KA do 3 KAMNIŠKI občan 1000756,21 0 M Wk Kamniški (jBCAN St. 21_ Javna tribuna Zelenih Kamnika o rezultatih prizadevanj za varstvo okolja v Titanu (livarna Cimos) Ne kruh ali zdravje, pač pa za kruh in zdravje ... 42. leto Kamnik, 4. decembra 2003 Ta misel je prevevala vsa dosedanja prizadevanja Zelenih Kamnika v zvezi s sanacijo okolja na območju Titana in še posebej Cimosove livarne, je na začetku javne tribune Zelenih 25. novembra poudaril dr. Stane Uhan, predsednik programskega sveta stranke in tako zavrnil pogoste očitke, da Zelene vodi samo skrb za krajane, ne pa tudi za 318 delavcev, zaposlenih v Cimoso-vi livarni. Čeprav se tudi tokratna razprava ni mogla izogniti ugotavljanju ali stanovanjsko naselje sodi v neposredno tovarniško okolje in obratno, je vendarle prevladalo razmišljanje, kako najti so- žitje med proizvodnjo (z zmanjšanjem njenih vplivov na okolje) in v sosedstvu stanujočimi prebivalci. Ti so za čimprejšnjo uspešno sanacijo negativnih vplivov še kako zainteresirani. To je pokazala tudi udeležba na javni tribuni, ki jo je vodil predsednik Zelenih Kamnika Miha Prosen, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano v kamniškem gasilskem domu. Vabilu Zelenih pa so se odzvali tudi predstavniki PS Cimos Titanove livarne, direktor fvan Batagelj, Vlado Cerar, odgovoren za varstvo pri delu, Jože Prezelj, vodja investicij in drugi. Več na 2. strani. i i *J Večer dalmatinskih pesmi, tamburice, kitare... 0trok je sadež, ki se ga nikoli ne naveličamo Nadvse prijeten večer dalmatinskih, prekmurskih, rezi-janskih in drugih narodnih pesmi so minulo soboto pripravili fantje klape, ki si je nadela ime Mali grad. Februarja letos so se zbrali na prvi vaji in nas konec novembra presenetili in navdušili - (na fotografiji z leve) Roman Zorman in Boris Seiko - tenor, Bojan Kotnik in Albert Mrgole mesnica Ljubljanska c. 21 c, Duplica, tel.: 01/831-08-30 GGODNE AKCIJ SEZONSKIH IZD - bariton, Franc Plahuta in Marjan Plemeniti - bas. Da je bil večer.res glasbeno pisan, so v goste povabili klapo Pučkih pjevača z otoka Visa, s katerimi jih veže tudi mnogo spominov na skupna druženja, in tamburaško skupino Kašarji iz Žirovnice. Prepletale so se pesmi, zvoki kitar, tamburice, kontrabasa in pisane barve meščanske noše zgornjesavske doline, v katero so se odeli Kašarji. »Še nas boste slišali,« je ob zaključku večera navdušenim obiskovalcem, ki smo do zadnjega kotička napolnili dvorano razstavišča Veronika, zagotovil Boris Seiko, idejni oče klape Mali grad, ki je ta večer naredila svoj prvi korak. Samozavestno in prepričljivo, z odobravanjem vseh, ki smo jih poslušali. SAŠA MEJAČ 50 let vrtca Antona Medveda je pomemben praznik za vse, ki so postavljali temelje predšolske vzgoje in v vseh petih desetletjih delovanja soustvarjali njeno podobo, za otroke, vzgojitelje in starše, ki so jim svoje najmlajše v najnežnejšem otroštvu zaupali v varstvo. Kolektiv in otroci vrtca Antona Medveda so ob letošnjem jubileju predstavili svojo ustvarjalnost z razstavo Štirje letni časi v soncu v galeriji nad kavarno Veronika. Ob odprtju razstave 19. novembra so pripravili prisrčen program s pesmijo in plesom (na fotografiji), v katerega so vključili tudi starše. Potrdilo aktivnega in dobrega sodelovanja staršev z vrtcem je tudi lutkovna predstava Mojca Pokraj-culja, ki so jo starši enote Mojca 25. novembra predstavili v kamniški knjižnici. Več na 8. strani PLANINSTVO NA OSNOVNI ŠOLI ŠMARTNO Četrtek, 23. oktobra, je bil za 21 učencev 2. do 4. razreda osnovne šole Šmartno prav poseben dan. Tega dne je bila ustanovljena planinska skupina. Številnim dejavnostim, ki so že organizirane na tej šoli, se je pridružilo še planinstvo, ki bo bogatilo vsebino vzgoje in krepilo ljubezen do lepot narave. Več na 11. strani 21 veselih obrazov novoustanovljene planinske skupine na osnovni šoli Šmartno z mentorico Lučko Bergant iaUJl£C?/i OLJ/! tm.-< t plačila na obroke Dobeno 75,1234 MengeS Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Božično-novoletna številka bo med vami v četrtek, 18. decembra. V njej bomo objavili tudi vaše želje in voščila, zato nam jih sporočite čimprej! Članke oddajte najpozneje do četrtka, 11. decembra; voščila, oglase in zahvale pa do torka, 16. decembra, v naše uredništvo v Kamniku na Glavnem trgu 23 (stavba poleg občine), tet: 8391311 in 041/662-450, faks: 83 19 869, el. naslov, sasamejac@volja.net. Uradne ure:ponedeljek od 8. do 15- ure, torek od 8. do 13- ure, \^reda od 8. do 12. ure in od 13. dol 7. ure. /m FaBL www.sitar-pnaumatic.si BOI 83 08 350 duTilop®sit.ir-pnoumatic si PNEUMATIC CENTER ALU Platišča AEZ in RIAL - akcijske cene in bogata izbira • platišča imajo potreben TUV certifikat Ugoden nakup pnevmatik in platišč - gotovinski popusti tudi več kot 20%* DUNLOP, SAVA, MATADOR, OBNOVLJENE, M TERME SNOVIK 5V£t termalNiH užitkov VESELI DECEMBER V SNOVIKU • Miklavž bo presenetil najmlajše 6.12.obl6h. • Kot novoletno darilo vam v mesecu decembru podarjamo 15% popust pri nakupu PRENOSLJIVE VSTOPNICE • Za zaključene družbe organiziramo novoletne zabave in prireditve. . NEPOZABNO DOŽIVETJE! Silvestrovanje v bazenu in ob njem Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 5, 1240 Kamnik; tel. 830 86 31 ugodna ponudba zimskih pnevmatik in obnovljenih GAMIK,... IS^J^jdB jeklena platišča, snežne verige že od 6.990 SIT 1000756,21 Javna tribuna Zelenih Kamnika o rezultatih prizadevanj za varstvo okolja v Titanu (livarna Cimos) Ne kruh ali zdravje, pač pa za kruh in zdravje ... Ta misel je prevevala vsa dosedanja prizadevanja Zelenih Kamnika v zvezi s sanacijo okolja na območju Titana in še posebej Cimosove livarne, je na začetku javne tribune Zelenih 25. novembra poudaril dr. Stane Uhan, predsednik programskega sveta stranke in tako zavrnil pogoste očitke, da Zelene vodi samo skrb za krajane, ne pa tudi za 318 delavcev, zaposlenih v Cimosovi livarni. Čeprav se tudi tokratna razprava ni mogla izogniti ugotavljanju ali stanovanjsko naselje sodi v neposredno tovarniško okolje in obratno, je vendarle prevladalo razmišljanje, kako najti sožitje med proizvodnjo (z zmanjšanjem njenih vplivov na okolje) in v sosedstvu stanujočimiprebivalci. Ti so za čimprejšnjo uspešno sanacijo negativnih vplivov še kako zainteresirani. To je pokazala tudi udeležba na javni tribuni, ki jo je vodil predsednik Zelenih Kamnika Miha Prosen, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano v kamniškem gasilskem domu. Vabilu Zelenih pa so se odzvali tudi predstavniki PS Cimos Titanove livarne, direktor Ivan Batagelj, Vlado Cerar, odgovoren za varstvo pri delu, Jože Prezelj, vodja investicij in drugi. Dr. Stane Uhan je najprej po- »,.. livarna kljub izvedeni sana- drobno obrazložil več kot dvanajst- ciji povzroča v nočnem času čez- letno zgodovino prizadevanj Zele- merno obremenjevanje okolja s nih za reševanje okoljskih proble- hrupom na območju zahodno od mov na tem območju in poudaril, da je občinski odbor Zelenih septembra 1999 izdelal elaborat »Oko ljevarstvena problematika Titana, tovarne kovinskih izdelkov in livarne d. d.«, v katerem so obdelali vso do tedaj razpoložljivo dokumentacijo o stanju na področju proizvodnje, hrupa, zraka, vode, odpadkov, krajine, izvajanja predpisov in možnostih razvoja, dodali pa so tudi predlog sanacijskih ukrepov. Ker se razmere v daljšem časovnem obdobju niso spremenile, so se predstavniki Zelenih in takrat še enovitega Titana sestali sredi leta 1999 in pozneje še sedemkrat. Ker še vedno niso bili zadovoljni z rezultati meritev izpustov v okolje, so se odločili za predstavitev celovitejše problematike na javni tribuni. Tudi razumljivo nezadovoljna Titanova soseščina je v vseh teh letih velikokrat protestirala. Najbolj množična je bila akcija 594 podpisanih stanovalcev Livarske, Kovinarske, Ljubljanske in Zi-kove ulice ter Pod-limbarskega poti in Prisojne poti v začetku leta 2001 v obliki prijave Ti-tan/Cimosovega okoljskega onesnaževanja državnim okoljskim in zdravstvenim inšpekcijskim službam. Žal so bili rezultati pičli: pomirjujoč dopis okoljskega inšpektorata in vabilo na sestanek s starim vodstvom Titanove livarne. Od zdravstvenega inšpektorata pa še odgovora ni bilo... Po 1. januarju 2001, ko je livarski program v Titanu prevzela družba PS Cimos Titan Livarna d. o. o., so se Zeleni skupaj s predstavniki v sosedstvu živečih prebivalcev takoj povezali z novim vodstvom in sodelovali pri obravnavi v postopku izdaje soglasja za sanacijski program za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom ter čezmernih emisij snovi v zrak. Sanacijski program je avgusta leta 2001 dobil soglasje Agencije RS za okolje. Po njem naj bi bil 30. september 2003 dokončni rok za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja. Po namestitvi odpraše-valnih stolpov (pognali so jih januarja letos) je prišlo do nepričakovanega velikega hrupa, podobnega hrupu nizko letečih reaktivcev (preko 80 decibelov). Po protestih prebivalcev in Zelenih so v livarni ta problem v nekaj tednih rešili in zagotovili tudi zmanjšanje hrupa pri prekladanju železa. Uradne meritve hrupa v maju letos so pokazale, da hrup (tudi nočni) dosega koničnih 68 decibelov. Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora je ugotovil: nje (Podlimbarskega pot)...« Poleg že omenjenega prekomernega hrupa, kot ugotavljajo Zeleni v oktobru 2003, morebitni Cimosovi ukrepi glede emisije formaldehida (plina, ki nastaja pri razkroju veziv livarskega peska in je v večjih koncentracijah zelo strupen in kancerogen) niso pokazali rezultatov. Ob določenem vremenu se širi vse do severa KS Perovo. Zeleni prav tako opozarjajo na to, da so odpraševalne naprave v letošnjem vročem poletju po več dni nepretrgoma sevale v okolico močno valovanje, izven slišnega območja, zaradi katerega pridejo v resonanco nekatera vrata in okna. V hladnejših jesenskih dneh pa teh vibracij ni čutiti, čeprav v livarni še niso ugotovili vzroka. Na koncu je treba še dodati, da je vodstvo livarne zaradi nezado- Vodstvo Cimosove livarne (z desne Batagelj, Cerar, Prezelj) ni v celoti soglašalo z vsemi navedbami Zelenih... voljivega rezultata sanacije oktobra letos Agencijo za okolje zaprosilo za šestmesečno podaljšanje roka za dokončanje ekološke sanacije podjetij. Ivan Batagelj, direktor Cimos Titanove livarne, z nekaterimi navedbami v gradivu Zelenih za javno tribuno ni bil zadovoljen. Med drugim je menil, da je treba posamezne citate navesti pravilno in popolno. Za pripravo sanacijskega programa je imelo vodstvo livarne na voljo le štiri mesece, ministrstvo pa je rabilo osem mesecev, da ga je prebralo. Po njegovem mnenju navedbe Zelenih, da njihove pripombe pri oblikovanju sanacijskega programa niso bile upoštevane, ne držijo, saj so vse pripombe upoštevali. Ni bil pa upoštevan predlog tovarne in je bila zato prisiljena skrajšati rok sanacije za 18 mesecev. Ob zagonu čistilnih naprav se je hrup povečal samo v smeri Podlimbarskega pot, v ostale smeri pa ne. Tudi ta hrup so pozneje odpravili. Ni pa nikoli dosegel vrednosti preko 80 decibelov, kot trdijo Zeleni, tak hrup je bil le v pripravi peska, ne pa zunaj. Na meji ograje proti Podlimbarskega je dosegel 62 decibelov, kar seveda ni bilo v redu. Po mnenju Batagelja je sanacija uspela, saj okolja ne obremenjujejo več s prahom, z onesnaženo vo- Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.0.0., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ckon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga votli Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac@vol)a.