oglašajte v najboljšem
slovenskem časopisu
"vtsujemo vsakovrstne iiskovine
ENAKOPRAVNOST
^	EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 18. 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 204
grobovi
(JORSE
in mučni bolezni je pog v St. Luke's bolnišnici f'Ouis Gorse, star 48 let, je	824 E. 207 St. Rojen
^ Clevelandu in je bil član ter^ Napredek, št. 132 ABZ Hijj ^^^fiovitelj in dolgo let taj-Hjijj^^^'^užnice št. 8 SMZ. Zad-524 iet je vodil trgovino na
ГК 200 St. v Flnr.lidii.
%
fQjg zapušča soprogo, Mary, ^rg ^	hčer Mae, mater
Stf' ^i'&nces Gorse, rojena doma iz vasi Večna go-^iir^ ^°lenjskem, tri brate: li Prank in Edward, šti-Pauline Ulle, Cesnik, Mrs. Julia Vg. in Mrs. Emma Pei'ko ter ^^^soro^pjj^ov. Oče John je JoiiQ. 1936. Pogreb se vrši v ЈГе^Ј ° zjutraj ob 8.15 uri iz po-®Sa zavoda Joseph Žele in 8v. ^^8 E. 152 St., v cerkev ()o]j '®tine ob 9. uri in nato na J^^liŠče Calvary.
ZUPANČIČ
k popoldne ob 2:30 uri v Charity bolnišnici tid^^upančič, star 62let^ Ista-
ki
Па 21141 Miller Ave. Do-iz vasi Cegonca, fara
%
w ® til
Pn Novem mestu, od-J® prišel V Ameriko letk let ђ ^^užina je stanovala 24 Jeth^	St., zadnjih osem
'Hšt filler Ave. Bil je član Carniola Tent, št. 1288
T^kai
Hie, J zapušča soprogo Jen-Kostrevc, doma iz Sino^^f^^šica, fara Stopče, tri Mfg hčer: Joseph, Frank, ^%ie Jene in Edward, stroj °J2ija У Milwaukee, se-1ђ Sest	Knafelc v Kanadi
-Alojzijo v Taylor, 111., 'o bo Več sorodnikov. Trup-na mrtvaški oder Sfeljjj. opoldne ob 5. uri v po-
M h^ T A. Grdina in sino-u Shore Blvd., odkoder ofeb Vrši v soboto.
HRANA
.......—
iavju r~"Vojaške oblasti so ob-
s T o N E M A N., Cal. ^ 36 bilo po kosilu bol-
dol,
'^ili	66 vojakov, ki so
za odhod na Daljni Rojaki so oboleli nepo
P® zavžitju hrane. Zdrav-obolelih ne vzbuja vzroki bolezni pa
%otovljeni.
ч^-
se bosta v soboto, Miss Agnes L. Kos-Mr. in Mrs. Frank Ht'''	Chardon Inn
%io '. in 44 v Chardon, Mr. Albin J. Trček, % X Mrs. John Trček, last-Bar Inn na 16223 Poroka bo ob 9.30 ^ cerkvi sv. Jeromi-^ si	Shore Blvd. Po-
se vrši zvečer ob Slovenskem domu na
Sateliti imajo 1,500,000 vojakov pod orožjem pod eno roko
LONDON, 17. oktobra—Zadnja poročila, ki so dospela v London iz držav izza železne zavese v vzhodni Evropi, navajajo, da držijo sovjetske satelitske države pod orožjem 1,500,000 mož, katera armada se vodi po enotni roki in po ruskem vzorcu. Poleg tega imajo ruski sateliti Poljska, Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Bolgarija in Albanija pol milijona mož razporejenih v varnostnih in obmejnih službah, v partijski policiji in podobnih oddelkih.
Ista poročila trdijo, da so se modernizirali vzhodno evropski satelitski oklopni oddelki ter se istočasno povečali. Najbolj zvesti sateliti so prejeli najnovejša orožja. Pri vajah se uporablja najmanj 2500 tankov, vojaški stroški pa stalno naraščajo.
Divizije posameznih satelitov
Po tem poročilu ima Poljska 24 divizij, med njimi 4 oklopne in štiri motorizirane.
Češkoslovaška ima okrog 15 divizij, med temi tri oklopne in pet motoriziranih. -
Romunija ima okrog 15 divizij, med temi dve oklopni in štiri motorizirane.
Madžarska ima okrog 12 divizij, med njimi eno oklopno in tri motorizirane.
Bolgarija ima tudi okrog 12 divizij, med temi celo tri oklopne in dve motorizirane.
Albanija razpolaga z dvema divizijama.
Rusija podpira Iran
NEW YORK, 17. oktobra — V debati o britanski pritožbi zoper nacionalizacijo iranskega petroleja, ki se vrši pred varnostnim svetom Z.N., je dala Sovjetska zveza na znanje, da bo uporabila pravico veta, če bi prišlo do glasovanja o predlogu, da naj se anglo-iranska pogajanja obnovijo.
Da bi se dosegel v tem spornem vprašanju kak kompromis ste na delu tudi Indija in Jugoslavija.
Sovjetski zastopnik je označil tako rusko pritožbo, kakor tudi dopolnila k tej pritožbi, kot poseg v čisto notranje iranske razmere.
Teheranska delegacija je zagrozila, da bo zapustila sejo in odšla domov, če se ne bo priznalo stanje ustvarjeno po zakonii, ki ga je sprejel iranski parlament in ki je pravomočen. Zakon je nacionaliziral iranski petrolej. V okviru tega zakona je na iranski strani možna le debata o dveh točkah; Koliko mora Iran plačati Angležem odškodnine za nacionalizirano premoženje bivše anglo-iranske petrolej ske družbe in koliko petroleja prodati Veliki Britaniji.
RUSIJA ZAVRAČA POSREDOVANJE
WASHINGTON, 17. oktobra —Ameriški poslanik Allan Kirk je dne 5. oktobra predlagal Sovjetski zvezi posredovanje za premirje na Koreji.
Sovjetska vlada je predlog Kirka zavrnila s tem, da sicer verjame v dobro voljo poslanika Kirka, da pa ne verjame v miroljubnost Amerike, ki da je s obrambo Koreje, z raznimi pakti v Evropi, na Pacifiku in na Atlantiku dokazala svojo napadalnost.
BRITANCI POSLALI PADALCE V EGIPT
KAIRO, 17. oktobra—Brigada 3,500 mož je bila poslana iz otoka Cipra v Sredozemlje v Egipt v ojačenje tamošnjih britanskih čet. Računa se, da je v Egiptu kakih 40,000 britanskih vojakov in je njihov poveljnik izjavil, da se ne bodo umaknili in da jih ne bodo s silo pregnali.
hi
%

e.
in nevesta sta po-^^^veland College in je Reserve univerzo. Že-r^(^uiral lansko leto. Sta-N	na 18010 Notting-
Ц ^lademu paru čestita-^Glimo vso srečo in za-^0 v zakonskem življe-
UMIRAJOČA NE MORE NAPRAVITI OPORKE
Mrs. Mary Suvak, stara okrog 50 let, stanujoča na 3881 E. 112 St., je 15. avgusta oslabela.
"Svoj denar dam Mihi, denar je tam," in je pri tem pokazala na skrinjico, kjer se je denar nahajal." Morda bo kmalu po meni, morda se bliža moj konec," je dejala. In s tem naj bi napravila ustmeno oporoko. Mrs. Suvak je res umrla na srčni kapi dve uri pozneje. Ali je Miha mogel postati dedič? Sodnik je odločil, da umirajoči ne more napraviti veljavne oporoke in $17,-000 dobe zakoniti dediči.
Obrambena produkcija ne šepa
WASHINGTON, 17. oktobra — Na zadnje očitke delavske unije C.I.O., da se obramben! program ne vrši po načrtu, je odgovoril šef narodne mobilizacije Charles E. Wilson in je zatrdil C.I.O., da se njegov program dobro in v redu izvaja. Wilson navaja, da se bo v prvem četrtletju počenši z januarjem 1952 uporabilo za vojaške namene več kakor 40% vsega aluminija in medi, oziroma tozadevnih produktov.
Direktor Wilson se je izjavil zoper to, da naj bi se nadaljevalo s produkcijo v civilne s vrhe dokler se ne preobrazi industrija v vojno industrijo.
C.I.O. je predočila direktorju Wilsonu, da narašča brezposelnost, katera pa bi se po mnenju C.I.O. zavrla, ako bi se v tem razdobju nadaljevalo s produkcijo dobrin namenjenih za civilno prebivalstvo.
KILLINGER MORA NA ELEKTRIČNI STOL
COLUMBUS, O., 17. oktobra— Ohijsko vrhovno sodišče je razsodilo, da mora 18-letni Gerald Killinger na električni stol.
16. november je določen kot dan izvršitve smrtne kazni.
Killinger je bil obsojen na smrt, ker je v znani zakonski tragediji Mast dne 15. oktobra 1950 ustrelil 23-letnega farmarja Masta, in je dejanje izvršil v sporazumu z Ammermanom.
Kazen se da naravno spremeniti le, če bi bil Killinger deležen pomilostitve.
MLADI REPUBLIKANCI ZOPER TAFTA
MINNEAPOLIS, 17. oktobra — Mladi republikanci Minneso-te so se izjavili zoper to, da bi kandidiral ohijski senator Robert Taft na republikanski listi za ameriškega predsednika leta 1952.
ALI POROČITI SE— ALI PRODATI HIŠO
Sadie Ramsey je slara 97 let in živi v Seattle. V svojem življenju je bila štirikrat poročena. Ramsey poseduje hišo. V zadnjem mesecu je bila bolna in se je nahajala v bolnici. Tam je za svoje zdravje dobila od zdravnikov naslednji recept:
"Ali prodati hišo in si vzeti stanovanje proti plačevanju najemnine; aH pa se poročiti, da bo kdo skrbel za mene."
In ker sem se raje poročila kot pa prodala hišo, sem sedaj v 97. letu moje starosti tako petič poročena.
