Didakta oktober 2014 25 Mnenje STARŠI IN OTROCI - TAKŠNI IN DRUGAČNI (POGLED SKOZI OTROKOVE OČI) / Marijana Eri – Birk, prof. Pozitivni poudarki so družbeno sprejemljivi in običajni, zato se jih v tem razmišljanju ne dotikam. Obravnavam izstopajoče, manj običajne vzorce vedenja v družini oziroma otroka kot posledico le-tega. Na vsak družbeni problem, naj bo po- zitiven ali negativen, se ljudje različno odzivamo. Gledano z različnih gledišč oziroma zornih kotov isti problem za- znamo lahko celo diametralno naspro- tno. Do njega se različno odzivamo v svojih različnih življenjskih vlogah, po spolu, po starosti, izobrazbi in še in še. To naj bi bil neki prerez pogleda povsem običajnega človeka, odraslega, zrelega, matere, žene in družinskega člana. Človeka, ki se je leta, desetletja ukvarjal z vzgojnim področjem. Vzgoja. Večplasten pojem, vse in nič obsegajoč, kakor za koga in kolikor za koga. Pravijo, da »imajo vsake oči svojega malarja«, da ima vsako srce svoj pristan. V takšen pristan starši parkirajo svoje pojmovanje tako po- membnega področja, kot je vzgoja nji- hovih otrok. Tam lahko pojem ostane in nanj pozabijo, lahko pa ga občasno ali pogosteje vzamejo ven in obračajo po svojih željah, pojmovanju, razume- vanju, namenih in energetski opre- mljenosti. Negativne izkušnje mno- gokrat pripisujejo sebi, kar pomeni, da izstopajoče vzorce vedenj iščejo v sebi: kaj sem napačno delal, da se mi dogaja to in to. Iščejo v sebi, tudi ko so vzroki lahko povsem drugje. Lahko trdimo, da se večina staršev z vzgojo trudi po svojih najboljših močeh. A žal obstajajo tudi takšni, ki svojemu otroku in mladostniku niso, ne morejo ali preprosto ne znajo biti ustrezni ka- žipot skozi vijuge življenjskih situacij, ki so jim tako otroci ali mladostniki kot starši izpostavljeni. Redko pomislimo na to, a je zanimi- vo, v kako različnih tipih družin otrok živi. Odrasli ob otrokovih odklonih (predvsem vedenjskih) vidimo le po- sledice, v vzroke pa se nimamo časa ali – preprosto – moči poglabljati. Če pa se poglobimo, lahko trdimo, da je otrok pogosto izpostavljen takšnim pritiskom ali takšnemu zanemarja- nju, da je še dobro, da je takšen, kot je. Odziva se pač po svoje, po svojih močeh najbolje, tako kot ve in zna in upa na čim boljši izhod. S seboj in v sebi pa nosi breme, ki mu odrasel pogosto ne bi bil kos. Še dobro, da o tem ne razmišlja tako, ker bi ga sicer vse skupaj minilo že mnogo prej, kot ga dejansko mine. Odrasli opažamo (in tudi izpostavljamo), da otrok ni vzgo- jen, da ima posebne vzorce vedenja ali da je do vsega indiferenten, da je aroganten, se nam zoperstavlja, jezika, ne dela, izbira slabo družbo ipd. Ne pomislimo pa, da ne ve, da vse to ni prav, da to ni sprejemljivo, če hočemo živeti v kolikor toliko urejeni družbi. Če mu to skušamo dopovedati, vzame to kot negativno kritiko lastne oseb- nosti, kot napad na lastno integriteto, kot vsesplošno nerazumevanje, ki ga goji okolje do njega. To poimenuje z zateženimi tastarimi, pa naj bodo to starši, starejši sorojenci ali sorodniki ali učitelji, njegovi zunanji vzgojitelji. Trud le-teh je zaman, če ne dosežemo konsenza z najstnikom. Tega doseže- mo pogosto šele takrat, ko je vse naj- huje že za nami, ali celo takrat, ko je mnogo tega že zamujenega. Odvisnik je povedal, da je vso bedo psihogenih substanc spoznal šele čez leta, ko je iz te situacije izšel in začel razmišljati, kaj vse je s tem povzročil svojim star- šem, sestri, sorodnikom in prijateljem (tistim pozitivnim, seveda, ki so mu želeli stati ob strani). Resnica je tudi v tem, da se (skoraj) vse v življenju da popraviti, obrniti v prid, če le želimo in hočemo. To tudi venomer delamo. Očiščujemo svojo dušo, svoje telo in sebe samega. Če to znamo, smo že na pol poti ali celo čez polovico, ki jo le še dopolnjujemo. Vse, kar sami dosežemo, nam tudi naj- več pomeni. Če dosežemo z lastnim trudom, je vredno še toliko več. Za nas, za otroka, neprecenljivo. Vseka- kor pa moramo delovati tako, da v tej smeri otroka opremimo. Z znanjem, s