Novo metilo, 3. julija 1953
Cena 12
Stev. 26
Leto iv.
Ustniki ta Izdajatelji) Okrajni otfbori S/.DL Cruometj, Ktrfevja ta Noto mesto. — Uhaja viak p trt« k. — Odgavorai irrdntk Tooe Goinik. — Uredništvo la apravat Novo m*uio, C««U ko-■aadaala Staneta ». - Poatnl »rarfal 11 - Telefon uedatttva ta oprave 127. — Te* ori ra^aa pri Narodni baadfl * Not«« n*o«1oi 6i6-T-t81. — Letna aaro^ntaa SM (J.B, poUetaa tU din, fotrtlrtaa (38 <Ho, — Tlaka tittaroa »Slorevahafa pora/evatea« * ! jaMja«<
Dolenjski lisi
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
Razširitev podjetja ni tamo potreba,
i IMooki RDinost Doleniski
Delavsko samouprav Ijattje pri kolektivu
prazna beseda
LIP Novo mesto ni
Delovni kolektiv Lesno.indu-strijskega podjetja v Novem mestu je, rekli bi, že prišel na najvišji tip delavskega samoupravljanja: na mesto delavskega sveta Imajo »Zbor kolektiva«, ki kot celota razpravlja in sklepa o problemih podjetja. Pri tem podjetju je upravni odbor res samo izvršni organ, najvišji organ samoupravljanja pa je zbor kolektiva. Vsekakor je to napredek, predvsem pa je napredek to, da člani kolektiva na zborih razpravljajo in dajejo predloga in pripombe, ne samo za trenutne probleme, pač pa tudi za bodoči obstoj in razvoj podjetja. Strokovni tečaji, strokovni posveti, politična predavanja in drugo je pripomoglo, da elani kolektiva gledajo na podjetje povsem drugače, kot so gledali še pred dobrim letom. Nič več ozkega osebnega potegovanja za neke privilegije in osebne koristi, pač pa zdravo gledanje naprej. Za to je najboljši dokaz soglasen sklep kolektiva: ves višek plačnega fonda naj se vloži v razširitev in modernizacijo obratov.
STORILNOST SE JE DVIGNILA ZA 26«/», ENAKO IZKORIŠČANJE LESA
Drugo zasedanje zbora je bilo v petek 19. junija zvečer v zadružnem domu v Straži. Od celotnega kolektiva je manjkalo samo 16 neupravičenih, to je komaj 6°/o- Izčrpno gospodarsko poročilo, ki ga je podal direktor tov. Jože Knez, je zanimalo vse. Iz poročila so zvedeli, kako je s preskrbo surovine, kako se trosijo obratna in druga sredstva, kako in po kakšni ceni prodajajo posemez-vrste lesa oriroma izdelkov na domačih in tujih tržiščih. Z uvedbo ločenega delovnega časa na obratih se je storilnost dvignila za 36»/o, kar odgovarja boljši izrabi strojev, vendar dvig storilnosti še ni v sorazmerju s plačnim fondom, ker se končni proizvodi niso pocenili. To nesorazmerje bo uredil davek na presežek fonda. Izkoriščanje lesa se je dvignilo pri jalovini za več kot l«/0, prav tako pri trdem lesu, poleg tega so z boljšim manipuliranjem pri bukovini pridobili za 15"/o več obrobljenega blaga. Vsled slabega oziroma nepravilnega manipuliranja lam v gozdu in deloma tudi na žagah so imeli razmeroma veliko prekratkih desk, katerih vrednost je na inozemskem trgu zaradi tega manjša za dva dolarja pri m*.
Vse te pomanjkljivosti polagoma odpadajo. V letošnjih prvih petih mesecih beležijo že prav lepe prihranke na surovinah, zlasti pa jih boljše izkoriščajo. Proizvodni načrt poteka v redu brez večjih zastojev, kar je posledica prizadevanja vodstva podjetja in celotnega kolektiva.
VES KOLEKTIV SE MORA ZAVZETI ZA RAZŠIRITEV OBRATOV
je povedal v razpravi na poročilo direktorja Ivan Virant z obrata Soteska in še poudaril, da razširitev obrata ni samo potreba,   pač   pa življenjska
nujnost tega predela Dolenjske. Navedel je, da je s tem povezan tudi socialni problem, kajti na tem sektorju je pretežna večina takih kmetov, ki pol leta živijo od polja, pol leta pa od gozda. Poleg tega je vsako leto več proste delovne sile, ki nima zaposlitve.
Strokovni uslužbenci LIP Novo mesto in še več strokovnjakov delajo že nekaj mesecev na idejnih načrtih za gradnjo lesnega kombinata v bližini Straže. O dovolj utemeljenih pogojih, ki jih ima prav ta predel Dolenjske za tak kombinat smo že obširno pisali v našem listu. Končno besedo bodo izrekli strokovnjaki, ki bodo podrobno proučili idejni osnutek in vse okolnosti za izvedbo načrta, vendar mislimo, da mimo že ugotovljenih prednosti in drugih pogojev, ki jih ima Dolenjska za tak industrijski obrat, ne bodo mogli.
Hkrati s temi načrti pa se j upravni odbor LIP trudi za j razširitev obstoječih lesno predelovalnih obratov in postopno preusmeritev proizvodnje na finalne izdelke. V prvem obdobju bo to pomenilo pri manjših količinah le«a zaslužek večjemu številu delavstva, hkratj pa boljše izkoriščanje lesa, zlasti odpadkov. Upravni odbor je nekaj strojev za nove finalne proizvode že kupil in se bo proizvodnja nekaterih zelo iskanih lesnih izdelkov pričela predvidoma že v jeseni v sedanjih obratih. To prizadevanje vodstva podjetja ta upravnega odbora so nad vse toplo pozdravili vbi člani kolektiva.
»TUDI NA STROKOVNO IZPOPOLNITEV MORAMO MISLITI«
Član upravnega odbora Mar. ko Kerštinc se je zavzelf da je treba poleg drugega misliti tudi na strokovno izpopolnjevanje vseh delavcev in uslužbencev, ker le človek z višjo strokovno izobrazbo lahko obvlada bolj izpopolnjeno tehnično obdelavo. Poudaril je, da manjka delavcem teoretičnega, uslužbencem   pa praktičnega
znanja in predlagal uvedbo strokovnih tečajev za oboje, češ če govorimo o razširitvi in preusmeritvi proizvodnje, moramo nujno misliti tudi na strokovni dvig kadra. S tem so se seveda strinjali vsi in celo predlagali, naj bi za posamezne vrste strokovnega dela povabili po potrebi tudi tujega strokovnjaka za vodstvo tečajev. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da organizirajo več strokovnih obiskov bolj razvitih industrijskih obratov.
V nadaljevanju razprave so povedali še vrsto pametnih I predlogov o ureditvi skladišč, boljšemd manipuliranju z lesom, prizadevanju za Se večje izkoriščanje lesna mase in podobnih problemih, na koncu pa so za stalnega predsednika zjbora izvolili z večino glasov tov. Staneta Tavčarja.
Delovni kolektiv LIP postaja resnični organ samoupravljanja dela družbenega premoženja, ki se vsak dan bolj zaveda, da mu je to premoženje samo zaupano v upravljanje In ga je zato dolžan upravljati v interesu celotne družbe, v kateri pa bo vsak pošten delovni človek dobil tudti pošten kos kruha.
DRŽAVNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
BEOGRAD
Ko sprejema rojstna vas v svcr /o sredo posmrtne  ostanke hrabrega čuvarja naših meja, Hlebca Toneta, tmt globoko prem sunjena izkazuje  poslednjo čast. Vte jugoslovanske narode je pretresla žalostna vest, da je dne 25. junifa t. L omahml, braneč našo domovino, njen zvesti sin. Se posebno pa je ta vest presmnila njegove domače in  vse nas, ki smo ga poznali. Z molkom in > stisnjenimi zobmi izraža ljudstvo svoj bes nad grozodejstvom, ki ga v imenu socializma in mitu izvajajo bolgarske   Masti s svojimi diverzanti nad Titovo Jugoslavijo m njenimi čuvarji. Zahrbten, nečloveški napad na nase graničar je jt pokončal mlado življenje našega  rojaka Hlebca Toneta. Pred njegovo krsto zahtevamo,  da se morilci, plačani  agenti Moskve, poiščejo,  sodijo in kaznujejo ter dajo domačim in nam vsem zadoščenje,  bolgarska vlada  pa naj enkrat za vselej preneha < politiko sovraštva, zahrbtnosti  in izdajstva.   Naj ves svet  izve za ogabni zločin in obsodi ped Organizacijo združenih narodov kar lilce miru.
Globoko se klanjamo spominu natega graničar ja Hlebca Toneta, govoreč mu: »Odločno bomo branili vsak košček nase domovine, našo svobodo in budno stali na braniku miru, kakor si ti stal.* Smrt fašizmu — svobodo narodu! Socialist, zveza del. ljudstva občine Rakovnik
GORJANCI VABIJO
Kdor je kdaj obiskal čudovit gonjanski svet temnih gozdov košenic in peccvja, ga ne bo zlepa pozabil. Gorjanci pustijo v človeku koprnenje po svojih vrheh soncu in veličastnem miru, ki ga le včasih zmoti drvar jeva sekira. Trdinov vrh, Miklavž, MalČev krč, Pendirjevika, »Gospodična« — to so slavnoznana gorjanska imena, znana iz stvarnosti in bajke. Še bolj kot slovenskemu planinstvu in tunizmu so Gorjanci poznani nali književnosti po zaslugi svojega barda Trdine. In letos avgusta bo preteklo trideset let, kar so najvišji gor jamski vrh — Sv. Jero — preimenovali velikemu pisatelju v spomin in čast v — Trdinov vrh. To obletnico bo novomeško Planinsko društvo apodoib-no proslavilo na slemenu Trdinovega vrha.
»ZDRAVJENOSNA GOSPODIČNA«
Na planoti pod Trdinovim vrhom (822 m) je bajni vir »Gospodična«, ki ga je biJa ljudska domišljija naših prednikov tako lepo ozaljJaia s pripovedkami. Mrzel, kot ribje oko bister izvirek. Nad tem izvirkom so vneti in požrtvovalni novomežki planinci po vojni postavili prijazen in udoben planinski dom, ki nosi ime p< narodnem heroju Vinku Paderši-ču. Nemara ni veliko krajev, tako primernih za oddih in počitnice, Kakor so Gorjanci s svojim domom pri »Gospodični«. Mir, sonce, planinski in gozdni zrak, za ostalo ugodje pa dobra hrana in postrežba v domu Vinka Paderiiča, In
za res zmerno ceno. Za člane Planinskega društva in $ sindikalnim popustom 40 % je celodnevna oskrba od 150 do 180 dinarjev, za nečlane, s prav tako sindikalnim popustom, pa od 180 do 210 dinarjev, za otroke pa samo 60 dinarjev. Kdor se hoče res odpočiti in okrepiti, naj si izvoli Gorjance! Dosedanja pot od Gaberja do Gospodične je vsled dežja precej poškodovana, zato je pa sedaj markirana nova pot iz Gaberja mimo rezervoarja, desno od gostilne Lu-zar. Obnoviljena je nudi markacija od Tovarne do Gospodične, tako da ni treba nikomur stikati in Muci,
LOV NA POLHE Lov na polhe, ki ga priredi Planinski dom Vinka PadersiČa, zdru-
žen s planinskim rajanjem, bo vsekakor velika gorjanska zanimivost. Ta polšji lov bo v soboto 11. julij a in v nedelijio 12. julija. V soboto ob devetih zvečer bodo najprej prižgali kres, zatem pa sledi lov na polhe in prosta zabava. Se privlačnejse bo v nedeljo, ko bodo dopoldne licitirali ujete polhe (upamo, da jiiih bo cele kupe), potem pa pekli janjce na rai-njhj; za zabavo bo godba in ples. Dom bo seveda z vsem dobro oskrbljen.
To bo res prijetno »pollvarstvo«,
ki se ga bodo z veseljem udeleži1! i planinci, ostatli ljubitelji naših Gorjancev in vsi, ki imajo radi pri-ietno in mično planinsko zabavo, za veselje in oddih.
Belokranjska mladi na pred tO. ob'etn;eo Izvolitve PK SK0J
Dolenjske Toplice • svojim znanim termalnim kopališčem vabijo domače in tuje goste
0 nekaterih perečih socialno-zdravstvenih
vprašanjih Bele krajine
Pod predsedstvom predsednika Sveta za socialno politiko in ljudsko zdravje pri OLO Črnomelj tovarišice Rele Tunnškove je bila 24. junija razširjena seja sveta, na kateri so razpravljali o številnih socialnih in zdravstvenih problemih Bele krajine.
Tudi v Beli krajini bo letos v avgustu obvezno rentgensko slikanje vsega prebivalstva. Po podatkih občinskih ljudskih odborov spada pod obvezno slikanje (fluorografiranje) v oifcraju skupno 17.638 oseb. Predvidevajo, da bodo pričeli s tem okrog
Odposlancem Kočevskega okraja
Odbor za proslavo 10. obletnice Zbora poslancev slovenskega naroda v Kočevju znova poziva vse tiste odposlance, ki so se 1943. leta udeležili Zbora odposlancev v Kočevju, pa se doslej niso Javili, da najkasneje do 6. Junija t. 1- pošljejo svoje osebne podatke na Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva ulica 9.
Podatki naj obsegajo: Ime in priimek, rojstne podatke, sedanje bivališče, službeno mesto
OBVEZNICE I. LJUDSKEGA POSOJILA SE LAHKO IZPLAČUJEJO SE DO 30. AVG. 1953 Zvezni Izvršni svet Je sprejel uredbo, po kateri lahko lastniki obveznic I. ljudskega posojila, ki so bile Izžrebane leta 1950, te obveznice vnovčujejo še do 31. avgusta 1953. leta. Po prejšnjih predpisih so namreč te obveznice že zastarele. Kdor Jih se Ima doma, naj Jih takoj predloži najbližji podružnici Narod ■e banket
ter kraj In okrožje oziroma vojaško enoto, kjer so bili iz. voljeni kot odposlanci.
Hkrati prosimo vse, ki so že poslali osebne podatke, niso pa Javili kraja oziroma vojaške enote, kjer so bili izvoljeni, da te podatke dodatno pošljejo do omenjenega roka. V sporočilu naj, v kolikor se spominjajo, navedejo po možnosti tudi ime in priimek ter volilno enoto odposlancev, kj so bili izvoljeni v sosednjih krajih ali sosednjih vojaških enotah- Za tiste, ki so padli v NOV, ali umrli v internaciji in po osvoboditvi pa naj po možnosti Javijo tudi dan In kraj smrti. Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
VREME
za Čas od 2. do 12, folija Krajevnim nevihtam v začetku julija bo sledilo lepo vreme skoraj do konca tekočega tedna. Konec tedna ali v začetku naslednjega tedna zopet krajevne nevihte, nato do »redjri* tedna lepo vreme.
