208 Miloš Obilič. (Po srbskih narodnih pesnih spisal Fr. Hubad.) (Konoc.) 6, MUoS in car Lazar* tem je prišel ua srbski prestol car Lazar. Na njegovem dvora so s zbrali najslavnejši junaki, kakor stavi Jug Bogdan s svojimi siaivri aevet Jugovičev, Vuk Braukovie, Toplica Milan, Kosanču; Ivan in mnogo drugih. Tudi Milos je stopil v njihovo kolo, ker je slovel po ju-naštm. y svojim jiinaskim veilenjcra se je prikupil caru tako, da mu je do* volil marsikaj, kar si ni smcl upati nobeden drug. S tem si je pa uakopal Bovruštvo Vuka Hrankoviea, zcta Lazarjevcga. Ta ga ni mogel trpeti, ker je bil sam ohol iu častilakom, a njegovo junaštvo ni bilo ni6 kaj posebno^ Nekdaj je bil car Lazar a svojimi junaki na KraŠevcu. Po službi boijej sedejo k mizi in se vesele. Zdajei reče Lazar: nZaželel sem divjačine,. hajdimo do Jastreb planino, videli bodemo. kdo je bolji juuak, kdo nalovi več divjačine!" Odpravijo se na pot. Pod-planiao postavijo šotor in car reče Milošu: ^OstaDi pri rocni v čotoru, a dragi naj grcdo na lovl" Jug Bogdan s sinovi in Vufc Brankovie gredo lovit pa ne ujamejo ničesar. Ko se vražajo brez pleria 2 gore, re6e Vuk Jug-Bogdanu: nMiloŠ je kriv, da nisruo ujeli nitosar. Zahtevaj od rara, naj spodi Miloša od sebe!" Bogdan stori res tak6; ali Lazar odgoTori: rtLjubi tast, lahko bi spodil Milošu, ali on mi je desua roka s svojima pobra-timoma. Ako bi spodil njega, kdo l>i brauil raoje carstvo?" Pri teh besedah ustanejo gospodjo od mize in pravijo: nRes je, nad ftliloša ga ni junaka, ki bi te braiiil Turkov. Ne tiraj g& od sebe; po&Iji ga rajo na planino lovit, pokazalo se bode, da jc jiuiak!" Car pokliče Miloža in ma velova, naj gre po divjačinc. S svojim pobra-Umom Milanom Toplico odjašeta na Iov. Prijezdita do jezera na gori in sftdeta pod jelo. Na jedenkra! zašumi po zrakn in zmaj z Jastreba prileti do jezcra. Kraj vode sltice svoje peruti in Bkoči v jeiero, da se okoplje. Toplica Milan ga zapazi, hitro položi atrelo na lok, da bi uatrelil zmaja. Ali Miioš ga prime za roko in pravi: nNe ubijaj takega juuaka!" Na to se splazi aam do jezera, vzame zmaju poroti in obleko, pa jo priuese pod jelo. Ko pride zmaj iz voile, no uajdo perot in obleke, zato zavpije: B0j Milošl kje ste moji perdti iu moja obleka. Nikdo drug jih ni vzel kakor ti. Nepogubime! Zuam, da si junak, kakfiršnega šo ni rodila ilruga mati!" Miloš ga povabi k sebi. Kcr pa zmaj ni imel oblekc, podii mu Aliloš plažč, da se ogrne. Pod jelo se pozdravljajo m pijo hladno viuee In zinaj jima pripoveduje, da ao ga bili hoteli ujeti junaki, ki so bili pred ujima na lovu, a on jih je razgual na vse strani. Da bi pa dokazal Miloš, kako je premogel zmaja, pošlje Top-lieo JVIilana z zmajevimi peroti k Lazarju, uaj mu jih pokaže in zopet oazaj prinese. Cudil se je ear iu junaki tolikemu janaštva, Ko prJoeae Milan peroti nazaj, vrne jih Miloš zmaju z Jastreba io ta se poslovi od njiju, obljubi jima svojo pomoč v atiski tcr odleti. Junaka pa začneta lov. Dolgo aista aaSla dirjaČiae, kar zagledata na zolenej grivi (trati) 204 jelena in košuto. Hitro položita strele na lok in ustrelita. MiloS ustreli košuto, Milan pa jelena. Razveseli se car, ko mu prineseta bogat plen in še Jug-Bogdan se spravi z Milošem in rau prizna junaštvo. Hudo je peklo to Vuka Brankoviea. Misli in raisli, kako bi pogubil junaka. Deželi Kora-Vlaška in Kara-Bogdanska ste bilc na dolgu, niste hoteli več plačevati davka caru Lazarju. Poslal je bil sicer vže Vuka Brankovtfa in njegove brate, naj iztirjajo davek, ali ti so bili prišli s praznimi