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TCR, d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 4.12, 2003 do in z izpusti plinov, ki so jim očitani, pač pa le še s preseganjem hrupa proti Podlimbarskega poti.. Tudi ta hrup bodo odpravili. Prekladanje železa ponoči ne poteka več, pač pa le podnevi, ko meritve kažejo, da ne presegajo predpisanih normativov. Emisije formelde-hidov in drugih očitanih snovi niso bile predmet sanacije, ker teh emisij Titan ni nikoli presegel. To so potrdile tudi zadnje meritve, ki so pokazale desetkrat manjše vrednosti od mejnih vrednosti. Kar pa je po Batageljevem mnenju najvažnejše, nihče od zaposlenih (tudi med že upokojenimi) ni zbolel za boleznimi, na katere opozarjajo Zeleni iz nekega nemškega raziskovalnega projekta. Po njegovem mnenju domnevne vibracije ne izhajajo iz Titana. Vodstvo livarne se je odločilo tudi za zdravstvene preglede vseh zaposlenih, ki že nekaj let niso bili pregledani. Spremljajo njihovo zdravstveno stanje, zato imajo redne sestanke s predstavniki Zdravstvenega doma. Doslej niso ugotovili tipičnih obolenj, katerih vzrok bi bilo stanje okolja v tovarni. Kot je ugotovil dr. Ivanetič, obstajajo predvsem nevarnosti za zdravje gibal zaradi stalno ponavljajočih se gibov, kar poskušajo odpravljati s kroženjem delavcev, s preurejanjem delovnih mest in podobno. Hrup (v glavnem) utišan, opozorila na smrad in (poletne) vibracije... Po teh uvodnih obrazložitvah obeh strani se je razvila zelo živahna, vendar strpna razprava, v kateri so udeleženci na eni strani priznali, da je bilo s strani vodstva livarne v zadnjem času precej storjenega in da se to pozna tudi v izboljšanem stanju okolja. Kljub temu pa so opozorili še ne nekatera nerešena vprašanja. Kot je dejal Matevž Skamen, predstavnik 129 stanovalcev na Zi-kovi ulici, je za okoliške prebivalce pomembno predvsem to, kaj ti dejansko občutijo, ne glede na take ali drugačne meritve. Številke lahko kažejo eno, resnično stanje pa je večkrat drugačno. Pri tem je omenil prah, ki se najbolj opazi na avtomobilih, čeprav je res, da sneg ni več tako črn kot pred leti. Po njegovem mnenju je bilo glede hrupa tudi premalo merilnih mest, saj stanovanja od Klavčiče-ve, Ljubljanske, Vilka Rožiča, Toma Brejca, stanovanjske soseske Mercatorja, Vegove, do Zikove, Livarske ulice itd, torej na območju, kjer živi najmanj petsto ljudi, z meritvami niso bila zajeta. Da bi se dobila kolikor toliko realna slika dogajanja v okolju, se mora povečati število merilnih mest glede hrupa. Glede smradu bi moralo vodstvo tovarne ugotoviti njegov izvor in ga sanirati. Skamen je kritično ocenil tudi (ne)sodelovanje sveta krajevne skupnosti Perovo pri reševanju pereče okoljske problematike. V razpravi je bilo slišati še nekatere pripombe o prahu, ki naj bi se zajedal v avtomobilsko pločevino in seveda tudi v pljuča ljudi, o smradu, ki se pojavlja občasno, odvisno od vremena, o potrebni temeljitejši analizi vzrokov za umiranje ljudi, ki delajo oziroma so delali v livarni itd. Javna tribuna Zelenih o Titanovem okolju je v kamniški gasilski dom pritegnila veliko okoliških prebivalcev, med njimi sta bila tudi občinska svetnika Zelenih Daniel Kovačič in Es-ma Rakovič. Jože Prezelj, vodja investicij, je povedal, da so sanacijski program izdelali na osnovi meritev iz leta 1998 in takrat ugotovljenih prekomernih emisij v okolje. Vrednost formaldehida v zraku takrat ni bila nad dovoljeno mejo, zaradi tega jim ministrstvo tudi ni naložilo nobenega sanacijskega ukrepa na tem področju. Kljub temu pa je mariborski zavod za zdravstveno varstvo izdelal tudi monitoring na pline in ugotovil, da so vrednosti teh plinov v zraku znašale le desetino tistega, kar določa trenutno veljavna evropska zakonodaja. Glede prašnih delcev v zraku pa pravi, da je ameriški dobavitelj čistilnih naprav zagotovil, da bo čiščenje daleč pod sedaj dovoljenimi vrednostmi (v Sloveniji 50 mg/ m3). Ker bo prihodnje leto evropska zakonodaja zahtevala gornjo mejo 20 mg prašnih delcev na m3 zraka, je vodstvo livarne od dobavitelja zahtevalo na vseh filtrnih napravah zgornjo mejo 10 mg prahu na m3. Zadnje meritve so pokazale, da je bil doslej največji izpust samo 2,5 mg., je poudaril Prezelj. Nekateri govorijo o rumenem prahu, Titan pa ima samo črn prah. Letos je bil prvič v zgodovini sneg okrog Titana bel. Ker vsa prekladalna dela pri železu selijo v zaprte prostore, tudi tovrstnega hrupa kmalu ne bo več. V nadaljevanju razprave so opozarjali še na potrebo po ugotovitvi vzrokov vibracij, zaradi katerih se tresejo stekla in ponekod nastajajo razpoke ob okenskih okvirih, ob podvojeni proizvodnji livarne v zadnjih desetletjih tehnologija še vedno zaostaja (Rudi Kajba). Prebivalci naselja na hribu na Zgornjem Perovem, kot je dejal občinski svetnik in predsednik odbora za varstvo okolja Daniel Kovačič, ugotavljajo, da se je hrup od livarne v začetku leta precej polegel, v zadnjem času pa se je, čeprav v manjšem obsegu, ponoči spet pojavil. Pravi, da je bil pri sanaciji vplivov na okolje v Titanu narejen velik korak naprej, čeprav še ni vse tako kot naj bi bilo. Potrebno bi bilo izmeriti tudi vrednost hrupa v višje ležečih stanovanjskih hišah (Prisojna pot 12), saj v višje predele hrup seže precej dlje. Tudi Vlado Cerar, odgovoren za varstvo pri delu v livarni, je poudaril, da je ekološka sanacija livarne, ki jo bodo zaključili v januarju 2004, uspela. Nekaj hrupa v manjšem obsegu pa bo moč vedno zaznati. Vprašal je tudi, kaj so storili občina in občinski svetniki, da se ne bi nadaljevalo z gradnjo novih stanovanjskih hiš na tem območju. O kakšni tamponski coni ni več govora. Pri tem je omenil poslovno stanovanjski center Mercator, kjer so bile nekoč garaže, gradnjo treh novih hiš v neposredni bližini tovarne, močan gradbeni lobi, sesuvanje podjetij in podobno. Na pripombo o prostorskem urejanju je takoj vrnil vprašanje občinski svetnik Daniel Kovačič, ki je vprašal predstavnike tovarne, koliko in kakšne pripombe so doslej dali ob razgrnitvah raznih občinskih prostorskih aktov. Vendar odgovora na to vprašanje ni dobil. Iz predloga zaključkov, ki so ga udeleženci prejeli od organizatorjev javne tribune na koncu razgibane razprave, naj omenimo predlog oz. zahtevo, da do konca januarja leta 2004 izmerjene imisi-je hrupa, prašnih delcev in plinov iz livarne nikjer ne bi smele presegati predpisanih. V meritve hrupa naj se na novo vključi tudi bližnji stanovanjski kompleks Mercator. Titan d. d. in PS Cimos Livarna d. o. o. naj bi do konca leta 2007 pridobila integralno okolje varstveno dovoljenje, kot ga predvideva novi Zakon o varstvu okolja. Zdravstvenemu domu Kamnik so priporočili, naj v Titanu z njihovim soglasjem preuči za vsa delovna mesta Izjave o varnosti z oceno tveganja in po potrebi predloži ukrepe za izboljšanje stanja zaposlenih. Inšpekcijske službe naj bi najmanj dvakrat letno preverile izvajanje okoljskih predpisov na območju Titana. Občina Kamnik naj bi na podlagi svojih okoljskih in prostorskih aktov usmerjala in urejala zlasti stanovanjske gradnje tako, da bodo posamezne cone med seboj čim manj moteče. Po potrebi bo nekatere cone oz. območja tudi prekategorizirala. Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik naj bi vsako leto od pooblaščencev zahteval poročilo o izvajanju predpisov o varstvu okolja. Predlog navedenih zaključkov bodo s pooblastilom udeležencev javne tribune dokončno oblikovali na sestanku vodstva Zelenih Kamnika in vodstvu Cimos Titanove livarne. Treba je povedati, da so se Zeleni Kamnika na javno tribuno dobro pripravili, tako organizacijsko kot vsebinsko. Vsem udeležencem je bilo namreč na voljo pisno gradivo. Vsa gradiva v zvezi z dosedanjo aktivnostjo Zelenih Kamnika na področju sanacije Titanovega okolja so na ogled tudi na spletni strani htttp/ users. volja, net/'zeleni/'cimos, ki jo ureja Branko Novak, član predsedstva Zelenih. FRANC SVETELJ JAVNO OBVESTILO Na podlagi 31. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 16. 12. 2003 do 14. 1. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA K1 KAMNIK CENTER JAVNA OBRAVNAVA bo v četrtek, 8. 1. 2004, ob 18. url v sejni sobi občine Kamnik, II. nadstropje I. Javna razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenega načrta K1 Kamnik Center bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Na pobudo investitorja Janeza Špenka se je Občina Kamnik v lanskem letu odločila, da prične s postopkom priprave in sprejema sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta za območje bodoče lokacije mestnega hotela med nekdanjimi nunskimi hlevi ob Usnjarski cesti, reko Kamniško Bistrico in avtobusno postajo. Občinski svet občine Kamnik je na 30. seji, dne 25. 9. 2002, sprejel temeljni dokument za začetek aktivnosti, to je program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta K1 Kamnik Center. Program priprave je bil objavljen v Uradnem listu RS, številka 88/02 v oktobru lanskega leta. Takoj za tem je izbrani načrtovalec pričel z zbiranjem projektnih pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki so bili določeni kot soglasjedajalci k pripravi sprememb in dopolnitev dokumenta. Projektni pogoji so bili pridobljeni v prvi polovici letošnjega leta (kot zadnja dva Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj - 30, 4. 