spoznanji, kako kdaj ravnati in kako zablode popravljati. To se sicer pogosto zgodi šele, ko otrok iz otroštva in najstništva že leze v od- raslost, a bolje pozno kot nikoli, le da izide kot zmagovalec. Poseben položaj imajo otroci brezpo- selnih staršev. Tega se zunanji vzgo- jitelji vse premalo zavedamo. Otrok je dnevno izpostavljen slabi volji, tesnob- nosti svojih staršev in, kar je še najhuje, pomanjkanju. Ni več »konkurenčen« svojim vrstnikom. Ni oblečen, kot to od najstniške generacije zahteva čas potrošništva, nima šolskih potrebščin višjega cenovnega razreda, nima tako zmogljivega računalnika, kot ga ima sošolec, vrstnikov tudi ne more pova- biti na praznovanje svojega rojstnega dne. Konec koncev tudi nima doma, v katerega bi lahko povabil prijate- lje. V njegovem domu namreč vladajo mračnost, počasna odtujenost v lastni bolečini, pomanjkanje na osnovni ži- vljenjski ravni. Južno sadje in priboljški so pogosto le še spomin, na katerega se otrok odziva lahko tudi negativno. Takšnega stanja v družini ne more razumeti, še manj pa ga sprejeti. Ne- sprejemanje izraža z jezo: na starše, na učitelje, prijatelje, ki imajo, na svet okoli sebe. Sram ga je, bolečino in sta- nje skriva pred vrstniki, da se mu ne bi posmehovali. Beži od vsega tega: na internet, na razne profile, na kate- rih ustvarja neki svoj vzporedni, lažje sprejemljiv svet, v povezave z novimi in novimi »prijatelji«, s katerimi tke navidezne vezi in ki ga niti ne zado- voljujejo tako, kot si je predstavljal. Morda beži v neki svoj notranji svet, ki pa nikakor ni realen, saj je skonstru- iran na trhlih in lažnih temeljih. Beži od doma, nekam, kjer mu bo bolje (pa 26 Didakta oktober 2014 Mnenje mu ni). Tam, v zunanjem svetu, ki je po njegovem mnenju boljši, bolj poln in bolj zadovoljujoč, morda sreča koga, ki ga napelje k stvarem, ki jim ni kos: k alkoholu ali celo k drogi. Ko mladostnik v sebi takšno situacijo premleva, še in še premišljuje, izbolj- šati pa je ne more, postaja molčeč, odtujen realnemu življenju. Kar ne- nadoma se znajde v spirali negativ- nega razmišljanja, ki ga vleče vedno bolj in bolj navzdol, vase, v temo. Pristane lahko med ljudmi z dušev- nimi težavami, v skrajnem primeru ne vidi izhoda in vsemu temu naredi konec. Morda je pred tem celo uspel končati šolanje, zaposlitve pa ni dobil. Torej je bil nehote izpostavljen usodi staršev, ki jo je preko njih že enkrat doživel in preživel in ga je pahnila v brezup. Obstajajo družine z dvema, tremi ali več otroki. Eden od njih je umsko prizadet. Vsa pozornost je usmerje- na vanj. Starši živijo v prepričanju, da je dejansko takšen otrok potreben več pozornosti. Morajo mu pomaga- ti skozi osnovne življenjske situacije. Navajajo ga na čistočo, red, na kolikor se da čustveno vezanost – nanje in na sorojence. Skrbi jih, kaj bo z otrokom, ko njih enkrat ne bo več. Možno je, da takšen otrok, vzgajan skrajno za- ščitniško in za neko drugo, nerealno, življenje, zraste v nasilnega, od vseh vse zahtevajočega odraslega človeka. Pripelje lahko tako daleč, da ni ne- varen le sebi, postane nevaren tudi tistim, ki so ga tako vzgajali in vzgojili. Zahteva, izsiljuje, v skrajnem prime- ru uporabi ali uporablja svojo fizično moč. Govorimo seveda o izstopajočih in posebnih primerih napačno vzgo- jenih otrok. Žal tudi takšni primeri vzgoje obstajajo. Starši se le redko vprašajo, kako je so- rojencem živeti s takšnim bratom ali sestro. Starši so brez lastne krivde po- tisnjeni v brezizhodno situacijo, ki jih sili, da se več ukvarjajo z otrokom, ki jih – po njihovem mnenju – bolj potre- buje. Ko se zavedo, da so jih v obdobju preživljanja svojega otroštva krvavo potrebovali tudi drugi njihovi otroci, je pogosto že prepozno. Prepozno je za neizživeta čustva, za prikrajšanost, ki so jo sorojenci prizadetega utrpeli, prepozno je celo za tkanje osnovnih čustvenih vezi med njimi. Čas je ušel, občutki krivde se zdaj pojavljajo z dveh strani, možnosti za popravo škode sko- rajda ni. Lahko je v besedah, ne more pa je biti v čustvih in