Rusija protestira— Norveška zavrača očitke
OSLO, Norveška, 17. oktobra — Sovjetska vlada je vložila pri norveški vladi protestno noto, v kateri opozarja Norveško, da je njeno članstvo pri severno Atlantski zvezi v nasprotju z pariškim dogovorom iz leta 1920, ki je določal, da se demilitarizirajo otoki območja Spitzbergov. Članice omenjenega pakta imajo možnost, da omenjene otoke uporabijo v vojaške svrhe, kar bo vsekakor poslabšalo rusko-norveške odnosa je.
V svojem odgovoru je norveška vlada zavrnila sovjetske očitke in podčrtava, da gre pri severno Atlanski zvezi zgolj za obrambeni značaj in da ni bilo nikdar govora, da bi se zgradile na Spitžbergih kake vojaške baze.
Kje so vojni ujetniki?
NEW YORK, 17. oktobra — Sovjetska vlada je obvestila tajništvo Združenih narodov, da je odposlala domov vse nemške, japonske in italijanske vojne ujetnike iz zadnje svetovne vojne, razen tistih, ki so bili radi vojnih zločinov obsojeni in prestajajo kazen, oziroma so v preiskavi.
Nemčija, Italija, Japonska in Avstrija so se pritoževale, da njih vojnih ujetnikov iz Rusije ni domov in da ginevajo po taboriščih za prisilno delo.
Trdi se, da je v Sovjetski zvezi še vedno najmanj pol milijona vojnih ujetnikov, katerih Rusija ne mara vrniti.
DENAR ZA ŠTUDENTA PRIŠEL V ROKE ROPARJU
Zakonca Mr. in Mrs. Ciofani imata sina šestletnega An-thonya. Več kot devet let žg hranita denar in sta prihranila do sedaj $1,700. Denar sta namenila za stroške šolanja sina Anthonya, ko bo hodil na visoko šolo. Prihranek je bil skrit v spalnici pod žimnico. Ko so bili vsi trije v mestu po nakupu, je prišel v njihovo stanovanje ropar, imel srečo, da se je lotil brskanja po postelji in našel tam $1,700. Za roparjem ni sledu.
Truman zagovarja načrt za splošno ljudsko zdravje; ljudstvo plača stroške
2500 mrtvih, $55,000,000 škode
TOKIO, 17. oktobra — Tajfun, ki je divjal okrog Japonske in v severnem Pacifiku, je bil najhujši, kar ga pomni japonska zgodovina zadnjih 20 let. Ob življenje je prišlo 2500 oseb, nastala škoda pa se ceni na $55,000,-000.
Tajfun je razsajal na južno Japonskem celih 48 ur in je bilo vsled njegovega razdejanja kakih 245,000 ljudi'Brez strehe.
Med ranjenimi je tudi šest ameriških vojakov. Kakih 500 zavezniških vojakov, ki so se nahajali v vojašnici, katero je zajel tajfun, je moralo biti pre-nešenih reševalnim potom. V nekem vojaškem taborišču je tajfun podrl cele stene zgradbe. Vsled tajfuna so trpela poslopja, ceste in železniške proge. Najmanj 1000 mostov je bilo odnešenih ali pa pokvarjenih.
McCarthyev špijon obsojen v Švici
LAUSANNE, Švica, 17. oktobra — Švicarsko zvezno sodišče je obsodilo 23. let starega Ame-rikanca Charlesa E. Davisa iz Pasadene, Californija, radi politične špijonaže. Davis se je moral zagovarjati, da je spi j on i-ral kaj delajo komunisti in ameriško diplomatsko osobje v Švici. Špijonažo so naročili ameriški agentje in senator Joseph McCarthy.
Davis je bil obsojen na osem mesecev zapora, na izgon iz Švice in prepoved, da se ne sme v desetih letih povrniti v Švico.
Davis je presedel 11 mesecev v preiskovalnem zaporu in je torej izrečeno kazen osmih mesecev že odsedel. Sodnik je utemeljeval sodbo, da je bil Davis agent McCarthy a in mu je pošiljal politična poročila tudi glede zadržanja ameriškega diplomatskega osobja v Švici.
McCarthy Davisa noče poznati. Trdi, da se je Davis sicer ponudil v službo, je bil pa zavrnjen, ko se je dognalo, kdo da je. Karkoli pa je imel zvez z Da-visom in poročil, jih je izročil ameriški varnostni službi.
Seja
Redna seja društva Washington, št. 32 ZSZ se vrši jutri zvečer ob osmih v Slovenskem delavskem domu*na Waterloo Rd. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
i
Vile rojenice
iiiiunaniiiiiiiniQiiiiimnnuiiiuiiiuiiauuiniiiiiuniiiiimiiamiiiii
zbor adria
priredi
JESENSKI KONCERT
v nedeljo, 21. oht,
ob 4. uri pop. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Zvečer ples v obeh dvoranah— Johnny Vadnal in John Okicki orkestra
uiuuiniiiniiiiiiiDiiiiiiiiuiiuuiiuiiuiiauiuuimiHiiuiuiiitiDiiiiuii
Vile rojenice so se zglasile v torek pri družini Mr. in Mrs. Frank in Anne Knaus ml., 935 E. 223 St., in pustile zalo hčerkico, kateri so dali ime Karen Anne. Mati, katere dekliško ime je bilo Ann MaVko, in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Val. Mavko iz Madisona, Ohio, prvič stari oče in stara mama. Srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Frank Knaus st. iz Nicholas Ave. Čestitamo!
OČITKI O SOCIALIZACIJI ZDRAVSTVA SO BREZ PODLAGE
Washington, 17. oktobra—"ВИ sem prestrašen, ko sem bil poučen, da je bilo po zdravnikih zavrženih preko 34% nabornikov v drugi svetovni vojni. Od tega časa sem poskušal, da se nekaj ukrene zoper ta neveseli pojav. Če ima kdo kak boljši načrt glede zboljšanja ameriškega zdravja, kakor je moj, sem pripravljen brez nadaljnega sprejeti ga," je utemeljeval predsednik Truman svoj načrt, kako organizirati ameriško službo za ljudsko zdravje.
Predsednik Truman je govoril v Beli hiši zastopnikom ameriške zveze zobozdravnikov.
"Zoper mene je bilo polno obtožb, da hočem napraviti iz Amerike socialistično državo. Toda vsi moji napori gredo za tem,
kako preskrbeti narodu zdravniško pomoč in to po načinu, potom katerega bo narod to pomoč lahko plačal. In če boste pregledali različne ugotovitve in poročila, ki se nanašajo na to vprašanje, boste lahko videli, da ni bil še noben program predstav.
Ijen v tako popolnoma napačni luči.
Gre za veliko stvar. Vi lahko storite mnogo koristnega. Moja želja je, da se ozirate na dejstva in da ne verjamete kar berete v gotovih magazinih in časopisih,"
je dejal predsednik Truman.
Ko se je dal s skupino fotografirati, je Truman šaljivo pripomnil:
"Ameriška zdravniška zveza vas bo mogoče radi tega izključila iz svoje srede."
Opozicija zdravniških krogov
Kmalu za Trumanovim nagovorom se je oglasil Harold W.
Oppice iz Chicaga, ki se je ostro izrazil o obvezanemu zavarovanju za zdravje. Trumanov načrt, tako je zatrjeval, bi bil drag,
destruktiven, neznanstven, kakor je bil in je poskus socialističnega zdravljenja v Veliki Britaniji.
Braden Peronu ne da miru
BUENOS AIRES, 17. oktobra -V mestu je prišlo do pouličnih pretepov in spopadov in so demonstrant je obmetavali Perono-vo policijo s kamen j i ravno, ko je Peron pozval Argentince, naj se obdrži javni red in naj se ne poskuša z oboroženimi upori.
Diktator Peron je omenil vojaški upor 28. septembra in obdolžil tudi ob tej priliki bivšega ameriškega poslanika Bradena, ki da je vseh teh uporov idejni krivec in ki da je kot aktivni poslanik, kršil vse osebne in diplomatske principe, ko se je vmešaval v argentinsko politiko.
Predsedniške argentinske volitve se vršijo 11. novembra.
Na Koreji gre za navaden trik?
TOKIO, 17. oktobra — Vkljub včerajšnjemu obvestilu iz glavnega zavezniškega stana, da so se dosegli med obema delegacijama gotovi uspehi, ki znajo privesti do obnove razgovorov o premirju na Koreji, se danes po-vdarja, da je treba rešiti še marsikaj, predno bi se začeli stvarni razgovori o premirju.
Iz vrst dobro poučenih krogov je padla celo beseda "trik," katerega naj uporabljajo komunisti, da bi zavlekli zavezniške vojaške operacije, sami pa se med tem pripravili na ofenzivo.
Podadmiral Turner Joy, ki je šef zavezniške delegacije za razgovore o premirju, je prispel v Tokio, in imel razgovore z vrhovnim poveljnikom generalom Ridgwayem, Ne manjka označb, kakor da so se znašli razgovori v 'slepi ulici, predno se je sploh začelo razpravljati o premirju. Komunisti zahtevajo razširitev nevtralne zone, kar na 175 kvadratnih milj in trdijo, da bi se sicer v tej zoni lahko pripetili neljubi incidenti.
Iz glavnega stana generala Ridgwaya se označujejo glavni pogoji, od katerih ne odstopijo zavezniki, in ti so:
Sedanja bojna linija na Koreji naj bo meja bodoče nevtralne zone.
Zavezniki ne bodo nikdar pristali na komunistično zahtevo, naj se ta nevtralna zona določi ob 38. paraleli.
Zavezniki bodo prekrbeli vso varnostne mere, da bi ne prišlo več do kršitev nevtralnosti kraja, kjer naj se vršijo razgovori o premirju.
Pilot, ki je kršil določbe o nevtralnosti s poletom dne 10. septembra, je bil okaran. Ime se ne bo objavilo, ker je šlo za vojaka, ki je v svoji vnemi, da vrši poverjeno mu nalogo najbolje, napravil prepovedani polet.
Borbe na terenu se nadaljujejo z vsemi vrstami orožja. Glavno pezo nosi slejkoprej osma ameriška armada.