2003 in MOPE, Agencija RS za okolje, Izpostava Ljubljana -19.5.2003). Delovni osnutek dokumenta je bil nato v poletnih in jesenskih mesecih letošnjega leta večkrat usklajevan s ključnimi nosilci urejanja prostora, največkrat z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj. Izdelapih je bilo več variant zasnove hotelskega kompleksa (s strani investitorja hotela dvoje idejnih osnutkov, s strani načrtovalca dvoje variantnih urbanističnih rešitev) ter končna sintezna rešitev, ki je po zadnjem usklajevalnem sestanku na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj dne 20. 11. 2003 in na podlagi pisnega stališča Oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik št. 35005-5/02 z dne 19. 11. 2003 tudi končna strokovna podlaga za pripravo predloga odloka za prvo obravnavo oz. gradiv za javno razgrnitev in javno obravnavo. Bistvo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta izhaja iz potrebe lastnika dela zemljišč in objektov v območju in želji občinske uprave po pridobitvi kvalitetnih hotelskih zmogljivosti v mestnem jedru. Glede na funkcijske potrebe hotela na delu zemljišč in objektov v sektorju devet je potrebno korigirati oblikovalske in funkcionalne rešitve objektov in zunanjih površin, hkrati pa, glede na spremenjene potrebe po zagotavljanju parkirnih površin, s spremenjenimi rešitvami zagotoviti tudi zadostno število parkirnih mest v oz. ob obravnavanem sektorju (kletna etaža, parkirne površine ob Usnjarski ulici, avtobusna postaja - avtobusi). Glavni razlog za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je izboljšanje pogojev za bivanje in delo v območju K1 Kamnik Center. Vsebina in predmet sprememb in dopolnitev se nanaša na spremembe gabaritov in delno namembnost objektov na zemljiščih parcelnih številk 33, 34/1, 34/3 in 34/4, vse k.o. Kamnik, razrešitev prometnih ureditev na obravnavanih zemljiščih ter posledično na korekcije prometnih rešitev, ki se navezujejo na navedene parcele v zvezi z dostopi, dovozi in prometnimi povezavami. Podrobnejše usmeritve, merila in pogoji so razvidniiz odloka in grafičnega dela sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta K1 Kamnik Center. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, I. r. Na obisku v krajevni skupnosti Kamnik-Zaprice Ljudem prijazna soseska Krajevna skupnost Kamnik-Zaprice obsega področje od križišča Kranjske in Ljubljanske ceste na severu, na jugu pa vse do Rožičeve ulice. Od KS Perovo jo ločuje Ljubljanska cesta, od KS Duplica Rožičeva ulica. V to KS spada tudi naselje preko proge od vrtnarije do meje s KS Podgorje, na severu pa se stika s KS Kamnik-Center. KS Zaprice je v glavnem strnjeno naselje, kjer v 1100 gospodinjstvih živi nekaj več kot 2400 krajanov. O zanimivostih, življenju, delu in nalogah ter o načrtih smo se pogovarjali s predsednikom Sveta KS Zaprice Milanom Kocjančičem. To dolžnost opravlja že drugi mandat, sicer ima lastno podjetje za informatiko in dela pretežno na področju državne uprave. Celotno KS sestavlja naselje z ri problemi zelo aktualni in bi jih dobro urejeno infrastrukturo, komunalno ureditvijo, javno razsvetljavo in drugimi elementi za dokaj solidno človeku primerno okolje. Sem sodi tudi dobra prometna povezanost. Zanimivo je, da na tem predelu kamniške občine ni večjih gospodarskih in drugih organizacij (šoje, pošte, zdravstveni dom itd), razen kar precej razveje- Predsednik Sveta KS Zaprice Mi lan Kocjančič. ne trgovske in obrtne dejavnosti. Pri reševanju mnogih vprašanj s tega področja, zlasti komunalne ureditve, velja poudariti, da so naprave stare že več kot 30 let in zato so nujna številna popravila in obnavljanje. Pri tem KS uspešno sodeluje z občino in drugimi strokovnimi organizacijami. Predsednik Sveta KS Milan Kocjančič pravi, da želijo organi Sveta ohranjati ljudem prijazno naselje. To je njihov pomemben cilj in že dosegajo vidne rezultate. KS Zaprice je varna krajevna skupnost. Neustrezna ureditev prometa, hrup in onesnaževanje ... Po mnenju Sveta. KS so nekate- bilo jX)trebno odpravljati skladno s strokovnimi odločitvami. Med njimi so napačna prometna ureditev znotraj KS, saj so nekatere ulice preobremenjene, druge pa zaprte, problematična je vezna povezava med Ljubljansko in Kranjsko cesto, neurejeno je parkiranje osebnih vozil pred posameznimi lokali (bar-Strelček). Pešci morajo na cesto in se s tem izpostavljati nevarnostim poškodb. Povečan promet povzroča prevelik hrup zlasti v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Problem predstavlja tudi onesnaževanje. Razmere na področju hrupa iz Titana so se kar precej izboljšale. Zadovoljni so z dosedanjim sodelovanjem, pripravljenostjo in ukrepanjem vodstva podjetja. In kako je z načrti? Posebno pozornost bodo v prihodnje namenili ohranjanju dosedanjih odnosov in skrbnemu vzdrževanju infrastrukture. Otroški igrišči, kjer mjadež preživi precejšen del prostega časa, bodo vzdrževali vsaj na dosedanjem nivoju. Spomniti je potrebno na zgledno sodelovanje sosedov iz bližnjih hiš, ki tudi .skrbijo, da ne prihaja do uničevanja, lomov ali poškodb. Uresničiti želijo prometne zamisli in odpraviti vse, kar ne ustreza. V ta okvir sodi tudi urejanje pločnikov in drugih akcij. Po zagotovilu predsednika KS je v programu končno tudi ureditev ploč- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan, - zlato priznanje Občine Kamnik, - srebrno priznanje Občine Kamnik, - bronasto priznanje Občine Kamnik, - spominsko priznanje Občine Kamnik, - posebno priznanje Občine Kamnik Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 17. januarja 2004 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda... - za katero priznanje se predlaga, - kratko pisno utemeljitev, ki bo sestavni del priznanja in ne sme presegati ene računalniško tipkane strani A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojni razmik med vrsticami), - predlagatelj lahko poda tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, da je potrebna zaradi lažjega odločanja komisije. - ime in naslov predlagatelja. Za urejenost otroških igrišč v Zapričah (na fotografiji igrišče oh Rozmanovi ulici) skrbijo tudi krajani, kar naj bo vzpodbuden vzgled tudi drugim. nika med železniško postajo in pekarno. Tudi v prihodnje bo njihova skrb zagotavljati varnost krajanov, čeprav KS sodi med relativno varne okoliše. Potrebno je sprotno reševanje problemov, ki hromijo še tesnejše sodelovanje med krajani. V pripravi je kodeks obnašanja, kar bi bila dobra osnova za še bolj kakovostno življenje v KS. Člani sveta opravljajo svoje delo brez plačila Svet KS šteje 9 članov, ki pokrivajo celotno področje KS. To po površini ni prav veliko, številčno pa se KS Zaprice uvršča med večje KS v kamniški občini. veznosti opravljajo popolnoma brezplačno. Po besedah predsednika deluje KS kot civilna iniciativa brez strankarskega vplivanja. To je tudi razlog, da KS deluje enotno pri vseh aktivnostih in odločitvah. Krajevna skupnost Zaprice relativno dobro sodeluje z občino in njenimi organi, ki mnogokrat podprejo pobude KS. Vendar mora biti KS vztrajna pri svojih l^redlogih. Sicer pa je funkcija Krajevne skupnosti potisnjena na obrobje, saj nima pravne možnosti vplivati na konkretne rešitve, lahko po ve le svoje mnenje. Odločitve se sprejemajo na drugih nivojih, če- Dotrajan pločnik med železniško postajo in pekarno bo končno dočakal obnovo. Delo so si člani sveta razdelili in vsak odgovarja za svoje področje. Delujejo kot celota, kar se odraža tudi v uresničevanju načrtovanega. Finančna situacija ni preveč ugodna. KS dobi letno iz občinskega proračuna približno 500.000 tolarjev za funkcionalno delovanje KS, kar porabi za sofinanciranje posameznih del, medtem ko člani sveta svoje ob- prav so posamezne akcije življenjskega pomena za krajane. »Čeprav je v KS Zaprice dokaj ugodno rešenih vrsta zadev in problemov, pa pred svetom KS še vedno ostaja precej nalog za realizacijo katerih si bomo prizadevali vsi dejavniki v KS Zaprice,« je naš pogovor zaključil predsednik sveta Milan Kocjančič. STANE SIMŠIČ JAVNO OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/ 02, 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času od 16. 12. 2003 do 14. 1. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O UREDITVENEM (LOKACIJSKEM) NAČRTU OBMOČJA ZDRAVILNI GAJ TUNJICE JAVNA OBRAVNAVA bo v četrtek. 6.1. 2004, ob 18. uri v prostorih KS Tunjice I. Javna razgrnitev Odloka o ureditvenem (lokacijskem) načrtu Zdravilni gaj Tunjice bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Tunjice. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog ureditvenega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Izhodišča za pripravo ureditvenega načrta Zdravilni gaj Tunjice so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 - 1990 - dopolnitev 2002, ki jih je sprejel Občinski svet občine Kamnik na svoji 31. seji dne 9.10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02). Sprejete spremembe in dopolnitve se nanašajo pretežno na spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v površine za poselitev, na spremembo agrarnih prostorsko ureditvenih operacij ter na spremembo Urbanistične zasnove mesta Kamnik. Med drugim določajo tudi območje zdraviliške in turistične dejavnosti Zdravilni gaj v Tu-njicah in zanj predpisujejo izdelavo ureditvenega načrta. Vsebinsko se ureditveni načrt nanaša na oblikovanje zasnove turističnih in zdraviliških zmogljivosti v območju Vinskega vrha. Ureditveni načrt bo tako določal usmeritve za ureditev odprtih površin namenjenih sprostitvi in oblikovanje objektov za oddih (večnamenski objekti za turizem in rekreacijo, bivalni oz. prenočitveni objekti, vodni programi, itd.), opredeljena bo podrobna namenska raba površin ter funkcionalne rešitve območja, objektov in naprav ter ustrezne rešitve infrastrukturnega opremljanja območja. Območje ureditvenega načrta je pregledal INŠTITUT ESSENTIA d.o.o., Celovška 264, Ljubljana. Ugotovil je, da gre za izrazita zemeljska energijska sevanja, ki jih uvrščajo med močnejša pri nas. Ugotavljajo, da se področja (posamezne točke znotraj cone) med seboj razlikujejo po moči in po učinku na telo oz. njegove energijske centre. Zato je to področje možno urediti v »naravno zdravilno pot«. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. Vi sprašujete župan odgovarja L.B. s Perovega sprašuje, kako bo Kamnik obogaten s prireditvami ob letošnjem Miklavžu, božiču in novem letu? Letošnji tako imenovani »Veseli december« pričenjamo z niiklavže-vanjem, ki ga tradicionalno pripravlja Odbor za oživljanje starih običajev z osrednjo prireditvijo na Glavnem trgu v Kamniku ter po posameznih krajevnih skupnostih. Razveselili nas bodo z igrico Dobrinček ter obiskom sv. Miklavža s spremstvom. Tudi letos bodo kamniške kulturne in ostale organizacije poskrbele, da nam v tem prazničnem času ne bo dolgčas. Naj navedem samo nekaj prireditev. Najmlajši nas bodo v galeriji Veronika razveselili s prepevanjem pesmic z naslovom Štirje letni časi, kijih izvaja Otroški pevski zbor Vrab-čki, za nekoliko starejše pa pripravljajo predstavitev dveh novih knjižnih izdaj. Kulturni center Kamnik pripravlja v Maleševi galeriji otroški likovni salon, kjer bo na ogled razstava risb rojaka Mihe Maleša z naslovom Ustvarjeno s črto. Dom kulture Kamnik bo gostil Mestno godbo Kamnik, ki bo imela svoj tradicionalni praznični koncert z gosti Nu-šo Derenda, pevskima zboroma Mavrica in Odmev ter ma-žorelno skupino Veronika iz Kamnika. V praznično okrašenem mestnem jedru bo Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik do božičnih praznikov pripravila za otroke in odrasle v dopoldanskem času ob koncih ledna zabavni program. Tudi krajevne skupnosti bodo v tem času za svoje krajane pripravile vrsto prireditev. V sodelovanju z Budnarjevo muzejsko hišo bo v krajevni skupnosti Vranja Peč v cerkvi božično novoletni koncert, oskrbnica muzejske hiše pa bo poskrbela za božično novoletno vzdušje z razstavo jaslic zbiralca in izdelovalca Jožeta Bartola. Letošnje leto, menim da uspešno, bomo zaključili s pričakovanjem novega na Glavnem trgu v Kamniku z rajanjem ob zvokih narodno zabavnega ansambla. To leto pa je za nas tudi prelomno, saj bomo postali del velike evropske družine. Občane Kamnika bomo o vseh prireditvah obveščali preko medijev in spletnih strani: http://www.kamnik.si, in http://turizem.kamnik.si. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan V._______________________________________'S Bo prihodnje leto dokončana cesta skozi Godič? Na trasi ceste Mekinje-Godič in skozi Godič že dve leti brnijo gradbeni stroji. V letošnjem občinskem proračunu je bilo za ureditev dela ceste in izgradnjo pločnika namenjenih okrog 15,8 milijona SIT. S tem denarjem bo letos mogoče dokončati približno sto metrov ceste in pločnika od vrha klanca v Godiču do hiš pred stranjskim mostom. Ostal pa bo nedokončan nekaj deset metrov dolg (najtežji) del ceste na najožjem delu, kjer bo treba odkopati del hriba in zgraditi oporni zid. Občinski svetniki so na zadnji seji ob prvi obravnavi občinskega proračuna 2004 poudarili, da bi bilo treba najprej dokončati že začete naložbe. To je še posebej pomembno za normalen promet na omenjeni cesti, kjer prav odsek pred stranjskim mostom predstavlja ozko grlo. Zavedati seje treba, da ta lokalna cesta v primeru zapore regionalne ceste Stranje-Kamnik, kot seje zgodilo letos poleti zaradi obnove mostu, predstavlja pomembno obvoznico. Ml;- '" Te dni delavci Komunalnega podjetja Kamnik polagajo komunalne vode ob cesti skozi severni del Godiča, ob kateri bo zgrajen pločnik (zgoraj). Za odpravo ozkega grla pred stranjskim mostom bo treba krepko zarezati v hrib in zgraditi oporni zid (spodaj) F. S. Pavla Kališnik je zvesta sodelavka društva Sožitje vse od prvih začetkov delovanja. Priznanje Pavli Kališnik' ob 40-letnici Sožitja 30. septembra 1963 je bil v Ljubljani ustanovni zbor Društva za pomoč duševno manj razvitim osebam, ki so ga ustanovili starši prizadetih oseb in strokovnjaki, katerih imena danes še malokdo pozna: dr. Bronislav Skaberne, Martin Mencej, dr. Irena Arko, dr. Marjan Borštnar in društvo so vodili Branko Jerkič, Ada Krivic in drugi. O teh uspešnih entuziastih, takrat izraza civilne družbe še ni bilo -govori letošnji zbornik, ki je izšel ob proslavljanju te znamenite obletnice društva Sožitje. V štirih desetletjih je bilo organizacijsko, vzgojno in razvojno toliko storjenega za duševno prizadete, da si komaj predstavljamo čas, ko so bili starši s prizadetim otrokom osamljeni, s težko, a obvezujočo diagnozo v rokah. Kaj to pomeni, vedo samo tisti, ki so se kdaj-koli posvetili ne samo svojemu prizadetemu otroku, ampak so spremljali tudi tiste starše, ki si iz stiske niso znali ali mogli pomagati. Med tistimi pogumnimi materami, ki so ponudile svoje izkušnje tudi drugim, je bila tudi Kamničanka gospa Pavla Kališnik. Ob 40-letnici SOŽITJA, ko so na slovesnosti v Slovenski filharmoniji v Ljubljani podelili priznanja šestim najzaslužnejšim, so gospo Kališ-nikovo predstavili z besedami: »Pavla Kališnik je zvesta sodelavka od prvih začetkov delovanja naše organizacije. Kot mati dekleta z motnjami v duševnem razvoju je že v času, ko to še ni bilo tako samoumevno, sodelovala v delu Zveze, zasluge pa ima tudi za organiziranje staršev na območju Kamnika in Domžal. Delovala je v organih naše organizacije, bila je ena od pobudnic in prvih izvajalk organiziranih oblik usposabljanja naših staršev, več kot 25 let je vodila skupine in sodelovala v razvoju naših družinskih programov na organizacijski in izvedbeni ravni. Poleg tega je bila dolgoletna predsednica lokalnega društva, kije bilo pod njenim vodstvom eno izmed najdejavnejših in najbolj inovativnih ter je s svojo dejavnostjo neposredno vplivalo na razvoj naših drugih društev.« Že utemeljitev zaslužnega priznanja nam go. Pavlo Kališnik predstavi dovolj prepričljivo. Dodati pa moramo še mnogo njenih zaslug za kamniško-domžal-sko območje. Tu je zastavila pionirsko delo za prizadete. Leta 1976 je bila v iniciativnem odboru, ki je pripravljal INCE v Mengšu (delovati je začel I. 1978). Obe občini, Kamnik in domža-le sta imeli skupno društvo za duševno prizadete, ki mu je ga. Pavla predsedovala kar štiri mandate, nazadnje do leta 1994. Na republiški Zvezi je bila istočasno tri mandate članica izvršilnega odbora, članica komisije za letovanja, en mandat pa zunanja članica sveta zavoda v Črni na Koroškem. Že leta 1972 je v Strugi v Makedoniji, v takratni Jugoslaviji, predstavila v referatu slovenska društva za duševno prizadete. Njeno delo je bilo raznoliko in je potekalo na republiški in domači, kamniški ravni. Leto 1976 je bilo nekako prelomno; okrog sebe je zbrala 10 mamic in 11 prizadetih otrok ter jih odpeljala v Piran, kjer so ob pomoči strokovnjakov preživeli aktiven in poučen teden. Od tega leta dalje so postala tudi za zvezo društev Sožitje taka letovanja stalna in koristna oblika druženja družin s prizadetimi otroki. Srečanja je gospa Pavla povezovala s seminarji, kjer so dobili starši koristne nasvete in si izmenjali izkušnje, številna pisna priznanja iz vse Slovenije so bila gospe Pavli koristna povratna informacija in nagrada za nesebično delo. Uresničila se je še ena njena izjemna ideja: seminarji za sorojence - za zdrave brate in sestre ter njihove partnerje. Kot organizatorica in pobudnica naštetih dejavnosti je delovala od leta 1976 do 2001. V času njenega predsedovanja je prevzela večji del organizacije dveh dobrodelnih koncertov. Tudi sicer je znala gospa Kališnikova približati potrebe prizadetih in jim je tako gmotno in socialno utirala pot v širše okolje, v družbo. Veliko vprašanje je, če bi Kamnik imel Osnovno šolo 27. julij, če ne bi bilo gospe Pavle in močnega zaledja društva. Na pobudo Društva za duševno prizadete so nastali v vrtcih razvojni oddelki. Tudi pravočasno ozaveščenje staršev in vključitev prizadetih otrok v ustrezno ustanovo je bila zasluga aktivnega delovanja društev za pomoč duševno prizadetim, predvsem pa požrtvovalnih posameznikov. Za kamniško občino je bilo dobro, da je bila vedno prijazna in razumevajoča gospa Pavla povsod prisotna. Velika pridobitev za tako veliko občino, kot je Kamnik, pa je bila 1.1999, koje bilo v Kamniku ustanovljeno samostojno društvo Sožitje, katerega soustanoviteljica je bila tudi gospa Kališnikova. S svojimi bogatimi izkušnjami deluje v društvu Sožitje Kamnik pri organizaciji seminarjev, izletov, letovanj in je kreativna članica izvršnega odbora društva. Kamniško društvo Sožitje aktivno deluje, zlasti še po ustanovitvi varstveno delovnega centra na Lokah v Tuhinjski dolini. Nazadnje v življenju štejejo samo rezultati. Združeni narodi imajo za socialno in pravno urejeno tisto državo, ki zna poskrbeti za prizadete in onemogle. Rezultati prizadevanj takih ljudi, kot je gospa Pavla, pa so vidni tudi v naši družbi: skrb in sprejetost duševno prizadetih je postala normalna kategorija v zavesti naših državljanov. Zato se vsi veselimo priznanja, ki ga je 13.11. 2003 dobila gospa Pavla za dolgoletno delo z vsemi tistimi, ki so bili še pred štiridesetimi leti na obrobju družbe. Priznanje se glasi takole: »SOŽITJE - Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije podeljuje priznanje Pavli Kališnik za ustvarjalno sodelovanje in uspešno delo pri pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam. Predsednica Zveze Sožitje dr. Alenka Šelih.« Gospa Kališnikova je ena izmed tistih žena in mater, ki je stopila iz anonimnosti in dokazala, da se iz bolečine lahko rojevajo dnevi sreče, ko se nesebično razdajaš sočloveku. Gospa Pavla Kališnik, iskrene čestitke! r, ^ SLAVKA NAVINSEK [ Obrazi izpod kamniških planin VALENTIN SLATNAR - BOS Gospod Aleksander Sarnavsky je v reviji Lovec leta 1999 zapisal: »Zdaj, koje Bos že legenda doline Bistrice, bi bilo lepo, če bi nekje v Koncu stal ulit, v bron njegov kip, ki bi zrl proti vrhovom Štruce, Skute, Brane in Planjave.