osebnih relacijah, ki so bile temu nehote izpostavljene. Ti sorojenci svojo prikrajšanost spozna- vajo v svojih zrelih letih, ko so sami starši, in morda ne znajo dati in deliti ali vsaj pokazati ljubezni, ko in kakor bi bilo to potrebno. Otroci lahko celo negativno reagi- rajo z odporom, ki ga nudijo svojim Didakta oktober 2014 27 Mnenje najbližjim. Vedo, da jih s tem priza- denejo in tega dejansko nimajo radi, niti ne želijo delati, a ideja »tudi jaz sem tu in tudi jaz znam in zmorem, pa me ne opazite« je močnejša od njih. Čeprav sposobni (nemalokrat celo nad- povprečno) nočejo. Nočejo se učiti, nočejo pomagati doma, ne sprejemajo zadolžitev v povezavi s prizadetim so- rojencem. V preobremenjenosti starši tega klica na pomoč sploh ne slišijo ali šele takrat, ko postane že krik. Odličnjakinja se je na valeti napila do nezavesti, da so starši opazili, da se z njo nekaj dogaja. Mnogo časa preteče »v prostem teku«, da starši doumejo vzrok takšnim dejanjem. Podobna situacija lahko doleti tudi »pridnega« otroka v primerjavi z njegovim »nepridnim« (ali celo kaj hujšega) bratom ali sestro. Negativni pojavi pač vlečejo nase: pozornost, skrb, ravnanja, ukvarjanje z njimi in s človekom, ki jih povzroča. Vse to starši vsak trenutek podarjajo enemu otroku, medtem ko na drugega in nje- gove potrebe nehote pozabljajo. Ta, drugi otrok, pa v svoji notranjosti s starši deli njihovo krivdo in jim hoče na vsak način ugajati. Prizadeva si in prizadeva, dosega uspehe in pohvale »zunanjega sveta«, starši pa tega sploh niso sposobni opaziti in mu nehote nalagajo nove in nove obveznosti, za izvedbo katerih običajno niti omembe ni deležen, kaj šele pohvale. Na otroku to pušča čustvene brazgotine. Starejši je, bolj jih čuti. Poseben tip družine, ki ga v sodobnem času pogosto srečujemo, je nepopolna družina, ki se spremeni v dve novi popolni družini. Otrok iz matičnega gnezda po razvezi (poročenih) ali raz- hodu (neporočenih) staršev pade v dve novi družini. Mama ima novega par- tnerja, oče ima novo partnerico. Otrok običajno v eni od takšnih družin živi, v drugi le gostuje ob koncih tedna, med počitnicami ali ob drugih prostih dnevih. Nova različica takšnega biva- nja pomeni en teden pri mami, drugi teden pri očetu. Privajati se mora torej na tri družine: iz prve je izšel, dve sta na novo ustvarjeni in vanju le prileti kot ptica in iz nje izleti. Ko je starejši, zna manipulirati in se »usidra« v dru- žino, ki mu je po izboru ljubša: v njej se ni ali se je potrebno bistveno manj učiti, v njej mu ni potrebno poma- gati pri dnevnih opravilih in v njej, preprosto rečeno, »vse doseže«. Hujša situacija zanj je, če so v novi družini tudi z druge strani pridruženi otroci. Z njimi se načelno ne razume, jih ne mara, pripisuje jim vse negativno, kar v bistvu teži njega samega. Pogosto pa je drugače: novonastali par si želi ustvariti »lastno« družino, rodi se otrok in ta že s svojim rojstvom predstavlja naravno konkurenco že obstoječemu otroku ali otrokom. Ta nikakor ni zaže- lena in je čustveno sprejeta negativno, čeprav otrok tega na zunaj ne izkazuje. Mora si zagotoviti svoj prostor pod son- cem in to prostor, ki mu bolj prija in ustreza, naj bo pri mami ali pri očetu. Žal pa je ta otrokov »obstoj« pogosto povezan tudi z materialnim. Preprosto bi lahko to definirali z otrokove strani, čeprav zveni neetično, »več denarja, več muzike«. Če bom dobil, bom ostal tu, drugače grem drugam. Kot odrasli nepristranski opazovalci moramo ra- zumeti, da se otrok v najstniški dobi meri z vrstniki, ki so mu neizmerno pomembni, in če le-ti govorijo o svojih domovih, družinah, izletih, o vsem, kar jih obkroža, mora imeti naš otrok iz razpadle zveze vsaj materialne do- brine, ki vsemu temu lahko konkuri- rajo, poskušajo pa seveda prekašati. Obenem je materializem ob lastnem dokazovanju tudi področje občasnega izsiljevanja, kadar se otroku to zazdi ustrezno. »Mami mi pa to kupi, zakaj mi ne bi še ti?« »Oči mi pa to pusti, ti pa nočeš!