RUSIJA VRAČA LEDOLOMILCA
WASHINGTON, 17. oktobra — Sovjetska vlada je uradno obvestila ameriško vlado, da bo vrnila prihodnji mesec v nemškem pristanišču Bremenhaven dva ledolomilca, ki sta bila v zadnji' svetovni vpjni posojena Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza ima vrniti 670 ladij, nekaj jih je vrnila leta 1949. Omenjena ledolomilca naj bi bila zamrznjena v Arktičnem morju; Rusija pa je prikazovala film, v katerem je prikazovala obe ladji v akciji, seveda kot rusko lastnino.
ČE SE OTROCI IGRAJO Z OGNJEM
ALBERT LEA, Minn., 17. oktobra — Nelson Charles, ki mu je bilo osem let, in Lee Jenson, ki mu je bilo deset let, sta se igrala v koči z vžigalicami. Nič čudnega, da je nastal ogenj, ki je kočo upepelil. Osemletni Nelson je zgorel v plamenih, desetletni Jenson je bil sicer rešen iz objemov plamenov, toda je na silnih opeklinah kmalu izdihnil v bolnici.
Unija AFU za župana Burkeja
Clevelandska unija A. F. L., ki ima 125,000 članov, je pozvala svoje članstvo, naj voli pri volitvah za župana Clevelanda dosedanjega župana Burkeja.
STRAN 2
■RNATCOPT? A VTMOCT
18. oktobra
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312	.
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______
^or Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KORISTI, NE PA IDEOLOGIJA
(4)
Če se trdi o Ameriki, da živi hitro, je Evropa v letih po prvi svetovni vojni živela še hitreje. Normalni gospodarski in politični razvoj Amerike obstoji in se začudi nad tempom življenja v teh desetletjih v Evropi. Ko zbiramo material, kako je deževalo medsebojnih pogodb brez ozira na levo ali na desno, izgine pravzaprav razlika dveh svetov, to je komunizma ha eni in nekomunističnih držav na drugi strani. Merodajno je bilo, kaj so narekovale posameznim državam tistodobne državne koristi. Kapitalistične države so sklepale s komunistično Sovjetsko zvezo prijateljske in nenapadalne pogodbe tudi proti drugi kapitalistični državi. Komunist Molotov je bil posredovalec v sporih med fašistično Italijo in nacionalistično Turčijo, a istočasno naklonjen Nemčiji, čeprav se je v tisti dobi že močno razvijal nemški nacizem in stal pred vrati, na katera je trkal, da se mu odpro za prevzem nacistične izrazite antikomunistične oblasti. Sovjetska zveza pleše po par-ketih v Ženevi v družbi z ostalimi državami bivše Lige narodov. Pa da smo kratki: 1939 sklene Sovjetska zveza prav s temi nemškimi nacisti pogodbo o nenapadanju, si z Nemčijo razdeli Poljsko, nakar jo nacistični Nemec končno napade in pregazi daleč v notranjost.
Pogodbe, sklenjene v zadnjih 30 letih, niso imele nobenega ideološkega značaja in nam dajejo le dokaz, da vodijo države politiko svojih koristi, interesov brez ozira na sestavo svoje ali družbo države sopogodbenice. Amerika je stala v tem vrvežu razmeroma dolgo časa ob strani. Pravzaprav je bila do leta .1933 med pomembnimi državami edino le Amerika, ki ni še pripoznala Sovjetske zveze. Ameriški krogi so mislili, da ne zahtevajo njihovi interesi, da bi se na kakršnemkoli polju približali Sovjetski zvezi, ker je niso rabili. Ameriški krediti v Rusiji so znašali do tedaj kakih $800,000.
Toda leta 1932 so tudi Amerikanci uvideli, da je ameriška zunanja trgovina, v kolikor je šlo za produkte prodanih v območju Sovjetske zveze, padla na ubogih $13,000,-000. Ameriški produkti so dosegli komaj tretjino britanskega uvoza v Sovjetsko zvezo in komaj desetino nemške zunanje trgovine s Sovjetsko zvezo. Prvi, ki so se zdramili, so bili ameriški poslovni ljudje—businessmen, ki so opozorili vlado, da je treba priti bližje s Sovjetsko zvezo. Amerika je opazila, da se na Daljnem vzhodu Azije uveljavljajo izraziti japonski in izraziti sovjetski interesi. Državni interesi Amerike in njenega gospodarstva so zahtevali razgovore, do katerih je prišlo leta 1933 in ki so se končali z obnovo diplomatskih odnošajev med obema državama. Da se je ponovila ameriška tradicija, se je tudi v teh listinah potrdilo, da ne bo kaka pogodbena stranka, v tem slučaju Sovjetska zveza, ustanavljala na teritoriju druge stranke, v konkretnem slučaju Amerike, organizacije ali skupine, ki bi stremela za tem, da se s silo prevrne in predrugači družabni in državni red. Amerikanci v Rusiji pa imajo svoje posebne pravice. Četudi z gospodarskega vidika ti dogovori ameriškemu gospodarstvu niso prinesli silnih koristi, se. je vendarle za tisto dobo olajšala mednarodna napetost.
Tudi v najnovejši zgodovini .vidimo, da ideja ideološke vojne in ideoloških zvez ni praktično absolutna. Formalno se kujeta dva bloka, toda ne strogo z ideološkega, marveč bolj s stališča gospodarstva in politike. V zapad-nem bloku samem so razpoke, ki so na videz načelnega, v resnici vsakdanjega značaja. Vkljub splošni zvezi uganja posamezna članica svoje posebne državne interese in koristi. Koliko je bilo pritožb iznešenih na račun Velike Britanije ter njene prekomorske posesti radi trgovanja s komunistično Kitajsko! Britanski in britansko kolonijalni interesi imajo svoje posebne zahteve in koristi, pravijo Britanci. Koliko odkritij, ki niso izzvenela preveč blagoglasno v ameriškem finančnem svetu, glede ameriške pomoči dobav in dolarja Evropi, pa je na tej bazi cvetela trgovina med zapadno-evropskim in rusko-satelitskim blokom.
V vseh odnošajih posamezne države, ki živi v zajed-nici z drugo državo, so nujni njeni posebni interesi, njene posebne koristi. To je lastno in mora biti tudi Ameriki. Koristi države so končno koristi državljanov posameznikov. S tega vidika je jasno, da se dober državljan zanima za splošne koristi države, tudi svoje, ki pa so preaVsem gospodarskega in ne ideološkega značaja!	L. Č.
UREDNIKOVA POSTA
Koncert pevskega zbora Adrija v AJC na RecHer Ave.
EUCLID, Ohio — Dobro poznani pevski zbor Adria v Eu-clidu priredi jesenski koncert v nedeljo, 21. oktobra, ob 4. uri popoldne v dvorani Ameriško-j ugoslovanskega centra na Recher Ave.
Pevski zbor Adria je mešan zbor in edini pevski zbor v Clevelandu in okolici, kjer so pevci in pevke sami v Ameriki rojenj fantje in dekleta ter vsi navdušeni za slovensko petje. Za-pojo pesmi iz duše in srca, kar ste jih imeli že večkrat priliko slišati na njih koncertih in raznih nastopih za razne ustanove, kajti oni se radi odzovejo na vabilo če jim je le mogoče.
Dne 2. septembra so nastopili v Barbertonu ob priliki otvoritve nove dvorane, za kar so želi ogromen aplavz od strani občin-^va, kije bilo presenečeno nad krasnimi slovenskimi pesmi, zapetih od tu rojenih fantov in deklet, ker sploh niso pričakovali kaj takega od njih. To vam je le eden dokaz izmed mnogih, da ti fantje in dekleta zapojo, da jih je veselje poslušati.
Zagotovim vas, da bo program na njih prihodnjem koncertu nekaj imenitnega, kar bo občinstvo tudi to pot presenetilo kot je bilo v Barbertonu. Posebnost na tem koncertu, oziroma programu bo skupen nastop večje skupine harmonikarjev (accordionists).
Pevovodja zbora Adria je Anton Schubel, obče poznan dirigent, kar vam je tudi jamstvo, da bo koncert prvovrsten.
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da poseti koncert zbora Adria, ker s tem se da pevcem podporo v moralnem in gmotnem oziru in jih spodbudilo do nadaljne gojitve slovenske pesmi in kulture med mlajšo generacijo.
Torej, pridite in žrtvujte nekaj v ta namen. Ne bo vam žal za to, poleg boste pa imeli obilo duševnega užitka. Napolnimo dvorano na Recher Ave. v Eu-clidu do zadnjega kotička ob priliki koncerta Adrije ^ nedeljo 21. okt. ob 4. uri popoldne. Po koncertu bo ples, za katerega igra Johnny Vadnalov orkester.
F. Požar
Ribničani vabijo na plesno veselico
CLEVELAND, Ohio — i^ru-štvo Ribnica, št. 12 SDZ priredi plesno veselico v soboto, 20. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave,
Tem potom vabim vse cenjeno občinstvo in člane Slovenske dobrodelne zveze na udeležbo. Za ples bo igrala fina godba, namreč Vadnalovi fantje s svojim orkestrom. Za žejne bodo skrbeli naši natakarji, ker so vsi fajn fantje in možje. Tudi za lačne bo vse prvovrstno preskrbljeno, za kar so se pobrigale naše izvrstne kuharice. Tako ne bo treba biti nobenemu lačen ali žejen. Tudi žal ne bo nikomur, kdor bo obiskal Ribničane, saj veste, da pri Ribničanih je bilo še vselej prav luštno in veselo Vstopnina je samo 75 centov.
Tudi glavni odbor prav vljudno vabim, da pride malo pogledat te krote—ribniške. Malo se bo zaplesalo, malo zapelo in po-kramljalo, pa bo večer kar hitro minil.
Torej, "na veselo svidenje v soboto zvečer, 20. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Za odbor društva Ribnica:
Anton Debelak.
Brooklynski Slovenci vabijo
CLEVELAND, Ohio — Vsem članom društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ in prijateljem se naznanja, da priredimo jesensko veselico v soboto, 20. oktobra v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Potrudili se bomo, da bo postrežba prvovrstna, ker veselič-ni odbor je na delu, da bo vsem pbstreženo najboljše, najsibo z okusnimi jedili ali drugimi okrepčili. Za plesaželjne bo skrbela godba Stan Mauser and His Polka Knights, ki so med nami najbolj popularni. Pričetek veselice bo ob 8. uri in bo trajala do 12.30 zjutraj.