« Zamisel, ki bi jo bilo treba premisliti in uresničiti. Dolino Trente krasi spomenik Juliusa Ku-gvja, ki gleda na Jalovec, v Vratih stoji mogočen plezalni klin, spomenik alpinistom gornikom in žrtvam gora. V Bohinju, v Rib-čevem lazu, stojijo kipi štirih mož, prvih pristopnikov našega očaka, v Logarski dolini zreta proti vrhovom Savinjskih Alp Fran Kocbek in Jo-hannes Frischauf. Včasih je stal pri Jurju kip sv. Ahacija, zaščitnika lovcev, a ga danes ni več. Tudi Bos v naravni velikosti bi lahko zrl proti svojim goram, Z dobro voljo krajanov, občanov, lovcev in planincev bi zamisel kaj hitro uresničili. Miha Kač, kipar iz Bistri-čice, bi tak spomenik k'kvada. Zakupdl smo ga us-negpr'okn 'za Brano. Kje bil pa kralovjagr, pani več tega pučeu. Raubšicarji so se ga zv 'bal. Je biu šic. Tud gidcar-va sva ukp. K'smo hode spu- Bistričici, Stranjah in pri drugih, ki so vedeli kaj o njem. Spoznal sem, da duh Bosa živi med ljudmi, v njihovih spominih, v podobah iz pripovedi ljudskega izročila. Bil je pastir, drvar, goloroki plezalec in reševalec, gorski vodnik in lovec. Čeprav neuk je bil za tiste čase kot domačin v bistriški dolini tako viden človek, da je postal legenda kraja in časa. Sam odkritosrčno podpi- IIK Valentin Slatnar-Bos (tretji z leve) med svojo lovsko druščino iz bistriške doline. Kot skromen in pameten vaški fant je iz ovčjega pastirja in divjega lovca postal celo kraljevi lovec v visoki lovski druš-z veseljem izdelal. Za- čini. Fotografija je nastala okrog leta 1900. misel in uresničitev zamisli pa bi po svoje prispevala tudi k razvoju turizma v Kamniški Bistrici. Res hvalevredna pobuda, pa vendar nisem zasledil, da bi bila dovolj glasen izziv v javnosti, med ljudmi, ki o Valentinu Slatnarju vedo marsikaj, se ga spominjajo iz pripovedovanj starejših. Še posebej je poznan med lovci bistriške doline, saj je bil tudi lovski čuvaj, kraljevi lovec. Valentin Slatnar - Bos je skozi čas po svoji smrti leta 1933 postajal legenda. Verjetno zato, ker so o njem na- Pastir, drvar, plezalec, reševalec, gorski vodnik in lovec Valentin Slatnar-Bos - legenda bistriške doline. stajale različne in zanimive zgodbe, se širile po ustnem izročilu, nekatere pa so danes že zapisane. Pri pozornem branju in poslušanju zgodb o njem dobimo vtis, da je bil skromen vaški fant, predvsem samorastnik, dovolj pameten in prebrisan, da je iz ovčjega pastirja, garaškega drvarja, spretnega divjega lovca, postal gorski vodnik in kraljevi lovec. Takšnega zaupanja je bil deležen le malokdo. Čeprav neizobražen je bil bistroumen in dostojanstven tudi v takratni visoki lovski druščini. V lovski obleki je bil videti resnično dostojanstven gospod med lovsko gospodo. Velikokrat povedano in zapisano je bilo, kako spretno in varno je h©dil po skrivnih gamsovih prehodih, kako dobro je poznal grape in grebene, ki so se^ do tedaj zdeli neprehodni. Če ni šlo v coklah, je plezal bos. Bil je malce skrivnosten človek, rad sam, ni veliko govoril, bil je dosleden pri delu in opravljanju dolžnosti, še posebej, ko je bil kraljevi lovec. Postal je strah in trepet divjih lovcev, preziral krivi lov, ker je iz lastnih izkušenj poznal navade, strasti in poti divjih lovcev. Preprosto povedano, takšno »jago« je sovražil. Kot samohodec in spreten plezalec se je uspešno vključeval v reševanje ponesrečencev. Pripovedovali so, da se je reševanja včasih lotil kar sam. Pomagal je tudi pri iskanju študenta Petriča leta 1913 in Hegemanna leta 1917. Iz deških let se še spominjam zgodb, ki jih je meni in vnuku Francetu pripovedoval stoletni Rezmanov ata Jože Ajdovec iz Godiča, ki je z Bosom drvaril, in ga dobro poznal. Ko je rezljal fajfo psička je pripovedoval: »Bos, taj pa biu gaunar, je lezu za gams, d'sej kar ka-diu. Jh ni strehu, gaj kar za-guvoru, pa u zanko ujel. llbedn mu ni štiha držou. K'smo zajagre trajbalje nek pušo najdu in užgau pu koz% sej zvalu po skavah šal po riž, sej dr'u: ubauf, varde. Je bo upasn. J a, j a, Bos, jih je imu za ušesni, je biu nabrit. K'so žndar'j hudil ukol, je kar zginu.« Bosa sem tudi sam začel dojemati kot legendo. Veliko sem poizvedoval o njem med domačini v Stahovici, ram pobudo gospoda Sar-navskega, o postavitvi kipa Valentina Slatnarja-Bosa, prav tako moji prijatelji, planinci, alpinisti, gorski reševalci, vodniki. Sedemdesetletnica njegove smrti je zgodovina. Storimo korak na pot uresničitve zamisli. CENE GRILJC JAVNO OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da poteka v času od 19. 12. 2003 do 17. 1. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA B5 PEROVO JAVNA OBRAVNAVA bo v četrtek. 14.1. 2004, ob 18. uri v sejni sobi občine Kamnik, II. nadstropje Javna razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja B5 Perovo bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Perovo. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev odloka lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Območje B5 Perovo se nahaja v okviru urbanistične zasnove mesta Kamnika, v predelu, ki je z zahoda omejeno z Ljubljansko cesto, z vzhoda pa s Steletovo cesto. Na jugu in na severu je območje omejeno s priključkoma Kovinarske ceste na Ljubljansko cesto. Podobmočje vključuje dele funkcionalne celote FC 5 in FC 6 oz. funkcionalni enoti FE O 5/2 in FE16/1. Objektne spremembe so znotraj osnovnega urbanističnega rastra in sicer v rastru A -D v prečni smeri ter rastru 10 - 26 v vzdolžni smeri. Predmetsprememb in dopolnitev prostorskega akta je središčna lokacija celotnega območja B 5 Perovo, in sicer površine severno od objekta SKG vse do objekta opuščene bencinske črpalke. Lokacija je bila z veljavnim prostorskim aktom do sedaj namenjena nakupovalnemu centru, pokritim skladiščnim prostorom s ploščadjo za parkirišče na severu, obcestnim arkadnim lokalom in pokritemu parkirišču na jugu. Spremembe in dopolnitve načrtujejo preoblikovanje vsebin obravnavane lokacije s tem, da uvajajo večnamenski poslovno-stano-vanjski objekt z več lamelami, upoštevajoč urbanistični raster celotnega območja ter obstoječo brežino, ki nivojsko ločuje Ljubljansko cesto od Steletove ceste. Lamele izraščajo, podobno kot velja za celotno območje, iz skupnih podnivojskih etaž, ki so namenjene parkiriščem in pomožnim prostorom. Ohranja se koncept arkadne pasaže ob Ljubljanski cesti. Objekt se v južnem delu zaključuje s stavbnimi masami dvoetažnega vrtca, kjer se po etažah ločuje mlajša in starejša stopnja. Lega vrtca izrablja konfiguracijo terena, ki omogoča neposreden izstop na zunanji prostor obema etažama. . * Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. Robert Uranič razstavlja v Termah Snovik Do konca tega tedna je v termah Snovik na ogled razstava likovnih del Roberta Uraniča iz Zgornjih Stranj. Dela, ki so predvsem krajinska, je na samosvoj način posvetil planinskemu svetu nad Kamnikom in skušal ujeti vse značilnosti, ki jih je tam mogoče videti. Robertu, ki je tudi soustanovitelj Likovnega društva Tone Kranjc, je to prva samostojna razstava, vsekakor vredna ogleda. Postavljena je v zanimivo okolje term sredi prelepe Tuhinjske doline, saj potrjuje misel o zeleni oazi v naročju kamniških planin. Jožici Kališnik spoštljivo priznanje v akciji Ljudje odprtin rok Le malokrat se zgodi, da je dobrota, solidarnost, sočutje ljudi opazno in priznano tudi v širši javnosti. Ljudje, ki so se izkazali s človekoljubnimi dejanji, pa danes niso več anonimni prav po zaslugi vseslovenske akcije Ljudje odprtih rok, ki jo že deset let pripravlja revija Naša žena skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ob častnem pokroviteljstvu soproge nekdanjega predsednika države Štefke Kučan. Doslej so s priznanji za dobra dela predstavili javnosti več kot tristo posameznikov in skupin, ki so se izkazali s človekoljubnimi dejanji. Komisija, v kateri je vrsta uglednih ljudi (Matjaž Han-žek, Danica Simšič, Tone Pavček, Ela Zupančič, Zmaga Grah, Marjan Strojin, Anica Mikuš Kos, Marta Krpic, Neva Železnik), je letos podelila 26 priznanj. Za dobrot-nico letošnjega leta so proglasili Anito Berginc, za darovalca leta Branka Goričana, za dobrega človeka Nežo Odar Zustovič in za izjemne osebnosti prostovoljce, ki dve leti brezplačno delajo v ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Med 22 človekoljubi, ki so za svojo dobroto, plemenitost in človekoljubno delo prejeli priznanja, je tudi Kamničanka Jožica Kališnik. Gospa Jožica je s svojimi dobrimi in plemenitimi dejanji pokazala, da ima izreden posluh za ljudi, še posebej za tiste v stiski, tiste, ki jih družba odriva na rob. Mnogo nastopa dobrodelno, poje v domovih starejših občanov, za invalide, Karitas, na dobrodelnih dogodkih. Je prijateljica preprostih ljudi, upokojencev in invalidov. S hvaležnostjo se je spominjajo člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, Cvetkovi z Broda v Bohinju, ki jim je z dobrodelnim koncertom pomagala zbirati denar za hišno dvigalo za Jerneja, njihovega fanta s cerebralno paralizo, prav tako je pomagala invalidki Janji Blatnik in še mnogim. Pogovor z Jožico Kališnik pripravljamo za naslednjo številko. Živahno na smučarskem sejmu v Kamniku Že kar navada je postala, da s prvimi hladnejšimi dnevi pomislimo na zimo, sneg in z njim povezane aktivnosti na snegu, kot so smučanje, tek na smučeh, drsanje in podobno. Vendar letošnje nenavadno toplo in muhasto vreme še ni uspelo predramiti naših razmišljanj o zimi, zato se nam je zdel kar nekam zgo-den sejem smučarske opreme, ki ga je minuli vikend v avli osnovne šole Frana Albrehta organiziral Smučarski klub Kamnik. A utrip je bil kljub temu živahen, svoje je najbrž dodal tudi prost vstop. Veliko je bilo tistih, ki so prišli po kakšen poceni kos smučarske opreme, še več pa je bilo tistih, ki so se želeli vsaj za kakšnega tisočaka ali dva znebiti starih smuči, smučarskih čevljev, premajhnih in morda ne več modnih oblačil in podobno. Prizadevni člani Smučarskega kluba so tako prodajalcem kot kupcem pomagali z informacijami in nasveti glede smučarske opreme, predvsem njene vrednosti in uporabnosti. Kot smo lahko opazili, se je dobro prodajala predvsem otroš- Dobroto in plemenitost Jožice Kališnik potrjuje tudi njena skrb in ljubezen do 96-letne mame Polone Učakar, ki že dolga leta živi skupaj z njeno družino, kar ji lepša in lajša jesen življenja. ka oprema in oblačila. Starši so nam povedali, da je za eno sezono res nesmiselno kupovati nove, drage stvari, saj otroci vse prehitro rastejo in kaj rado se zgodi, da v svoji otroški razigranosti kaj raztrgajo in uničijo. Pravijo, da novo opremo in oblačila kupujejo starejšim otrokom, ki so že bolj zahtevni, in pa tistim, ki imajo še kakšno mlajšo sestrico ali bratca, ki bo leto ali dve pozneje vesel opreme svojega predhodnika. Druži jih pesem Komenda je sredi novembra gostila več kot petsto pevcev iz 17 slovenskih društev upokojencev, preko 700 gostov, županov in drugih obiskovalcev. Po lanskoletnem zboru gorenjskih upokojencev je Društvo upokojencev Komenda, ki letos praznuje pestdesetletnico delovanja, 15. novembra v športni dvorani Komenda organiziralo eno največjih kulturnih prireditev v letošnjem letu. Preko petsto pevcev z vseh koncev Slovenije (Komenda, Ptuj, Videm-Dobrepolje, Grosuplje, Trbovlje, Novo mesto, Celje, Logatec, Tolmin, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Murska Sobota, Kranj, Hoče-Slivnica, Lovrenc na Pohorju in Kamnik) je na Martinovo soboto dokazalo, da je prav zboroVsko petje ena najbolj razširjenih in priljubljenih dejavnosti slovenskih upokojencev. Z Gorenjske so se na podlagi izbora najboljših pevskih zborov