17. avgusta. Svet se bo obrnil do vseh množičnih organizacij za pomoč pri pripravah za fluorografiranje, zlasti pa je dolžnost svetov pri občinskih ljudskih odboTih in Pa občinskih odborih RK, da bodo sodelovali pri tej veliki in pomembni zdravstveni akciji. Najbolj važno je, da by o tem in o pomenu fluorografiranja seznanjen vsaik čioveik ter da bo tudi vedel, kdaj in kje se bo udeležil slikanja. Ud«Ježba jo obvezna, okrajni ljudski odbor pa je sprejel tudi sklep o kaznovanju za namerni izostanek od fluorografiranja. Okrajni ljudski odbor bo v Dolenjskem listu pravočasno objavil točen krajevni in časovni razpored za ves okraj.
PRED DVEMI LETI SO PREJELI »PREVEČ«, SEDAJ PA NAJ VRNEJO
Po ukinitvi živilskih nakaznic s.) upravičenci dobivali nekaj časa Se prehrambene bone. Za socialno šibko, ki niso bili v delovnem razmerju, so delili prehrambene bone bivši KLO. To so uredili tako, da »o prejšnjim upravičencem do živalskih nakaznic izplačevali oziroma dodeljevali bone v sorazmerju prejšnjih nakaznic. Revizija je ugotovila, da so vsled površnosti im nepoznavanja dokaj kom. piiciranih navodil, ki so bila objavljena v Uradnem listu, izplačali teh bonov veliko preveč. Vsekakor od socialno najbolj šibkih, ki so te bone takrat porabili aa prohrano, naj sedaj po dveh letih izterjajo 217.000 dim. Pretežna večina teh dobiva se-daj namesto živilskih nakaznic aili bonov, rn^imalmo, v nekaterih prtaierlh sramotno nizko podporo od 500 do 1400 din, nekateri pa celo samo po 300 To izplačujejo s«d3j ..'•'!<■ e r svojih proračunov, ki pa se skrajno revnj.
Prav je, da »e napravi pregled in da povrnejo neupravičeno prejete bone tisti, ki so bili njih sploh neupravičeni, nikakor pa ni mogoče tega posplošiti. To bi bilo skrajno birokratsko in ne življenjsko. Ce pogledamo podpore, ki jih prejemajo socialno najbolj ogroženi, vidimo, da je še dokaj socialnih krivic na terenu, ki jih je treba nujno rešiti, toda ne z birokratskimi posegi in neživljenjsfcimd ugotovitvami. Pri tem je treba poudariti, da zaenkrat Bela krajina s svojim zelo nizkim narodnim dohodkom ni zmožna reševati vseh teh perečih vprašanj.
PLAČEVANJE OSKRBNISKIH STROŠKOV V BOLNIŠNICAH JE VPRAŠANJE ZASE
Okrajni ljudski odbor Je v svojem letnem proračunu predvidel dva milijona din kot pomoć plačila nezmožnim za siro. ške zdravljenja v zdravstvenih ustanovah. Ta vsota bo kmalu izčrpana, čeprav se omejujejo na najbolj kričeče primere, kjer bolnik res ni zmožen plačila. Število socialnih zavarovancev je spričo slabo razvite industrije in socialističnega sektorja v gospodarstvu sploh zelo nizko. Iz tega razloga je tudi Uprava socialnega zavarovanja na skrajno Šibkih finančnih nogah, »poredno z njo pa vse zdravstvene ustanove v okraju. Pri tako nizkem povprečju narodnega dohodka v okraju (komaj dobro tretjino republiškega povprečja) je število plačila nezmožnih zelo veliko, posebno s-idaj ob zvišani oskrbnini. Načelnik sveta tov. Polđe Jelem'ič, je navedel vrsto primerov, ko gre za visoke zneske od 30, pa oelo do 70 tisoč din ki jih posameznik nikakor niso zmožni poravnati Seveda ugotovijo primere neupravičenega tarnanja in mole«
dovanja. Navedel je primer neke ženske, ki se je s prošnjo obrnila naravnost na tovariša Tita, da ji naj pošlje vsaj 1000 dinarjev, da bo imela za hrano. V resnei pa ima osem in pol hektarjev zemlje, izmed šestih otrok pa so štirje v službi. Take primere je treba najstrožje obsoditi in razkrinkati.
V nadaljevanju seje, kateri je prisostvoval tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Janez Zunić, je svet obravnaval še druge socialne in zdravstvene probleme. V zdravstvenem domu v Črnomlju bi potrebovali stalnega zobozdravnika. Tega bi še dobili, odprto pa je vprašanje otpreme ordinacijske sobe za zobozdravstvo. Potrebovali bi okrog 300.000 din investicij. V načrtu sta tudi občinski ambulanti v Gradacu in Dragatušu. Za te manjka poleg denarja tudi zdravstveno osebje. Svet si tudi prizadeva, da bi dobili stalnega zdravnika za Vinico, kar je nujna potreba za ves okoliš. Prav tako imajo izpraznjeni dve mesti za medicinske sestre (Ad-lešiči in Suhor) ter mesto diplomirane babice v Gribljah.
Skratka, stanje socialnega skrbstva in zdravstva v Beli krajini ni zadovoljivo. Posledice vojne, Pa tudi gospodarske zaostalosti niso vidne samo na gmotnem, pač pa se mrčn-, odražajo tudi na socialnem in zdravstvenem stanju prebiva-stva. Zaostalost, revščina, trpljenje in pomanjkanje pač ne morejo roditi drugega, Zato ni mogoče vseh stvari reševati s tako pisarniško formulo, kot Se to rešuje v drugih, gospodarsko močnejših krajih. Na reševanje teh perečih vprašanj pa ni mogoče čakati na čas, kn s? okrepi gospodarstvo v Beli krajini, ampak jih je treba reševati hkrati in vz^oredn,©.
Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije v Črnomlju bo priredil ob 10. obletnici izvolitve Pokrajinskega komiteja S KO J spominsko proslavo, ki bo v nedeljo 19. julija v Črnomlju.
Okrajni komite mladine bo imel ob tej priliki slavnostno sejo, na katero vabi vse člane bivšega Pokrajinskega komiteja SKOJ in vse medvojne aiktiviste, ki so delovali na področju Bele krajine.
Spored prireditev bo med drugim obsegal fizkuhurno povorko, slavnostne govore, nastope folklornih skupin in pevfkih zborov. Popoldne bodo v Črnomlju fiz-kulturna tekmovanja in razdelitev nagrad najboljšim tekmovalcem, po zaključenem sporedu pa
V Beli krajini se je poja ril koloradski
hrošč Prvo okužbo krompirja po ko-lo radarju so opazili v G rab rov cu nad Metliko. Lastniki okuženih kromplrišč so o svoji najdbi takoj obvestili mestni obrinki odbor v Metliki. Presenečeni vašeanj so hitro začeli iskati in pobirati hrošče, ličinke in jajčka. Posebno so so izkazali šolarji, ki so bili že v soli poučeni o tem nevarnem Škodljivcu.
Naslednji dan so v navzočnosti zastopnikov okraja, občine in kmetijske zadruge v Metliki skrbno preiskali njivo Janeza Kočevarja. Našli so tri hrošče, več ličink in veliko kupčkov Jajčec. Jajčec pa niso odkrili samo na spodnji, ampak tudi na vrhnji strani krompirjevih listov in na mladi koruzi, ki ra~ ste tu pa tam med krompirjem. Krompirišče so razkužili z i*/« pantakanom, hkrati so pa vasča-ni dobili se arzenlk in bakreno apno.
Kmetijska zadruga v Metliki je takoj naročila še pantakan v prahu, lindane iri zaprasevalni-ke, da bodo krompirjevo cimo lahko učinkovito razkužili tudi v deževnem vremenu.
V kolikor so letošnje okužbe popolnoma nove, Je z marljivim in skrbnim obiranjem hrošča mogoče zatreti. Seveda Je treba posebno pozornost posvetiti tudi ličinkam, da ne zalezejo v zemljo in se tam dalje razvijajo. Zelo učinkovit pripomoček Je škropljenje ali zapraševanjc kromplrišč. Vsaka malomarnost bi povzročila veliko škodo. — Krctmpirišča Je treba natančno pregledati, nove okužbe pa z obiranjem In kemičnimi sred stvl skušati popolnoma zatreti.
B. M.
bo prosta zabava s pestrim sporedom.
Vse udeležence prve konference SKOJ-a prosimo, da nam pošljejo takoj svoje naslove, kakor tudi naslove soudeležencev konference, ker je tedanji arhiv pomanjkljiv. Prav tako prosimo za življenjepise in slike tistih udeležencev konference, ki so v letih NOV padli ali medtem umrli.
Betokranjska mladina vabi za 19. julij v Črnomelj mladince in mladinke okraja Črnomelj in sosednih okrajev, da skupno prosio" vimo pomembno obletnico. Okrajni komite Lfo&ski mladine Slovenije — Črnomelj
Festivalni turnir slovenskih mest
Na festivalni turnir slovenskih mest v Ljubljani so povabljena naslednja dolenjska mesta: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Višnja gora, Sevnica, Krško, Brežice in Kostanjevica. Pričakovati je, da ne bo izostalo nobeno dolenjsko mesto na tem pomembnem slovenskem turnirju, ki je edinstvena šahovska prireditev v Evropi.
Velika prireditev v Kočevju
Šahovsko društvo v Kočevju pripravlja za avgust velik mo. štveni brzopotezni šahovski turnir v proslavo 10. obletnice I. zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, na katerega bodo ipovabili vsa šahovska društva Slovenije. Gotovo ne bo pri tem spominskem turnirju manjkala nobena dolenjska osnovna šahovska organizacija.
Kam vplačujemo prispevke za novomeške spomenike NOB?
Pri Mestnem odboru Zveze borcev v Novom mestu je postavljen,, posebna finančna komisija, ki je sestavni del odbora za postavitev spomenikov NOB. Kdorkoli želi pojasnil' glede vplačil prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenikov, naj se obnne na komisijo, njenega predsednika Janeza Zupaniiča ali člana komisije Ludvika Goloba, direktorja Narodne banke v Novem mestu.
Mestni odbor ZB je odprl te* koči račun pri podružnici NB v Novem mestu; številka računa: 616-T-286.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V NOVEM MESTU PRIREDI V NEDELJO 5. JULIJA OB 10. URI DOPOLDNE NA GLAVNEM TRGU
TONDOIO
GLAVNI DOBITKI:
KOMPLETNA SPALNICA — KOLO — 50 kg MOKE •— 4 PRASlCl OD 30 do 40 kg — 2 MANJŠA PRASlCA — 20 KUBIKOV BUKOVIH DRV — 2000 ZIDAKOV — BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO — 10-DNEVNO LETOVANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH — 10 m PLATNA — DVE UMETNIŠKI SLIKI — VOŽNJA V SPLIT IN NAZAJ
Poleg glavnih dobitkov Ima tombola nad 700 manjših dobitkov v skupni vrednosti 500.000 dinarjev
Tombolske tablice samo 50 dinarjev —- dobe se v
vseh novomeških trafikah!
CISTJ DOBIČEK JE NAMENJEN OTROŠKIM KOLONIJAM IN TABORJENJEM!
3
3602
72
DOLENJSKI LISI
Stev. 28
Žrtve NOB v občini Kočevska reka
1. RAČKI Jože roj. 1910j pa. del 1944 v Gaber ju pri Novem mestu. 2. VAI.ENC1C Jože, Dol. Briga roj. 1902, padel agusta 1942 v Borovcu. 3. HACE Matjaž, roj. 1868, umrl vsled prehlada novembra 1943 kot borec NOV. 4. BARAGA FRANC, roj. 1924, padci marca 1945 v/Pod-preski. 5. 2AGAR Jože, roj. 1926 v Borovcu, umrl na posledicah vojna decpmbra 1947 v Gor. Brigi. 6. 2AGAR Anton roj. 1890, umrl decembra 1942 v internaciji Padova. 7. MO-HAR Jože, roj. 1911. ustreljen kot talec avgusta 1942 v Borovcu. 8. KRI2 Rudolf, roj. 1891, ustreljen kot talec avgusta 1942 na Borovcu. 9. 02BOLT Ivan, roj. 1913, padel v NOV junija 1942 10. SMALC Jože, roj. 1901, umrl novembra 1942 v internaciji Padova. 11. 02-BOLT Jože, roj. 1885, umrl decembra 1942 na Rabu. 12 LOVŠIN Jože, Koče, roj 1885, umrl novembra 1942 v Pariovi.
13. SERCEIJ Marija, roj. 1881, umrla junija 1943 v Tre-vizo H. LIPOVEC Štefan, roj. 1940, umrl 1943 v Cerkiji v internaciji. 15. COP Anton, roj. 1909. umrl decembra 1942 na Rabu. 16. CETINSKI Andrej, roj- 1903 v Moravi, ustreljen od Italijanov julija 1942 v Li-voldu. 17 MALNAR Štefan, roj.  1942, unui  na  Rabu 1942.
18. TURK Rosilka. roj. ",',9, umrla avgusta  1942   na Rabu.
19. TTTRK Anton, roj 1893, umrl ra posledicah internacije oktobra 1944 v Muhi vasi. 20. VOLF Ivana, roj 1863, umrla januarja 1343 v Gonarsu. 21. POJE   Jože,   roj.   1925   bil v
borec Sercerjeve brigade, padel baje leta 1944. 25. ZUPANČIČ Jože, roj, 1917, umrl na Rabu 1942. 26 PA NT AR Matija, roj. 1898, padel septembra 1943 na Turjaku. 27. KLEPAC MOHAR Jože, Mokri potok 9, roj. 1881, umrl februarja 1945 na posledicah vojne 41.. SKOF Jože, Kočevska reka 12, roj. sledicah internacije. 31. HODNIK Jože, roj. 1901, ustreljen kot talec aprila 1942 na Preži.
32. SEBALJ Jože. roj. 1863, umrl decembra 1942 v Padovi. 33. OZANIC Jože, roj. 1913, padel 1943. 34 STRLE Anton, roj. 1899. ubit od Italijanov aprila 1941 na Milanovem vrhu. 35. KLEPAC Alojz, roj. 1862, umrl leta 1942 na Rabu. 36. KLEPAC Marija, roj. 1844, umrla na Rabu 1942. 37. LEVSTIK Janez, Koč. reka 9, roj.