Priporočamo - se sosednjim društvom za poset in ob enaki priliki bodo tudi naši člani povrnili obisk.
Frank Hunter, tajnik
V Brčkem je dovršena prva moderna hladilnica v Jugoslaviji
DRUŽBA, KI DAJE CVETICE, GASI OGENJ IN REŠUJE ŽIVLJENJE
Na obali Save v Brčkem je začela obratovati prva moderna hladilnica v Jugoslaviji, V tej hladilnici je mogoče vskladišči-ti do 200 vagonov raznih živil, kakor sadja, vrtnine, mesa, jajc itd.. Iz Bosanske Posavine in Semberije so začeli dovažati v novo hladilnico predvsem sveže slive. Sedaj sta na razpolago že dve tretjini hladilniškega prostora, medtem Цр bodo ostale prostore opremili do konca leta.
Hladilnica v Brčkem bo obratovala po najsodobnejših načelih. Hitro pokvarljiva živila bodo lahko mesece in mesece ohranili v svežem stanju brez škode za okus in hranljivost, in sicer z ohlajevanjem do 40 stopinj. V večini primerov pa bo zadoščalo, zlasti pri vskladiščenju za krajšo dobo, ohlajevanje na O do 5 stopinj Celzija.
Projekt hladilnice je izdelal inženir Svetislav Popović. Strojne naprave za hlajenje so uvožene iz Švice, električne naprave pa so izdelali v zagrebški tovarni "Rade Končar." Hladilnica je zgrajena v treh nadstropjih in je razdeljena v večje in manjše komore, ki so toplotno izolirane s plutovinastimi ploščami. V hladilnici je tudi ledama, ki lahko dnevno daje 30 ton ledu za potrebe hladilniških naprav, kakor tudi za preskrbo mesta in okolice.
Ves objekt je zgrajen tako,
da se lahko zmogljivost hladilnice poveča z dograditvijo novih prostorov. Razen tega je nameravana zgraditev moderne klavnice ter delavnice za predelavo jajc in drugih objektov, tako da bo nastal nekak kombinat živilske industrije.
Čeprav bodo v hladilnici lahko dnevna sprejeli oziroma oddali do 10 vagonov raznih živil, bo zaposlenih le malo delavcev, ker je vse obratovanje mehanizirano. Ob Savi bodo zgradili še pristanišče za ladje, ki bo pove %ano s hladilnico po posebnem kanalu za prevoz blaga do rečnih* ladij, hladilnica pa ima tudi posebne naprave za hlajenje in polnjenje hladilniških vagonov.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
CE ODPOVEDO ZAVORE . . .
V obcestni jarek se je prevrnil tovorni avtomobil, naložen z gramozom, ki ga je vozil Maks Polanc iz Celja. Kamionu so na strmini odpovedale zavore. Podjetje Cegrad iz Celja, čigar last je bil kamion, ima okrog 70,000 dinarjev škode.
TISOČ IN ENO LJUBAVNO PISMO VICTOR HUGOJU
V Parizu so izdali zbirko Iju-bavnih pisem, tisoč in eno po številu, ki jih je Guillete Drohe pisala Victor Hugoju. Guillete Drone je pisala Hugoju v 50 letih vsakdan po dve pismi. Le kaj mu je pisala?
Leta 1906 je nenadoma izbruhnil požar v velikem skladišču lesa v Kodanju. Medtem ko so gasilci poskušali ogenj pogasiti, je neki mladenič, pisal se je Falck, zbral nekaj tovarišev in pričel reševati blago. Po-večur-nem delu je delovna skupina rešila blaga za več tisoč dolarjev. Zavarovalne družbe so takoj pograbile misel in so pomagale ustanoviti družbo, ki si je zadala v začetku nalogo, da bo ob požaru reševala premoženje. Vodil je družbo in jo vodi še danes Sofus Falck.
Prva oprema, ki jo je družba imela, je sestojala iz dveh koles. Iz skromnega začetka pa se je razvila družba, ki nima primere na svetu; 830 uslužbencev Fal ckovega rešilnega korpusa na redi povprečno 1,000 dobrih del na dan; rešujejo premoženje pri poplavah in požarih, vozijo bolne in ranjene v bolnišnice z le tali, ladjami ali avtomobili. Danes obratuje družba s štirimi le tali, sedmimi ladjami, 125 po žarnimi avtomobili in 198 rešil nimi avtomobili. Družba je od govorna za gašenje požarov v 23 mestih in v okoli 55 odstotkih danskega podeželja.
Po vsej Danski ima 100 postaj, ki ob težjih nesrečah pri skočijo druga drugi na pomoč. Krajevne oblasti plačajo usluge pavšalno. Največji del poslovanja družbe pa zavzemajo privatna (družinska) zavarovanja. Za 300 dinarjev na leto se lahko danska družina zanese, da bodo Falckovi uslužbenci v primeru ognja rešili pohištvo, obleke, knjige, slike in druge dragocenosti. Pri povodnjih bo družba vodo odstranila iz hiše in jo posušila. V primeru bolezni prepelje družba bolnike v bolnišnico, če pa je zavarovanec zbolel izven doma, ga prepeljejo v bolnišnico ali pa domov.
Vsaka družina tudi dobi popolno opremo za prvo pomoč, ki jo družba vsako leto založi z novimi zdravili brezplačno. Podobne usluge izvršuje družba tudi za trgovine, urade in tovarne. Falckova družba ima v rokah načrte velikih tovarn in podjetij, tako da v primeru požara njenim uslužbencem ni treba iskati, kje so dragocenosti. Seveda uslug družbe niso deležni samo naročniki. Falckovi uslužbenci se pojavijo, kjer koli je požar in pošljejo račun kasneje. Samo enkrat se je zgodilo, da je nekdo odklonil plačilo.
Nekega viharnega dne je družba poslala na razbesnelo morje ladjo, ki je rešila dva moža z ledene plošče. Ko sta dobila račun za približno 2,000 dinar-
jev, sta izjavila, da pomoči nista prosila. Družba plačila ni izterjala. Falckova družba plačuje med ostalim paznike v obmorskih kopališčih, vzdržuje ambulante ob glavnih cestah, objavlja prometne liste in prodaja protipožarno opremo ladjam, tovarnam in drugim. Pri izbiri svojih uslužbencev se družba ozira predvsem na njihovo fizično moč, disciplino in inteligenco. Čez dan se lahko zgodi, da bo uslužbenec iskal prebivalce goreče hiše, pomagal dvigniti prevrnjen tramvaj, iskal pobeglo živino, dvigal potopljeno ladjo ali napeljaval vodo v kraje, kjer je suša.
Seveda so mnoge naloge druž-b" lažje vrste. Zgodilo se je že, da je družba poslala na dom četrtega človeka za partijo kart, poiskala bel telovnik za klienta, ki je moral na uradni banket in poklala šoiek cvetic nevesti na nedeljo, ko so bile vse trgovine zaprte. Nekega dne je znan tovarnar telefoniral in izjavil, da bo odpovedal usluge. Pritožil se je, da je prejšnji večer, ko se je peljal z avtomobilom domov, celo pot vozil pred njim avtomo bil družbe in se mu nikakor ni hotel umakniti.
Falck mu je postregel še z nekaterimi podrobnostmi. Prejšnji večer je bil gospod zelo vinjen. Zato so njegovi prijatelji poklicali družbo, naj ga pomaga spraviti domov. Uslužbenci družbe so gospodov avtomobil navezali na svojega in ga odvlekli domov. Seveda je omenjeni gospod ostal klijent še nadalje.
Falckova družba kajpak ne pošlje računa v vseh primerih. Ko se je na Baltiku izgubil potniški avion, so letala družbe pomagala iskati ostanke brezplačno. Vsak Božič in na dan novega leta pa vozijo Falckovi avtomobili starejše ljudi po mestu brezplačno.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
ŽRTVE OTROŠKE NEPREVIDNOSTI
Pred nedavnim se je v Pilšta-nju pripetila huda nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Petnajstletni Ivan Gabron se je kopal v potoku Bistrica, kjer je našel staro graanto. Z njo je šel k svoji teti Tereziji Strašek v Drenik, kjer jo je v družbi svojega bratranca in 14-letne se-strične skušal odpreti. Pri tem je granata eksplodirala. Drobec granate je malo Miciko zadel v srce ter je obležala na mestu mrtva, njen brat je dobil hude požkodbe po obrazu ter bo morda celo izgubil vid, Ivan Gabron pa ima hudo poškodovani obe roki.
TEMELJI IN vibracije j
Vsi stroji, ki imajo vi^l
število obratov ali premikarj ^
se dele, vibrirajo. Popolno j ^
noteženje je nemogoče in J® Л j {•.
čajno naloga temelja tudi И' I '
deluje proti vibracijam j. ®
jih absorbira. Vendar
vsak temelj svojo "naravD®J^:
riodo vibracij. Ta je seveda®^
ša pri velikem in masivne®^
melju kakor pri manjše®'^
imata stroj in temelj isto ^
do vibracij, se ti sumiratai®^!
stanejo vibracije izredno ®
ne. Kadar imata stroj in
isto periodo vibracij, ^opo
vibracije pogosto po krivih "
pisujemo stroju.	J
Najuspešnejši način
, jei'l
ali
8v "jem
ijihc ko v
25 le № i
stranitev teh neugodnosti j® lacija stroja od zgradbe
Pfep %
boi
s pomočjo močnega materiala, Po navadi jo pluto vino, ki ima na^^. ^ periodo vibracij razhčno "" j bracij vsakega stroja in ^ skoro popolnoma elastična .1 go dobo let. Se pravi, da	'
na pod pritiskom ne popušc*^: ® kor skoro vsak drug ne gnije, se ne krivi, se n«
teza in ne krči. S skoro vsa ^ vidika je naravna plutovin®
alen material v ta namen.
Od raznih pogojev je od^'' i| ali je plutovina direktno r strojem ali pa pod temeljn®' , ščo. Po navadi pa more nje s plutovino uspešno J strokovnjak, ki ima veli^ kušenj z vsemi vrstami ' jočih in hrupnih strojev.