na revijah po pokrajinskih zvezah predstavili trije zbori. Poleg domačega Mešanega pevskega zbora DU Komenda pod vodstvom Ignaca Gorjanca sta se predstavila mešani pevski zbor DU Kamnik pod vodstvom Karle Urh in Moški pevski zbor Peter Lipar iz Kranja pod vodstvom Nade Kranjčan. Nastopajoče, goste in poslušalce je pozdravil Janez Kimovec, predsednik Društva upokojencev Komenda. Društvo je zadnja leta še posebej aktivno in ustvarjalno na različnih področjih, s svojo bogato in raznovrstno kulturno dejavnostjo je pomemben soustvarjalec vsakdana na Komendskem. Župan Komende Tomaž Drolec je zbrane povabil, da še večkrat obiščejo prijetne kraje pod Krvavcem. Pevsko revijo, ki sta jo vodila Marija Špehonja in Tone Ogorevc, pa je s spletom gorenjskih plesov sklenila folklorna skupina Društva upokojencev Komenda in povabila predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Vinka Gobca na prihodnjo revijo pevskih zborov, ki bo predvidoma v Novem mestu. Kamniški večeri v knjižnici Prijeten, spominsko in planinsko obarvan je bil torkov večer, 18. novembra, ko so v prostorih Matične knjižnice Kamnik odprli razstavo fotografij planinskega cvetja Cirila Velkovr-ha z naslovom Pozimi pa rožice ne cveto, ki bo na ogled do konca leta. Zanimivo je, da so fotografije cvetja in Kati-nih izdelkov v knjigi o življenju in delu Kati Turk avtorice Jožice Kališnik prav njegovo delo, zato se mu je porodila tudi ideja, da predstavitev knjige združi s prvo razstavo svojih fotografij planinskega cvetja. Fotografije planinskega cvetja je Ciril Velko-vrh posnel kar spotoma na svojih gorskih poteh in so mu zanimanje pritegnile šele v zadnjih letih. V sedmih letih je zabeležil tudi krepko čez sto samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeluje tudi z drugimi razstavljalci, v zamejstvu, Ameriki, Avstraliji. Avtorica knjige Jožica Kališnik je predstavila jeseni izdano delo o bogatem in nadvse zanimivem življenju Kati Turk, pastirice, slikarke, pesnice, pripovednice, rokodelke, pevke, izjemne ljubiteljske ustvarjalke in izjemne ženske. Jožico poznamo tudi kot pevko, ki je z Avseniki polno desetletje razveseljevala ljubitelje narodnozabavne glasbe, ob tej priložnosti pa je zapela ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Prednovoletno poslovno srečanje partnerjev SKB banke v Golf Arboretumu Kar lepo število kamniških podjetnikov, podjetnic, direktoric in direktorjev, približno petdeset, se jih je 20. novembra zbralo v dvorani Golf Arboretuma, kamor jih je povabila SKB banka na prijetno prednovoletno poslovno srečanje. Z vstopom v francosko bančno skupino Societe Generale je SKB banka postala del šeste največje bančne skupine na evro-območju in je druga največja zasebna komercialna banka v Sloveniji. Prav trdna naveza z ugledno evropsko bančno skupino ji povečuje kapitalsko moč, konkurenčnost, varnost poslovanja, dostop do novih produktov in poslovnih priložnosti. To so potrdili tudi zbrani iz kamniškega poslovnega sveta, saj že lep čas ni bilo mogoče na enem mestu srečati toliko direktorjev, direktoric, podjetnikov, podjetnic... Na srečanju sta zbrane pozdravili Barbara Smolnikar, namestnica izvršnega direktorja za poslovanje s pravnimi osebami, in Natalija Medven, direktorica Poslovne enote Ljubljana-gospo-darske družbe. Anita Stojčevska, direktorica za produkte in trge za pravne osebe, je predstavila novosti v ponudbi SKB banke za pravne osebe. Srečanje pa je bila tudi priložnost za predstavitev nove ekipe v Kamniku, ki so jo pred meseci okrepili, vodi pa jo Darja Tutta. Mlada, uspešna in fleksibilna ženska ekipa torej vodi poslovanje kamniške SKB banke in prav zanimivo je opazovati njihovo komunikativnost, zavzetost in zanimanje za najrazličnejša dogajanja na širšem kamniškem občmočju. Darja Tutta, vodja poslovanja s podjetji v Kamniku, pravi, da je kamniško področje specifično. Kljub gospodarski krizi pred leti je danes kar lepo število močnih in uspešnih podjetij, ki se razvijajo, prihajajo pa tudi nova podjetja, ki so si šele začela utirati svojo pot na trg uspešnosti in potrebujejo zagon. V fleksi- bilnosti, individualnem obravnavanju strank, spremljanju njihovega poslovanja, v rednih obiskih podjetij vidi pot do cilja, to pa je zadovoljstvo obstoječih strank, hkrati pa prepričati nove stranke, da poslujejo z njimi. »Stranka mora čutiti, da dihamo z njo, da nam je pomembna in da nam ni vseeno zanjo,« zatrjuje. »Glede gibanja produktov banke opažamo, da trend zniževanja obrestnih mer podjetja pridoma uporabljajo za velike investicije, gradnje, ki jih banka vsekakor spremlja. SKB banka je uspešno prebrodila tudi prehod na osebne račune, močno je vpeta v kamniško gospodarstvo, sodeluje z občino Kamnik, bodisi preko kreditiranja mladih družin, obnove spomeniško zaščitenih objektov, podjetništva, pa tudi na področju plasiranja prostih finančnih sredstev,« pravi Darja Tutta. Kamniška podružnica SKB banke je ena najstarejših, a tudi zelo uspešnih podružnic SKB banke, tudi po letu 2002, ko se je pridružila poslovni enoti Ljubljana. Da bi strankam zagotovili prijaznejši dostop, se dogovarjajo o selitvi na novo lokacijo v Svetilnik, ki ga bo gradil kamniški Graditelj. Drugi rojstni dan Mercator centra Kamnik V Mercator centru Kamnik, ki s svojimi glasbenimi, kulturnimi dogodki in prireditvami za otroke vse bolj postaja tudi družabno središče kamniškega dogajanja, je bilo minulo soboto še posebej živahno. Kaj ne bi bilo, saj so skupaj s svojimi zvestimi obiskovalci praznovali drugi rojstni dan tega priljubljenega nakupovalnega centra. Praznovanje je napovedal nastop Mestne godbe Kamnik, nadaljevali pa sta ga glasbeni skupini Rok'n Band in Čuki. Opoldne sorazrezali veliko torto, s katero se niso sladkali le otroci, temveč kar vsi obiskovalci, ki so skozi ves dan odkrivali srečo v nagradnih odkrivankah s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevale trgovine Mercator centra Kamnik. mp*h+ mm mu m S priljubljeno glasbeno skupino Rok 'n Band sta zapeli Saša Surla z Vira pri Domžalah in Maja Jakovljevič iz Bistrice pri Tržiču iz glasbene skupine Slepi potnik, v kateri prepevajo slepi otroci. Na mavrici prijateljstva so se spoznali s člani Rok'n Banda in že dobro leto nastopajo skupaj. Najmlajši so se nasmejali tudi norčijam klovnov in občudovali mlade harmonikarje iz Kamnika in Radomelj, ki so veselo in samozavestno raztegovali meh harmonike med priljubljenimi Čuki. »Center v Kamniku je postal prijetno nakupovalno in družabno središče, v katerem se ves čas nekaj dogaja. Priznati moram, da imamo dobre izkušnje, prav tako tudi naši obiskovalci,« nam je povedala vodja Mercator centra'Kamnik Mojca Novak. Stran pripravila SAŠA MEJAČ Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE torek, 16. december 20.00 IZVEN Rob Becker: JAMSKI ČLOVEK > monokomedija ponedeljek, 22. december 20.00 IZVEN Gregor Čušin: HAGADA > monokomedija Mestno gledališče Ljubljansko GLASBA petek, 19. december 20.00 IZVEN VITALIJ OSMAČKO in MAR DJANGO CUJARTET > koncert ruskega šansona nedelja, 21. december 20.00 IZVEN JAN PLESTENJAK > božični koncert torek, 23. december 20.00 IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV Glasbena šola Parnas ZA OTROKE sobota, 6. december 10.00 IZVEN . K. Srna: VOLK IN TRIJE KOZLIČKI > lutkovna predstava Lutkovna skupina Sirova luknjica sobota, 20. december 10.00 IZVEN L Zaje: SKRITA PRAVLJICA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Jože Pengov GALERIJA DOMŽALE 11. - 30. december ALENKA GERLOVIČ > razstava akvarelov INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca! Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 h torbe Krištofovega Pepeta II. Kliči + 386-831-531 in dobiš hotel MD na M13 ...! p\Ja zadnji občinski seji so li bili opazovalci priča nenavadnemu »glihanjn« obči-narjev za povečanje zemljiškega davka v prihodnjem letu, ali kot učeno pravijo, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Izgledalo je približno tako kot pred leti mešetarjenje za »gumarce« na tržaškem Ponte-rosu. Šef Bojan, pristojen za kamniško okolje in prostor, je najprej preko župana Tontija ponudil predlog, naj bi se ta davek prihodnje leto zvišal za polovico. To pa seveda nekaterim občinskim možem (in ženam) ni bilo všeč, pa je eden izmed njih ponudil predlog povišanja za 30%, drugi seje pojavil s predlogom za 25% povišanje. Pa se je kmalu za govornico spet pojavil prostorski šef Bojan in popustil za 20% ter pristal na 30% povišanje. Ko so v odmoru ta predlog vrgli na papir v obliki županovega amadmaja, pa glej ga ,zlomka. 'Podprla gaje le četrtina (reci in piši sedem) obči-narjev. Kaj pa je preostalo drugega kot glasovali o prvotnem predlogu povečanja za polovico. Ta pa je dobil več kot polovico glasov in tako zmagal. Tokrat se torej ni uresničila tista: Zahtevaj veliko, da boš dobil vsaj nekaj, ki seje pogosto poslužujejo krajevni veljaki, ko zahtevajo denar iz občinske vreče, denimo za predlaganih pet cest, dobijo pa vsaj za dve ali tri. Sedaj pa je veliko vprašanje, kdo je koga ujel v zanko, občinski svetniki, ki bodo zaradi tega, ker so ugodili Bojanu, pričakovali, da v prihodnjem proračunu ne bo čr- tal njihovih zahtev ali pa Bojan, ki mu že pregovorno manjka denarja za asfaltiranje cest (verjetno bo tudi tokrat tako) in jih asfaltira lepo koščkih.... Občinski možje so se zadnjič hudovali tudi nad iako imenovanimi koncesionar-ji, ki da od svojih velikih zaslužkov premalo tolarčkovjmnese-jo v občinski mošnjiček. Med njimi so bili zlasti na udaru črni možje (iz Ljubljane) z omeli na ramenih, ki nam okoli novega leta prinašajo srečo. Pravijo, da bi morala občina od če-trturnega pogleda z ogledalcem v (plinski) dimnik, če je slučajno vanj padel kak vrabec, za kar dimnikar (pardon, energetski serviser) zaračuna slabih pel jurjev, imeti več kot pa ima sedaj. Pa tudi od kamnolomov, hidrocentralarjev in še katerih, so rekli občinski možje, bi moralo v občinsko blagajno kaniti kaj več. Morda pa se bo občini kdaj ta vroča želja le izpolnila in bodo taki ali drugačni »uporabniki javnih dobrin« kar sami pritekli z denarjem v občinsko hišo... K ar prav je imel tudi občinski mož Iztok, ko je zad- njič v občinskem proračunu predlagal posebno postavko, iz katere bi črpali občinatji razliko za nabavo lakih mobi-telov, ki bi se dali med sejo ugasniti. Sedaj namreč nekateri nikakor ne morejo ugasniti vznemirjujočih piskov svojih takšnih ali drugačnih čukov. Zadnjič je bilo celo slišati dobrohoten nasvet kolegov: Pohodi ga ...! JKJci našem ljubem in toliko 1 \ opevanem internetu, ki naj bi nam vsak trenutek ali pa vsaj vsak dah priskrbel najnovejše in prave informacije, res najdemo marsikaj zanimivega. Tako denimo, tudi tujci, lahko takoj pokličejo naš hotel Malograjski dvor na Maistrovi 13 (ne 12a!), preko telefona + 386-831-531, čeprav je na tem naslovu že desetletje hiša strahov, zaraščena z grmovjem. Treba je pripomniti, da ta informacija ne prihaja iz turistične agencije na nasprotni strani ulice, pač pa iz bele Ljubljane. Čigava je anketa na občinski strani, ki sprašuje, katerih prireditev ob 33- dnevih narodnih noš, ki smo jih spravili pod streho že pred tremi meseci, se nameravate udeležiti, pa bo treba še ugotoviti.... Leto dni bo že, odkar naša družina živi v novi hiši, ki nam jo je s skupnimi močmi uspelo postaviti po požaru, ki nam je 12. 