MOHORIC Marija, Kočevska reka 8, roj. 1853, ubita 1945 v Prezidu. 39 POJE Alojz, Kočevska reka 2, roj. 1879, ustreljen junija 1942 v Kočevju. 40. Ana, roj. 1937, umrla novembra 1943 v Gonarsu- 28. MIHELIC Anton, roj. 1940 umrl 1942 na Rabu. 29. KRANJC Matija, roj. 1924, padel 1944 na Staj?rskem. 30 PLESE Jože, roj. 1924, umrl v bolnici Crnotja 1944, na po. roj. 1900, umrl aprila 1946 na posledicah internacije. 42 LEVSTIK Alojz, padel 1944 43 LESAR Jože, Kočevska reka 60, roj. 1927, pad?l novembra 1944 pri Kočevju. 44. LESAR Franc, Kočevska reka 60, roj. 1929, padel aecembra 1943 pri Ra. kitnici. 45. VOLF Ludvik, Ko. čevska reka 37, roj. 1905, padel februarja 1944 na Štajerskem. 46. MIHELIC Franc, Ko.
1897,  umrl  v  Dahau  1944.  38.   čevska reka 101, roj. 1923, pa-
del 1943. 47.. BENCINA Alojz, Kočevska reka 103, roj. 1892, padel februarja 1945. 48. CURL Jože, Drežnik 2, roj. 1904 padel  septembra  1942. na Preži.
49. KOSIR Franc, Mokri potok 15, roj. 1907, padel septembra 1942. 50. CUK Vili, Su-hor 3, roj. 1917, padel 1943 pri Prečni. 51. CUK Drago, Prečna, roj. 1924, padel maja 1944 pri 2užemberku. 52. 02URA Julij, Ravne 19, roj 1916, padel 1942 v Rogu. '53. DEBELJAK Anton, Primoži, roj. 1914, padel decembra 1943 v Mokrem potoku. 54. POJE Franc, roj. 1926, pndel 1944 pri Stični. 55. JESELNIK Jakob, Sadni hrib, ■roj. 1900. ustreljen 1942 na Preži. 56. JESELNIK Leopold, Sadni hrib. roj. 1926, padel 1943 pri Logatcu. 57 TLRK Filip, Milanov vrh, roj. 1925, ustreljen 1943 v Novih lazih.
tftteoareti pežar sredi
NOVEGA MESTA
Zategnjefr-4>1sk sirene Je tik pred polnočjo" od petka na soboto v preteklem tednu zbudil iz sna prenekaterega Novome-šrara. V prostoru za stavbo, kjer so skladišča in kotarska delavnica Mestnega mizarstva, v I. nadstropju pa Je Čevljarska   industrija,   Je izbruhnil
verjetno podtaknjen  požar, ki
nemški internaciji, pogrešan od , je nitr0 zajel |escn0 $upo jn leta 1944 22. KLARIC Anton, jursko delavnico Navzlic ta-roj 1911, ustreljen aprila 1942 kotSnemU reševanju sosedov, na Preži. mnogih Novomeščanov in voja-
23.  BI2AL Franc, roj. 1917   kov JLA zaradi pomanjkanla v Ajhlu, padel na Turjaku 1943,   v«*1* oenja ni bilo mogoče za- | odbora, predvsem pa oficirjem 24. POJE Anton, roj. 1927, bil i duStti. Zaradi vročine se Je čez j in vojakom novomeške garnizi
čas vnel tudil del podstrešja, severne stene glavne stavbe, s čemer se je požar zanesel v neposredno bližino delavnic. Novomeški gasilci dolgo časa niso mogli dobiti vode v cevi, tako da so začeli gasili z vodo iz Krke šele po tričetrturni zamudi in potem, ko so bili na mestu tudi že gasilci iz tovarne lesnih izdelkov, Ljubljane in bližnje okolice Novega mesta.
Izredni požrtvovalnosti neka-terih sosedov obeh podjetij, članov    Okrajnega ljudskega
(Nadaljevanje)
38. Trdan Franc, Rakitnica It 74, rojen leta 1929, umrl v Dahau februarja 1945 39. CIM-PRiC Slavko, Dolenja vas 49, roj. 1929, umrl na Rabu marca 1943. 40. DEJAK Alojz, Dolenja vas 54, roj. 1922, umrl na Rabu
1943. 41 BOJC Štefan, Dolenja vas 128, roj 1904, ustreljen kot talec avgusta 1942. 42. HRIBAR Karel, Prigorka 14, padel 1943 nad Skofjo oLko. 43. ORA2EM Janez, Lipovec 2, roj. 1915, oa-dtl oktobra 1943 pr. Črnomlju 44. P02AR Jože, Dolenja vas« 61, roj 1908. ustreljen januarja 1945 v Begunjah. 45, TRDAN Jože, Dolenja vas 80, roj. 1893, ustreljen od Nemcev  februar ia
1944. 46 MERHAR Janez, Dolenja vas 59, roj. 1900, ustreljen te bruarja 1944 v Dolenji vasi. 47. LEVSTEK Ignac, Dolenja VSI 44, roj. 1915, ustreljen od .rt*ll janov aprila 1942 v Dol. vasi.
48. ZOBEC Janez, Dolenja vas 53, roj. 1891, umrl na posledicah internacije avg. 1943. 49. CF.R-NE Pavel, Rakitnica 51, rojen 1875, umrl na Rabu 1943. 50. PLST Vinko, Pngorica 60, roj. 1925, pndel 1944 pri Postojni. 51. MULC Jože, Dolenja vas 40, roj. 1912, patel 1943 v Zirih. 52. OBERSTAR Leopold, Rakun ca 3H, roj. 1923, umrl na R«bu i943. 53. GORSE Franc, Dolenja vas 40, roj. 1921. ustreljrn v Rakit-nici 1943 44. 54. TRDAN Ignac, Rakitnica «, roj. 1893. umrl na Rabu 1943. 55. ZOBEC Janez, Blate 11, roj. 1935, ustreljen v Blatah 194-1 56. BOJC Anton, Dolenja vas 109, roj. 1884, ustreljen v Trstu 1943. 57. TANKO Franc. Rakitnica 64, roj. 1876, ustreljen leta 1944 58. ANDOLSEK Anton, Grčarice, roj. 1926, padel 1944 na Dolenjskem.
59. ROVAN Franc, Grčarice, rojen 1916, padel 1944 v Vel. Gabru. HO. KAPLAN Anton, Rak tnica, roj. 1903, padel 1943 v Grčaricah. 61. OBERSTAR Anton, Grčarice, roj. 1910, padel 1944 v Medveje-ku. 62. ZLATOPER Ivan, Grčarice, roj. 1924, pade] 1945 na Pohorju. 63. GRIMSIC Fani, Grčarice padla 1943 v Grčaricah. 64. MART1NCIC Franc, Grčarice, roj. 1919, .oadei 1944 pri Cerknici. 65. MARTINCIC Slavko, Grčar.-ce, roj. 1914, padel 1943 pri Mrzlih vodah. 66. DEJAK Janez, Grčarice, roj. 1891, padel 1942 v Grčaricah. 67. LEVSTEK Alojz, Grčarice, roj. 1891, ustreljen kot talfC 1942. 68. ROVAN Ernest, Grčarice, roj. 1912, umrl v tabo-
rišču Dahau 1944. 69. GORSE Jože, Grčarice, roj. 1910, umrl v taborišču Dahau 1944. 70. DUL-MIN Anton, Grčarice, roj. 1911, padel pri Prezidu leta 1944.
71. MARTINCIC Jože, Grčarice, roj. 1923. ustreljen 1943 v Velikih Laščah. 72. MARTINCIC Jela, Grčarice, roj. 1921, ustreljena 1943 v Velikih Laščah. 73. OBERSTAR Andrej, Grčarice, roj. 1899, umrl v Dahau. 74 GRl-VEC Ivan, Grčarice, roj. 1927, ustreljen 1944 v Ljubljani. 75. 2AGAR Janez, Grčarice, rojen 1914, umrl v Dahau 1945. 76. DEJAK Otmar. Grčar.ce, roj. 1922, umrl v Dahau.
Trgovinska zbornica pofasnfuja
Na željo Trgovinske zbornice za okraj Novo mesto z dne 2'2. junija objavljamo naslednje pojasnilo, ki predstavlja odgovor Trgovinske zbornice na opazke v tretjem odstavku članka »Zbor proizvajalcev naj bi volili tudi pri mestni občini« (Dolenjski list štev. 24 od 19. junija 1953)i
»Okrajna trgovinska zbornica ni mnenja, da naj bi Javna bol. nišnica kupovala špecerijsko blago v drobni prodaji, namesto po nižjih cenah na debelo, "marveč stoji na stališču, da naj bi se na bolnišnico kot na socialno ustanovo gledalo življenjsko. Zato naj bi ta še naprej dobivala prehranbene artikle po gro-sistični ceni odn. preko detajli-stičnega podjetja v sporazumu z njim proti primernemu rabatu, ako si hoče podjetje zagotoviti stalno stranko. Iz nave-
denega sledi, da v trgovskih krogih naše Zbornice vlada povsem pravilen duh, odgovarjajoč današnjim časom naše socialistične skupnosti.«
Predsednik: Kolenc Milka, 1. r. Tajnik: Šetinc Erna, 1, r.
■ OlOtOlOUOlOiC
DANES
smo priložili položnice vsem, ki so v zaostanku z naročnino. Prosimo, pošljite vsaj četrtletno naročnino vnaprej, da vam lahko naŠ tednik  redno dostavljamo.
Uprava »Dolenjskega Usta«
»ioioioioioboi
Je se Je zahvaliti, da požar nt /avzel katastrofalnega obsega in upepelil morda še sosednjih hiš. S pomočjo vojaštva in nekaterih nadvse požrtvovalnih meščanov so bili rešeni vsi stroji mizarske ročne delavnice, skoraj ves les iz sušilnic, gotovi izdelki mizarjev in Čevljarjev itd Zgorela pa Je popolnoma kolarska delavnica s šupo in manjšo količino lesa. Skoda na objektu, lesu in glavni stavbi bo znašala verjetno nekaj milijonov dinarjev, je pa pokrita z zavarovalnino.
Tudi ta požar je pokazal, da Je novomeško gasilstvo nezadostno opremljeno s cevmi in da je mesto navzlic svoji gasilski četi v veliki nevarnosti, če bi prišlo do podobnih večjih požarov.
Zahvala
Delovna kolektiva Mestnega mizarstva In Industrije čevljev se s popravljalnico ln Upravo mestnih nepremičnin vred 1-skreno zahvaljujeta vsem tovarišem in tovarišicam, ki so z uspešno pomočjo in sodelovanjem pri gašenju požara in reševanju premoženja obeh podjetij pripomogli, da nI nastala ob nenadni nesreči še večja škoda.
Prav posebno zahvalo izrekamo delavci In nameščenci obeh podjetij predsedniku OLO Novo mesto tov Viktorju Zupančiču za izredno požrtvovalnost in pomoč pri organiziranju reševanja stavb in strojev, tovarišu Vinku Beletu, Slavku Morctu in Slavku Kastelicu ter ostalim, kj so pomagali rešiti dva avtomobila, vsem tovarišem oficirjem, podoficirjem in borcem novomeške garnizije JLA, ki so z vzglednim in izredno naglim delom rešili zalogo lesa ter razne izdelke, stroje in opremo obeh podjetij, kakor tudi Komandi JLA v Novem mestu, ki je priskočila v kritičnem trenutku takoj na pomoč; vsem sosedom, kj so pomagali nositi vodo ter spravljati na varno orodje, opremo in izdelke podjetij, članom taborniške organizacije, posameznim profesorjem in učiteljem, ki so sodelovali pri reševanju ter vsem t i s ti m Novomeščanom, ki so v usodni uri priskočili na pomoč.
Vsem, ki so pokazali, da Jim Je ljudsko premoženje v resnici pri srcu, za izkazano pomoč In požrtvovalnost iskrena h v a 1 a 1
28 milijonov dinarjev
v enem letu...
Med obveznostmi, ki so jib z delavskim samoupravljanjem prevzeli nase naši delovni kolektivi, so tudi socialne dajatve. Z delovno pravno zakonodajo je ljudem v delovnem razmerju zagotovljen življenjski obstoj tudi takrat, ko zaradi bolezni ali nezgode niso sposobni za delo. Zadnje čase, ko se vprašanje resnično demokratičnega samoupravljanja v naših podjetjih poglablja, načenjamo resneje tudi vprašanje obveznosti delavca do družbe, do naše skupnosti.
Prenekokrat lahko ugotavljamo, da naš delovni človek, ki jc v l*' tih narodnoosvobodilnega boja žrtvoval vse za zmago, v času obnove pa dajal ves svoj trud za zgraditev gospodarstva, v odnosih do skupnega ljudskega premoženja ne kaže potrebne čuječno-si. Del tega premoženja pred->tavl;.\o nedvomno tudi skladi socialnega zavarovanja, iz katerih črpamo sredstva za pomoč in podporo v slučaju delavčeve bolezni in nezgode. Brezvestno izkoriščanji- teh fondov predstavlja zato zločin nad skupnostjo, ki ustvarja ta denar s trudom vseh delovnih ljudi. Poglejmo nekaj '.tevilk:
V letu /952 je bilo vsled nezgod in ohol eri)' v novomeškem >kraju — pri čemer pa odpade glavni delež na Novo mesto in negovo ožjo okolico — izgubljenih 12.357 delovnih dni. Zaradi nezgod izven dela — to je pri delu doma — je bilo lani ponesrečenih 178 delavcev in nameščencev, ki so izgubili skupno 1.878 delovnih dni. V letošnjem '. tromesečju je bilo v okraju 57 nezgod izven dela, izgubljenih pa
100 delovnih dni. V tekstilni industriji t okraju je bilo n. pr. la-rit 41 nezgod pri delu, 15 izven dela. V čevljarski industriji so se pripetile 3 nezgode v obratih, 4 nezgode pa izven dela. Pri gradbenih podjetjih je bilo 135 nezgod v rednem delovnem čam, 33 izven dela itd. Večina nesreč izven dela nastaja pri šušmarjenju, zaradi vinjenosti, nepazljivosti itd., skratka po lastni krivdi. Na račun plačanih bolezenskih dopustov pa je bilo zaradi zgornjih nezgod samo lani v okraju izplačanih 27 milijonov 963.300 din. K tej ogromni številki, ki jo je prispeval s svojimi ■Lplaćili vsak zaposlen  človek v
okraju, pa je treba prišteti še iz* datke za zdravnike, zdravila in plačevanje oskrbnih dni v bolnišnicah.