NOV IHANCOSKI AVTOMOBIL
Tovarna Renault je V° \
začela izdelovati cenene ^ j mobile. Leta 1946 je dala v P, met ekonomični avto s zadnjem času dva-litrski ^ imenom "Fregata." V prostora za pet do šest oseby tor ima spredaj in pogon na nja kolesa. Izkoriščene ^ izkušnje, ki so jih dobili z 4.:KS; šasija je iz enega kolesa so med seboj neod^' zavore so hidravlične itd. ^ Motor s štirimi cilW'^'^' j 1,997 kubičnih centimetrom^ štiri brzine, prenosna os J® jj. stavljena zelo nizko. Gla^n® ^ menzije so naslednje: oddaljena 1.40 metra povp'^gi' 2.80 metra podolgem, rela^ žina je 4.65 metra; teža ga avtomobila je 1,075, pn®^^ tika ima 6.40x15. Pred^ največja brzina bo okrog lometrov na uro. Cena bo o ^ 60,000 frankov, v seriji S" ' že začeli izdelovati
^ovJR iivof
'^«4WNG^>^
BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO







'Ш //'
№9dfc<|^tiSe^


ј||:ЈМ»|*«»
Carl Gentile (v sredi zgoraj-nje slike), pomožni poslovodja turističnega razreda Cunard linije v New Yorku, bo osebno vodil velik božični izlet v Jugoslavijo, Potovanje bo na velikan-
ski ladji Queen Elizabeth, ki odpluje iz New Yorka 28. novembra. Slika ladje Queen Elizabeth, ki je največja in najhitrejša ladja, je priobčena zgoraj. Vožnja iz New Yorka v Cherbourg
vzame le 5 dni. Poznani ^ nentalni ekspresni vlaki brzino odpeljali potnike
za v njih rojstno dom" Jugoslavijo.
ivin"
^f^tobral95l
Б
nso"!
#1
eol'l
A
ENAKOPRAVNOST"
^^ZIKA JE KORISTNA VEDA
je veda, ki se peč;
. !	lastnostmi zemelj
STRAN 3
^*1 jih proučuje za do-J® i^idnih ležišč.
1 g ni treba opravičevali #	z dokazova-A" - ' ^ je rudo z njihovo po-
dil,j ti
^lifl Hoj. odkriti na bolj eko-#0	kakor pa brez
ko sodelovanja. Prav ta-%v	bilo treba opra-
stfogK 'Morebitnih visokih 1. ov za vrtanje. V zadnjih I Su u ^ vedno večjem obse-Л	geofizična razis-
.. za odkrivanje novih
leži,
kdor še danes ni da ima geofizična
t?llljjk„	v	-
^Пе	vlogo pri razisko-
te vrste, ga tudi ne "vjj prepričati. Rekli smo
.... ne editio"
'najvažnejšo" ali oi	vlogo, S9.j morajo že
^ naoderne geofizične ЈђЈ okrog leta 1921, pri vsa-Vjti '^^skovalnem delu sodelo-taigg	geofizik in pa vr-
^rašanie
2ik
Odkril
Nizik
je v tem, ali geofi-4e rudo, temveč, ali je pri raziskovalnem delu ol(Wj in potreben. Včasih ge-'Uša geofizika, da si po-кгјЈЈц 'Prisvojiti uspeh pri od-je J"® one rude. Zgodilo se a 80 .* so geofiziki s tem, ti Ц merjenju z instrumenti °^ili "samo ležišče rude, geologi in vrtalci za-letj	dolga, brezuspešna
fVv'"'
^	odkrili železno rudo
v °cjo magnetne metode že isltoy	Ker bi bilo raz-
in dela geofizikov iz te dobe zelo zamudno. Ha ђр5®^°босе, se bomo omejili odkritij pred
to'
prvo sve-
5?^.	V g-lavnem pa na
'Po
Gjej.
^ odkritja s modernim "jy	raziskovanjem se-
ioj^erjetno v leto 1913. Eno leži§A je odkritje nekega Vnt ^ Franciji. Ekspe-fe	delo Schlumtaerger-
4ter področju je odkrilo spontanega polarizacij-l92o r . ^з-пја, ki so ga leta Ijo tgj,^^'®^3,li z delom pod zem-da je bilo vzrok majhno ležišče So, Q, kvalitetnega pirita. Dru-ItHtjg ^ (eta 1913, je bilo od-t bakra pri Baru kot kigQ električnega merjenja, ^^vršiii Schlumberger in ^ ^»delavci.
Švedskem so vršili merjenja ob istem leta'P& imamo šele od •losti i ^^4e. Za račun vred-0(j ^ ®troškov je vzet dolar. 'Iteru 1918 dalje so na Sved-Seo-lektričnim razis-odkrili okrog 100 sul-'"laijjo ^^(^nih ležišč, vendar 4ih ^^^mo za nekatere izmed o stroških za geo-igi in o vrednosti tam-^	rude. Med njimi
So ..J^žišča cinka in svinca, 6 odkrili na ta način v 4q^ švedski s stroški $15,-J. so najmanj tri naj-pfj ^^tabilna za eksploataci-%	znašajo rezerve 10,-
^ЦрђЈ "^inka in 12 ton srebra, v sq ^^fdnosti $4,500,000. To-^ §eof^.¥' ^ izdatkom $15,000 '^^па dela samo v enem ^®čjo ^kritih ležišč 300-krat
0(} ] ^nost rud.
Цц ^eta 1932 do 1947 so od-' jg4.^^Snetnim merjenjem železne rude; pri ^ ^^jev •	70 milijonov
tem priineru raz-] k '^^^kov proti vrednosti
..v-f"";
.iHovi! odkrivanja pisa-. '^1сђо ' vnašajo stroški za ge-lor '"^ziskovanje manj ka-vrednosti že pridob-in rudnih rezerv. '	P^ dejstvo, da so bi-
W-^ški
..'Vno 2a to raziskovanje re-v'*^	^ primeri z dru-
kot na primer za Ло '^kopanje. If	podatke kakor za
J^no Afri-pomembno razisko-
vanje je bilo magnetsko v letih 1934-1937 na witwaterrandskih zlatih poljih. Uspelo jim je odkriti magnetične plasti, ki ležijo v znanem stratigrafičnem položaju proti kamenju, ki vsebuje zlato. Na^ podlagi tega jim je z vrtanjem uspelo priti do formacij, v katerih je zlato in ki so jih z vrtanjem zaman iskali. Končni rezultat tega je bil, da so odkrili pet zlatih polj v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev. Ker so geofizična raziskovanja stala 168,000 dolarjev, je bilo razmerje stroškov z odkrito vrednostjo za en dolar 1,488 dolarjev. Za eno teh polj mislijo, da je najbogatejše na svetu.
Še bolj astronomske številke so bile pri odkritjih zlatih polj v državi Oranje, gravimetrom ter magnetnimi merjenji na zemlji in iz zraka. Z delom so začeli leta 1937 in prišli do prvih rezultatov leta 1938. Doslej so z vrtanjem odkrili 15 do 18 novih zlatih polj, na katerih bo dela za 30 do 40 let; v tem času bo dalo vsako od njih okrog 40 milijonov dolarjev, okroglo torej eno milijardo dolarjev. Pri skupnih stroških za raziskovanje v znesku $560,000 bodo torej dobili za vsak pri raziskovanju porabljen dolar $1,780 vrednosti.
Z instrumentalnim gravime-tričnim merjenjem so odkrili področje zlata Stilfontein v Transvalu v vrednosti 168 milijonov dolarjev. Stroški za to so znašali samo 6,000 dolarjev, za en dolar stroškov so dobili 28,-000 dolarjev zlata!
Skupni obračun za Švedsko in Južno Afriko je takle: stroški za raziskovanja, pri katerih je imela geofizika važno ali pa odločilno vlogo, so bili $3,250,000; z njimi so odkrili rude v vrednosti okrog $1',610,000,000, se pravi, za en dolar stroškov za vsa geofizična raziskovanja z odkritjem ali brez njega so dobili povrnjenih 500 dolarjev v odkritih rudah.
Primerjavo številk za Švedsko in Južno Afriko pokaže še eno zelo zanimivo dejstvo. Švedska je kot glacialna pokrajina tipično področje, za katerega so mislili, da je najbolj prikladno za raziskovanje po geofizičnih metodah. Mislili so, da so te v neglacialnih področjih manj uporabne. Vendarle je razmerje stroškov proti dobljenim vrednostnim v Švedski en dolar ; 85 dolarjev, a v Južni Afriki 1.1,480!
V Zedinjenih državah so dosegli z raziskovanji po električnih metodah naslednja razmerja; 1 dolar ; 1,650 dolarjev, 1:1,700, 1:3,500 in 1:1,350. Na neki konferenci je bila lansko leto dana izjava:
"Pg-i odkritju 10 milijonov ton niklja—bakrene rude, v vrednosti 135 milijonov dolarjev imajo samo geofiziki zasluge, da smo našli ta ležišča."
(Po "Delavski enotnosti")
STRELA JE UDARIlJl
Dne 24. julija je bilo nad Slovenskimi goricami močno neurje. Med neurjem je udarila stre la v stanovanjsko hišo male kmetice Ivane Rajšp v Trsteni-ku 22 pri Sv. Benediktu. S slamo krito ostrešje je bilo popolnoma zgorelo, prav tako nekaj orodja in zaloga žitnega pridel ka. Vaščani so obvarovali so sedno gospodarsko poslopje pred ognjem. Skupna škoda zna ša okrog 150,000 dinarjev in je delno krita z zavarovalnino.
SMRTNA NESREČA KOLESARJA
Smrtno se je ponesrečil kolesar Jože Luco iz Zgornjega Po-kovca v murskosoboškem okraju. Peljal se je po klancu z veliko hitrostjo, zaradi katere je izgubil oblast nad kolesom ter se zaletel v avto, ki mu je pripeljal nasproti. Pri trčenju je obležal na mestu mrtev.
Prvi tekmec nylona-vlakno orlon
Orlon obeta moškim odlične svilene srajce, katerih ni nikoli treba likati, hlače, katerih rob ostane neprizadet tudi po pranju v topli vodi in z milom; ženam: volnene tkanine, ki ne vpijejo vode, kopalne kostume, ki : mimogrede posušijo; otrokom: hlačke, ki so tople in ugodne, čeprav so mokre. Vse to so omamljive obljube najnovejšega sintetičnega vlakna, imenovanega orlon, ki ga smatrajo za naslednika in namestnika ny-lona.