5. 2002 popolnoma uničil naš stari dom. Zato se ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujemo sovaščanom, Občini Kamnik, še posebej oddelku za okolje in prostor, Obrtni zbornici Kamnik, KS Kamnik-Center, Karitas Kamnik, Rdeči križ Kamnik, Žurbi teamu in vsem dobrim ljudem za solidarnost, moralno in finančno pomoč ter požrtvovalno delo. Vsem želimo srečno in zdravo leto, ki prihaja. . Družina Rozman z Žal 18/c TT'ončno bi bil že čas, da ne-JL\. kdo tudi na internetu objavi nekrolog ljudsko prosvetni organizaciji ZKO, ki na spletni strani objavlja (zelo aktualen) program prireditev v marcu 2002 (za lani, da ne bo pomote), hkrati pa vesoljni javnosti sporoča, da naša občina praznuje občinski praznik 28. in ne 29. marca, kot ga je občina uradno določila. Morda pa bo kakšno besedo na to temo povedal znani harmonikar Božo, kije dolga leta nače-loval tej družbi, pa ga do danes menda še nihče ni uradno razrešil in mu rekel vsaj bohlo-najza njegov trud... TkTifjovsem jasno, zakaj se v 1 \ Smarci že nekaj časa prerivajo okrog napeljave plina. Če pričakovalcem »najbolj čiste energije« dobavitelj ali kdo drug ne bo ustregel, naj se vaš-čani na koncu poli povežejo z dupliško Pirolizo, kjer imajo na voljo dovolj pare za celo Šmarco. Pa še Dupličani jim bodo hvaležni, ker jim ne bo treba več poslušati občasnega izpuščanja pare v zrak... p\Ta koncu velja posebej po-1 \ hvaliti »zavednega« kamniškega meščana, sedaj sicer Šmarčana, Franceta, ki se je odločil da bo za čiščenje uniform gasilcev (tudi sam je gasilec), kamniške mestne godbe in kamniških pevcev napisal kar za eno petino manjši račun kot ostalim muzikantom, pevcem in navadnim krajanom. Upajmo, da ga bo od naših rokodelcev še kdo posnemal/ Bravo France, za dober zgled...! KRIŠTOFOV PEPEII. Hrup nam uničuje zdravje Prav gotovo nihče od nas ne želi živeti v bližini izvora hrupa. Vendar se cestnemu, letalskemu, železniškemu in industrijskemu hrupu, pa tudi tistemu, ki si ga sami ustvarjamo v stanovanjih in njihovi okolici, le stežka izognemo. Sicer se občasno tako ali drugače zavzamemo za zmanjšanje okoljskega hrupa, a kmalu obupamo in se poskušamo s nadležnim stanjem »sprijazniti«. Sprijazniti se, je napačna odločitev, kajti pretiran hrup počasi, a vztrajno izčrpava naš živčni sistem in smo zato na hrup sčasoma le še bolj občutljivi, povzroči pa lahko tudi nekatere organske bolezenske spremembe. Zvok je fizikalno gledano valovanje (nihanje zraka), njegovo jakost se da izmeriti. Enota za jakost zvoka je decibel (okrajšano db ali dba). Skala pri merjenju jakosti zvoka je logaritemska in zato jakost zvoka 60 db ni pol večja od jakosti 40 db, pač pa stokrat večja, jakost zvoka (hrupa) 80 db pa je od tiste pri 40 db že deset tisočkrat večja. Nizko jakost, okoli 30 decibelov, ima zvok, kadar šepetamo. Sodoben hladilnik povzroča zvok jakosti 40 db, v stanovanju je povprečen hrup podnevi okoli 50 db, glasno govorjenje pa doseže 60 db. Močnejši hrup v prometni ulici je okoli 70 db, hrup sesalca za prah pa že lahko preseže 80 db. Ker je pogost pretiran hrup nadloga vsega civiliziranega sveta, je škodljiv vpliv takega hrupa na človekovo zdravje in počutje v strokovnih literaturi temeljito obdelan. Kot motnje in pogoste bolezenske posledice strokovnjaki navajajo predvsem: - obremenitev živčnega sistema, nevroze, agresivnost, - stres, nespečnost in motnje v zmožnosti koncentracije, - bolezni srca in ožilja, tudi srčni infarkt, bolezni prebavil (pri hrupu 65 in več decibelov), - naglušnost kot posledica dalj časa trajajočega pretiranega hrupa (75 in več decibelov). Ugotovljeno'je, da že »nedolžen« hrup 42 db moti mirno spanje in da hrup z dvema konicama po 60 db ali 6 krat po 53 db (v eni noči) predstavlja veliko nevarnost za trajne motnje normalnega spanja. Za zdravo življenje in dobro počutje prebivalcev stanovanjskih naselij velja dnevni maksimum 50 db, ponoči pa hrup ne bi smel preseči 35 db - marsikje in za marsikoga vsaj za zdaj utopično dejstvo, saj v stanovanjskih prostorih od zunaj prodirajočega hrupa tudi ob stalno zaprtih oknih in vratih ni možno zmanjšati na tako nizko, zmerno raven, pogesto niti z ušesnimi za-maški ne. V še bolj pretirano hrupnih, zdravju škodljivih razmerah, si v nekaterih podjetjih služijo svoj grenki kruh tam zaposleni... Res, da tam njihov delavnik traja največ 8 ur na dan, a dan za dnem, mesece in leta delati ob samem izvoru hrupa, pri raznih strojih in napravah, ki hrumijo tudi z mnogo več kot 80 db, je vsekakor zdravju zelo škodljivo. Celo nepriljubljena in za počutje zaposlenih moteča uporaba glušnikov ni vedno zadostna zaščita. Povzročitelji hrupa se radi izgovarjajo na predpise, češ da tak hrup dovoljujejo. Res so predpisi še vedno popustljivi in tudi ohlapni, a v borbi proti hrupu se da veliko narediti s premišljenim prostorskim načrtovanjem, s spremembami v prometnem režimu, s protihrupnimi zidovi, posodabljanjem strojev, naprav in proizvodnih postopkov, prilagajanjem delovnega časa, veliko pa tudi z večjo medsebojno obzirnostjo. Hrup je nezaželen, neugoden zvok s trajanjem, jakostjo ali drugo lastnostjo, ki je fiziološko ali psihološko škodljiva človeku ali drugim živim bitjem. Predsednik Zelenih Kamnika MIHA PROSEN Vsem zagovornikom čistega in zdravega okolja je na voljo naš telefon 839 10 01, 839 19 50 in e-naslov: zelenikamnika@email.si. JAVNO OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 16. 12. 2003 do 14. 1. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA B12 BAKOVNIKIN B7 KOVINARSKA - ZAHODNI DEL JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo, 7. 1. 2004, ob 18. uri v sejni sobi občine Kamnik, II. nadstropje I. Javna razgrnitev Odloka o zazidalnem načrtu bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju, v prostorih KS Duplica in KS Perovo. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog ureditvenega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Občina Kamnik je na osnovi pobude zainteresiranih investitorjev in nosilcev urejanja dela območja konec lanskega leta pristopila k aktivnostim za pripravo izvedbenega prostorskega načrta za dvoje območij ob Ljubljanski-in Kovinarski cesti in sicer B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del. Urbanistična izhodišča za območje se nanašajo na: - upoštevanje zelenih mestnih koridorjev, pri čemer eden poteka v smeri vzhod - zahod, drugi pa, kot razmejitev z industrijsko cono Titana, v smeri sever - jug ob meji (ograji) s Titanom; - upoštevanju značaja južnega kraka Kovinarske ceste v delu od priključka na Ljubljansko cesto (zahodni del) do predvidenega podaljška ter preko Mlinščice in reke Kamniške Bistrice z navezavo na mestno obvoznico na vzhodu; po izvedbi te povezovalne ceste, ki je ena izmed treh načrtovanih (Šolska ulica kot prva je že realizirana), se bo promet na Kovinarski cesti občutno povečal (glavna mestna vpadnica v stanovanjski del mesta na jugu), tako da bo Kovinarska cesta prometno podobno obremenjena kot Ljubljanska cesta, saj bo glavnina prometa potekala v tem delu v smeri vzhod - zahod (z in na obvoznico). Ljubljanska cesta bo ta promet razpolovila deloma v smeri proti severu, deloma v smeri proti jugu; - pošlovno-stanovanjski koridor, ki v večjem delu poteka ob vzhodnem delu Ljubljanske ceste v okvirni širini 48 m (objekti v urbanističnem rastru 3 x 12 m in 12 m za pripadajoče funkcionalno zemljišče); zasnova južnega mestnega središča je oblikovana tako, da krepi funkcije še prostih površin ob Ljubljanski cesti in to načeloma kontinuirano v območju med obema povezovalnima cestama, tako v območju B5 Perovo (del med prvo in drugo povezovalko) kot deloma tudi v območju B12 (del ob drugi povezovalki), še posebej je to logično v stičišču po-vezovalke in Ljubljanske ceste; - nižanje stavbnih mas od območja B5 Perovo, preko območja B12 Bakovnik s postopnim zmanjševanjem etažnosti_stavb v smeri proti jugu. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, l.r. TEZE O IZGRADNJI NOVEGA KEGLJIŠČA KAMNIK TI. Skladno z Zakonom o športu in Zakonom o lokalni samoupravi, je župan v občini odgovoren za zagotavljanje pogojev za izvajanje dejavnosti v športu. Izhajajoč iz tega dejstva, bi morala imeti občina (z veliko in malo začetnico) izdelan dolgoročni jjrogram razvoja. V Kamniškem občanu beremo 28. 02. 2001 Razvojni j>ro-gram občine Kamnik 2001 - 2004 z naslovom: Ne le skupek potreb in želja, tudi preudarna presoja možnosti.... Program na področju razvoja zajema tudi izgradnjo novega kegljišča. T2. Ker srno kegljači Kamnika uvideli, da brez naše iniciative ne bomo nikoli kegljali v Kamniku, smo prevzeli pobudo, dre-gali v Občino in župana ter 20. 04. 2000podpisali z notarskim zapisom 202/2000 overjeno Pogodbo o sofinanciranju in skupni izgradnji športnega objekta kegljišča v Kamniku. 73. Ta pogodba sporazumno določa kaj in kako katera od podpisnic sodeluje pri izgradnji. V11. členu (navajam): »Občina Kamnik se zaveže, da bo v primeru, če bi prišlo v času izgradnje kegljišča do pomanjkanja sredstev oziroma do drugih zadržkov in bi bilo zaradi tega dokončanje športnega objekta ogroženo, uporabila vsa pravna in druga zakonita sredstva, da bo do končanja gradnje prišlo.