pavšalirana!
Štev. 10
Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 6. avgusta 1921. Posamezna številka K 160
Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Oglasi: V2 strani K 750'—, V4 K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Dopisi.
z Dovjega na Gpranjskem. Tadj ta se zanimamo za Vaš list na Dolenjskem. V teh tednih je naša dolina zelo oživela. Tnjcev kar mrgoli. Še več pa jih je prišlo na Jakovljevo v Dovje, da se poklonijo častitljivemu starčku, domačem,n župniku
in duh. svet, Jakobu Aljažu, ki je praznoval svoj god in zlato mašo. Že v jutro so milo pozvanjali zvonovi in pokanje topičev je odmevalo daleč na okrog. Po dohodu vlakov se je zbrala duhovščina in poklonila jubilarjn lep pozlačen pacifi-kale. Ob slavoloku so zlatomašnika pozdravili njegovi zvesti župljani in zastopniki občine in raznih društev. Dekan g. Lavrič je v cerkvi v izbranih besedah pojasnil pomen slavnostnega dne. Dasi je bil delavnik, je vendar bila cerkev natlačeno polna. Po maši je zlatomašnik povabil goste k svoji gostoljubni mizi. — Kdo ne pozna Aljaža kot skladatelja, turista in narodnega delavca? V svojih ljubkih napevih nam tolmači Gregorčičevo dušo in srce in v drugih skladbah lepoto naše domovine:, „0j Triglav, moj dom, kako si krasan .. .“ Ko bi ne bilo Aljaža, bi. bil naš Triglav podlegel nemškemu pritisku On nam je postavil na vrh Triglava Aljažev stolp, na Kredarici vzorno planinsko kočo in kapelico Matere božje, v divji romantični dolini Vrata pa „Aljažev dom“, kjer zlasti duševni delavci nahajajo okrepčila. Pri vseh planinskih kočah je Aljaž z nasvetom in podporo sodeloval. Opravičeno ga nazivajo „očeta Triglava*. Tudi na prosvetnem polju je mnogo deloval, kjerkoli je služboval. Na Dovjem je s pomočjo svojih kaplanov izvedel vso za sedanji čas potrebno prosvetno organizacijo ter ustanovil „Dovski dom**, kjer se zbirajo farani k zabavi in pouku. Tu imajo tudi Orli svoje gnezdo. Naravnost, ganljivo je bilo poslušati pohvalo iz usr priprostega ljudstva o svojem duševnem pastirju. Tako se deluje za narod! — Tudi Vaš novomeški kapitelj je bil zastopan na slavnosti in sicer po preč. g. kanoniku Antonu Žlogarjn. — Končno izražam željo, da se .Aljažev stolp" izogne objemu grabežljivih Italijanov, če ne že drugače, s premestitvijo na kak drug domač gorski vrh.. 1
Z Zaplaza V nedeljo, je prihitelo k Materi božji zaplaški, mnogoštavilno dolenjsko ljudstvo. Po sedmih letih so se zopet zbrali pobožni romarji, da se zahvalijo Bogu zjt srečno prestane vojne grozote. Lepo število Orlov .in orlovskega naraščaja je poveča- . valo krasno uspelo slavnost. Pri slovesni sv. maši je ppl mnogoštevilen pevski zbor. cerkveni govor pa je imd č. g. dr. Rožman iz Ljubljane. ki je v ganljivih besedah opisal pomen n-ga dneva. Nato so pred
cerkvijo nastopali razni govorniki, dočim so se Orli pripravljali za popoldanski nastop. Po petih litanijah se ]e vršila telovadba vaditeljev in naraščaja, nakar se je ljudstvo začelo počasi razhajati k svojim domovom, kamor so ponesli najlepše vtiske s slavnosti in ojačeno vero v zmago naših idej. — Pod osebnim vodstvom čateškega nadučitelja Vidmarja je nekoliko nahujskanih fantov poskušalo od daleč motiti slavnostno razpoloženje našega ljudstva, kar pa se jim ni posrečilo. Čudno je, da tak starec, ki že tiči z eno nogo v grobu, zbira in hnjska pretepaško drnhal radi izdatne plače, ki mu jo je iz žepov našega ljustva naklonil framazonski Pribičevič v ta namen.