Orlon so odkrili v zadnji vojni. Do sedaj so ga uporabljali samo v industrijske namene, vendar bo kmalu zasedel prvo mesto med umetnimi tkaninami, saj lahko odlično, nadomesti volno in umetno svilo. Orlon je četrto umetno vlakno, ki je izšlo iz laboratorija za dvema vrstama umetne svile in nylona. Za razliko od teh se orlon med proizvodnjo stalno menja. Ko v prvotnem stanju izide iz tovarne, je zelo podoben bombažu. Izdelan kot sukanec, je podoben umetni svili. Ko se na poseben način sprede in stke, postane podoben volneni tkanini, pri tem pa ne izgubi svojilj svojstev.
Glavno svojstvo orlona je ne-premočljivost. Orlon ne more vpiti več vode kot 3% svoje teže med tem ko vpije umetna svila 5% vode, če se namoči, volna pa vpije štirikrat toliko vode, kolikor sama tehta. Orlon je prav tako odporen, ko je moker, kakor kadar je suh. Ko so ga za poskus leto dni pustili na dežju, je orlon zadržal 77% svojih prvotnih svojstev. Sonce ne deluje na njegovo trdnost, prav tako ne morje, niti kisline, molji ali plesni. Zelo je prožen in lahek. Njegova glavna odlika je,daje topel kot volna celo tokrat, ko je moker.
Ker to vlakno ne more segniti, so ga najprej uporabljali samo v industriji, pozneje so začeli delati iz njega šotore, jadra, vrvi, letos pa bodo delali iz njega strehe za avtomobile, ki bodo trajale toliko časa kot sama karoserija in motor. Tudi tekstil za obleke že izdelujejo iz orlona. Sukna iz orlona imajo vse prfednosti pravega volnenega sukna, poleg tega se ne mečka, zelo lahko jih je prati in ni jih treba likati.
Zavese iz orlona so nenavadno trpežne, barva je trajna in gube trajne. Iz orlonasvile delajo dežne plašče, klobuke, trajne dežnike, rokavice, delovne obleke, ki posebno dobro ščitijo pred vročimi tekočinami, kislinami in mastjo.
Orlon so odkrili v laboratorijih Du Pont Nemoursu v Franciji. Sčasoma so znanstveniki izpopolnili njegoVe kakovosti in 1948 so že toliko napredovali, da so
začeli izdelovati orlon za široko potrošnjo. Letos so odprli tovarno v nekem mestu Južne Karo-line z zmogljivostjo 3,000 ton letno. Edina težava je bila v tem, da orlon niso mogli barvati. Šele konec 1950 so odprli v Ameriki veliko tovarno (stala je 30 milijonov dolarjev), ki bo letno proizvajala 12,000 ton orlona v vseh barvah.
Orlon je takoj preplavil vsa tržišča. Industrija razpolaga z zadostnimi količinami barv, potrebnih za orlon. Cenejši je od prave volne in svile ter jima uspešno konkurira. Zato se številni ljudje sprašujejo, če bo spodrinil nylon. Specialisti trdijo, da ne bo. Nylon je vseeno najtrdnejše sintetično vlakno in zadovoljuje na vseh poljih, kjer koli ga uporabljajo. Orlon ga ne bo spodrinil, temveč ga samo nadomešča prav tako, kakor druga na novo iznajdena sintetična vlakna. Bodočnost tkanine je v kombinaciji vseh različnih sintetičnih vlaken. Tako bodo dobile tkanine zelo različna svojstva že po količini in vrsti posameznega sintetičnega tkiva, uporabljenega v tej tkanini.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
POD KLJUČEM—19 TATOV KOLES
V zadnjih tednih so v Ljubljani varnostni organi izsledili in aretirali 19 tatov koles. Med njimi sta Albin Bolta in Jože Kraukner, ki sta ukradla štiri kolesa, jih razdrla, si prisvojila vse tiste dele, ki gredo dobro v promet, ogrodja pa zavrgla. Za njima niso daleč zaostajali Franc Lahner in Franc Ficko, Jože šuštaršič ter tatinska trojka Pavel Kačič, Ivo Milenković in Ljubo Mladenič, ki so svoj delokrog razširili tudi izven Ljubljane ter kradli tudi v Logatcu. V roke pravice je padel tudi Jože Muzlović, ki je ukradel kolo pri ljudeh, ki so mu nudili stanovanje in oskrbo. Po tatvini je pobegnil, prodal kolo za 11,000 dinarjev in pil, dokler je imel še kaj denarja. Zaradi tatvine je bil že večkrat kaznovan.
Varnostni organi so ugotovili, da tatovi niso kradli samo odklenjena, temveč tudi zaklenjena. kolesa z raznih dvorišč in hodnikov tudi v najbolj prometnih delih mesta, kjer ni nihče pričakoval tatvine.
TRIJE POŽARI ZARADI SLABIH DIMNIKOV
V nedeljo 29. julija je ob 14. uri začelo goreti v stanovanjski hiši Petra Klančarja v vasi Ver-štajn v poljčanskem okraju. Gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, so požar omejili tako, da je pogorelo samo podstrešje in je škode okrog 50 tisoč dinarjev. Požar je nastal zaradi slabega dimnika.
Dne 31. julija zvečer je izbruhnil požar v hiši Ivana Kranjca na Mastnem vrhu v krškem okraju. Ker je bila hiša pokrita s slamo, se je požar hitro razširil ter je pogorelo tudi gospodarsko poslopje z raznim kmetijskim orodjem in žitom. škode je okrog milijon dinarjev. Lastnik je bil zavarovan za 100,000 dinarjev.
Istega dne je nastal požar v hiši Antona Horvata v vasi Šta-
tenberg v poljčanskem okraju. Zgorela sta podstrešje stanovanjske hiše in bližnje gospodarsko poslopje. Horvat je bil zavarovan za 100,000 dinarjev, škoda pa je mnogo večja. Tudi ta požar je nastal zaradi slabega dimnika.
♦
V noči od 29. do 30 julija je nastal požar v hiši Rudolfa He-celja v Radvanju. Požar je skoraj popolnoma uničil hišo in gospodarsko poslopje ter povzročil okoli 300,000 dinarjev škode. Vzrok požara ni^^nan.
ODHAJAMO NA JUG RADI
zdravja, zato prodamo nanovo dekorirano in opremljeno hišo. 4 sobe na prvem nadstropju, 3 spalnice in kopalnica na drugem, ter zgotovljeno tretje nadstropje.
Za podrobnosti pokličite MU 1-0534
Oglašajte v Enakopravnost
TROJČKE JE RODILA
Pepica Vešligaj, žena rudarja v rudniku Mali Tabor pri Rogatcu, je pred tedni porodila fanta in dve krepki hčerki. Srečna mama je zdrava in mož Karel ponosen, ker se mu je čez noč povečala družina na šest otrok.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Pelkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
FILTRACIJSKA IN SESALNA POSTAJA
19624 CHARDON ROAD
med St. Clair in Euclid Ave.
Odprta vsej javnosti Greater Clevelanda
na ogled
v SOBOTO IN NEDELJO, 20. in 21. OKTOBRA 1951
Spremljana tura — 1. pop. do 6. zv.
Motorji 3,000 konjskih sil — sesalkc 25 milijonov galonov 24 filterjev za pesek — Rezervat z kapaciteto
25,000,000 galonov filtrirane vode	.
Sprejemna kapaciteta — 200,000,000 galonov dnevno Kapaciteta filtracijske postaje — 100,000,000 galonov dnevno
OGLEJTE SI NAJBOLJŠO VODOVODNO NAPRAVO V CLEVELANDII
NAŠA IZJAVA!
Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo
za naklonjenost.
Danes kot vedno se lahko zanesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo.
V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX," "DOUBLE LIFE/' itd.
Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom.
PARKWOOD HOME FURNISHING
7110 ST. CLAIR AVE.
EN 1-0511
najboljše
GROZDJE IN FIN MOST
Vsem starim in novim odjemalcem sporočamo, da bomo tudi letos postrgeli z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije ali pa samo ohijsko.
Posebno opozarjamo, da si leios boste lahko nabavili ohijsko grozdje in mošt samo še dva tedna— torej ne čakajte, naročite takoj i
Imamo nove (charcoal) sode po 5 galonov in do 50 galonov od
zganja. Pripeljemo na dom. Cene so zmerne.
če želite, imamo vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo. rdeče, catawba, ohijska. itd. Se priporočamo za obisk.
NOTTINGHAM WINERY
17721 WATERLOO ROAD POKLIČITE po telefonu: IV 1-2724
POTUJTE S CUNARDOM v
JUGOSLAVIJO!
na največjih in najhitrejših ladjah na svetu
Vživajte 5-dnevne počitnice na oceanu na svetovno znanih pre-kooceanskih orjakih Queen Elizabeth ali pa Queen Mary* ...
obiščite Pariz ... in še vedno boste dospeli v Jugoslavijo v 7 dnevih; prav tako hitro in celo hitrejše kot s katerimi koli drugimi ladjamil Cela voznina po morju in na zemlji v tej "ekonomični sezoni" je presenetljivo nizka (na pr. od $198.36 do Ljubljane). V to je vključeno potovanje po zemlji s kontinentalnimi luksuznimi brzovlaki,
kar je dostojen zaključek vašega brezskrbnega potovanja, nado-polnega z odlično postrežbo in hrano ^ Cunardu.
•Mauretanla in Caronia Vam nudijo iste luksuzne ugodnosti za 7 dnevno potovanje.


VESEL BOŽIČNI IZLET
ki ga osebno vodi CARL GENTILE, ponižni ravnatelj za Turistični razred. New Yont
QUEEN ELIZABETH 28. NOVEMBRA
EKONOMIČNE VOZNINE Veselo razpoloženje in zaba- New York do Cherbourga va na največji prekoocean-	Turi.tični
ski ladji sveta... Poln do	EWGth'"""
godkov dan v Parizu. Zveze z brzovlakom do vašega cilja QUBBH МЗГУ
'$170'
Racred kabin $232.50*
v Jugoslaviji. Za resnično praznično potovanje, da bi bili v vedrem razpoloženju s svojimi doma ... POSKRBITE ZA LISTEK ŽE SEDAJ!