Malomaren odnos do obratnih nezgod, nezavarovanih ali pomanjkljivo urejenih delovnih men, jamiharnost do ljudi, ki iz* koriščajo sociahie dajatve v podjetjih ter podobni pojavi brez-vestnosti do ljudskega premoženja segajo globoko v naš skupni žep. Napovedati jim je treba naj-ostrejšo borbo. Pai):ay$ce izkoriščanja socialnih dajatev znižujejo življenjsko raven vseh delovnih ljudi — zato je tudi tu potrebna najširša kontrola ljudskih množic.
rrrni'1'i ■ p«■ 11 n m b a i y a b i n p a n r B n g - n t h i    i, g u
\i/ r*
fflR
odkar Ju postal Žužemberk turistični kraj...
Po travnikih in gozdovih leži raimetan denar
Pozabljen ali zanemarjen zaslužek?
Pred vojno, pa tudi prva leta li n osvoboditvi so na Dolen-skem in v Beli Krajini ljudje nabrali izredno ve.iKv količine zdravilnih zelišč, raznih gozdnih sadežev, predvsem pa užitnih gob. Lep zaslužek se je steka! v žepe nabiralcev, malih kmetij in vs!-h, ki so si vzeli č;-s za zaslužek, ki se sam ponuja pridnemu človeku.
Lan.i pa je bil odflcup zdravilnih zelišč v na&ih krajih prav malenkosten. Res so slana, suša in  toča   prizadele   mi »eno tudi
zdravilna zelišča — navzlic temu pa bi jih lahko zbrali vsaj kakšnih 300 odstotkov več kot pa smo jih! Poglejmo po vzro-xih, čemu p-ada nabiranje zelišč, ki prinašajo posamezniku in naši skupnosti lepe di>horiike Pred vojno je v naših krajih mrgolelo podeželskih trgovcev, v nekaterih vaseh so bili tudi po trije. Nabiralci zelišč so se dostikrat pritoževali čez posamezne trgovce, ki so bodisi izkoriščali ljudi s slabim tehtanjem, s ceno ali kakorkoli že. Dejstvo p<a je, da so ti trgovci poznali vse nabiralce zelišč, zanimali So s™ za nabiranje in sušenie rož, plodov, korenin, gob itd.,ter so bili z nabiralci v Inih stikih Sproti so jih seznanjali, kaj zahteva trg. Po osvoboditvi je na primer kmetijska zadruga v Žužemberku odkupila ogromne količine zdravilnih zelišč, posebno leta 1946, kot je tov. Jarc orga-niziral nabiranje zelišč po vseh okoliških vaiseh in šel od hiše do hiše.
NA KAJ POZABLJAJO NASE ZADRUGE?
Kaiko )e danes z zbiram iem zdravilnih zelišč? Nekaj zadrug je, ki se zavedajo, kako dragoceno je zbiranje in odpremilk-nje zelišč. Povezane so z nabiralci in Imajo z;»io tudi le^ uspehe, V Vrhpolju je n. pr.
kmetijska zadruga lani odkupila 30Okg jeternika — rastline, ki je zelo iskana v tujini! Poslovodja KZ Vrhoolje je nabiralcem pokazal svežo rastlino in jim povedal, kje naj jo nabiaa-j. Uspeh n.i izostal — prejšnja leta n, pr, po vsej Dolenjsiki in Beli krajini nismo mogli zbrati niti 100 kg jeterniika, lani pa ga je samo vrhpoljska zadruga pridala 300 kg!
Večina naših zadrug sicer kupuje zelišča, ki jih prinašajo nabiralci. Ne seznanjajo pa jih, kal vse *>i Iju-djr l:*hT<<> ^nabirali, v katerem času in kje. Se. veda uslužbenci taikih zadrug ljudem n. pr. sploh ne pokažejo, kako zbiramo zelišča v naravi! Izza polic pa je govorjenje o zeliščih kaj hitro pusta, dolgočasna zadeva. Ne Čudimo se zato, da ni uspehov pri lju-
deh ln v zadrugah, pa tudi ne dohodkov!
Zaradi malomarnosti mnogih naših zadrug, ki ne sporočajo svojim članom, kckšma zelišča zbirajo v posameznih obdobjih, propadajo po gozdovih in na travnikih ogromne količine zdravilnih rož, trav, sadežev, korenin itd. Ljudje bi z n vb i ran jem zelišč imele lepe dohodke, zadruge bi povečale premet, država pa bi za prodano blaigo dmbila v tujini milijone dinarjev deviz za nakup marsičesa, kar nujno potrebujemo v našj izgradnji.
Zadnji čas je, da &e začnejo naše zadiuge bul j zanimati za zbiranje in odkuoovan ie zdravilnih zelišč. V trgovanje z zelišči je treba vključit- ljudi, trt imajo smisei za taiko delo, da se bo zbralo čimveč zelišč. Teh je v naših krajih toliko, da lahko pomenijo dragocen prispevek za gospodarski dvig Dolenjske in Bele krajine.
Miha Zupan
Gasilci, ali ste s tem res zadovoljni
Predzadnjo nedeljo je bilo v Krškem republiško gasilsko tekmovanje, na katerega so poslale svoje desetine vse okrajne gasilske zveze, razen novo.mes.ke. Sicer so bili navzoči tudi operativni člani novomeške gasilske zveze, toda tudi ti so kmalu odšli, ker jih tekmovanje ba. je ni zanimalo. Na vprašanje, zakaj ni nastopila tudi desetina novomeške gasilske zveze, so kratko odgovorili, da zato, ker ni bilo opravljeno ocenjevanje po društvih- Kdo je kriv, da ocenjevanja ni bilo?
Vprašamo gasilce novomešike-ga okraja, ali so zadovoljni s tem, da so zaradi tega sedaj na zadnjem mestu v Sloveniji? Sploh moramo spregovoriti resno besedo o gasilski organizaciji v našem okraju. Vedno bolj
pogosto beremo v časopisju članke, ki kritizirajo pojave v gasilskih vrstah. Poglejmo primer trebanjskega gasilskega avtomobila, ki je bil ves dan na razipolago za prevoz žejnih romarjev na Čatež, za prevoz na repubhšiko gasilsko tekmovanje v Kršiko pa so ga dali šele .po dolgem prigovarjanju! Skrajno majhno je strokovno znanje v četah; tu je nadalje primer novomeške čete, ki pride na kraj oddaljenega požara sicer zelo hitro, toda s pokvarjeno motor-ko. Je še več podobnih stvari, ki ne delajo časti gasilski organizaciji.
Namesto prizadevanja za strokovno izobrazbo vidimo prizadevanje gasilskih društev samo v eni smeri! V prirejanju vese-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Franček Saje:
12
Vatikan in Slovenci
Skof Jeglič je 1. marca 1920 ponovno šel v Rim, kjer je zvedel, da je prošnja za slovensko bogoslužje »pri kongregaciji za obrede, kar je nevarno, ker so v njej skoraj sami Lahi. Dne 6. marca ga jc sprejel Benedikt XV. O razgovoru s papežem je Jeglič 12. marca 1920 zabeležil v svoj dnevnik:
»Poprašali so me, če to ljudstvo močno hrepeni po slovenskem bogoslužju. Odgovoril sem, da bi bilo to ljudstvu jako drago, toda ravno silno ne hrepeni ...
V nobeni zvezi pa m bilo vprašanje: »Ali vase ljudstvo želi nazaj bivšo Avstrijo*- Odgovoril sem: »Ne, ne duhovniki, ne omi-kanci, ne ljudstvo. Le čudim se, da je naše ljudstvo Avstrijo tako hitro in tako lahko pozabilo.« Od kod to vprašanje?«
Za svojega prvega nunciija v Beogradu je Vatikan imenoval škofa Cherubinija, ki je takoj po predaji akreditivnih pisem odšel v Zagreb in tam predsedoval konferenci jugoslovanskih škofov od 13. do 18. aprila 1920. Dne 6. oktobra 1920 se je skof Jeglič odpeljal v Beograd. Oglasil se je tudi pri nunciju in mu za Vatikan izročil poročilo o klerikalni stranki. O razgovoru z Chcrubinijem je Jeglič 13. oktobra 1920 zabeležil v svoj dnevnik: »7,a jezik srbski pravi, da mu je apatičen.« Toda nunciju in Vatikanu je bila neljuba tudi Jugoslavija!
»Ossčrvatore Romano«, službeno glasilo Vatikana, je leta 1920 objavil več proti jugoslovanskih člankov. Njegov glavni urednik conte della Torre pa je 3. avgusta 1921 po rapallskem nasilju
pisal, da je Dalmacija italijanska in da se je »Italija ni smela nikdar odreči«. Če pa bi sprejeli papeževo mirovno intervencijo iz avgusta 1917, bi »po pravičnih narodnih aspiracijah v papeževem pozivu ta ozemlja pripadla Italiji, po londonskem sporazumu pa so ostala ... Hrvatski ...«
Dne 12. avgusta 1921 je »Osservatore Romano« po jezuitski reviji »Civilta cattolica« ponatisnil dolg članek o jugoslovanskem zasužnjenju Črnogorcev, obtoževal Italijo, češ da je izdala Črno goro in naglaŠal: »Toda katoliška Cerkev in papež ne pozabljata potlačenih in njegov glas se dviga v obrambo prava in pravice. ..« Škof Jeglič pa je o tem 4. februarja 1922 zapisal v svoj dnevnik:
»Vlada naša se pritožuje na katoliško laško stranko »partito populare«, ker dela na to, da bi Črna gora pripadla Italijanom, pa je tudi zoper Vatikan, ker misli, da je Vatikan istih misli ...
Naša vlada nunciju ne zaupa. Po nekaterih nepremišljenih njegovih izjavah sodi, da je državi SHS nasproten, da prerokuje o njenem skorajšnjem razpadu in da je on kriv, ker sv. Stolica ni še uravnala razmer v Bački in v Banatu.«
Prvi nuncij je kot persona non grata moral oditi iz Beograda. Njegov naslednik Pellegrinetti se je od svojega predhodnika razlikoval le v tem, da se je bolj izogibal »nepremišljenih« izjav.
V začetku aprila 1921 so se v Vatikanu mudili zagrebški nadškof Bauer ter škofa Akšamović in Jeglič. O razgovoru je Jeglič 10. aprila po svoji vrnitvi v Ljubljano zapisal v dnevnik: »Ker se čuje, da misli (jugoslovanska) vlada konfiscirati vse cerkveno premoženje in potem plačevati duhovnike kakor uradnike, sta oba *kofa rekla, da se bomo branili do mučeništva, kar je bilo sv. Očetu zelo všeč.« Govorili so tudi »o apostolskih administratorjih v pokrajinah, katerih Škofje ne bivajo v našem kraljestvu: papež
jih bo imenoval« Toda to je storil po dolgotrajnem odlašanju. Šele 9. novembra 1923 — pet let po nastanku Jugoslavije — je škof Jeglič lahko zapisal v svoj dnevnik:
»Te dni sem dobil od nuncija imenovanje apostolskim administratorjem za obe župnije na Jezerskem. Enako imenovanje so dobili lavantinski škof za Mežiško dolino in Prekmurjc, pa dja-kovski za nekaj župnij, spadajočih pod Pcčuh ... Sedaj bo konec marsikakim neprilikam in pritožbam vladinih krogov, da Vatikan skrbi za Italijane, ker je cerkvene razmere na Reki in v Zadru takoj uravnal. . .«
Tak odn":5 je imel Va';'rup cio Jugoslav.je. Če pat je fcaradi tega jugoslovanska vlada bila nezaupljiva in hladna do katoliške Cerkve, je ta kričala o preganjanju. Tako je škof Jeglič 13. decembra 1922 vzdihoval v svojem dnevniku:
»Iz Beograda nas preganjajo. V budžet 1923/24 niso sprejeli svot za naša seminišča in za duhovnike. Preganjajo karitativne zavode z veliko carino na vse predmete etc«
Jeglič je mnogo razmišljal o vzrokih tega »preganjanja« in drugih težav ter 18. novembra prišel do tega spoznanja:
»čitam preroke in opažam, kako so v imenu božjem grozili ljudstvu, ki je nalikovalo in iskalo zveze s poganskimi narodi. Bog jih je dal v njihove roke, da so jih premagali, pobijali in v sužnost vlačili. Kaj pa pri nas? Gotovo je, da so ob prelomu ob koncu leta 1918 naši bili verolomni do avstrijske države in so želeli zvezo s Srbi. Ali nas morda Bog za to sedaj tepe?«
Po vatikanskih navodilih je slovenska duhovščina z vso silo izrabljala vero in Cerkev v politične namene ter se borila proti »kancelparagrafu« vidovdanske ustave. To izrabljanje prižnice in spovednice je bilo zJasti silovito pred vsakokratnimi volitvami.
D0R
r Štev *«
DOLENJSKI CIST
IZ nAŠIH KfcAJCV
Veliko zanli novomeško
nanje za tombolo
Vsak dan se ustavljajo ljudje pred izložbo »Opreme« na Glavnem trgu in občudujejo razstavljene dobitke.
»Čigava bo lepa spalnica? O, ko bi bilo kolo moje!«
Take in podobne vzdihe lahko slišiš. Kdor bi si želje rad uresničil, naj se udeleži tombole v nedeljo 5. julija! Prireja jo Društvo prijateljev mladine,
ki je v zadnem letu le večkrat dokazalo, da mu je iskrena vnema za pomoč mladini v resnici prva naloga. S čistim dobičkom tombole, ki ima po-leg 17 glavnih tombol nad 700 manjših dobitkov v skupni vrednosti 500.000 dinarjev, bo društvo letos podprlo mladinska letovanja, kolonije in taborjenja.  Plemenito  delo dru-
V Žužemberku se ko toradar nevarno žiri
Zadnji množični pregled krompirišč je v občinah Žužemberk in Zagradec pokazal, da se je koloradar že zelo razširil. Posebno v Žužemberku ne bo dolgo, da bodo okužene z njim prav vse njive! Hudt okužbe so tudi v Bogdanji vasi, pa tudi v Zaliscu ni nič boljše. Zgrešeno je mnenje nekaterih  kmetov, kj pravijo:
»Ah, kaj bi ga obirali, saj hrošč vseh krompirišč tako ne more uničiti!«
Tam, kjer bodo zaradi malomarnosti morali že kmalu redno škropiti in zapraševatl krompirišča, se bodo kmetje na lastnih denarnicah kmalu prepričali, kaj koloradski hrošč zna! Marsikje okužbe Se vedno prikrivajo, drugje pa spet ne pregledujejo krompirišč. Tam uspeha v zatiranju seveda ne more biti. Na vsak način bo v Žužemberku potrebno že dnevno pregledovanje krompirjevih nasadov ter obiranje ličink in hroščev.
