlačanom s tem, da smejo tlačani vpreči valpte v plug in ž njimi orati. Glavni stebri v razvoju poljedelstva in vrtnarstva pa je bila duhovščina. Cerkvena in samostanska posestva so bila vzorno obdelana in na njih so se gojile najplemenitejše rastline. Posebno menihi, ki so sami obdelovali svoje vrtove, so v potu svojega obraza pretvarjali zapuščene ledine v krasne vrtove. Cerkvena in samostanska polja in vrtovi so bili vedno pravi blagoslov za vso okolico. Le nevoščljivost in zavist zanikrnežev in mestne gospode poskuša zmanjševati zasluge duhovščine za poljedelstvo, toda brezuspešno, ker je zgodovjna učiteljica življenja. Očetje benediktinci so sestavili poseben imenik vseh novih vrtnih in poljskih rastlin, ki so se gojile po vseh samostamskih vrtovih. Tako so se vsa ta zelišča potom samostanov širila na Francoskem in čez Nemčijo na vzhod. Križarske vojske, pa so prinašale z vzhoda nove rastline, katere so zopet gojili naprej samostani in cerkve. Mnoge te rastline so dobile svoja nova imena po raznih menihih, ali pa so dobile samostanske pridevnike kot 11. p. kapucinski, benediktinski, cistercijanski, frančiškanski itd. Ko so Turki končno zavzeli Carigrad, so se zopet odprla vrata vzhoda evropskemu vrtnarstvu. V 17. in 18. stoletju pa so se začeli odpirati tudi poljedelski zakladi Kitajske in Japonske v glavnem po zaslugi katoliških misijonarjev. Koncem 18.-stoletja pa je nastal nov priliv rastlin z rta Dobre nade, odkoder je prišla k nam tudi pelagOIlija. (Konec prihodnjič). Srbski vojni zakon. C. Aktivne službe se oproščajo: 1.) Edini hranilci nesposobnih članov rodbine, ki imajo kmetijo, obrt ali trgovino in plačujejo neposrednega davka manj kot 20 dinarjev, ne vštevši v to dohodninski osebni davek. Kot nesposobni se smatrajo vsi telesno ali duševno nesposobni člani rodbine in starci, ki imajo več kot 60 let starosti. 2.) Neoženjeni in brez bližnjih sorodnikov; ki so podedovali kako kmetijo ali obrt, katero sami opravljajo in ne plačujejo več kot 20 dinarjev neposrednega davka. 3.) Edini hranilci nedorastlih članov rodbine in žensk sploh. Moški nedorasli i člani se vpoštevajo le do 18 leta. Vse spremembe posestnega stanja na-pram članom rodbine v razmerju k vojaški službi podvrženemu članu morajo biti V obramba narodne avtonomije. Samouprava je za vsak narod velikega pomena in neizmernih koristi. Zato je lahko umevno, da jo vsak narod varuje in brani kot. poroštvo svojega blagostanja. Ta obramba je pa včasih dokaj težka in nevarna, ker ima ljudska upravna mnogo vplivnih sovražnikov. Poučne vzglede imamo v svoji in v tuji zgodovini. Ozrimo se danes na borbo Judov za svojo avtonomijo v sirski državi za časa kralja Se-lovkidov in njihovih ministrov. Skozi več kot 200 let so živeli Judje srečni i;t zadovoljni v svoji deželi pod domačo samoupravo. Po razpadu perzijske države so prišli pod oblast Ptolomej-cev. ki so osnovah egiptovsko državo. Kakih 100 let so 'ostali v zvezi z Egiptom., Proti koncu te dobe je začela moč države pešati vsled notranje gnjilobe. To je dalo sosedu na severu povod vmešavali se v egiptovske razmete, kar je končno pripeljalo do vojske med Sirijo in Egiptom. Leta 196 pred Kr. je premagal sirski kralj Aut.mli TIL Egipčane injinv. odtrgal Palestino Jmljt- si niso upali upirati novi oblasti, kar je znak. da zadnja leta niso bili zadovoljni z vladi.o narodnogospodarsko politiko. Kralj Antioh III. je potrdil Judom samoupravo v dosedanjem obsegu, pa je pridal iz lastnega nagiba še novih svoboščin in pravic. — Judje so se zopet opomogli in se gospodarsko okrepili-' Zadovoljnost in blagostanje je zavladalo po Judeji. — Država sama. Sirija, je že tudi hirala; raziti upori in strankarski boji so jo razjedali znotraj, zunaj pa so prišle nesrečne vojske. Kralj Antioh ITI. se je sicer resno trudil moč države okrepiti in urediti, pa ni mogel povsod jalno blago, izvrstno domačo svinjsko rtiast; razna t;.*« / ‘ ‘ t umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd. Dospela je nova pošiljatev superfosfata (gnojila za ajdo) Lahki in težki bencin za poljedelske stroje. POZOR! Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in anonce. naj se' obrne na: Leopold Mojntinger *' protokol, anončni in u .. . reklamni zavod r, f „HERMES“ : Liubljana, Zgor Šiška 89. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček Tiska J. Krajec nasL v Novem mestu.