« Drugi tip nepopolne družine so samo- hranilske družine. V njih naletimo na pretirano navezanost staršev na otroke, do te mere, da otrok postane čustveni invalid. Starš, ki ga vzgaja, ga ima zase in otroka ne pojmuje kot z vsemi pravi- cami samostojno osebnost. V odraslosti se ne more odločiti med svojim staršem in partnerjem. Pogosto prevlada starš, partnerska zveza pa ostaja v ozadju in počasi zvodeni. Tudi kot vzgojitelj se otrok iz takšne družine težko znajde, razen če poišče dominantnega partner- ja, ki ga povsem nadvlada. Obstajajo otroci, ki povsem samostoj- no krmarijo skozi življenje. Temu bi lahko rekli sindrom odsotnih staršev. To se dogaja morda po sili razmer ali po lastni izbiri. Včasih so starši v služ- bah, ki jim puščajo izjemno malo časa za družino. Delajo po cele dneve ali pozno v noč. Žal pa so občasno tudi hobiji pomembnejši od otrok. Po delu se jim posvečajo ure in ure. Hobijem in svoji družbi. Dostikrat so to »odsotni očetje«. V svojem krogu prijateljev in prijateljic preživljajo svoj prosti čas tudi mame. Z njimi nakupujejo, hodijo v lepotilne salone, ukvarjajo se s hobi- ji. Otroci pa že od malega preživljajo svoj prosti čas po svoje. Starih mam v prejšnjem pomenu besede ni več, ker so premlade in so še v službah, zato so več ali manj prepuščeni sebi: računalnikom, televizorjem, družbi, cesti. Redki so srečneži, ki so se našli v športu, mnogo manj jih je v glasbi, posamezniki v plesu, nekateri imajo konjičke, ki se jim posvečajo, morda celo berejo. Ti kakovostno preživlja- jo svoj prosti čas. Mnogo pa jih je, ki morajo biti sami sebi mama in oče in kuhar in družina. So sami svoji vzgo- jitelji v pravem pomenu besede. Žal postajajo čustveni invalidi. Družijo se s sebi enakimi, njihova komunikacija je skromna, čustveno se ne navezuje- jo. Za takšne starše bi bilo – v dobro otrok – boljše, da si ne bi osnovali dru- žine. Srhljivo je, ko otrok zapiše, da se pogovarja s televizorjem. V stiski ga je poosebil do te mere, da postaneta neke vrste »prijatelja«. Če živi otrok v razširjeni družini (pogosteje v vaškem okolju v skupni hiši s starimi starši ali v bloku, če starši ne dobijo svojega lastnega sta- novanja), se družina pogosto stiska v enem samem prostoru, morda dveh. Souporaba kuhinje in sanitarij s seboj prinašata medgeneracijske konflikte, v katerih trpi tudi otrok. Posluša, kako je eden od njegovih staršev neprila- gojen, kako težko živijo z njim/njo v isti skupnosti. Po drugi strani pa gre lahko za vmešavanje ene generacije v drugo – roko na srce: pogosteje starej- še generacije v mlajšo. Vmešavanje se pogosto dotika tudi različnih pogledov na vzgojo najmlajših. Otrok se ne bi 28 Didakta oktober 2014 Mnenje rad nikomur zameril in vozi slalom v takšnih odnosih, vsekakor pa to ni dobro za oblikovanje njegove oseb- nosti. Nauči se raznih manipulacij, ki mu, po njegovem mnenju, prinaša- jo koristi. Žal pa so te koristi kratko- trajne in slaba naložba vanj samega. Pogosto zraste v odraslega, ki povsod išče koristi (predvsem zase), ne dela transparentno, ampak vedno ukrepa s figo v žepu. Težak položaj ima otrok v družini, kjer je eden od staršev hudo bolan. Otrok se za svoje starše boji, skuša jim pomagati, z njimi deliti dobro in slabo. Strašni stiski je izpostavljen, če se eden od staršev poslavlja. Tudi če tega nihče nikoli ne omeni, otrok to dobro čuti. Pomagati ne more. Pogo- voriti se o tem ne more z nikomer, ker drugega starša, ki to pred njim skriva, noče prizadeti. Nehote in iz neznanega vzroka pa prevzema nase krivdo za to, da je v družini bolezen. »Ali nisem dovolj priden, da je mami tako zbolela?