Občina preureja V lastni stavbi   prostore   za občinsko
pisarno in matični urad, tako da bo prihranila letno lepe vsote na najemnini.
Ob koncu šolskega leta so pionirji in dijaki nižje gimnazije priredili lep nastop pevskega zbora. Nekateri dijaki so se poslovili od šale in uči-teljstva ter usmerili svoje korake v svet. S. H.
Stva je naletelo v Novem metu na podporo vse naše javnosti, ki ni rvkoli odrekla pomoči tvari,   posvečen;   našemu napredku.
Poleg glavnih dobitkov so pripravljeni med ostalim tudi naslednji dobitki:
8 kg sira, 2 električni peci, 2 otroška tricikla, ženski čevlji, potovanje s Putnikovim avtobusom, 4 trajne ondulacije (1 hladna), gojzerice in več parov čevljev, brezplačne vstopu ce za kino predstave, fotografiranje, 5 ievodov »Dolenjskega II-
Ob žužemberškem vodnjaku
Gasilci, ali ste s tem res zadovoljni?
tNadaljevaje z 2. ttrani) lic, kvečjemu še  kake parade. Ne čutijo niti potrebe, da bi dali na teh prireditvah kulturni program, pač pa, kar je najbolj ta. lostno, sami člani poskrbijo za pretep   in   podobne »sporede«. Ali so te prireditve res samo zato, da na njih lahko nastopijo posamezniki, »okrašeni« s številnimi znaki in medaljami, celo inozemskimi, pri delu za strokovno   izpopolnjevanje   pa so prav   ti   najbolj   mlačni? Res manjka orodja in opreme, toda pri  taki strokovni  ravni naših članov nam bi tudi malo koristilo. Ni v vseh četah In društvih tako, vendar se gasilstvo ne razvija v duhu današnjega časa. Kaj pogosta je borba za vodstvo   organizacije; starejši odrivajo mlajše in vendar lahko prav  od mladine pričakujemo večjega zanimanja za strokovno izpopolnitev. Predvsem mladina bo vnesla več naprednega duha v društva, duha današnje stvarnosti, ki se mora nujno odražati tudi  v gasilskih organizacijah. Družba daje velike zneske za podporo   gasilskih organizacij, toda ne za to, da  bo njihovo glavno delo prirejanje nekulturnih prireditev s pijančevanjem im pretepi. Ne po številu prirejenih veselic, pač pa po stro-
niti v tem, kdo naj ga gradi, občina aH okraj.
Most na tem kraju Je bil med vojno podrt iz strateških razlogov, po vojni pa so na prejšnje lesene pilote postavili zasilni most. Ta je sedaj popolnoma na koncu in je velika nevarnost, da se zgodi nesreča. Ker taga mostu ni, morajo prebivalci vasi Giršiče, obeh Dob-ravic in Krivoglavic voziti vse preko Primostka, kar jim pot podaljšuje za več ko pet kilometrov- Kot za te vaščane, pa je most potreben tudi za prebivalce na desni strani Lahi-nje, to je Podzemlja, Kapljišča, Grma, Zemlja in drugih, ki imajo predvsem gozdne parcele na levi strani Lahinje.
Z ozirom na to, da je predvidena gradnja ceste Podzemelj  - Giršiče - Dobravice -
sta« za vse leto. servis za vodo, \ Krvovški vrh, ki bi vezala te več moških in ženskih pulover. jtraje, to je večji del gradaške jev, kokoši, piščanci, 2 torti, 0bcine s cesto Semič - Metlika več steklentic likerja in žganja, -n cesto Črnomelj - Novo me-vino, aktovke in ročne torbice, : st0, Di bUo- prav, da bi na tem salama, metle, sita, kose. razne me'stu zgradili soliden železo-vrvi. električni kuhalniki, raz- Detonski most. Ljudje na levi ne gospodarske in gospodinjske BtrBnt Lahinje zaslužijo, da bi potrebščine itd. Otroai bodo v prVj vrsti upoštevali njihove veseli številnih igrač, lepa so pa imenske potrebe, tudi ročna dela obrtnih vajen- l cev ter številni ostali dobitki.
kovni iivežbanostl »e ocenjuje jo gasilci in gasilske organiza
cije.
Se ena stvar je, ki osvetljuje naša društva. Za gasilsko loterijo so prejela društva v pro dajo 21.000 tablic. Prodanih jih Je bilo 13.250, ostale so vrnili. Toda društva in posamezniki dolgujejo na prejetih srečkah Se 82.980 dinarjev, okrajna gasilska zveza pa 139.790 dinarjev. Srečke so med tem že zapadle in jih bo treba brezpogojno plačati, Čeprav so obležale kje v predalu. Tudi glede števila razprodanih srečk nismo dosegli sprejete obveze.
Vse to kaže, da je treba v gasilske organizacije več naprednega duha, več borbenosti (seveda ne pretepaške, ki jo je na žalost še precej) in skrbi za strokovno usposabljanje. Ne v paradah In zloglasnih veselicah, temveč v prizadevanju za čim boljšo pripravljenost, da v trenutku potrebe reši ali zaščiti premoženje družbe in posameznika — je smiHel gasilstva v socialistični družbi. Samo 2a te naloge gasilstva daje družba podporo v denarju in orodju. Zato mora iz gasilskih vrst vse, kar ne služi temu cilju.
G. Burgar
Tombolske tablii<ce so samo po SO dinarjev. Dobe se v vseh trafikah. Poizkusite srečo tudi vi poleg lepega dobitka, ki se vam obeta, pa boste imeli prijetno zavest, da ste podrorll plemenito delo Društva prijateljev mladmeJ
Zakaj samo polovico mostu?
Že pred tremi leti je smatrala novomeška železniška sekcija za potrebno, da očisti in prepleska železniški most čez Krko. Res je kmalu nalo neko ljubljansko podjetje polovico mostu očistilo, mlniziralo in na novo prebarvalo polovica mostu pa še vedno čaka In rjavi naprej. Smatram, da bi bil čas, da most do kraja prebarvajo in preprečijo škodo, ki nastaja s polovično opravljenim delom. j.
Kopališče na Kolpi pri Podzemlju je že odprto
V nedeljo, 21. Junija ao odprli novo preurejeno kopališče na Kolpi pri Podzemlju. Urejene so kabine in gostišče, kjer gostje lahko dobe prigrizek in izbrano pijačo. Tudi zadružna gostilna v Podzemlju (bivši Tome) je dobro oskrbovana in ima tri tujske sobe, uredili pa jih bodo še več. Topla bistra Kolpa, urejeno kopališče in dobra postrežba v gostišču bo. do prav gotovo zadovoljili vsakega gosta. Kopališče ima sedaj tudi stalnega oskrbnika, ki skrbi za red. Prav gotovo je ie sedaj to eno najlepših kopališč na Kolpj v Beli krajini, ko pa bo do kraja urejeno, kot je v načrtu, %$ bo lahko kosalo z marsikaterim ko. pališčem v Sloveniji
Kaj je i mostom pri Giršičah?
Ze kakih pet let se govori o gradnji prepotrebnega mostu čez Lahinjo pr.1 vasi Giršiče, vendar je vse doaedaj ostalo samo prj obljubah in govoricah. Menda  si ie niso edini
Clanl
društva njihovo
S to p i če
kulturno-umetniškega so sklenili, da se bo društvo Imenovalo po prezgodaj umrlem heroju socialistične izgradnje tovarišu Borisu Kidriču. — Društvo si ie letos postavilo koledar prireditev in dela načrtno. Kulturno društvo v Stopičah se odlikuje tudi po rednih poročilih In dobri organizacijski utrditvi. Z. A.
Novomeške bodice
NARODNA {Gospodinjam na čast)
Le stepaj, stepaj cunjice,
iz okna dol na ulice;
naj prah se po ljudeh kadi,
saj prah jim glav'ce ne zdrobi.
Le stepaj, stepaj dan na dan preproge in kar je; kdor gre odspod, ustrahovan, se gor res ne ozre ...
DOGODLJAJ NA TRGU
Prišel je tujec onokrat, na trgu je obstal, oči odprl na steiaj, v »Opremo* je zijal.
»Povejte, ljubi moj meščan, kaj table te pav do, kt so, kot star pogrebni voz, pobarvane mračno?*
»Bežite proč! V Štacunah teh koj trugo vam dado!*
DOBRODOŠLO, DEŽEVJE! Zaploskal je občinski mož, zavriskal: »Hcjsasa! Oblak je naš "skrofilni voz, je mejsto brez praha!*
STACUNE SVET * Jej, tebe pa res trka luna!* štacuni rekla je štacuna. »Ce en artikel ne       v kup, podraži druzga! D'nar bo skup'*
Pri Adamčkovi mami
Vsi na tombolo Društva prijateljev mladine v Novem mestu I Krasna   spalnica — glavni dobitek tombole 5- julija! Ne pozabite — v nedeljo 5. julija na tombolo!
Pod goro Pešivico nad Sotesko se stiska desetina hišic — partizanska vasica Drenje, ki je med NOB dala 12 borcev-partizanov, izmed katerih jih je padlo šest.' Tu živi in dela partizanska mamica — Pucelj Ne-ža po domače Adamčkova mama.
Pravilno je, da se vsaj od časa do časa s hvaležnostjo spomnimo tistih tihih mater, ki žive skromno in pozabljeno ter se ubijajo na grudi zemlje; med vojno pa so bile prvoborke, ki so dale partizanom vse, kar so mogle: zatočišče, hrano, prijazno besedo — in kri svoje krvi.
Adamčkova mama je imela pet sinov; štirje so bili v partizanih v Gubčevi in Levstikovi brigadi. France je izgubil zdravje v internaciji, Jože je padel pri Prežganju pri Litiji, Stanko pa na Javorovici. Pr: njej so se zbirali prvi partiza-in iz okolice. Dajala jim je hrano in jih opozarjala na nevarnost. Ker so bili sinovi v partizanih je veliko prestala od belogardistov, pozneje od domobrancev in Vlasovcev, ki so bili od časa do časa nastanjeni po hišah v Drenju. Požgali so ji gospodarsko poslopje, pokradli vino, obleko, kokoši, seno, kolo najstarejšega sina in razno blago. Navzlic stalnim grožnjam in nevarnosti (Drenje je tik nad znanim partizanskim prehodom čez Krko pri
razvalini starega gradu, kjer so bili stalni spopadi), je domobrancem v obraz povedala, kar jim je šlo. Vojno je srečno prestala, čeprav je včasih dala v lonec zadnji kromipir.
Pri svojih 65 letih je Adamčkova mama Še vedno čvrsta, dobrovoljna in dovtipna. Rada se spomni časov, »ko je bilo hudo in hkrati tako lepo«. Zanima se za napredno gospodarstvo in za dogodke v svetu. Je ena prvih naročnic »Dolenjskega lista« v naši dolini in vedno komaj čaka, da ga vsega vestno prebere.
Z bralci »Dolenjskega lista« vred ji pošiljamo lepe pozdrave in iskrene želje, da bi ostala še dolgo zdrava in srečna med svojimi drajimi!
PRVO MLADINSKO PRVENSTVO DOLENJSKE
Šahovska sekcija SKUD »Josip Jurčič« Trebnje bo izvedla od 18. do 23. julija I. mladinsko prvenstvo Dolenjske, na katerem bodo »odelovaJi najbolji m.1 adin-ci DOlenjske. Organizatonji so povabili mladince iz Krškega, Brežic, Metlike, Črnomlja, Kočevja. Ribnice, Vilnje gore, Stične, Sevnice, Mirne peči, Šentjerneja, Kostanjevice, Trebnjega in Novega mesta. Prvi trije s tega furnirja si bodo priborili vstop v mladinsko prveitftvo Slovenije, ki bo v drugi polovici julija v Novem mestu.
MOSTVENO PRVENSTVO DOLENJSKE
Dolenjski okrožni šahovski odbor je razpisal I. mostveno prvenstvo Dolenjske. V predtekmova-nju se srečajo naslednji pari: Kočevje : Ribnica, Ivančna gorica : Viinja gora, Črnomelj : Metlika >D Novo mesto : SK »Stojan Puc«. Zmagovalec dvoboja sK »Stojan Puc« : SD Novo mesto bo odigral tekmo s SD Trebnje za vstop v finalno tekmovanje, kjer bodo nastopili tudi tekmovalci navedenih dvobojev, Možtveni prvak Dolenjske bo odigral tekmo i prvakom Primorske za vstop v nadaljnja tekmovanja za letošnje prvenstvo Slovenije.
Razstava ročnih del v Adlešičih
r
Občinski ljudski odbor Gradac
Stev. 225/1-53
26. julija 1942 je Italijanski okupator s svojimi domačimi izdajalskimi pomagači iz maščevanja zaradi množičnega odhoda naših mož :n fantov v partizane požigal vasi po naši občini, prebivalce, kolikor jih ni moglo uteči na osvobojeno ozemlje k partizanom, pa je odgnal v internacijo na Rab.
V spomin na ta najstrašnejš; dan je občinski ljudski odbor na svoji seji dne 26. aprila 1953 na podlagi 1 odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS it. 19-62, In na predlog občinskega odbora Zveze borcev izdal sledeči
ODLOK
1. člen proglaša za občinski
ljudski praznik
V.
26. julij «e obdine Gradac.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem listu.
Jože Slmonič 1. r., predsednik občinskega ljudskega odbora Gradac, dne 17. junija 1953.
Ob zaključku šolskega leta so priredili v Adlešičih razstavo ženskih ročnih del in deških izdelkov. Letošnja razstava je mnogo lepša od lanske, kar dokazuje, da se je začela stara stroka vezilstva zopet oživljati in se to pot že usmerja počasi v panogo umetne obrti. Kdor pozna stroko in okoliščine, v katerih se dela, mora priznat: strokovni učiteljici Babnikovi, absolventki umetno obrtne šole, da je dosegla skoraj neverjetne uspehe. Ali veste, kaj se pravi iz nič ustvariti nekaj lepega? Na domaČe, neenakomerno tkano platno vbadajo drobni, a spretni prstki šolaric pisano nit in ornament raste in se širi. Tako nastajajo pod prsti mladih belokranjskih šolaric lepa dela, ki se bodo postopoma širila.