Iz Prekmurja. Kot nepristranskem Spa-zovalcu v tukajšnjih krajih dovolite mi g. urednik malo prostora. Prvo je, da povem, da so prometne razmere iz Maribora v Prekmurje naravnost obupne. Že dolgo je kar je „ II ra d za tujski promet1* dal razglasiti po časopisih, da se vrši redna au-tomobilska vožnja med Mariborom in Mursko Soboto, pa nam dosedaj še nič ni znanega o tem. Nekaj časa smo res imeli zvezo z Mariborom preko Avstrije, ki jo pa Nemci pri Radgoni vsak Čas lahko prekinejo.
Kar se tiče patriotizma ni naš Prekmurec zadnji med SHS. V podkrepitev tega naj navedem samo, da so fantje, ko so prišli na nabor, ki se sedaj vrši za Prekmurje, ukazali na cesti igrati našo narodno himno ter jo poslušali odkritih glav, dočim se, navzoči naši vojaki in orožni-štvo zato še zmenili niso.
Resnica je, da se je sovraštvo med prebivalstvom napram Srbom zelo razvilo. Vzrok je iskati ravno pri vojaštvu, ker mora vsak vojak svoj rok odslužiti dol kje V’ Srbiji. Gotovo je, da na tak način ne podžigamo narodnega edinstva. ako vse v en klobuk mečemo. Naj bi se te fante saj v Sloveniji obdržalo!
Poštne razmere »o skrajno slabe, kakor sploh ves prohiet. Seveda. umevno- je., da se to ne da vse tako hitronapraviti, a' vendar bi se med teni' časom lahko že marsikaj bolje uredilo samo dobre volje je treba. Prezgodaj pa je začela nuša takozvana ^podeželska inteligenca* uvajati naše razmere. Napvimer. ako gre kmet. po eno ali <1 ve uri daleč na pošto ati kateri koli urad. pa slučajno nekaj minut zamudi, da ni več uradna ura, ga
dotični uradnik neusmiljeno zavrne, da ne opravi ničesar ter iuu ne pomaga še tako mila prošnja. Veliko bi takih slučajev lahko navedel in videli bi, zakaj si tukaj naše oblasti ne morejo pridobiti srca prebivalstva. Znano je tudi, da je prekmursko ljudstvo zelo pobožno, a kakšni pa so naši „kulturonos ci“ je pod vsako kritiko!
Več demokratskih listov je dostikrat že pisalo, da so Prekmurci nevedni in slepo vdani „farjemi.“ — Res je, da so Prekmurci popolnoma vdani svojemu voditelju g. župniku Kleklu, ki je že toliko žrtvoval za svoj narod, a da bi bili nevedni ter da bi ne znali presojati politike, se gospodje demokratarji motijo! Vsak priprost kmet Vam bo rekel, da hočejo biti s Slovenci „skiip“ in da bi naj imeli svojo vlado v Ljubljani, toraj so za avtonomijo.
G. urednik, nekaj malega o Prekmurcih, če pa želi kedo kaj več, naj gre iz Maribora peš v Prekmurje ter naj tam občuje s pravimi kmeti (ne morda z učiteljstvom ali uradništvom) ter naj gleda s prostimi očmi, ne na demokratska očala, pa bo videl mogoče še veliko več, kar se ne da zapisati. Pismo, ki je spremljalo ta opis, pove še mnogo več, kar pa ne mdremo objaviti. Pač hujše nas Bog ni mogel kaznovati kot s centralizmom. To kazen pa smo tudi v polni meri zaslužili, ker smo se odvrnili od Boga in od duhovščin*, ki na? Vedno le dobro uči. -— Op. med.)
Zgodovina vrtov.