rokaiui domov. Vuk Brankovk:, zvit lisjak, svetuje toraj Lazarju, naj pošlje Miloša po »barač" (davek, kateri so plačevali od vsake glave) in po daco. MiloŠ ustane na vse zgodaj in zasedo Ždralina. Hči Lazarjeva, tepa Jelisava, ga nagovori z okna, rekoČ: BVojvoda MiloS, verni oioj sluga, ne boj se! Kara-Vlaška in Kara-Bogdanska nečete plačevati davka zato, ker je bil poslal ear Brankoviče ponj; ti so tirjali davek po dvakrat in trikrat, zato ste sc uprli deželi. Ko pa prideš ti v zemljo Kara-VlaŠko, vzprejel te bode Kara-beg prav prijazoo. Ostani dva dni pri njetn; a tretji dan te bode vpraSal, kakov posel te je pripeljal tja. Pokaži mu earovo pismo, dal (i bode davek rad iu dal ti bode še cclo spremljevaleev v zem]jo Kara-Hogdansko. Tam ostani tri dni pri Bogdan-begu. Cetrti dan te bode vprasal, kaj želiš; pobaži mu pismo in vse pojde dobro. Ko se pa vrueš pridi k meni in povej, kako je bilo!" Milož se poslovi. Pride v zemljo Kara-VlaSko in Kara-Bogdansko ia vse ae je zgodilo, kakor mu je bila praviia Jelisava. Dali so mu radovoljno davek. Šestdeset mezgov je nosilo denarje, ko je prišel v Krušev-doi. Car Lazar mu pride sam naproli, objame ia poljnbi ga, pa reče: nOdpusti rai, verni inoj sliifra. gresil sem proti tebi!" Za plačilo mu pa da hčerko Jelisavo za žcno in ga postavi bJagajnika vsega cesarstva. Vnka Brankoviča je pa jezilo to tako, da je ležal tri dni in tri noči v postelji. Kraalu po tem ga pošlje Lazar k Latinom, naj iztirja davek. Latini vzprejrao carovega poslanca z veliko slavo, kažejo mu mesto in ga peljejo pred eerkvo sv. Dimitrije in se bvalijo, da drugod nikjer nimajo tako lepih hiš božjih. Ta oholost razjezi Miloša; zafcne jim oaštevati, koliko slavnib ia.lepib samo-Btanov in cerkev so postavili srbski cari in vojvode sebi zadužbine ter konča z besedami: nKaj je vaša eerkev! Svoj buzdovan lahko vržem preko njo!" Tega mu Latini niso hoteli verojeti in stavijo tisoč oekinov, da buzdovana ne vrže preko cerkve. Miloš si pa zasuče rokave, zgrabi buzdovan ter se moli Bogu istinemu: nProsti, Bože i bijela crkvo! Da se jednom bacim preko tebe: Ne uu na te, nego preko tebe."*) Krepko zavihti buzdovan, da se skrije raalo ne raed oblake. Visoko preko oerkve je letel buzdovan in pade onkraj cerkve aa banovo palačo, prebije streho in strop ter ubije dva banova sina in vež drnge gospode. Jjatini Čudijo se tolikej mo6i; a jezni zgrabijo junaka in ga vržejo v temnico. Dolgo tuguje jetnik v ječi ter gleda pri oknu, da bi koga zagledal. Nekega dne ogleda cigana Kosto pa mu refie: wPo Bogu mi brat, cigan Kosta! •) Oproati Bog iu bela cerke?! — Da se vržeui jedeukrat preko tebe: — Nečem ndte, iiego preko tebe. 206 Evo ti tri e«kine, prinesi mi list papirja in pero!" Kosta mu prinese. Ker pa junak ni imel črnila, rani se s perpsom in napiše se svojo krvjo pisrao earu Lazarju in mu pove. kako in kaj. Oigan nese pismo srbskemu caru. Ko la zve, kako se godi njegovemu poslancn, napiSe drngo pismo latinskej gospftdi in jim ga pošlje. Bilo je napisano: .