Razstavljeni so mali prtički, večji prti in garnitura z bogato, za veliko ped široko bordu-ro. Tam je zopet pravkar oprana in lepo zlikana dekliška bluza z lepo vezenino. Vezenine so izdelane v originalni belokranjski tehniki tkaničenja s pristno motiviko. Na listkih zapisana imena izdajajo pridne vezilje in tako ugotavljamo, da so med najspretnejšimi: Angela Adlešič iz Vrhoveev, Darink« Bunjevac iz Marindola, Katica Vipavec iz Velikih sel, Marica Cvitkovič iz Dolenjcev, Verica Kapele iz Dolenjcev itd. Med dečki pa očitujejo spretnost rez-barjenja Crnič Lojze in Miha iz Malih sel, Rude Veselic iz Vrhoveev in Rok Tkalčič iz Bednja.
In orodje? Vezilje imajo le šivanko in še te ne vedno prave, dečke pa spremlja zvesti pipec, ki reže šahovske figurice in drugo. Kaj pa material? Krpo domačega platna včasih le s težavo odreže mati šolari-ci, pisane niti pa so težko do-segljve.   Sedaj  nabirajo lipovo
cvetje, da si bo-uo iz izkupički kupile prejico za vezenje.
Naj naslovimo malo prošnjo na podjetje »GOSAD«, ki zbira cvetje in druge rastline, da preskrbi pridnim nabiralkam, nekaj pisane prejice, da bodo imele pridne roke nekaj dela tudi pozimi.
Okrajni ljudski odbor v Črnomlju pa naj ima prijetno zavest, da je odprl danes še neviden vir dohodkov, ki se bo vedno bolj večal. Tako raste nov kader vezilij, pletilij in ple-tark, ki bodo izdelovale kasneje tudi večja naročila, pri katerih pa bo tudi odrezan večji in boljši kos kruha kakor doslej.
Prav iz srca čestitamo šola-ricam in šolarjem na lepih delih, tovarišici učiteljici Babnikovi pa vse priznanje za njen velik; trud, ki je pokazal toliko in tako lepih uspehov!    —Ć
Kronika nesreč
IMIN.IR mi SiNTJERNEJU. Pri obiranju Češenj je padel t. dreves* in se poškodoval ud spodnjem dolu telesa kovaški pomočnik Martin Jordan.
GORNJE KAMENCE. Tudi posestnik Stunko Barbo je padel s češnje in se pobil na glavi.
DOLNJE POLJ F PRI DOLENJSKIH TOPLICAH. Ko se je peljal v vlaku Karlovac—Novo raento, \<- BUM) spanjem padel s poliee in se pobil na ((lavi  posi-stnikov sin Pavle Fifolt.
OBVESTILA
DOVOLJENJE ZA POTOVANJE v inozemstvo vam najhr* treje in najceneje preskrbi — PUTNIK, Novo mesto, telefon
Mali og'asl
NJIVO, oziroma stavbno parcelo 24 arov, ob na n.151 stfl'.n' vodi, ob glavni cesti Zbune-Mokronog ujjodno zamom.lsm a', prodam. — Ivan Gbb^vciiik Skoejan pri Novem enrptu.
PRODAM NJIVO ra Krki pri Novim m>'stu. Naslov: Novo mesto, Krekova 6. pritličje, levo.
Drobtine iz dolenjske
popotne malhe
Na KOČEVSKEM sem zadnjič nehal, tem spet začnimo. Tam, kjer ljudje še hudo obraj-tajo bob, ki mu ne moreta dn živega ne mraz ne koloradar, v LOŠKEM POTOK T T Sem srečal starčka, ki se je milo držal na jok.
iKaj vam je, boter?« sem ga pobaral, pa je revež potožil, da bi rad umrl, le »z zadružnim mrtvaškim vozom naj bi ga ne peljali nn britof!« Take in podobne želje Imajo tudi drugii Loškopotnčani. Se mrtve jih jV strah mrtvaškega strašila, ki je stalo težke tisočake, pa brez haška že dive leti stoji v potoškem »muzeju«, umrle pa še vedno nosi j n ma pokopališče ali pa jih vohlja tja z navadnimi vozovi. Prodali bi tisto vozilo, težko za pet navadnih »na riza r jev«, pa bi bil mir v Loškem potok«! Se ena znamenitost je tu — dve gostilni Imajo, ki pn tujcem nikakor ne konkurirata. V prvi (to biš jedi - im pijačo, v drugi pa piiačo in prenočišč*. C» hočeš vse troje — boš pustil ceho obema .. .
V SODRA2ICI ietn n* polti
lepo poprosil, dn bi uradovali tudi od 8. d,i ». ure zjutraj, to j«' takrat, ko urejajo svojo po tlo.  Potolažil  sem mrmrajoče
ljudi pred zaprtimi poštnimi vrati in jo ubral naprej po deželici raijt, JOtafov, čebrov in drugih umotvorov RibniČanov. V gostilni pri Nacetu v ZAMO-STECU sem bil priča žalostne smrti uboge kure, ki se je vjela na tnnek ribiča FVpeta iz Ribnice. Namesto v Bistrici, j« lovil v gostllrsici, namesto postrvice so jedi i pa — Pipiko.
V DVORSKI VASI imajo le vedno »Državno narodno šolo«, v DOLENJI VASI sem jim pa snel spominsko tablo »KIX) — gostilna«. — Sment, dolgo Mtor jete za kloji. sem modroval proti STARI CERKVI, kjer smatrajo majhno poslopjcce ž« kar za kolodvor (sicer ne b>l ime'1 »oatiltne pri »Kolodvoru«!).
Na MLAKI sem se spotoma '»glasil v menzi državnega po" *etva ter jim posodil metlo z« kup umasnanlj, raablta okna, polomljene stole in druge packa« rije, kd jih v tej zanikrnosti ne manjka. Baje je nekaj umazanije tudi v finančnem poslovanju, pa to bodo že doma uredili.
V KOČEVJU ««n s« ud»ril s tistimi »urbanisti«, ki urejajo mesto le v gostilnah pri kozare k ih, pri prosto voljnem delu pa Jih le redfle/okdaj sreeai.
Žalosten n»d takimi bratci Mm jo 6*2 hribe ubral v Belo krajino. V ZAGOZDACU »am videl div« pre«recna obraza iz »državnega aekiorja«, kateirtm* «e j« posrečilo, da *» preneal*
funkcije vašfke organizacije S2DL na »privatni sektor«. Z velikim trudom sta no volitvah dosegla, da je bil v odbor izvoljen tovariš, ki ga na sestanku sploh ni bilo. Kot bi jiina gorelo pod petami, sta jo po Vo* litvah ucvrla na dom novega funkcionarja ter mu položila papirje na miizo, čeprav ga ni bilo doma. Ali sta res tako vneta tudi v državni službi? sem grun-tal in zavil v
KOVACO VAS, kjer so Spe-ha r jev kume oni dan svojo »vilo* privezali za hruško, da se ne bi električni nosilec podrl. Pa so eleiktrični možje raje nov nosilec postavili, da pri S peha r-
jeviih ne bi še kdaj »strašilo«, kot je leta 1944...
V Črnomlju sem bil oni dan, pa sem na neki skupščini tudi tole modrost ujel:
»...predložiti bo treba Se tehnološko ekonomsko specificirano specifikacijo znanstvene analize za rekonstrukcijo akumulacije in rentabilitetni račun za investicije pri objektih, ki imajo prioriteto za nadaljnjo meha. nd zaci jo industrializacije ter popularizacijo družbene preorien-tacije za večjo proizvodnost v času socializacije ... «
Naprej nisem mogel pisati, ker se mi je od same učenosti in naglice svinčnik zlomil. Ute« meljevalec odločbe pa je na kraju po domače povedal še tole:
»Malo je ta reč zamotano povedana, aLi ne, tovariši, vendar Pa upam da »te razumeli, za kaj gre ...« No jaz nls+-m razumel, tako me mati niso učili njega dni, ko sem začel hlače trgati po šolskih klopeh. Ah, kako je vendar letpa belokranjščina,
sem zavzdihnil in se spomnil viri iš.ke^a rojaka, ki je ponesfl njeno slavo v daljnji svet.
Med lovce sem iavil v Črnomlju. — Nekateri »izkušeni« med njimi skrbe za lovske spe-claltltete. Oni dan So pastirčki v Adlešičih polovi H gnezdo fi mladih lisičk in jih prinesli na Lovsko zvezo v mesto. Član okrajne lovske izpitne komisije je taik o j strokovnjaško dognal, da so to mladi volkovi. Ze je zaibmela v Kočevje nujna brzojavka:
•UjeH 6 mladih volkov stop sporočite kaj napravimo stop so živi stop«. Pa ti prinese zlo-mek na zvezo nekaj lovskih zelencev, tistih, ki so pred kratkim pred strogim članom izpitne komisije pot potili.
»No, tole so pa lepe živalico, Čistokrvne lisičke!« so ugotovi'i
Strogi Izpitni mož je poslal v Kočevje drugo nujno brzojavko:
»Zmotili smo se stop odklanjamo nagrado stop ujete mrcine so lisičke stop.«
Kaj, če bi črnomajskl lovci pri »pomotah« vsakokrat napravili na takem strokovnjaku lovski krst? Saj znate, vale onako s palico po zadnji plati ...
Se precej stvari so ml nasuli v malho Bolokranjoi, pta t,v so malenkosti za katere ni vredno, da bi izgubljal besede. P8 recite, če ni malenkost, da >e dobil nek bivši gostiln iearski ii'pra'vnik za dobro gospodarjenje, ki je stalo socialistično skupnost okrog 300 tisočakov, bore tri mesece!? Ali je to vredno besede? Menda ne! To so malenkosti, kakor tista celo-nočna malenkost v pisarno zaprte nameščenke in njenega cmokavzarja ■ »aj res nt vredno besed«, res ne! Se dobro, da i tista npč ni bila sobotna, potem
bi jima odprli šele v ponedeljek zjutraj. Pa če se matidar pozabi prijaviti na matičnem uradu, mar ni tudi to malenkost? No, vldiite, o takih zadevicah res ni vredno razpravljati.
Cez gorjanske košenice sem jo na novomeško stran ubral. Na TEŽKI VODI je stal Rudi, snet zavit v rjuho, ter »žical« na amerišike avtomobile. OdJknr njegova žlahta na račun image* Ha« Rudlna ne dobiva več pa-ketov, so vsi križi in težave v hiši! Kdo bi le shajaj pri 12 ha grunta! — K„ sem okoli žlahte spraševal, če jih še kaj vest peče zaradi Lani poslanih zlaganih pisem čez veliko lužo, so mi zabrusili n«zaj:
»Kaj boš okoli nas stikal, Popotni! Mar se v Novem mestu pri tisti oglasi, ki je imela za balo 30 rjuh iz prvovrstnih starih zalog, pa je v Ameriko k teti pojokcala, da dojenčka nima kam zaviti!«
Nič nisem rekel — le pod HMELJCIC sem zavil k tistim trem sirotam ki so dobilo nekaj ki i kave od sorodnikov iz Amerike, p« jih zdaj miirnopeška gospa okoli prinaša, da bi ji klavo no 2000 din prodale, sama pa že inia kupca za 3 in tudi 4 ju rje. Ce gre »k&eft« z jajci in drugo robo, čemu ne bi šel še s kofe-tom, ha?
V SKOCJANU m« celo vec nost ni bilo, pn sem ona dan skočil v socialistično mesarijo Ljudje so »e jezili, čemu je govedina, po domn,?e kravetina. p(> 220 din, drugače pa tudi po 190 din.?
»Onega vprašajte, ki je kravo očetu pošteno preplačal. p« brr ' ate zvedeli, zakaj 3 kovače pri kilci žilavega meska!« sem svetov*! in jo proti PRJECNI ubral,
kjer me tudi že celo večnost ni bilo. »Boj se našega hauptmnna v kikli«, so me svarili znanci, »ta še gospoda rihta, bi tudi tebe spravil v koš!« Res je — z vsegamoigočno roko sega gospa celo čez veliko lužo in ureja dobravo paketov in vreč v pre-ćensko faro. Ko je zadnjič hišni poglavar odobril pastirčku Markcu, da bo smel na izlet v Postojno in. mu je daj še denar za karto, je rekel »hnuptman«: »Ne! Pob mora najprej k maši!« Tako je tudi držalo, Markec je vlaik zamudil in karto zapravil pri jutranjem opravilu, ker so talko ukazali »hauptmam« v kikli«. Ta prećenska ncizvoljena »ablast« se celo v Šolske reči vtika in med otroke meša čeprav ji niso niti v devetem ko-lenu v žlshti!
Se h GABRCANOM skočim in jim priporočam, da mežnarju plačo povišajo, ker po cel don na štriku visi. Od tu pa hitro v SUHO KRAJINO. Jajčarice tovorijo zdaj svoje blago v kovčkih v L ju bi j ar/o, ne več v košarah. Treba se je modernizirati, kakor se je Suhokranjski Jaka. To, kar niso zmogli lovci, je dosegla njegova hrihtnost: diivje prašiče odganja že kar s postelje v čumnati...
Drugič pa spet kaj novegir.! Polletje se je obrnilo hitro okoli — poglejte zato med svoje papirje, če si niste v Dolenjskim listom še kaj v sorodstvu! Brezplačno zavarovalnina je pripravljena le za tiste, ki imnjo v rediu poravnano naroonino. — Prehitite upravo, da vas ne bi morda ona z opominom, tiste seveda, ki imajo knkšne odprte račune. Vsem ostalim pa medtem lep pozdrav,
Janez Popotni.
dolenjski cis«
Stev. 2ff
v
Cez Gorjance v Belo krajino
Na postaji v Trebnjem amo •e z zanimanjem razgledovali. tV>varis oživlja spomine, kako »o leta 1943 tod rušili železniško progo in uničili postajne naprave, da ne bi služile sovražniku. Ogledali smo si mesto, ki se dviga nad progo in Temenico. Tu je bilo v prazgodovinski dobi središče keltskega plemena Latobikov. kanneje znamenita rimska postojanka in mestna občina. Poaorišee krvavih bojev s Turki. Znameniti trebanjski grad1, star skoraj ti" koč let! Kraj partizanskih zmag v zadnji vojna.
Na južni strani nam zastira pogled Trebanjski vrh. Pri naselbini Vrhtrebnje, na grebenu hriba, so odkrili rimsko gradišče iz IV. stoletja ter sledove staroslovanske naselbine. Vse tod okoli, kamor nese oko. je ena sama partizanska domovina, saj je menda ni hiše, ne steze in hoste, koder bi ne hodili in taborili partizani!