Preseljevanje narodov, ki je pozneje nastalo, je skoraj popolnoma ustavilo razvoj vrtnarstva. Toda po ustaljenih razmerah se je ta poljedelska panoga zopet začela dvigati. Karol Veliki, vnet za poljedelstvo, je ukazal gojiti vrtnarstvo povsej svoji državi. Njegova naklonjenost h kmetskemu ljudstvu se je pokazala tudi v tem, da je pospeševal spopolnje-vanje poljedeljskega orodja. Njegovemu vzgledu so sledili tudi nemški knezi in neki knez je celo ukazal, da se kaznujejo prestopki njegovih valptev proti tlačanom s tem, da smejo tlačani vpreči valpte v plug in ž njimi orati. Glavni stebri v razvoju poljedelstva in vrtnarstva pa je bila duhovščina. Cerkvena in samostanska posestva so bila vzorno obdelana in na njih so se gojile najplemenitejše rastline. Posebno menihi, ki so sami obdelovali svoje vrtove, so v potu svojega obraza pretvarjali zapuščene ledine v krasne vrtove. Cerkvena in samostanska polja in vrtovi so bili vedno pravi blagoslov za vso okolico. Le nevoščljivost in zavist zanikrnežev in mestne gospode poskuša zmanjševati zasluge duhovščine za poljedelstvo, toda brezuspešno, ker je zgodovjna učiteljica življenja. Očetje benediktinci so sestavili poseben imenik vseh novih vrtnih in poljskih rastlin, ki so se gojile po vseh samostamskih vrtovih. Tako so se vsa ta zelišča potom samostanov širila na Francoskem in čez Nemčijo na vzhod. Križarske vojske, pa so prinašale z vzhoda nove
rastline, katere so zopet gojili naprej samostani in cerkve. Mnoge te rastline so dobile svoja nova imena po raznih menihih, ali pa so dobile samostanske pridevnike kot 11. p. kapucinski, benediktinski, cistercijanski, frančiškanski itd.
Ko so Turki končno zavzeli Carigrad, so se zopet odprla vrata vzhoda evropskemu vrtnarstvu. V 17. in 18. stoletju pa so se začeli odpirati tudi poljedelski zakladi Kitajske in Japonske v glavnem po zaslugi katoliških misijonarjev. Koncem 18.-stoletja pa je nastal nov priliv rastlin z rta Dobre nade, odkoder je prišla k nam tudi pelagOIlija.	(Konec prihodnjič).
Srbski vojni zakon.
C. Aktivne službe se oproščajo: 1.) Edini hranilci nesposobnih članov rodbine, ki imajo kmetijo, obrt ali trgovino in plačujejo neposrednega davka manj kot 20 dinarjev, ne vštevši v to dohodninski osebni davek. Kot nesposobni se smatrajo vsi telesno ali duševno nesposobni člani rodbine in starci, ki imajo več kot 60 let starosti. 2.) Neoženjeni in brez bližnjih sorodnikov; ki so podedovali kako kmetijo ali obrt, katero sami opravljajo in ne plačujejo več kot 20 dinarjev neposrednega davka. 3.) Edini hranilci nedorastlih članov rodbine in žensk sploh. Moški nedorasli i člani se vpoštevajo le do 18 leta.
Vse spremembe posestnega stanja na-pram članom rodbine v razmerju k vojaški službi podvrženemu članu morajo biti
V obramba narodne avtonomije.
Samouprava je za vsak narod velikega pomena in neizmernih koristi. Zato je lahko umevno, da jo vsak narod varuje in brani kot. poroštvo svojega blagostanja. Ta obramba je pa včasih dokaj težka in nevarna, ker ima ljudska upravna mnogo vplivnih sovražnikov. Poučne vzglede imamo v svoji in v tuji zgodovini. Ozrimo se danes na borbo Judov za svojo avtonomijo v sirski državi za časa kralja Se-lovkidov in njihovih ministrov.