« se sprašuje. Morda bo tudi zaradi mene umrla. Otroci morajo – žal – živeti tudi v družinah, kjer domuje alkoholizem, morda celo droge. Neizpodbitno je dejstvo, da je to za otroka neizmerno težak položaj. Varnosti ni, občutek za- puščenosti je nenehno prisoten, agre- sija je vsakodnevna izkušnja. Otroka je pred vrstniki in starejšimi sram, saj ve, »da vsi vedo«, čeprav to skriva. V življenjskih situacijah, ko bi potrebo- val oporo, le-te ni ali celo nasprotno, deležen je jeze, tepeža ali občasnega bega od doma. Zjutraj se mora pojaviti v šoli, kot da se ni nič zgodilo. Spirala negativnega razmišljanja je nenehno prisotna in je samo vprašanje trdnosti otrokove osebnosti, kako bo vplivala na njegovo trenutno ali prihodnje življenje. Nekateri otroci živijo tudi v pretirano zaščitniških družinah. Starši so pove- čini nekoliko starejši in nehote otroka premočno navežejo nase. Ko se otrok vključuje v socialne mreže, naj bo v šoli ali zunanjem okolju, doživlja zapozne- lo fazo alienacije od svojih ljubih oseb, ki je zanj travmatična. Predstavlja si, da so vsi njegovi doma, ga čakajo, on pa mora biti na primer v šoli. To mu predstavlja pravo travmatsko občutje delno odtujenosti, odtrganosti iz oko- lja, delno izstop iz neke zanj edine normalne zaprte situacije varnega doma, delno celo občutke krivde, da prav on izstopa iz družine in se na ta način odtujuje. Ne pomisli, da gredo tudi starši v službe ali po opravkih in da gredo tudi sorojenci v šolo. Ne ve, da je to edina normalna situacija v določenem starostnem obdobju. Prav tako kot v vzgojno zanemarje- ni družini, je otroku težko (pre)živeti v družini, v kateri so starši preveč ambiciozni. Otrok zmore, kolikor zmore, in starši od njega ne bi smeli zahtevati, da jim uresničuje njihove lastne neizpeljane ambicije. Še težje je, če je otrok disleksik, hipermotorik … Bori se s seboj, bori se z okoljem in boriti se mora še s starši, ki ga neho- te vlečejo s svojo naravnanostjo proti odraslim in še huje: proti vrstnikom. Zelo podobne stiske včasih doživlja perfekcionistični otrok, kajti starši od njega zahtevajo vse in še več. V osnovi pa je le otrok s svojimi otroški- mi ali mladostniškimi potrebami, ki jih ne more zadovoljevati. Že sam do sebe je preveč zahteven, in ko doživlja pritiske od zunaj, se zateče v izolacijo, anoreksijo, vleče ga v depresijo. Vzgoja otrok naj bi po arhetipu mate- re pripadla mami. Tudi v današnjem, tretjem tisočletju. Videti je, da bo tako tudi v prihodnosti, saj centri za soci- alno delo in sodišča kot po pravilu in s premajhnim posluhom ob razvezah otroke po liniji najmanjšega odpora dodeljujejo materam. Ne slišijo glasu prezrtih – in dostikrat boljših vzgoji- teljev – očetov. Postopki pa tečejo, se vlečejo, kradejo otroškost in mladost, moči in v skrajnem primeru tudi vo- ljo. O ljubezni se »v korist otroka« v tovrstnih postopkih molči. Žal. Redkokdaj se z vzgojnim področjem »spopada« oče. Morda je samohranilec ali sodi v izjemno skupino ločencev, ki mu dodelijo otroka/otroke. Morda je vdovec, ki se s tem ukvarja po sili razmer. To je lahko začasno, dokler si ne najde nadomestila za odsotno partnerico. Lahko pa v prezaposleno- sti sploh ne najde časa za iskanje nove partnerice in ostane tako za vedno. Oče vedno pogosto vzgaja tudi ob koncih tedna, ko dobi v »izposojo« otroka od nekdanje partnerice, ali v »izmenskih tednih«, ko starša zamenjata otroka, in tisto popoldne med tednom, ko oče odpelje otroka v trgovino, mu kaj kupi in otrok naslednji dan pristane v šoli brez domače naloge in brez znanja. Razumljivo je, da je tako, saj je otrok z očetom rad in ga ima rad. To je nor- malno in edino pravilno. Le posledice (v šoli) so za otroka včasih neprijetne. Otrok torej v večini primerov pristane ob in z mamo. Mame pa znajo biti zelo različne. Kolikor jih je, toliko vrst mam je. Zaposlena mama je lahko fizična de- lavka, ki se po svojem delavniku pravi- loma utrujena vrača z dela. Preutruje- na, da bi se bila zmožna ukvarjati še z domačimi nalogami ali s spraševanjem snovi, kaj šele s težavami, o katerih bi ji rad povedal otrok. Lahko je sodobna poslovna ženska, karieristka, ki za svoje ambicije poleg službenega žrtvuje tudi ves svoj prosti čas in energijo. Lahko je z delom v službi dejansko preobre- menjena, pa se ga boji izgubiti in po tej poti žrtvuje svojo družino. Skratka, nekatere mame vso energijo in moč iz različnih razlogov pustijo v službi. Večina jih sicer to lahko uskladi, ne- katere pa tega preprosto ne