Vlak  je sopihal  dalje proti
Zanimivo posvetovanje v Kočevju
Pred kratkim je bilo pri OK LMS v Kočevju zanimivo posvetovanje o vzgojnih vprašanjih srednješolske mladine. Po uvodnih besedah predsednika Debeljaka so zastopniki govorili o perečih problemih, med katerimi je najbolj važno preobremenjenost dijakov. Sola s šestimi urami pouka dnevno zelo otežuje vzgojno delo mladinske organizacije, kar je še huje tam, kjer se dijakj vozijo v šolo z vlakom. Ker so učni programi polni podrobnosti, ni prav nič čudnega, če še profesorji komaj najdejo čas za vsa predavanja, dijaki pa kajpak vse učne snovi ne morejo predelati. Vsi delagati so && strinjali, naj vsebujejo učni programi le najbolj potrebne osnovne stvari, dijaki pa naj si širijo in poglabljajo znanje v interesnih krožkih, katerih delo naj gre s sedanjim časom. Glede zgodovine so predlagali, naj se opuste podrobnosti iz starejših obdobij, več poudarka pa naj bo na proučevanju razvoja družbe. V časuf ko razvijamo delavsko samoupravljanje, bi morala mlada inteligenca prinesti iz šole tudi osnove politične ekonomije.
Dalje so ugotovili, da letos uvedena moralna vzgoja ni dosegla zaželenih uspehov. Čeprav je namen tega predmeta vzgojiti dobre ljudi in državljane, uporabljajo zanj določene ure za marsikaj drugega, nekod celo za matematiko. Mnenje vseh je bilo, naj dobi družbeno moralna vzgoja še eno uro tedensko, poučujejo pa naj jo izkušeni in napredni vzgojitelji.
V razpravi o ocenjevanju so bili edini, da je današnji način zastarel in preveč birokratski. Profesor naj bi napisal o di-jakovem znanju in o njem samem karakteristiko v besedi, saj sedanja številka v spričevalu pravzaprav zelo malo pove.
Pogovorili so se še o mnogih drugih problemih in sklenili, dapošljejo pismo s svojimi razmotri vanj i na CK LMS in na okrajni svet za kulturo in pro-sveto, kj naj poskrbita, da se začno pereča vprašanja šolstva čimprej reševati.—Prav bi bilo, da pošljejo pismo s svojimi raz. posnemali vzgled kočevske mladine, saj je vzgoja važna družbena zadeva. f.
A u g u št in Lah
Novemu mestu. Kar naprej se i vrafrio postojanko so ostale Se
je vzpenjal, pa spet spuščal. Ka" mor nese oko — povsod zanimiva, pestra, prava dolenjska pokrajina, polna zgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti. Tam nekje ponikne Temenica, a spet privre na dan in znova ponikne, potem pa izvira z njeno vodo Prečna. Posebno lep je pogled na Mirno peč, malo dvignjeno vasico v kotlini pisanih njivic. Se pogled v smer proti Trebeljnemu, partizanskim krajem na severovzhodu in Trški gori, pa smo že prisopihali na postajo v Novem mestu. Tu smo izstopili.
V NOVEM MESTU
Dolenjska metropola! Vsi si jo z zanimanjem ogledujemo. Od bombardiranj med vojno in partizanskih napadov na močno so-
številne rane in ruševine, ki preprečujejo po mnenju nekaterih tovarišev. da bi dolenjska pokrajina v tem mestu videla prispodobo svoje veličine in bogastva. Tudi kar je novega, ne pride še do pravega izraza. Toda vsi potrjujemo, da ima mesto na lepem gričku, ki ga obkroža mirno tekoča zelena Krka, sijajno lego. Novega mestnega dela v smeri proti Trški gori. sj nismo ogledali, kajti pot nas je vedla proti Kandiji, sonce pa je bilo že zelo visoko.
V starem mestnem delu in v Kandiji je polno zanimivosti, ustanov in zgodovinskih spomenikov, ki budijo našo pozornost. Zgodovinarji nas opozarjajo, da so bila tod predzgodovinska in rimska selišiča. 2e pred devetsto leti je bil današnji Kapitelj.
takrat Gradec, središče pristav stiškega samostana, ki so segale daleč okoli. 'V XIII. stoletju je bil utrjen in obzidan trg, dobrih sto let kasneje pa je nastalo mesto. To mesto so srdito napa' dali Turki, a ga nikdar niso zavzeli. Vendar je kasneje mesto prizadela vrsta požarov, tako da je dvakrat povsem zgorelo. Večkrat je pustošila tod tudi kuga. Tedaj je mesto hiralo. Leta 1809 so mesto napadli kmetje iz bližnje in daljne okolice ter ga zavzeli.
Novo mesto ima med ostalimi slovenskimi mesti posebno častno vlogo in zelo bogato zgodovino. Tudi v zadnji vojni je bilo zelo prizadeto in bo moralo vložiti še mnogo dela, da si sploh zaceli rane. Nedvomno je to eden tistih slovenskih predelov, ki bi mu morali bolj pomagati, če hočemo zagotoviti socialistični princip enakomernega razvoja vseh gospodarskih področij.
(Nadaljevanje prih.)
Ne pozabimo na otok smrti
Za to slovesnost je med Dolenjci in Belokranjci že zdaj velikansko zanimanje, Glavni odbor ZB pa pripravlja vse potrebno za otvoritev, za prevoz, hrano In podobno.
Glavni odbor prosi vse bivše intemirance, če imajo morebiti kake spominske predmete iz lesa, kosti ali aluminija, naj jih čimprej pošljejo Glavnemu odboru ZB v Ljubljani, da jih bo za tiste slavnostne dni razstavil v mtilem muzeju na Rabu, Pri-prarvlja se tudi »Rabskl almanah«, v katerem bo opisano vse gorje in trpljenje interniramcev.
Dragi raibiski sotrpini — dne 13. septembra na svidenje na Rabu, tam, kjer smo od lakote umirali in kjer so nešteti tudi umrli. Domovina jih ni pozabila, tudi mi, ki smo preživeli rabskr* tragedijo, jih nismo pozabili. Sli bom0 nc grobove in počastili njih s trpljenjem ovenčani spomin.
SI. Hotko.
Ob sklepu šolskega leta čutimo dolžnost, da se v imenu Doma učencev Železniške industrijske šole Ljubljana-Siška javno zahvalimo okrajnim ljudskim odborom za pomoč, ki so jo nudili našim gojencem.
Naš dom je dajal v letošnjem šolskem letu zavetje sedem in dvajset gojencem, ki so popolne ali delne sirote ali pa jih starši iz utemeljenih razlogov na morejo vzdrževati. V lastnem delokrogu smo ugotovili, kateri gojenci so najbolj potrebni pomoči, nakar smo podatke s prošnjami za nakazila podpor izročili domovnim okrajem gojencev. Od vseh OLO, na katere smo se obrnili, smo bolj ali manj redno prejemali podpore za potrebne gojence njihovega območja, za kar se jim Uprava Zel. ind. šole v Ljubljani lepo zahvaljuje.
Prav posebno skrb, vestnost in natančnost pa je pokazal O. L. O. Novo mesto.
Ze prvikrat, k0 smo se obrnili na odgovorne fuikcionarje okraja za prispevke, smo bili pri načelniku sekretariata OLO Novo mesto tovarišici Petriče-vi ljubeznivo sprejeti. Tov. Petričeva se je s polnim razumevanjem zavzela za zadevo ter poskrbela, da smo v najkrajšem času prejeli prva nakazila podpor Za devet gojen-oev novomeškega okraja.
Od tedaj dalje sm0 prejemali redne prispevke brez kakršnihkoli urgenc, kar priča o skrbnem in vestnem delu, o visokem socialnem čutu in moralni odgovornosti prizadetih uslužbencev, za  kar se jim v imonu podpiranih gojencev, ki so vsi z lepim uspehom končali šolsko leto, najlepše zahvaljujemo z željo, da bi jih posnemali vsi, ki  imajo  podobne dolžnosti. UPRAVA DOMA ŽELEZNIŠKE   IND. SOLE LJUBLJANA-SISKA
Mladina kočevske gimnazije je pridno delala!
V preteklem šolskem letu Je . političnih bila mladinska organizacija na problemih.
kočevski višji gimnaziji zelo delavna. Predvsem so se mladinci udejstvovali v raznih sekcijah kulturno umetniškega društva, ki je združevalo precej mladine. Redno je delala literarna sekcija; člani so izdajali tudi svoj časopis »Prvi poganjki«. Dva pevska zbora sta pod vodstvom prof. Hume-ka priredila nekaj samostojnih koncertov in sodelovala na vseh proslavah. Dramatska sekcija je v režiji prof. Jeme-ceve uprizorila komedijo »Dr«, ki je doživela poleg premiere še šest ponovitev v Kočevju, Ribnici, Dobrepolju m v Velikih Laščah. Za novo leto pa so v režiji prof. Strniševe uprizorili komedijo »Kaznovani zapeljivec«. Precej deklet je delalo v krožku za ročno delo, fante pa zanima prirodoslovje in se zbirajo v svojem krožku. Precej mladincev in mladink se udejstvuje v fizkulturi in dosegajo razmeroma dobra rezultate.
Okrog 30 dijakov je obiskovalo fotografski tečaj, ki ga je vodil mladinec Stopar Stane in svoje tovariše naučil dobro fotografirati, razvijati in kopirati, kar zadostuje za »A« izpit.
Na gimnaziji se je ustanovila tudi družina Počitniške zveze, ki ima okoli 100 članov. Prirediti nameravajo več izletov v planine, na morje, s kolesi itd., v Bohinj pa bodo šli taborit.
Pri precej razvitem društvenem delu pa mladinska organizacija ni pozabila na politično delo. Vsak mesec so imeli sestanek, ki je imel pomen mladinske ljudske univerze s političnimi predavanji. V debati pa so se pogovorili o raznih
in organizacijskih Priredili so tudi nekaj kvalitetnih političnih predavanj, ki so jih imeli funkcionarji OK ZK.
Na splošno je mladinska organizacija napravila v preteklem šolskem letu močan korak naprej. F.
Odnos do živali in srčna kultura
Nedavno smo opazovali na cesti dogodek, kj je sprožil vsesplošno ogorčenje:
Z lesom natovorjeni voz je zaradi nepravilne vožnje povzročil, da druga vozila niso mogla redno nadaljevati svoje smeri. Nastalo je običajno prerekanje. Voznik-krivec se je kajpak s krepkimi kletvicami spravil nad konje. Z debelim koncem bičevnika jih je tepel po čelu in nosni kosti, da je odmevalo kakor bi tolkel po škafu.
Ta primer jasno priča, kako zverinski odnos imajo nekateri lastnikj konj do svojih živali. Uporabljajo jih le kot stroj, ki naj jim polni žepe. Mar ni žalostno, da je nedavno tak surovež pobil med vožnjo konja s kolom na tla, drug spet ga je v izbruhu jeze zaklal z nožem!
Ker opomini in opozorila glede plemenitejšega ravnanja z živalmi, zlasti s konji, ne za-ležejo, bo pač treba z vso ostrostjo uporabiti zakon o zaščiti živali. Kdor s konjem tako ravna, ga pač ni vreden in mora biti kaznovan. Takim surovinam bo treba vsaj kanec srčne kulture vcepiti krat-komalo s silo I
B. R.
Nekaj starih okroglih
ČITAJTE IN ŠIRITE »DOLENJSKI LIST«
ŽALITEV
»Natakar, mar na} bo tole te" lečja pečenka? Taka pečenka je za vsako tele žalitev!*
»Oprostite, gospod, nisem vas hotel žaliti!*
UMIRANJE NA RABU (orlg. r isba S. Hotka)
Ob Kamporsikem zalivu, na enem izmed najlepših naših otokov, kjer je dobilo svoje poslednje počivališče na tisoč In tisoč Slovenev, žrtev ftašistične okrutnosti, ureja zdaj Glavni odbor Zveze borcev Slovenije veličastno pokopališče. Vsa dela je prevzelo neko podjetje iz Bakra in že aprila začelo z ure-jevmimjem tega bridko veličastnega spomenika naiega trpljenja.
Dela so zelo obsežna, saj obsega grobišče 6610 m.2. Doslej so grobišče že obzidali in izpeljali železniški tir za dovoz klesanega kamna. Kamen lomijo prav tam, kjer so ga nekoč lomili tudi ln-terniranci in padali do smrti izmučeni.
Naičtrte so llzdeiliaflii najboljši arhitekti, tako, da bo urejeno res dostojno in z vso pieteto do počivajočih žrtev. Seveda bo stalo veliko denarja. Del stroškov je prevzel Glavni od'bor ZB Slovenije, ZB bratske Hrvatske bo prispevala precej denarja, kajti tudi Hrvati s0 delili z nami gorje strašnega uni-
čevalnega taborišča. Naši vodilni funkcionarji, ki jim je poverjena skrb za ureditev grobišča, so zaprosili vse delovne kolektive po vsej Slovenijij naj prispevajo svoj devež. Prav tako naj po svojih močeh pomagajo tudi množične organizacije. Kot prvi so se izkazali pionirji iz Zagoi-ja ob Savi, in sami nabrali 4700 dinarjev.
Pri tej plemeniti akciji Dc-lenjci, Belokranjci in prebivalci Kočevske res ne smemo ostati kje v ozadju, saj ravno prebivalcev iz teh pokrajin počiva največ v Kamporskem zalivu. Pokopališče na Rabu ne bo samo spomenik našega gorja, temveč tudi veličasten iz*az ljubezni in spoštovanja do naših žrtev, ki počivajo tam, hkrati pa vsemu svetu pričevanje grozodejstev rimsko-fašistične kulture.
Grobišče bo slovesno odprto 13. septembra, ob desetletnici osvoboditve taborišča in foirnii-ranja rabske brigade, ki je štela 1600 do zob oboroženih borcev, vključenih kasneje v NOV.
o prvem letaki
(Nadaljevanje)
Italijani so preklinjali in se opravičevali, češ da Krasa niso opustošili oni, kakor jim očita letak, marveč le Be nečlan i.
Da bi šli Kušljnn, Krhin ln Jankovič k Pleterjam minirat vozove neposlušnih voznikov, kot pripoveduje Drejče, ne drži. Jankovič in Kušljan Stanko leta 1941 sploh še nista bila »zraven«. V rajonskem odboru je bilo po letaku govora o tem, kako bi tistim lakomnim voznikom, ki niso imeli ušes za opomine, v Karlovčku minirali vozove. Do tega pa ri prišlo; pač pa so ogorčeni ljudje v Oreho-vici sami prevrnili neke vozove, naložene z lesom za Italijane] in jih poškodovali. Naš prvi letak je užgal.