Skozi več kot 200 let so živeli Judje srečni i;t zadovoljni v svoji deželi pod domačo samoupravo. Po razpadu perzijske države so prišli pod oblast Ptolomej-cev. ki so osnovah egiptovsko državo. Kakih 100 let so 'ostali v zvezi z Egiptom., Proti koncu te dobe je začela moč države pešati vsled notranje gnjilobe. To je dalo sosedu na severu povod vmešavali se v egiptovske razmete, kar je končno pripeljalo do vojske med Sirijo in Egiptom. Leta 196 pred Kr. je premagal sirski kralj Aut.mli TIL Egipčane injinv. odtrgal Palestino Jmljt- si niso upali upirati
novi oblasti, kar je znak. da zadnja leta niso bili zadovoljni z vladi.o narodnogospodarsko politiko. Kralj Antioh III. je potrdil Judom samoupravo v dosedanjem obsegu, pa je pridal iz lastnega nagiba še novih svoboščin in pravic. — Judje so se zopet opomogli in se gospodarsko okrepili-' Zadovoljnost in blagostanje je zavladalo po Judeji. — Država sama. Sirija, je že tudi hirala; raziti upori in strankarski boji so jo razjedali znotraj, zunaj pa so prišle nesrečne vojske. Kralj Antioh ITI. se je sicer resno trudil moč države okrepiti in urediti, pa ni mogel povsod <voj;h načrtov izpeljat'. Hud udarec so mu Zadali R’ml ja ni. ko so 1.189 pri Magneziji prCmagali njegovo vojsko. Mirovni pogoji so bdi trdi: mnogo talentov zlata je bilo plačati; 3000 talentov takoj, ko se v Rimu podpiše mir. potem še vsak« leto tisoč talentov. Vse kraljeve blagajne s« bile v zadregi za denar, kje ga vzeti? — Tukaj se pojavr nesreča za Jude in njihov«) avtonomij«*. Antioh III. je I. 157 umrl in je zapustjl vladanje svojemu s 1111 . SidcrkJU IV- ki j*, vladal od I 187 - 175. "Ta kralj je bil tzp *«Mka Ju lom naktdiijen/ pozueje pa je začel kri-
vično postopati. Povod temu preobratu je dal neki Jeruzalemski prvak in voditelj po imenu Simon, iz rodu Benjamina, tedaj načelnik templjeve uprave. Ta mož je vodil upravo na škodo mesta in templja, toda za svoj žep. Starešinstvo pod vodstvom velikega duhovna Onija III. se je temu početju uprlo in Simona odstavilo. Kaj je napravil zdaj ta hudobnež? Šel je k Apoloniju, poglavarju enega dela Sirije, kamor je pripailala tudi Judeja in mu je izilal vse tajnosti o premoženju in zakladih Jeruzalema in templju«. To izdajstvo je storil iz maščevanja pa tudi v nadi, «la bo dobil bogato nagrado. Apolonij je stvar sporočil kralju, ki mu je bila ta novica jako všeč. Pošlj«- nekega Heliodora v Jeruzalem, z nalogom. «la te zakla«!«- dvigne in prepelje v Sirij««. Ta hudobni naklep se je bil potmsrečil. ker je Bog sam posegel vmes in Heli«t«loia vrgel iz svetišča. Heliodor j«« spoznal prst, božji jn je odnehal, nasprotno pa so hudobni .Iu«lje naprej »Mali z«lražbe. Da bi zadevo poravnal se je podal veliki <lu-hovnik On«j III sam na «lv«p h kralju, ptlkoder s** pa ni v«*č vrnil v Jetuz.-l**ni.
(Kotlet prib.)
starejše od pet let pred naborom, sicer se ne vpoštevajo. Vse to je treba z dokumenti dokazati. Kot edini branilec se ne smatra tisti, ki se je oženil zato, da postane branilec žene in otrok.
Član 9. — Ako sta dva brata naenkrat potrjena, se mora eden izmed njiju oprostiti dotlej, dokler se drugi ne vrne iz vojske.
Član 11. — Kdor pobegne in se skriva mora potem, ko je prijet, služiti tri leta brez ozira na ugodnosti, ki bi jih sicer imel. Rodbina pa mora plačevati za begunca osebni davek in vojaško takso od 21. leta pa dokler ne nastopi vojaško službo. Nikdo ne dobi nobene javne službe, kdor ni bil vojak ali oproščen vojaške službe.
Član 12. — Gospodar je odgovoren za člana svoje rodbine, če ta ne pride k naboru, če ne nastopi vojaško službo, ali pa če pobegne iz vojske, a ga gospodar ni takoj naznanil orožništvu, ko je prišel domov.