čujete li gospčda Latinska! pustite mi fceta Miloša. Dajte mn davek od zemlje in obklado tisot cekinov. Če ga ne izpustite tak6j, veva moja tako mi poinogla! s Srbi in Magjari pridem nad vas in opustošim vašo deželo z mečem in ognjem!" M Lalini se prestraSijo, ko prečitajo pisrao; hitro izpustš Miloša iz temnicc, I dajo mu davek in tisoč cekinov ter ga sptiste domor. fl 7. Miloševa smrt. ¦ Dolgo je še junačil Miloš, pridobil si jc siavo nad vsemi juoaki. Za srbsko I earstvo pa je bilo vedno huje. Turki so pritiskali z vetikim naporom. Sultan ™ Murat zbere na Kosovera polji brezštevilno vojsko, da bi vzel Lazarju eeaarstvo. Lazar zbere svoje juuake in je pošlje proti sovražniku. Predao otide sara za njimi, zbere svojo gosp6do v Kruševci. Od vseh strani 90 priliajali junaki. Vuk Brankovic je pa vedno le črnil Miloša. žeš, da hoče izdati v boji svojega cara. Lazar pa ue reče ničesar na to. Zvefer pred odhodoui v boj napravi Lazar velike gosti. Na desno poleg eara je sedel stari Jug-Bogdan s svojirai ainovi, devetimi Jugoviči, a Da levo Vuk Brankovir. Potem se je vrstila vsa druga gospftda in ob koneu mize je sedel vojvoda Miloš 3 svojima pobrati-moma KosaDČtfem Ivanom in Toplico Milanom. tMod jedjo vzame Lazar zlato čašo poliio vina pa govori: nKomu naj nazdravira to eašo? Ako na-pijeui po starešinstvu, napil bodem staremu Jug-Iiogdanu; ako napijem po gospGdstvu, napil bodem Vuku Rrankovieu; ako napijem po milosti, napil bi Jugovičem; ako napijem po lepoti, napil bi Kosanči(:u Ivanu; ako napijem po višiDi, napil bi Topliei Ivano: ako pa naj napijem po jonaštvu, napijcm naj vojvodi ililošu. Ali nikomnr drugemu ne bodem napil nego Da zdravje Mi-lošu Obiliru: Zdrav, Miloi, virni in nevirni! Prvi moj vernik in zadnji ne-voroik! Jntri rae bodeš izdal na Kosovem polji; k turžkemu Murata bodeš pobegnil. Ali, zdrav mi-bodi! Zdravico popij, popij vino in na žast ti čaša!" Vse ostrmi pri toh besedah, Miloš pa skpči na noge, prikloni se do črne zemlje in reče: nHvala ti, slavni car Lazar! hvala ti na tvojej zdravici, na zdraviei in na daru, a hvala ti ne bodi na tvojej besedil Tako me ne ubila vera. Jaz nisem bil nikdar nezvest iu nikdar tudi ne bodem, ampak jutri mislim umreti na Kosovem polji za vero krščansko. Nezvestnik sedi tebi na levej. 0 prokleti Vuk Braukovič! jutri je slavni daft si. Vida, na Kosovem polji Tidimo, kdo ju zvest, kdo nezvest! Za Boga mi velikega! jutri zjutraj otidem na Kosoto. Umoril bodem turškega cara Mnrata. Ako mi Bog di in sreča junaška, da se vrnem zdrav v KruSevec, zgrabim Vuka Brankoviia, priTežem ga na bojno kopje, kakor žena kodeljo na preslico, ter ga ponesem na Kosovo polje!" Izpije vino in zapusti gospodo. Še tist večer se napoti 8 svojim pobratiraom Ivancm Kosančičem proti sovražniku. Toplito Milana je pustil za vodjo svojej četi. Vso noč sta se plazila junaka okolo hirškega tabora, da bi zvedela, kjc je Sotor Muratov. Komaj se je začelo daniti, prideta do vode Sitnice. Tam pusti Milož Kosan- fiica, da ga naj čaka. vSatn preplava vodo ia pride brea orožja do turŠkiU straž. Prosi jili, uaj ga peljejo k Muratii. Mislili so Turki, da junak hoče izdati svoje, zato jza peljejo k sultanu. Oloboko se prikloni Miloš pred Muratom, kakor bi se mu hotel udati, ali kakor blisk potegne nož izpod obleke in ga aasadi Murata v prsi, da se zvrue mrtev na tla. Hitro beži junak nazaj proti Sitnici. Skoraj bi bil utokel, ali izpodtakuo se na potu in pade na tla. Turki pridero za njim in ga prodort) s sulicami, da izdahne jnna^ko svojo dušo. Tako se je žrtvoval za svoj dom in za vero krsčansko. AJi turžki vojvode so zatajili smrt Muratovo. Hitro vodijo vojske proti kristjanom. Unamo se strašen boj. Srbi so sekali Turke po ves dan; večkrat so jih vže aapodili. Ali ko se raznpse raej njinii žalostna vest. da jc pogiuil ear Lazar in vidijo, da je zbežal Vuk Brankovii1 s svojimi konjiki k Turkom, spuste se v beg. Taka je padlo si'bsko carstvo na Vidov dan 1389. I. po izdajstvu nezvestega Vuka Brankovi(:a. Milosu pa pojo so. danes slavo in čast slopci in jo bodo peli na veke.