zmorejo. Mama je lahko tudi vdova ali mlada ločenka. Z otrokom nehote (ali, huje, hote) izoblikuje neko neobičajno in nenormalno partnersko zvezo. Otroku kaj takšnega naložiti je ena najslab- ših naložb v njegovo notranjost, oseb- nost in v njegovo dozorevanje. Takšen otrok pozneje nekako ne najde mesta v družbi niti v poznejših povezavah ne, saj čuti krivdo, če bi mamo kakor koli »pustil na cedilu«. Fant v takšni zvezi zraste v mehkužnega neodloč- nega moškega, dekle v nasprotnico nasprotnega spola, morda feministko v negativnem pomenu besede. Še v zrela leta se ta odnos lahko vleče kot zaveza matere z otrokom proti vsem drugim Didakta oktober 2014 29 Mnenje odraslim. Okolje predstavlja ogrožajoči dejavnik, moteči pa vsekakor. Če je vdovec ali ločenec oče s sinom, otrok mačehe ne zaznava z relacije odrasel-otrok, temveč mu ženska pred- stavlja objekt, ki je nadomestil mamo, če je mlada, pa tekmico v pridobivanju naklonjenosti. Nehote začne tekmovati z očetom za njeno naklonjenost. Ljubi mladost v njej, mladostno lepoto, ge- neracijo, ki je pogosto bližja njemu (če je starejši najstnik) kot staršu. Skuša jo pridobiti na svojo stran in jo spremeniti v svojo zagovornico. Če je otrok dekle, se ta tekmovalnost lahko spremeni v sovražnost, podtikanja, laži, beg od realnosti ali dejanski beg iz takšnega doma. V takšnih primerih figur za iden- tifikacijo otrok kar naenkrat nima, čuti se osamljenega, zapuščenega tudi od svojega roditelja. Tava osamljen v mno- žici ljudi, išče, pa ne najde, izgubljati se začne v svojem sanjskem svetu ali zaide na stranpoti. Če oba partnerja v novo zvezo pripeljeta vsak svoje otroke, se ti v tovrstnih težavah ne povezuje- jo, razloge za to pa pripisujejo drugi strani. Starši se v celoti posvečajo gra- dnji novega partnerskega odnosa in mnogokrat –žal – teh mladostniških stisk sploh ne zaznajo. Danes je vedno več brezposelnih mam. Problem je še hujši, če so sa- mohranilke. Državna pomoč je mini- malna, otroška usta pa ves čas lačna. Mame si skušajo pomagati na vse mo- goče načine: s svojo prvotno družino, s priložnostnimi deli, s prekvalifika- cijami, z množico vlog za zaposlitev. Vse to jemlje energijo in čas. Ne le materino, tudi otrokovo. Četudi je neizrečeno, otrok mamino stisko še kako čuti. Čuti se krivega, da je, da obstaja in svoji najljubši osebi s svo- jimi potrebami predstavlja problem. Preprosto ne ve, da se ga vsi ti proble- mi ne bi smeli dotikati, če bi živel v nekem drugem sistemu, ki bi mami zagotavljal osnovno življenjsko pravi- co: delo. Mamino stisko otrok čuti tudi skozi njeno razpoloženje, obnašanje, tudi če je to še tako prikrito. Otrok je eno najsubtilnejših bitij, ki odraslega razume celo brez besed. Napačna je le njegova predstava, da je za situacijo kakor koli kriv. Dnevi takšnih dvojic so bolj ali manj temni, pomoč pa mno- gokrat zaman pričakovana. Nekatere mame so izjemno mlade. Takšnih primerov je malo, a vseeno so in sploh niso zanemarljivi. Te mame morajo svoje otroštvo deliti z otro- štvom svojega otroka. Razlika v starosti je majhna. Materina osebnost je nezre- la, neizoblikovana, (pre)mlada mama je v vsem odvisna od matične družine. Tako se obenem razvijata ena in dru- ga oseba, obe pa sta nesamostojni in potrebujeta pomoč svojcev. Mamina šola ostane na stranskem tiru, svojega položaja dekle ne doume v celoti ali nanj nezrelo reagira, otrok pa je na milost in nemilost prepuščen okolju, v katerem živi. Še pozneje v življenju se mnogokrat sprašuje, kako mora rav- nati v določeni situaciji, s kom naj se pogovori. Arbitra, ki bi mu predstavljal avtoriteto, nima ali je ta zelo šibak. V študentskih domovih je vedno več študentskih družin. V njih mora biti 30 Didakta oktober 2014 Mnenje prostor (ta je navadno zelo utesnjen) in čas za bitje, ki starše potrebuje 24 ur na dan. Starša se odločata med priori- tetami: otrok, študij, dodatno delo za lažje življenje. Torej je čas otroku na- menjen po premisleku, ne po dejanskih potrebah. Za dejanske potrebe vskoči še katera od babic, pogosto