S prihodnjo številko bomo ustavili pošiljanje lista vsem tistim, ki še niso poslali naročnine vsaj do konca t. m. Položnico smo že zadnjič priložili. Toliko na znanje vserti tistim, ki se jih tiče.
Tedenske novice.
Katoliški shod v Novem mestu 14. in 15. t. m.
bo impozantna manifestacija naše misli. Že dosedaj je prijavljenih več tisoč udeležencev. Posebni vlak prispe na kandijsko postajo 15. t. m. ob 7 uri 54 minut zjutraj. Zbirališče bode pred Kandijsko bolnico usmiljenih bratov. Agitirajte marljivo za čimvečjo udeležbo !
Spored manifestacljskega sprevoda za katoliški shod dne 15. avgusta bo sledeči: Na zbirališču pred kandijsko bolnico se zbero ude-ležniki ob 8. uri dopoldne, kjer se razvrste tako-le: konjenica Orlov-trobentačev, zastave možkih organizacij, Kmetska zveza, politične • organizacije, izobraževalna društva, fantje in Dijaška zveza ter druge možke organizacije, dalje Orli in naraščaj, godba, Orlice in ženski orliški naraščaj, žejiske organizacije, zastave ženskih društev, narodne noše ter žene in dekleta sploh. Sprevod se bo pomikal proti glavnemu trgu, po Ljubljanski cesti mimo Sko-bernetove hiše li kapitelju, kjer bo sv. maša in nato zborovanje pred cerkvijo.
Župne urade prosimo, da z ozirom na katoliški shod prijavijo najkasneje do 10. avg. tiste udeležnike, ki žele hrano in prenočišče v Novem mestu.
Pevjkl «bori, ki se udeleže katoliškega shoda, naj prineso s seboj C6c. I. zv. prvo izdajo, ravnotako Slava Brezmadežni, Angcli-kovo izdajo. Masna pesem II. str. 6 Aljaževa pesmarica 1. in II. del.
Opozarjamo udeicžence katoliškega shoda, da jge izogibljejo v teli dneh gostilen in trgovin, kjer bi ne bile izobešene slovenške zastave. To pa zato. ker bi sicer prišlo v nasprotnikih lokalih do neljubih incidentov in izzivanj. Posebna pa priporočamo tiste gostilne in trgovino, ki oglašujejo v našem listu.
Katoličani! Mestna klika, pod vodstvom novo-meških zagrizenih liberalnih trgovcev, je v sredo zvečor prepovedala sv. mašo na glavnem trgu ob priliki katoliškega shoda. Nič ni pomagal izborno utemeljen govor obč. odbor, g. dr. F is eh ing e rj a, niti nepobitni razlogi obe. odb. g. Mejaka in glas, ki ga je dal za odobritev obč. odb. Prezelj. V slepem sovraštvu proti nam so prepovedali božjo službo na glavnem trgu, dočim se je v Črnomlju in v Kranju nemoteno vršila. Obč. odb. g. Germ je sicer poskušal govoriti stvarno proti odobritvi, toda zobotehnik Ogrič, mizar Malovič in trgovec Košir so v svojem besnilu proti katolištvu pozabili na doslednost svojih izvajanj. Trgovec Košir je bil že v starešinstvu in v varnostnem odseku najnepomirljivejši nasprotnik odobritvi. Proti odobritvi so glasovali ti-le gg. trgovci in obrtniki: zobozdravnik F. Ogrič, mizar Malovič, usnjar Mramor, trgovci Panser, Košir in Ogoreutz (!), brivec Buk in hotelir Koklič. — Navajamo njihova imena zato, ker so se vkljub opozoritvi obč. odbornika g. dr. Fischingerja, da mesto živi predvsem od svoje okolice, izjavili, da ne želijo denarja iz katoliških rok.
Da se izobesijo zastave ob priliki katoliškega shoda je v nest,nem svetu predlagal obč. odb. g. dr. Fischinger, seveda — gluhim ušesom. Ker pa vemo, da mnogi trgovci in obrtniki ne soglašajo s postopanjem mestne klike, jih pozivamo, da izobesijo zastave, ker le tako bomo mogli ugotoviti, kje naj naš svet krije svoje potrebščine brez žalitve svojega prepričanja.