Vozniki so se po tistem hitro zavedli svojega nedomoljubne-ga dela, le nekaj lakomnežev se je še upiralo. Pa ne dolgo. Neki voznik, ki je peljal les v Novo mesto, je iz struških gozdov pribežal nazaj s praznim vozom in povedal, da ga je ustavila patrulja, oblečena v orožnike. Zapretila mu je, da mu bo postrelila konje, če ga še enkrat zaloti na vožnji. To je zaleglo. Gorjanske gozdove smo rešili.
O nastanku letaka pravi Drejče, da je zanj porabil šol-
sko  nalogo.  Šolska  naloga ne I skoraj v rokah, in je kapočen.
bi dvignila ljudi. Vsaj za nekatere misli v letaku se spominjam, da sem jih formuliral po Iljinu, ki je naredil name tedaj velik vtis. Treba pa bi bilo primerjati tudi vse dolge članke, ki sem jih v obrambo naših gozdov pisal zadnja leta pred vojno v ljubljanskih dnevnikih.
Naš prvi letak se ni ohranil. Nima ga niti vseučiliška knjižnica niti muzej narodne osvoboditve. Ce pa bi ga kdo vendarle še hranil, — zanj se toplo priporočam, da ga kupim ali vsaj prepišem — bi o njegovem nastanku lahko izrekel povsem zanesljivo sodbo.
Seveda ni ostalo le pri letaku. Nas rajonski odbor je tisti čas rešil gozdove v Pendirjev-ki, ki so jih imeli Italijani že
V nedeljo 5. julija velika tombola v Novem mestu! Spalnica, kolo, 20 m' drv itd. -- glavni dobitki nedeljske tombole! Ali že imate t« m bolsko karto? V nedeljo 5. julija poizkusite srečo tudi vi!
tro Lazarini že izsiljeval svoj delež plena. Tudi s črno trgovino z nemškimi markami in s tihotapstvom italijanske svile je ta »prepričani« fašist takrat naglo bogatel in si v Trstu zidal hišo. Pri pendirjevških gozdovih pa smo ga spravili ob velik zaslužek.
Martin Zagore in Hudoklin-Jerneekovec sta v Vrhpolju po mojem naroČilu ustavila žago, ki je delala za Italijane. S težkim kladivom sta razbilo zobato kolo iz litega železa. To je bil tisti Jernečkovec, ki je pozneje ujel tudi Superino. Nad njim so se za vse to jeseni 1942 maščevali belogardisti, ko so ga še z nekaterimi drugimi kmeti pobili v gozdu pri Gra-carjevem turnu.
Zadnje tihotapce lesnega bogastva je izgnala iz gozdov Gorjanska partizanska četa, ki je v marcu 1942 postala gospodar gore, gozdov in polj v dolini Krke. Ko je sredi junija 1942 divjala bitka z Italijani na Ratežu, je zadnji ogleduh lesne trgovine Ostrum bežal iz tistih krajev in ni utegnil niti vprašati, kaj se je zgodilo s posekanimi skladovnicami dragocenega črnega gabra, ki naj bi sovražniku bogatil tekstilno industrijo, Ivo Pirkovič
PROFESORSKA »Katerega smo pa danes?* »Saj imas časopis v žepu, vanj poglej!*
»Kaj mi pomaga, ko je pa vče* rajsnji!*
ORIGINALEN SIN Ponosna mati:   *Moj sin ima,
zelo originalne ideje, kajne?* Uditelj:   »Da  da,  posebno v
pravopisu!*
UVIDEVNA BOLHA
Francka: »Ti, jaz ne morem spati, bolha me grize!*
Janez: »Prižgi luč, ko te bo zagledala, bo gotovo pobegnila!* ZAKAJ PA NE?
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste tovariša Novaka dejansko napadli. Ali se upate tajiti?*
Obtoženi: »Če se upam tajiti? Zakaj pa ne, če mislite, da bi mi kaj pomagalo!*
— Močno razširjeno srce imate.
— Prosim, pošljite sliko mojemu možu, ki trdi, da sploh nimam srca.
Če bi iz Suhe krajine lahko izvažali zavist in zlagano pabožnost, uvažali pa narodni
ponos ...
Precejšen del darilnih paketov iz Amerike, ki prihajajo v novomeški okraj, gre v Suho krajino. Domačini trdijo, da so posamezniki v Suhi krajini prejeli po 50, 100 in tudi 300 paketov od različnih pošiljateljev. Morda je številka 300 nekoliko pretirana, drži pa, da se je beračenje paketov v suhokrajin-skih vaseh tako razpaslo, da presega vse meje dostojnosti, poštenosti in resnicoljubnosti ter kaže na popolno pomanjkanje nacionalnega ponosa in človeškega dostojanstva. Prav je in nihče ne nasprotuje, ako sorodnik iz Amerike pošlje svojcem darilo, čeprav ga ti včasih z nepravilnim prikazovanjem stanja doma večkrat tudi »na šajbo vržejo«. To pa, da nekdo nekje ukrade naslov nekega dobrotnika v Ameriki, si ga izposodi ali kupi ali na kak drug način pride do njega in potem »žica« pakete s pomočjo najbolj podlih laži, obrekovanj in hinavščine, vse pa zavito v verski plašč, da s tem pri ljudeh v Ameriki, ki so verni, doseže svoj izkorišče-valni namen — to pa zasluži prezir in tudi kazen. Vseh takih sredstev se poslužujejo po-»amezniki ta Suhe krajin«.
«... NE POŠLJITE JI NIC, KER ZIVI V IZOBILJU ...«
Kako je prišla Marija Novak iz Vel. Lipja št. 16 do naslova neke Marije Bulic, 454 Čast 149 st.t Cleveland USA, je pač stvar zase. Mnogi pridejo do naslovov tako, da si med vožnjo z avtobusom, ki pelje tudi ameriške in druge pakete, enostavno prepišejo naslove pošiljateljev. Spet drugi dobe naslove »na posodo« za posebne usluge, tretji se poslužujejo drugačnih trikov, med katerimi tudi tatvine naslovov niso nobena redkost. Nekaj naslovov dobe tudi po »verski liniji«. Tu ni nobenega sorodstva ali poznanstva, edina vez je koristoljubje.
Marija Novak je pisala tej neznani dobrotnici: »Pošljite mi kar koli, ker smo silno revni. Jaz sem bolana, mati bodo najbrž oslepeli, otrok ima suho roko, mož je pri vojakih, hiša nam j* bila med vojno poškodovana...« Na ta obupen klic je dobila Novakova ekspres paket in pismo, polno sožalja, toda smola je hotela, da je oboje prišlo v roke njeni svakinji Angeli Novak iz iste vasi št. 10. Potem s« je začel prepir in obrekovanje. Angela Novak je bri pisala v Ameriko:
»...Ne pofljit« ji ni«, ker živi v izobilju, J*» sem pa hudo
mm otoi«l», <fe u- ib
v cerkev, čeprav je ta čisto blizu doma. Imam punčke, ki bodo šle letos k birmi in jih nimam s kom obleči...« Pismo je polno najgršega obrekovanja in skrajne sovražne nevoščljivosti ter zavisti, obe pismi, to je tisto, s katerim Marija Novak prosi neznano dobrotnico pomoči, kot tisto, s katerim ji svakinja Angela Novak odreka pomoč in napeljuje vodo na svoj mlin, pa sta odraz čisto navadne podlosti.
Obiskal sem obe na domu. Vas Veliko Lipje je sredi gorske položne kotlinice med Smuko, Ratjem in Žužemberkom. Ne velika vas je dokaj čedna. Za razliko od večine ostalih suho-■krajinskih vasi je bila med vojno le malo poškodovana. Pogoreli sta menda samo dve stavbi. V vasi je lična cerkvica, lepo na novo pobeljena, v sosednji vasi Malo Lipje pa imajo tudi šolo. Ko sem izpraševal za hišo Marije Novak, sta se prikazala pri oknu dva obraza: mož kakih 45 let in nekoliko mlajša žena. Ta. koj, ko sem stopil dokaj trdno v hišo, sem opazil, da leži žena v postelji. Pozneje sem ugotovil, da leži popolnoma oblečena. Zakaj je tako hitro smuknila v posteljo, ne vem. Trdila je, da ■boleha več mesecev in Je pred operacijo («a obrazu in postavi pe bi meffel  sjpoanati bolezni,
U##go &g s* motim, *m n^m
zdravnik). Moževa mati je res stara in potrebuje pač očala, kot vsak starejši človek, šestletni sinček pa ima v resnici od rojstva neko okvaro na levi roki. Mož lani ni bil pri vojakih, pač pa le na orožnih vajah. (Med vojno je bil domobranec in skrivač.) .Posedujejo 6.10 ha posestva, 3 govedi, konja in dva ali tri prašiče ter nekaj ovac. Mož sem in tja kupi in proda z dobičkom kako govedo ... Hčerka je za vsako delo in baje oče po. nuja precejšnjo doto bodočemu ženinu...
Novak Angela ima prav tako zdravega moža in tri hčerke, žive pa na posestvu, ki meri 18.82 hektara. Oba sta mlada in zdrava. On je bil pri partizanih, v času obveznih odkupov pa sta rada utajila, med drugim tudi število živine. Zgovornosti pr: obeh, to je pri Mariji in Angeli Novak, katerih moža sta rodna ln menda edina brata, kar ni mogoče izmeriti. Pri obeh pa je toliko zavisti, zlobe in nevoščljivosti ter spekulativne pretkano-sti, da bi bili, če bi to dvoje lahko izvažali, najbogatejši na svetu. Pretentali bi prav gotovo samega luciferja ...
AMERIŠKO OBLEKO DAM ZA KOZO...
Na tak pretkan in lahko trdim podel način izvabljeni paketi so predmet trgovanja po subokrajinskih vaseh. Po 400 do 600 din nogavice, 12 do 16.000 din moška obleka, za kozo ali 6.000 din ženski kostum itd. Miha, Eotočar i« iste vasi, ki tudi
dobiva številne pakete, sicer pa prekupčuje tudi s konji, je prodal moško obleko za 12.000 din, na Vrhu pa je neki ženski ponujal ženski kostum za kozo ali 6.000 din. Pa kdo bi toliko plačal, raje si priskrbi naslov in dobiš na isti način kot on veliko več in skoraj zastonj! Podob, nih Novakov in Potočarjev je v Suhi krajini veliko. Da ne bi bilo preveč očito, koliko paketov prejmejo, si jih naročijo na razne pošte, prinašajo jih pa potem domov1 ponoči v koših...
»NA BALKANU PREJEMATE PREMALO SVETIH ZAKRAMENTOV, ZATO STE REVNI«
Najbolj se mi zdi nesramno pri paketarskem barantanju to, da se vseskozi vlečeta kot debela črta vera in versko prepričanje. Brenkniti na versko struno, kadar je potrebno doseči usmiljenje, čeprav skrajno zlagano, brenkniti na isto struno, kadar je treba klevetati našo družbeno stvarnost, prikazovati težave in napake ter pomanjkanje — to je najbolj priljubljen način pri ljudeh, ki si domišljajo, da so jim pod krinko vere dovoljene prav vse svinjarije. Ravnajo se po pregovoru, da namen posvečuj« sredstvo, kot so to delali ustaši v zadnji vojni in klali prekrščene Srbe zato, da bodo prej v nebesih.
Tako piše tudi omenjena Bu-ličeva Mariji Novak v nekem pismu med drugim: »...Pri nas imamo pa vsega dovolj. Tudi pri vas bi lahko živeli dobro, pa prejemate premalo svetih za.
kramentov. Priporočila sem te tudi neki verski organizaciji, bo tudi od tam kaj prišlo ...« Resnici na ljubo moram povedati Buličevi in njej podobnim, da je stvar ravno nasprotna. Ker smo teh zakramentov od svetega Rirna in s sodelovanjem svetega očeta ter z njegovim odobravanjem v dveh vojnah, zlasti v drugi, prejeli v obliki moderno opremljenih stotisočglavih roparskih band, požigalcev, tatov, koljačev in drugih zakramento-noscev preveč, smo revni in tr. pimo pomanjkanje. Takih zakramentov ne želimo nobenemu narodu na svetu. Buličeva je srečna, da živi v deželi, ki takih blagoslovov ni bila deležna že nekaj sto let. Ameriški narod si je svoj visok življenjski standard ustvaril s trdim delom in pametno gospodarsko politiko in ne s praznovanjem cerkvenih praznikov in prejemanjem zakramentov! V Suhi krajini še danes praznujejo poleg nedelj vsak mesec še tri do štiri cerkvene praznike. Ce bi šli vsi skupaj vsaj polovico teh praznikov popravljat pota do vasi, bi imeli najlepše ceste in ne kozje steze do državnih cest, kot jih imajo. Mislim, da jih. spoštovanje verskih obredov ne dela bogatejše, pač pa ravno nasprotno. Pa če bi bili v resnici verni, kot se kažejo na zunaj, potem prav gotovo ne bi prišlo do takih primerov, kot jih opisujemo v uvodu. Mi takim pojavom, ki so ravno v Suhi krajini tako pogosti, pravimo dvojna morala, kar v resnici tudi so. Vj razgovoru so mi ženjske v
Suhi krajini zatrjevale, da nimajo pri nisi denarja niti za sol. Vprašal sem v zadrugi v Žužemberku, koliko so odkupili letos zdravilnih zelišč in ako ljudje kaj nabirajo. Rekli so mi, da nočejo ljudje tega delati. In vendar so v vsakem grmu Suhe krajine in tudi drugod lepi tisočaki. Vsak otrok lahko zasluži z nabiranjem zdravilnih zelišč najmanj 300 do 400 din na dan. Za prodana zelišča dobimo tudi devize, za devize pa vse, kar potrebujemo.
Taka je stvar okoli suhokra-jinskih paketov. Laž in ne-voščljivost sta pogonska sila za njihov promet. So tu in tam izjemni primeri, da prejema kdo tudi, ki je res upravičen, kot je to na primer Marjeta Ucman iz Ju gorja pri Gabrju, ki je med vojno izgubila moža in ji je bila domačija popolnoma uničena, ima pa tudi pet majhnih otrok. Tudi ona dobi od časa do časa paket iz Amerike, toda ni nikogar, ki ji ga ne bi privoščil. Mišljenja pa smo, da je na primer gospa T. Skufca iz Ne\v Častila v svojem pismu napisala živo resnico, ko piše med drugim:
»...Tukaj v Ameriki tudi ne pobiramo po tleh. Naši možje so reveži, garajo po 8 ur podnevi in ponoči in ko prinesejo to ubogo plačo, ali naj jo porabimo sami, ali pomagamo svojcem? Jaz sem delavska žena in si moram marsikaj pri ustih odtrgati in prišparati, da pošljem paket temu ali onemu...«
P. R. J