* Pristavite francoski pristaniščni davek: Turistični $3. ... Razred ka-ше $5.50. Vlak od Cherbourga do Pariza, drugi razred $5.75.
„, _ .	Prvi DrugI
Od Pariza do razred razred
Ljubljane $32.65 $22.61
Zagreba	36.51 25.38
Beograda	47.69 33.89
63. LETNA CLEVELANDSKA
RAZSTAVA ŽIVIL
IN
HIŠNE OPREME
Neprenehna razstava živila in hišna oprema Najboljša zabava
JOHNNY PECON in njegov TV POLKA TIME REVIEW Tekma v polki vsaki dan na odru
3. pop. in 8. zv.
Dnevno 1. pop. do 11. zv. (razven ned.)
PUBLIC
NAPRODAJ JE SHUFFLEBOARD
Cena $300.
Poizve se na 5705 ST. CLAIR AVE. EN 1-9002
Zaposlena d^ojiea
srednjih let, brez otrok, bi rada 2, 3 ali 4 neopremljene sobe v slovenski naselbini.
Pokličite EN 1-9138
Grozdje naprodaj!
6 AKROV FINEGA GROZDJA NAPRODAJ; SI SAMI NABERITE. Vpraša se na 16111 PARKGROVE AVE. IV 1-8088
HIŠA ODPRTA NA OGLED V NEDELJO OD 2. DO 6.
1861 IDLEHURST
od Beverly Hills Dr. in Euclid Ave.
Nova Colonial hiša s 6 sobami. BUILDER EV 1-8754
SLOVENCA
mož in žena brez otrok, iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami v okolici Five Points v Collinwoodu ali E. 185 St. Kdor ima za oddati naj pokliče
EN 1-8816
DELO DOBIJO MOŠKI
SHEET METAL
LAYOUT MEN
Morajo biti popolnoma vešči či-tanja "blue print." Visoka plača od ure. Dobre delovne razmere. Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift.
Tlie Oliver Corporation 19300 Euclid Ave,
Tool Designer
za
JIGS — DIES — FIXTURE WORK
Dobra plača od ure in druge ugodnosti.
The Oliver Corp.
19300 EUČLID AVE.
Obrnite se na Vašega lokalnega potniškega agenta ali pa na
Gunard Line
boljšega načina za potovanje"
DRILL PRESS OPERATORJI
(LARGE AND SMALL SINGLE SPINDLE)
LO-SWING OPERATORJI
HOBBING MACHINE OPERATOR
FURNACE TENDER
TOOL CUTTER GRINDERS
INŠPEKTOR
(QUALITY CONTROL & CHECKER)
CAMOGRAPH OPERATOR
WASHING MACHINE OPERATOR
ASSEMBLERJI
TRACTOR LINE
(HEAVY NON-PRECISION)
1. in 2. šift —
Dobra inceptivna plaSa takoj od začetka.
THE OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
18. oktobra

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
Lovrek je ob tem imenu zatrepetal in začel hitreje zajemati, da bi se ne izdal, kajti val upanja je pordečil njegov obraz.
"Grof d'Harancourt . .
"Smodivniški petelini ga mikajo," je menil stari Hpjan.
"Kajpak! Vprašal sem logarja, z nami je pil v krčmi, ali bi potrebovali vodnika. Že mogoče, je dejal, ampak za gotovo ne ve, mora poprej grofa vprašati. Hudirja, oče, kako kronico bi kar lahko zaslužil."
"Da bi jo zapil, saj te poznam."
"Enega izmed nas pa bi res pustili!" so moledovali ostali trije sinovi.
"Ali sem neumen, da sem kaj bleknil!" se je razhudil Luka. "Jaz pojdem, jaz sem izvedel za to reč!"
"Oralo se bo pa samo! Nobeden ne pojde! Lepo vreme je in polne roke dela imamo. Grof si že sam poišče petelina. Če bi mu
bila pot zares neznana, mu jo nemara sam pokažem."
Sinovi so, poparjeno umolknili. Očetovi sklepi so bili trši od skale, in vsako prigovarjanje je bilo odveč, razen tega so predobro poznali njegovo skopost, ki ni niti lastnemu otroku privoščila slučajnega zaslužka. Godhijaje so drug za drugim zapuščali mizo, pri kateri je nazadnje obsedel samo Lovrek. Njegova domišljija je z največjo naglico snovala nov načrt, boljšega od vseh dosedanjih. Spomnil se je svojega srečanja s priljudnim plemičem—saj to je bilo pri gozdni kapelici na tisti srečno nesrečni dan, ko je odkril podzemeljski hodnik!— njegovega toplega zanimanja za Gradnike, a tudi ponujane pomoči. Do danes je ohranil nekje v zatišju svojih možganov grofove prijazne besede: "Ako bi ti ali tvqji ljudje rabili pomoči ali nasveta, zateči se k meni!"
In zd^^Je zares potreben obojega! Pc^o^ mu je nujna! Jutri ga poiščg,' poklejine preden in ga
GROZDJE - - MOŠT
Zdaj je čas, da naročite fino grozdje, okusen mošt ali sode od žganja.
Zglasite se pri nas ali pokličite, postregli vam bomo v vaše popolno zadovoljstvo z najboljšo kaplijico. Se priporočamo starim in novim odjemalcem.
VICTOR KOVACIĆ
125) NORWOOD RD.	tel. EN 1-2549
za žive in mrtve poprosi, naj mu pomaga s te strašne Hojanovine nazaj na Gradišče. Gotovo ga usliši . . . Poln nemirnega upanja se je Lovrek vso noč premetaval na parni in ni mogel za-tisniti oči. Jutri, jutri—jutri se odloči . . .
Napovedanega gosta naslednje jutro ni bilo, šele popoldne je zavila mimo Hojanovine večja lovska odprava, sestoječa if lovcev in nosačev. Ne da bi se bila za trenutek ustavila, je nadaljevala svojo pot čez sedlo proti planinskim pašnikom, odkoder jih je opazoval Lovrek. Od nekod se je primuzal stari Hojan, obotavljal se nekaj časa in se nato priključil spredaj stopajo.čemu grajskemu logarju.
Lovrek je smuknil za grmičevje ob poti, za katerim skrit, je vse slišal in marsikaj videl. Grofa, ki se je v nekem tujem jeziku pomenkoval s svojim tovarišem, starejšim gospodom, je takoj prepoznal. Spredaj je grajski logar glasno razlagal svojemu spremljevalcu Hojanu, da nameravajo nocoj šotoriti pod Hudo pečjo ter zjutraj navsezgodaj odriniti na petelina. Starec je nazadnje menda izprevidel, da ga nihče niti ne želi niti ne potrebuje. Na križpotju se je poslovil in se s čemernim obrazom vračal proti domu.
"Prav tako!" je skoraj na glas kriknil razveseljeni deček. "Zvečer bodo kurili, zlahka jih najdem."
Popoldanske ure so mu tekle mnogo prepočasi. Neznansko se je prestrašil, ko so okrog pete ure z nevarno hitrostjo pridrveli z juga hudourni oblaki, se kopičili nad Smodivnikom in se nadležno obešali na njegove skale, tako da je bil vrh kmalu docela zakrit. Kakor po srečno odvmjeni nevarnosti mu je bilo, ko jih je ostri severnjak s Ple-šivca prav tako hitro razpihal in so se razleteli brez kapljice vode.
Zvečer je bilo nebo jasno, kakor da je pomito, in grebeni pla-
nin so zažareli najprej v temnem škrlatu, ki je polagoma prehajal v nežno zmes rožnate barve. V nastopajočem mraku, ki se je rahlo spuščal na zemljo, pa je vedno bolj temnela in končno ugasnila. Tiho pevaje je poganjal Lovrek nasičeno čredo domov in si tako odganjal razburjenost, ki ga je vedno močneje prevzemala. Po večerji se je spravil, kakor običajno na parno in čakal, da so zamrli vsi glasovi. Zdaj je prišel njegov čas.
Najprej se je previdno splazil k skali nad naseljem, da bi se razgledal. Zares, pod Hudo pečjo se je svetlikalo, tam so kurili. S hitrimi koraki je krenil v smeri proti ognju. Tema ga ni ovirala, saj je pot dobro poznal. Od hleva je priskakal Cujež, ali Lovrek ga je napodil, boječ se, da bi ga ne bil izdal s svojim lajanjem.
Preden si je mislil, se je znašel na jasi pod nevarno visečo. Huda peč imenovano skalo. Zublji plapolajočega ognja so osvetljevali dva prostorna šato-ra, med katerima so lovci mirno se pomenjkujoč deloma sedeli, deloma poležavali in bržkone čakali na večerjo, ki jo je pripravljal debelušen možak. Vzdušje je bilo mirno. Nizko nad Smodivnikom so gorele zvezde in se utrinjale, kakor bi pohitevale k veselo odskakujo-čim ognjenim iskram na zemlji.
Lovrek je dalje časa kakor zamaknjen opazoval mikavno sliko in srce mu je nabijalo gori do vratu. Z naglim sklepom se je odločil in stopil bližje.
"Dober večer!" je pozdravil z drhtečim glasom iznenadeno družbo.
"Kaj bi rad?"
Grajski logar je prvi skočil pokonci in z neprijaznimi očmi sprejel nočnega sprehajača.
"Rad bi govoril z gospodom grofom d'Harancourtom!" je dahnil deček trepeta je.
"Danes ni nič, pridi v graščino!"	jJII
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO:S BASEMENT
Dekliški 2*^^ do 3
.99

"V
Sportm Jackets
športni jackets za dekleta; iz poplina in rayon satina, brez podloge. Več popularnih barv na razpolago. V merah 7 do 14.
Dekliške pralne bombažne x
obleke
Bombažne pralne obleke v stalnih barvah, plaids in pisane. Mere 7 do 12.
I
.59
Dekliške 1.19 do 1.39 bluze
»1
^Dekliški 2.99 Corduory Jumper I BS
Bluze iz bombaža in rayona, za deklice v merah 7 do 14.