0 seji mestnega sveta od srede zvečer bomo poročali v prihodnji - številki, posebno pa o amerikauskili darovih in o koruzi tet' o čudnem stališču g. žitpana v teh kočljivih zadevah.
Opozarjamo, da bo Gospodarska zveza 5e tekom t. m. preselila svoje prostore iz Kan-dije v svojo (bivšo Ferličevo) hišo na glavnem trgu. V Gospodarski zvezi se dobi tudi ma-nufakturno blago in usnje ter s tem odpada razlog izpostavljati se žalitvam v nasprotni-škili trgovinah.
Dekliški shod na Tolstem vrhu se je na dan sv. Ane obnesel prav lepo. Zastopanih je bilo le nekaj župnij, in vendar se je nabralo do 700 udeležonk. Cerkveno slovesnost je opravil g. kanonik Porenta. Po končanem cerkvenem opravilu se jc razvilo na prostem pod predsedstvom brusniškega g. župnika veličastno zborovanje. Iz dekliških vrst je nastopilo devet govornic. Ena kot druga je dobro rešila svojo nalogo. Vsevprek so nas bodrile k vztrajnemu delu. Gospod župnik .Vovko je v daljšem govoru razvil podrobnejši načrt to-Časnega prepotrebnega' ženskega socialnega dela. Splošna želja je bila: takih shodov nam je treba več in večkrat.
Na Trški gori ne bo na Velike maše dan radi katoliškega shoda v Novem mestu cerkvenega opravila.
. Bratje Orli! Približujejo se razne prireditve v novomeškem okrožju, pri katerih bomo sodelovali tudi mi. Zato naj si vsak' brat Orel in vsaka sestra Orlica omisli orlovski kroj. Opozarjamo na tozadeven niglas našega brata Franca Pelko ta, čogar krojaško delavnico toplo priporočamo.
Kdo je Vošnjak T Voditelj samostojnežev je končno dosegel tisto, k čemu je stremil. Sa-ino.stojin'),i »o izdali avtonomijo Slovenije in Pasič jih je nagradil z Vošnjakovim imenovanjem. Roka roko umije, toda izdajalskega obraza* nihče" V belgraj^kih .Novostih' sc brani očitka, ki so mu ga prilepili vseučilišču)
profesorji, da je lažnik. On smatra vse za separatiste in protidriavne elemente. Kdor ni za Pašičevo ustavo. O sebi seveda ne pove, da je 22. marca 1919. podpisal v Parizu resolucijo, s katero zahteva široke pokrajinske avtonomije; pozablja, da je uredniku »Jugoslavije" v decembru istega leta izjavil, tla je trdno prepričan, da je v Jugoslaviji mogoč le decentralizem (avtonomija); nekoliko prej je na shodu v Narodnem Domu v Ljubljani izjavil, da more Jugoslavija obstojati samo na avtonomistični podlagi in da bodo Slovenci imeli vodilno (? !) vlogo v državi; kot član ustavne komisije (seveda pod Protičevim vodstvom) je v svojem odvojenem mišljenju natančno izdelal načrt za pokrajinsko avtonomijo ; na ustavni anketi je izročil 23. julija 1920 Protiču svoje poročilo, v katerem čitam: „NihČe ne misli, daje mogoče upravo v pokrajinah organizirati na centralistični podlagi in z direktno podvrženostjo Belgradu, ker taka uprava, če bi tudi bila dobra, je v sedanjem stanju neizvedljiva,“ V istem poročilu zahteva pokrajinska upravna sodišča in lastno zakonodajo. Toda takrat je bil predsednik vlade Protič, minister zunanjih zadev pa dr. Trumbič. Sedaj je Pašič tisti, ki plačuje — izdajalce.