pa kolegice po principu »danes dežuram jaz, jutri boš ti«. Otrok gre iz rok v roke. Čeprav to sprva ni moteče, otroka vseeno moti, saj si želi nekega ustaljenega ritma, miru, predvsem in veliko pa mame. A situa- cija je včasih že takšna, da možnosti za zadovoljitev takšnih osnovnih potreb preprosto ni. Otrok v najobčutljivejšem obdobju zgodnjega otroštva torej po sili razmer čaka na boljše čase, torej na čas po končanem študiju vsaj enega od staršev. Žal pa se takrat začne nov boj: boj za zaposlitev, za službo. Bila so leta, ko se je ogromno ljudi pri nas izobraževalo. Moderno je bilo hoditi v večerne šole, še bolj pogosto pa so v to slušatelje prisilile razmere, predvsem v službah. Niso vsi ljudje uspešno zaključili osnovne šole, ne- katere je najstništvo zapeljalo na poti, daleč stran od srednjih šol. Takšni so se pozneje vključili v šole za odrasle. Nekateri niso več »ustrezali« svojim delovnim mestom, ker preprosto niso imeli »papirja«. Tega je bilo – hočeš- -nočeš – treba pridobiti. Vpisali so se v šolo. Učili so se skupaj s svojimi otro- ki. Nekateri so se poglabljali v davno obravnavano snov, drugi v snov, ki so jo opustili v 2., 3. letniku ali pred za- ključnim izpitom. Odraslemu vsekakor ni lahko spet sesti v šolske klopi ter ob službi in domačim opravilom slediti popoldanskim in večernim predava- njem in pogostim izpitom. Nekatere je sram, da tega niso opravili prej, druge so v to prisilili v službah ali na zavodu za zaposlovanje. Sprva je bilo vsaj finančno lažje, ker so šolanje krile delovne organizacije ali zavod. Danes, v krutem kapitalizmu, je to drugače. Zdaj morajo že nekaj let šolanje plačevati posamezniki sami. Marsikateri pove, da ima občutek, da časovno in materialno odtrguje dru- žini. Nimajo časa za vzgojo lastnih otrok, saj morajo najprej zagotoviti Didakta oktober 2014 31 Mnenje materialni temelj družini, ki le tako lahko obstoji. Pogosto je otroke sram svojih šolajočih se mam ali očetov. Po eni strani so ponosni, da so starši toliko pogumni, da so se tega lotili, po drugi strani pa se primerjajo z vrstniki, kate- rih starši imajo te stvari urejene in jih imajo vrstniki »zase«. Mnogi otroci so se pripravljeni s starši učiti, jim poma- gati in razlagati, da bi imeli te zadeve prej za seboj. Velika mera zaupanja je potrebna za takšne poteze. Če potegnemo črto, otroci živijo v množici takšnih ali drugačnih razmer, ki jih peljejo, včasih tudi silijo, da so takšni, kot jih vidimo odrasli: urejeni, sposobni, prilagojeni in aktivni ali na drugi strani nasprotje tega. Vse pre- malokrat se odrasli vprašamo, kakšne pogoje jim nudimo, da izoblikujejo svoj vzorec obnašanja, delovnih navad, razvoja nadarjenosti ali kakšno pomoč jim nudimo pri odklonih. Otrok je izpostavljen množici dejavni- kov, ki vplivajo na njegovo (tudi) notra- njo rast. Nekateri so spodbudni, srečuje pa se – žal – tudi s situacijami in vplivi, ki ga v tem razvoju zavirajo. Nanj lahko vpliva oblika družine, v kateri raste, vzgojni tipi, s katerimi se srečuje ali – še slabše – se sploh ne srečuje, nanj vpliva okolje, ljudje v njem, materialni pogoji, ki mu zagotavljajo obstoj. Nanj zlasti močno vpliva njegov značaj, ki pa ga lahko s svojim zgledom ali spodbu- do starši in odrasli v njegovem okolju podpiramo in tako otroku pomagamo najti njegov prostor pod soncem. Pri- vzgojimo mu lahko vrednote, ki jih bo spoštoval vse življenje in prenašal naprej. Starši, ki to zamudijo, so pri svojem otroku veliko zamudili. Če se otrok v svojem okolju ne znajde najbolj, potrebuje usmerjevalca, odra- slega, ki ga popelje na pravo pot. Če se svojega okolja in zanj pomembnih oseb sramuje (alkoholizem, droge, nasilje, zlorabljanje, brezdelnost), se življenjskim situacijam izmika in nanje ne zna realno odreagirati. Če je preveč (in nepravilno) zaščiten, ne navezuje stikov navzven, kar pa je v življenju nujno za normalno mesto v družbi. Če s sebi pomembnimi osebami tvori nenormalno skupnost, se zapira vase, ker ve, da nekaj ni prav, a iz situacije ne zna pobegniti. Če