1
.79
Omejena zaloga in več barv na izbero.
Mere 7 do 14.
Dekliška običajna 2.99 krila
Corduroy ali plairfkrila v najnovejših barvah in stilih za mlada dekleta. Mere 7 do 14.
Poštna in telefonska naročila sprejeta razen na predmetih označenih z zvezdami.
Pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek z dekliško opravo
Regularne
Ponderosa Piitc
Shadow Boxes
(stenske police)
88c
2-komadni set
Zglajene police v obliki zaboja za aranžmo v skupinah po vašemu okusu. Iz posušene Ponderosa smrekovine, za barvanje, stain ali varniš. Kompletno s potrebno železnino za sestavo.
Telefonska naročila sprejeta^ za 2 ali več. CHerry 1-3000
Basement oddelek z drobnarijo
Otroške Triple Roll Bele bombažne
Bobbie Nogavice
4
pan
Mere 9 do
10 Vi
Ч
štirje pari belih, trikrat ovitih bombažnih nogavic, ki so jam-čene za štiri mesečno nošo! Kupite jih ducat parov po tej nizki ceni.
Žal: Ne sprejmemo poštnih
ali telefonskih naročil Basement oddelek z nogavicami
Med tem pa je bil grof sam že vstal in pristopil k njima. Pozorno je pogledal prišleca in začudeno vzkliknil: "Saj tebe poznam, ali ne? Gradnikov si, je-li?"
Lovretka je nalik telesni bolečini prešinila taka burna radost, da se je komaj vzdržal na nogah.
"Da, Gradnikov sem. Gradnikov Lovre, če se me blagovolite spominjati. Pri svojem varuhu bivam, tu na Stropniški peči. Že drugo leto ... Pa ne morem, ne morem več zdržati. Rešite me, gospod grof, pomagajte mi!"
Pri zadnjih besedah je zgrabil grofovo roko in se, pritisni vši jo na ustnice, vrgel pre-denj na kolena. Po mladih licih so pricurljale debele solze, ki so se utrinjale v svitu nemirnih plamenov. Krčevito ihtenje mu je pretresalo telo, čeprav se je sramoval in se trudil, da se pomiri. Brez uspeha! Predolgo zadrževana čustva so prekipela in ga popolnoma nadvladala.
Grof se ni vznevoljil, marveč ga je rahlo prijel za roko in mu s tolažečo besedo prigovarjal.
"Vstani, dečko! O vsem se pogovoriva!"
Njegov glas je takoj zalegel. Lovrek je slušal, si v zadregi brisal oči in mokri lici in se polglasno opravičeval, naj mu ne zameri, ker ga je tako prevzelo. Grof ga je brez odgovora odvedel k ležišču, kjer je napol zleknjen sedel drugi gospod, ki si je radovedno ogledoval nenapovedanega gosta. V tujem, dečku neznanem jeziku je vpraševal grofa, ki mu je odgovarjal, namignivši poprej fantu z nemo kretnjo, naj sede k njima.
"Tako! Zdaj pripoveduj! Lepo počasi in vse od kraja: zakaj si na Stropnici, kaj te teži in kako ti naj pomagam!"
In Lovrek je pripovedoval na dolgo in široko, pričenši z izgubo preljube domačije, in polagal v svoje besede vso svojo dušo: o spopadu pri jezu in o krivjčni sodbi, o svojem življenju na Stropnici, o Miklausino-vih žalitvah in surovem ravnanju Hojanovih. Ničesar ni zaf molčal niti svojih naklepov niti svđjega hrepenenja, ki ga je noč in dan tiralo z višavja nazaj v dolino.
Končal je s proseče sklenjenima rokama: "Vse, kar sem vam povedal, je čista resnica! Prosim, prepričajte se pri gospodu učitelju Urbančiču in drugih poštenih ljudeh. Potem pa me spravite odtod nazaj na Gradišče!"
Umolknil je za hip in dodal s poudarkom: "Če bi trške poba-line trdo prijeli,' saj bi morali priznati resnico! Vsi se pač boje Miklausina, ker je tako mogočen . .
Grof, ki je z največjo pozornostjo poslušal njegovo žalostno povest, se je rahlo nasmehnil, in se lotil prevajanja svojemu spremljevalcu.
"Torej tako je s teboj, dečko!" je menil grof zamišljeno obrnivši se spet k Lovertku.
Uncle Sam Says

Farm folks place a high value on dependable friends. The family dog is one of those friends—faithful, and reliable as a companion and protector. Another dependable farm friend is a U. S. Defense Bond. In these days of mechanized farming when cash expenses are high, farmers know they can depend upon Defense Bonds In time of emergency. Defense Bonds are easily converted into cash to make up for a crop or livestock loss, family accidents and sickness, or other unexpected setbacks.
U. S. Tfosury Departwnt
"Kako naj ti jaz pomorem?"
"Vi ste mogočen gospod! Gospodu sodniku v Razboru naročite, naj me vzame Hojanu in me vrne teti na Gradišču! Samo to, nič drugega!"
Grof se je vnovič nasmehnil.
"Precenjuješ mojo moč. Jaz sem le tujec v vaši državi. Toda gospod poleg mene je visok uradnik. On utegne imeti več sreče. Njemu se priporoči!"
Lovrek je proseče uprl svoje oči v prijaznega gospoda, ki ga je motril z dobrohotnim smehljajem. Zali deček, pogumni kovač svoje usode, mu je očividno ugajal, zlasti ko je Lovrek boječe omenil, da zna za silo tudi nemški. Stavil mu je mnogo vprašanj, za katera mu je Lovrek odgovarjal v okorni, vendar v dobro umljivi nemščini. Njun razgovor je zmotil šele logar, ki je javil, da je večerja gotova.
Grof je ustrežljivo povabil tudi Lovreka, naj jima pomaga, ta pa je odkimal, opravičevaje se, da ne spravi niti grižljaja vase, preden ne izve, kakšen bo uspeh njegove prošnje. Grof se je obrnil h glavarju, s katerim sta se nekaj časa pomenkovala, in nato zmagoslavno vprašal: "In če ti povem, da se gospod glavar zavzame zate, čim se vrneva-v dolino? Seveda, ako je vse res, kar si povedal."
(Dalje prihodnjič)
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
damel stakich
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
DEKLETA IN ŽENE!
če si želite prihraniti precej denarja, vam iskreno priporočam, da si izberete in naročite najnovejše mode FUR COAT (kožuh) ali fino Cisto volneno STERLING suknjo ali suit za prihodnjo zimo, sedaj direktno iz • tovarne na WILL CALL, katere dobite pri meni vedno po nižjih cenah kakor kje drugje.
Ne odlašajte, ker je sedaj najboljša izbera.
Samo pokličite me, da vas peljem naravnost v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.>
tel. EN 1-3426
Chicago, 111.
FEMALE HELP WANTED
WORK IN MOTION PICTURE INDUSTRY
STENOGRAPHER GENERAL OFFICE
Experienced or capable bright beginner to work for Ass't Divisional Mgr. Age no factor Permanent — 5 day week
Good starting salary Pleasant working conditions Employee benefits Good opportunity for right girl Free motion picture previews Apply in person
Twentieth Century Fox Film Corp,
1260 S. WABASH AVE.
PIVO JE ODLOČILO
Prvotni angleški priss'j ki so se leta 1620 Plymouthu, so bili prav za rj namenjeni v Virginijo. To« ^ zgodovinski ladji

po dolgi vožnji začelo р"® . kovati raznih potrebščin, no piva, zato je krenila P" njici in pristala v Ako bi ne bilo primanj^l^ piva, bi se bili priseljenih' cali bolj na jugu v Virginij'' ko je zapisal neki George v nekem časopisu iz let^ ' Aaron Davidson, uradnik ameriških pivovarnarjeV, f
reč nekje našel in o njej P® na nedavni konvenciji narjev v Detroitu.
__nova
%
TELEVISION & RADIO REPAW
Anthony Debel) вк
IV 1-5437
4-8 P-'
Fino vino, pivo in
Vsaki petek FISH FB» FROG LEGS Se priporočamo za obis*"
L. J.STRUKEL ,
6220 St. Clair Ave.—EN >


Glavni stan volnenega za Evropo ,
za vaše sorodnike in P^})t рП'
Pošljite danes! Daj^e ^ liko, da si napravijo suii=' f(0 nje, obleke, hlače in кг"" božičem.	.
Prodajamo katerokoli no na jarde, malo ah skupno z podlogo, ki P.jpjiii' blagu, in drugimi potrePS*-za zgotoviti vsake .obleke, љ Govorimo slovensko in Šivajte in hranite.
S. Lieberman Woolen
1446 W. 3rd ST- 5_3t
Odprto dnevno od 9. ""ij, ob nedeljah od 9. do _OH 1-6067
NE ODLAŠAJTE ^ KUPITE SEDAJ
JABOLKI
(vse sadje je škrppljei|'^^)/j naravnost s farme—na dio^ na debelo. ,j Pri nas lahko dobite W ^ SLADAK JABOLĆNIK
na galone ali na sode. ^ Večja naročila pripeljemo
dom.	jj
TOČNA POSTREŽBA ZMERNE CENE!
Adolph j. somra«"
Poultry and Fruit Maple Grove
zims^
Mi
■11 %
% 'oht
^er, Ч]ј
ji
I,
% %
"•fi.
\ Hi
■iti
(Med Rt. 174 in Rt. 91, bliz" Tel. Wllloughby 2-l8^' Willoughby, Ohio


chicago, ill-for best results in advertising
call DEarborn 2-3179
HELP WANTED

WAREHOUS
No experience necessary-. factor; to unload cars orders; steady work; 5 иЗУ g рџ some overtime; good star"
must speak English.—y. Office open Monday—Fri"
Hershey Chocolate Согр'
235 W. POLK STBE^f
Near Franklin
HELP WANTED MALE

VITAL WAR INDUSTRY NEEDS
MACHINISTS — LATHE OPERATORS — LATHE SPECIALISTS — TECHNICAL SCHOOL TRAINEES
HOURS 4 P. M. to 12 P. M.
Apply	_
combustion engineering
super heater, inc. ^
1319 N. BRANCH	Apply to