Ministrski svet. Regent je odpotoval v tujino in ministrski svet ga zastopa. Toda tudi ministri so se razkropili na vse vetrove. Pašič je že najel vilo na Bledu, vendar pa je odložil svoj odhod iz Belgrada do povratka regenta. Dr. Korošec, ki je zdravstveno zelo oslabel, jc odpotoval v Karlove Vari na Češko, TojePašiča spravilo popolnoma iz ravnotežja; svoj prvotni potni načrt je spremenil. Na Bled ne pride, pač' pa v — Karlove Vari, kamor je že poslal svoje zaupnike, da mu pripravijo stanovanje in pazijo na dr. Korošca. Morda se bo še regent moral predčasno vrniti v domovino, da more Pašič hiteti za — dr. Korošcem. Tu šele vidimo kakšni državniški pritlikavci so razni Vošnjački, Pucljevčki, Kukovčki in Žcrjavčki napram našemu voditelju Korošcu.
Naša diplomacija. V Pariz odhaja /.a poslanika dr. Miroslav Spalajkovič, Pašiecv podrepnik in brezobziren srbski šovinist. Za rimskega poslanika je imenovan dr Milutin Jovanovič, sorodnik in osebni zaupnik Pašičev. V Bernu bo za poslanika dr Miroslav Jankovič brat Pašičevega ministra dr Velizar Jankoviča. V Prago pa odhaja dr Vošnjak, ki je za svojo neznačajnost dobil mastno poslaniško slnžbo.
Demonstracije v Zagrebu in Banjaluki. Smrt nesrečnega Zlatka Arnolda je izzvala burne protisrbske demostracije na njegovem grobu in ovacije opozicijskim hrvatskim strankam v Zagrebu. V Banjaluki pa so srbski radikalci in demokrati ob priliki zadušnice za Draško-viča priredili protihrvatske demonstracije. Na glavnem trgu je govoril Kosta Majkič, češ, da so kunmnisti zastrupili Draža Pavloviča, Kosta Stojanoviča, Milenka VesuiČa in Živo-jina Mišiča. O naši državi je dejal, da je napravljena radi Srbov in za Srbe. Nato so demonstranti razbili okna hrvatskega društva „Nadc“ in na drugih hrvatskih hišah. O policiji in orožništvu ni bilo nikjer niti sledu. — Komentar odveč.
Dohodki državne trošarine za mesec junij znašajo v Srbiji in Črni gori K 9,662.652, v Hrvatski in Slavoniji K 23,047.567, v Bosni in Hercegovini K 3,865.316, v Vojvodini K 26,019.708, v Sloveniji K 9,271.852, v Dalmaciji K 2,154.356. Skupaj K 74,021.460. _ Agrarni nemiri v Bosni. _Selou poroča, daje v Bosni med krneti veliko nezadovoljstvo. Oblasti preganjajo s silo kmete z begovskih
posestev, toda ti se zopet vračajo na svoje domove. Za božjo voljo, kam naj gredo z rodne grude, mar v Ameriko? Ker kmete ni mogoče drugače pregnati, jim zažigajo strehe nad glavo. — To so „dobrote“, ki so jih samo-stojneži naklonili bosanskim kmetom!
Še stanovanjske razmere v Novem mestu. Okrajni sodnik g' Luznar, premeščen že lani iz Kostanjevice v Novomesto, še danes ne more preseliti svoje rodbine sem, ker nima stanovanja, pač pa se govori, da dobi stauo-vanje dr. Šerkota v mestni hiši odv. konc. dr. Režek, bivši tajnik JDS. — V dolgi ulici stanuje marljiva šivilja Anica Turk, ki s tru-dopolnim vbadanjem preživlja staro mater, brata visokošolca in sestro. Vlažno in mračne stanovanje ji je pokvarilo vid in revica je obolela na očeh. Xašla je že dve stanovanje, toda _rahločutni“ g. županji ni dovolil vselitev ter je ta stanovanja odal svojim priganjačem. — Kaj pravita k temn uskoko-viča profesor Seidl in dež. sod. svetnik Kozina, njuni volilci itak vedo. Vendar kot akademika nimata niti toliko takta in pojma o časti, da bi izvajala posledice. Proučujeta najbrž še vedno centralistično ime za tako postopanje v zvezi z značajnostjo. — Kaj pa, ko bi naši zastopniki v občinskem odboru malo Zaropotali ?