živi v zanj nesti- mulativnem okolju, ne more dokazati svoje prave vrednosti, svojih odlik, in ne more graditi svoje pozitivne samo- podobe ter svoje samozavesti. Starši včasih nehote grešimo pri vzgoji svojih otrok. Enako napačni sta tako pomanjkanje kot tudi preveč ljube- zni. Vedno moramo imeti pred očmi otroka, njegove potrebe, njegove spo- sobnosti in čustveno inteligenco in graditi moramo na tem. To je v na- glici vsakdana res pogosto skorajda neizvedljivo, saj na otroka pomislimo le v povezavi z njegovimi osnovnimi življenjskimi potrebami. Tudi premoč- na ljubezen lahko škoduje, saj otroka veže nase in ob normalnih odtujitvah daje otroku, najstniku ali mlademu odraslemu občutke krivde. S takšnimi občutki pa vsakdo težko živi in je tudi nepotrebno, da tako živi. Grozljivo in sladko zna biti odraslemu ob otrokovi definiciji darila za rojstni dan. »Ves večer smo sedeli v dnevni sobi in klepetali drug z drugim. Toliko smo si imeli povedati. Televizor je bil ugasnjen, računalniki so počivali. Lep- šega darila še nisem dobil.« Kako malo in obenem veliko. Največ, kar odrasel lahko da otroku. Svoj dragoceni čas, ki je občasno čisto in v celoti otrokov. V takšnih trenutkih starši svojega otroka zagledajo v povsem drugi luči. Spozna- nja, da se osamosvaja in tke nove soci- alne mreže za svoje nove potrebe, so obenem lepa, po drugi strani pa zaske- lijo, če vemo, da bi lahko, pa nismo … Običajno je, da starši vse, kar se dotika otroka, aplicirajo nase: otrok je nadar- jen, kot so nadarjeni oni sami, je sposo- ben, ker so ga tako usmerili, je lep, ker je vsak otrok za svoje starše najlepši. Če pa ne dosega uspehov, če ima učne ali vedenjske težave, če je neprilagojen in izstopa v negativni smeri, se starši nehote čutijo napadene, ker za vse to iščejo krivdo v sebi. V čem nismo prav ravnali, da je do tega prišlo? Gloda v njih, v sebi pa že iščejo oporno bilko za izgovore. V trenutku so brez premi- sleka na strani otroka, ga zagovarjajo, predstavljajo kot »našega sončka, ki je res malo drugačen, ampak je le tako zasanjan« ipd. Pišejo opravičila otroku, ki bi moral biti vprašan ali pisati test, opravičujejo ga v času športnih dni, ker je predvidena hoja za njihovega otroka prenaporna, vsakodnevno ga vozijo v šolo, da mu ni treba pešačiti, prevažajo ga na popoldanske dejav- nosti, ne pošiljajo ga k dopolnilnemu pouku, ki je pred poukom, saj otrok vendar tako rad spi. Takšnih izmikanj je cela vrsta. Ne pomislijo pa na to, da bo otrok te vzorce vedenja privzel in z njimi skušal manipulirati tudi v po- znejšem življenju. Takrat bo izid zanj mnogo bolj negativen kot v otroštvu. Ne pomislijo na to, koliko varnosti mu nudijo v najožjem življenjskem okolju, v katerem se otrok dokazuje in oblikuje: v družini. Otroku je treba v prvi vrsti zagotoviti varno okolje med njegovimi najožjimi. Tega ne bo našel v avtokratskem okolju, kjer so situacije zanj nepredvidljive, enoznačne s strani odraslega, njemu pa pogosto nerazumljive. Varnosti ne more najti niti v patriarhalni niti v ma- triarhalni družini, saj za svoj notranji razvoj potrebuje oba lika: mamo in oče- ta, nikogar od njiju pa ne v izstopajoči obliki. Varnosti ne bo začutil v razšir- jeni družini, če so vse skrivnosti last vseh in o njem ne odločajo le on sam in njegovi starši, ampak tudi pridruženi člani te skupnosti. Varnosti ne bo našel niti v permisivni družini, ki pojmuje vzgojo kot ravnanje brez vseh meja, otroku pa ne nudi nobene varnosti. Morda bi odrasli premogli (in mno- gim to uspe) ustvariti neko zmes av- toritarne vzgoje s poznavanjem meja in ustvarjanjem za otroka pozitivnih likov, pozitivne permisivne vzgoje, če je otrok toliko zrel, da bo znal (s pomo- čjo odraslega) stvari postaviti na svoje mesto in ne bo prehajala takšna vzgoja v vzgojo »smeš vse«, ter demokratične vzgoje s pravilno začrtanimi mejami. Umestitev otroka v takšno zmes vzgoje bi bila (in je) idealna, saj v družini, kjer vladata tako pamet kot tudi srce, otrok lahko najde varen pristan za svoj optimalni razvoj.