V inseratnem delu prihodnje slavnostne številke bomo priobčili imena novomeških trgovcev in obrtnikov, ki se priporočajo udeležui-kom katol. shoda. Prijave se sprejemajo do ponedeljka. Cena K 10'—.
Kolinski kavini izdelki so zdravniško preizkušeni in priporočani. Slabotne osebe imajo najbolje nadomestilo za zrnato kavo v domači redilni kavi „Sree“ in „Zora“.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Po receptu svojega mojstra Pasica se je generalni konznl
belgrajske vlad** Savi«} v Nju*Jorku pre-ilrznil nagajati ameriškemu -Narodnemu listu-, ki noče trobiti v Pašič^v rog. s tem, da ni hotel podpisovati potne liste naročnikom in inserentom gornjega časopisa. Ker pa je Amerika zemlja svobode je predsednik Amerike Hardfng odvzel Saviču pravico biti zastopnik naše države v Ameriki. Dovolj sramotno je. da morajo naše državljane varovati tuje države pred samovoljo posameznih nasilnežev. — V Ameriki vlada velika vročina. V Jolietn je bilo 4. julija v senci 100 vročine — Belokranjica Marija Kremesec je postala učiteljica na državni šoli. Sedaj ste že dve Slovenki državni učiteljici v ,Cbicagi. Prva je bila Emilija Kenig. — Po Jugoslovanskih kolonijah se klatijo razni ovaduhi. Policija jih zasleduje. Sumi se. da so v službah tuje države (!). — Po novem zakonu za prisiljence v Ameriki bo iz Jugoslavije na leto sprejeto 6405 oseb.
Amer. dolarji stoje sedaj izredno visoko, zato se priporoča, da se jih proda čimprej. Najbolje plačuje tuj denar Slov. eskomptna banka v Novem mestu.
Poročil se je v slovenski cerkvi bivši protestant Norvožan Peter Handberg s Slovenko Marijo Kaplan. Spreobrnjenca je krstil in poročil Rev. Mihelčič, ki se te dni vrne na obisk v Slovenijo.
Umrli so. V Chicagu je dijak Slavko Grepel izvršil samomor. — V Nju-Jorku je nagloma umrl Anton Burgar, uradnik Sakserjeve banke, rodom iz Ribnice. — V Invinu Pa. Janez Tome. — V Clevelandu je izzršil samomor .Tos. Benda. — Že dolgo pogrešanega Janeza Kuharja iz Češnjice pri Krškem so našli mrtvega v Willock Pa. v neki jami. — V Garp Ind. se je Francu Žganjarju omračil um. V blaznici ga je neki blaznež napadel in nsmrtiL Žganjar je bil Ljubljančan.
Razširjajte naš list in prispevajte v njegov tiskovni sklad!
Fes, čuvaj
star eno leto, 60 cm hrbtne visokosti, srednje kocast, se proda. — Kje. pove upravništvo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
novo mesto, se priporoča.
Bratje Orli! Kroje po meri izdeluje
Franc Pelko,
krojaški mojster v Novem mestu poleg mostu
se priporoča čč. duhovščini in p. n. občinstvu za izdelavo vsakovrstnih oblek po najnovejSem kroju. — Izgotovljene obleke in perilo za možke v zalogi.
Cene zmerne!
Svoji k svojim!
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejom denarja, ki Vam prihaja iz Amorike po našem posredovanju potom kr. poštno-čeko vnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki sto ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprojemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja nri vn* W y,n Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kak denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt-Street New York, N. Y.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v, Ljubljani
Podružnica v Novem mestu I
•’	•••.!*	.	.	.*•	'tl
ima v zalogi vse špecerijska in koJoni- > jalno blago, izvrstno domačo svinjsko rtiast; razna
t;.*«	/	‘	‘	t
umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Dospela je nova pošiljatev superfosfata (gnojila za ajdo)
Lahki in težki bencin za poljedelske stroje.
POZOR!
Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in anonce. naj se' obrne na:
Leopold Mojntinger
*' protokol, anončni in u .. . reklamni zavod r, f
„HERMES“ :
Liubljana, Zgor Šiška 89.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček
Tiska J. Krajec nasL v Novem mestu.