« To pomeni da so proračunska sredstva zakonita, saj so sredstva davkoplačevalcev, kar smo tudi občani Kamnika. T4. Izbrana sredstva in njihova poraba do konca leta 2003 Občina Kamnik je brez zemljišča ter izdelave teh. dokumentacije namenila: 4.000.000,00 Sit pridobljena sredstva od dm-mar-kel kot nadomestilo za staro kegljišče in namenjeno za novo 2.250.000,00 Sit proračun 2001 10.83 1000,00 Sil proračun 2002 18.000.000,00 Sit proračun 2003 35.083.000,00 Sit Skupaj Kegljaški klub Kamnih je zbral: 22 000.000,00 Sit Sredstva so bila porabljena za: Žurbi Team - gradbena dela, Štebe - streha, eleklro priključek. T5. Gradnja je trenutno v III. gradbeni Jazi, to je: skelel objekta sezidan s streho, brez gradbenega pohištva. Dostopne od-jirline smo zavarovali z gradbenimi mrežami pred vstopi ne-jioklicanih. Objekt od aprila 2003 miruje, ker je zmanjkalo finančnih sredstev. T6. Občina z županom zavira izgradnjo zaradi neuresniče-vanja 10. člena Pogodbe, ki določa (navajam): »Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da h gradnji špprtnega objekta vključita tretjega investitorja, pri čemer se morata predhodno dogovoriti o višini njegovega prispevka, V tem pritneru je potrebno skleniti novo'pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja med pogodbenimi strankami,« ker vztrajno zavrača vse predloge Kegljaškega kluba Kamnik, kise trudi pridobiti dodatnega investitorja, ki bi prinesel dodatna sredstva. T7. Po začetku izgradnje se pojavljajo razna provokativna vj)rašanja, kako in haj je z nogometnim igriščem in njihovim klubom, kako je s Stadionom prijateljstva ipd. Ko smo pred izgradnjo povabili k sodelovanju lako Nogometni klub Kamnik kot Strelsko družino Kamnik, k skupni zgradnji kompleksa (tribune za gledalce nogometa, strelišče nad kegljiščem, skupni garderobni prostori, pisarne ipd.), sta oba zavrnila sodelovanje. T8. V času j)red in med izgradnjo novega kegljišča, loje v letih 2000 do 2003, je bilo izrečenih in napisanih veliko obljub na temo izgradnje. Iz [>rograma za novo mandatno obdobje župana Antona Toneta Smolnikarja iz novembra 2002 (iz poslanejmblikacije-po domovih občanov Kamnika) navajam: »Šport, rekreacija, turizem... 7. gradnjo kegljišča bomo v prihodnjih letih skupaj z navdušenimi kegljači ponovno zagotovili možnost treniranja in tekmovanja doma, pomeni pa začetek celovitega urejanja Stadiona prijateljstva.« Obljube je potrebno, če si z njimi pridobivaš volivce, tudi izpolnjevati. T9. Sredstva za gradnjo je možno pridobiti tudi drugače kot le iz proračuna in s sponzorstvi, donatorstvi in prostovoljnim delom. Tu so še možnosti pridobitve republiških sredstev od: Re-jrubliške fundacije za šport ter Ministrstvo za šolo, znanost in šport, ki vsakoletno razpisujeta sofinanciranje gradnje športnih objektov in letnih programov za Šport. KKK je vsako leto kandidiral na vseh razpisih, vendar smo prejeli le minimalna sredstva (glede na rezultate odobritev, ki so bili podani na spletnih straneh razpisodajalcev) s strani Fundacije, Ministrstvo pa nam je vloge zavračalo z utemeljitvijo, da je investicija v teku. Zadnje leto so nam jrredlagali naj kandidiramo za opremo kegljišča. V kolikor bi nastopali kot Občina z občinskim interesom in potrebami, bi verjetno (sigurno) dosegli znatno večjo vsoto sredstev (kar je razvidno iz delitve sredstev za leto 2003), ne pa, da smo se zanašali na lej>e besede našega poslanca državnega zbora in njegove zveze, kipa niso obrodile sadov. T10. Gradimo že tri leta. Gradnja je f>rotipričakovanjem potekala, zelo počasi, tudi takrat ko so bila sredstva na razpolago (2001 in 2002), ker je izvajalec, zanašajoč se na nezamentji-vosl počel kar je hotel ne glede na prošnje, zahteve ipd. O tem smo že pisali in govorili. Torej ne se zanašati na dvorne izvajalce in njihove mentorje. Posledice so vidne. Kar pa ni vidno, so muke peščice ljubiteljskih zanesenjakov, ki so pripravljeni žrtvovati ves svoj prosti čas (tudi na račun družine in še česa) za dosego skupnega cilja: izgradnje kegljišča. TI 1. Sprejemanje proračuna za leto 2004je že prava šok te-rajrija za gradbeni odbor KKK, kot da gre za nek lastninski podarjeni denar, ne pti za proračunski denar davkoplačevalcev, med katerimi smo tudi kegljači. Potrebno je skupno nastopanje v imenu občine Kamnik in pridobili sredstva za leto 2004 od: proračun občine Kamnik 30 mio Sit, Fundacija za šport RS -razpis 30 mio Sit, MŠZŠ za opremo - razpis 20 mio Sit, KKK -donatorstva kamniškega gospodarstva 10 mio Sit-torej skupaj 90 milijonov tolarjev in dokončati začeto investicijo. Kegljaški klub Kamnik Kamniški OBČAN KULTURA 20. november, dan splošnih knjižnic ALI POTREBUJEMO KNJIŽNICO? Kaže, da jo... Da. Zanje se odloča čedalje več prebivalcev občin Kamnik in Komenda. V lanskem se je prvič vpisalo 625, letos pa do 27.11. že 1.039- Seveda, potrebujemo knjižnice, v to nas prepričuje tudi dnevni obisk in številčna izposoja, zahteve po medknjižnični izposoji in vedno zasedeni računalniki v čitalnici, kjer naši člani uporabljajo internet. Da so knjižnice potrebne in še kako dobrodošle, vidimo iz obiska pravljičnih ur, kulturnih dni v naši knjižnici, informacijskega opismenjevanja, delavnic in podobnega. Da, knjižnice so nuja informacijske dnižbe. Tega se zaveda evropska skupnost, znotraj katere deluje Projekt Pulman, ki se je letošnjega marca 2003 zaključil v Oierasu na Portugalskem kot mednarodna konferenca splošnih knjižnic. Na tej konferenci so se zbrali vladni predstavniki, visoki politiki in strokovni svetovalci iz 36 držav. Skupaj so oblikovali Oieraški manifest in evropski akcijski načrt, ki določata razvojne prioritete evropskih splošnih knjižnic. Določili so naslednje prioritete: zadostno financiranje na lokalnem in nacionalnem nivoju za krepitev vloge splošnih knjižnic kot centrov dostopa do digitalnih virov in uresničevanja vseh potreb naših uporabnikov in tistih, ki to še niso. Zato naj bi po tem načrtu knjižnica oblikovala inovativne in kvalitetne servise, dostopno informacijsko tehnologijo, ki omogoča vsem hiter dostop do informacij. Te zasnove temeljijo na naslednjih vrednotah: demokracija, vseživljenjsko učenje, gospodarski in dniž-beni razvoj, kulturna raznolikost. Da. Tako se je opredelila država, ki je sprejela nov zakon o knjižničarstvu in podzakonske akte, med katerimi je tudi pravilnik, ki določa minimalne standarde pri šteivlu gradiva na prebivalca, številu novih knjig, prostom, opremi in zaposlenih. Zlasti pri gradivu in zaposlenih smo pod standardi. Zato smo pripravili dan slovenskih splošnih knjižnic Ta in naslednji dan smo pripravili več prireditev, da bi promovirali našo dejavnost, naše gradivo in opozorili na naš vpliv na lokalno skupnost. V četrtek, 20.11.2003, smo pripravili kulturni dan za osnovnošolske otroke z naslovom Znani Kamničani. Obiskali so nas učenci iz osnovne šole Marije Vere. Na oddelkih knjižnice smo na ličnih vizitkah za naše bralce pripravili lepe misli o knjigah in branju. Prav tako so si obiskovalci knjižnice lahko ogledali in vzeli novi zloženki oddelka za odrasle in pionirskega oddelka o delu, poslovanju in gradivu naše knjižnice. V počastitev praznika smo na pionirskem oddelku pripravili tudi razstavo ob 50-letnici knjižne zbirke Čebelica, ki si jo lahko ogledate. Poleg tega smo knjižničarke izbrale nekaj naslovov knjig, ki so se nas še posebej dotaknile, in napisale, zakaj nam te knjige toliko pomenijo. Motivacijske lističe smo nalepile v knjige in upamo, da bodo svoje vtise zapisali tudi bralci. Svoje misli o branju in knjigah so prispevale tudi Man-ca Košir, Matea Reba in Eva Škofic Maurer. Izbrane knjige z listki za spodbudo za branje so bile v tednu od 20.11. do 27.11. še posebej izpostavljene. Stare pravljice, ki jih pripovedujejo naše babice V petek, 21.11.2003 pa smo v sodelovanju z Domom starejših občanov Kamnik pripravili prireditev za naše najmlajše otroke z našlo vom Babica pripoveduje - slovenske ljudske pravljice za današnje otroke. Pravljice in zgodbice iz svojega otroštva so nam pripovedovale gospe Francka Brnot, Ivanka Klemen in Marija Osolnik. Na pravljično srečanje v Veronikino sobo v knjižnico so prišli otroci iz WE Pedenjped, WE Marjetica, WE Mojca in WE Tinkara. Babice so jim pripovedovale o torkah, divji jagi, volku in lisici ter kako so včasih v Šmartnem kopali Zaklad. Zanimivo je bilo slišati, kako so naše babice hodile v šolo, kaj so se učile in kakšne zvezke so imele, kakšno delo so opravljale doma in kako so zrasle brez risank, tuša in različnih mil in krem, pralnega in pomivalnega stroja, računalnika... Otroci so Utrinek s pravljične ure z naslovom Babica pripoveduje več časa preživeli skupaj s svojimi vrstniki in se igrali različne preproste igrice, kot so slepomiši, gnilo jajce, kdo se boji črnega moža, zemljo krast pa duše vagat (trden most) in podobno. V dolgih zimskih večerih so jim starši in stari starši pripovedovali zgodbe. Ker pa se bliža december in obisk priljubljenih dobrih mož kot so Miklavž, Božiček in dedek Mraz, so jih otroci povprašali, kaj so jim včasih prinesli ti dobri možje. Ha! Prišli so samo parkeljni in izvedeli so, kako se jih prepodi. Miklavž jih je razveselil z orehi, krheljni in mogoče kakšno punčko. Če so bile pa poredne, je zraven dodal še leskovo šibo. No, leskova šiba je bila pa tako ali tako v vsaki hiši na vidnem mestu. In še in še zanimivih stvari. Če vas zanima še več o starih časih in bi radi prebrali še kakšno zgodbo, si preberite knjigo Veronika z Malega gradu ali obiščite internetno stran http://kamniskaveronika.net. Obisk svetnikov občin Kamnik in Komenda Te prireditve smo zaključili s sprejemom za vodstvo in svetnike občine Kamnik ter Komenda. Nekaj časa smo vsi skupaj posvetili tudi koncertu ljudskih pesmi Klarise Jovanovič, ki jo je spremljal kitarist Žarko Živkovič. Sprejem je bil namenjen temu, da bi svetniki, župana in vodstvo občin spoznali delovanje naše knjižnice od blizu in da bi jo podprli. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR, SABINA ZORE Spomin na mojstra fotografije Vlastja Simončiča Člani Foto, kino video kluba Mavrica iz Radomelj, ki uspešno delujejo že 35 let, so 28.novem-bra v razstavišču Veronika odprli spominsko razstavo umetniških fotografij mednarodnega mojstra, njihovega pokojnega mentorja in dolgoletnega učitelja Vlastje Simončiča. Predvajali so kratke filme, ki so jih člani Mavrice posneli v obdobju tridesetletnega delovanja z mojstrom Si-mončičem. V programu, ki ga je povezoval Igor Lipovšek, je sodeloval violinist Janez Podlesek, član Slovenske filharmonije. Vlastja Simončič je bil od leta 1957 do upokojitve vodja fotografskega laboratorija na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je 25 let dokumentiral dosežke slovenske medicine. S filmsko kamero je posnel tudi več operacij znamenitega srčnega kirurga De Ba-keya. Oster pogled mojstrskega fotografa je kronal z nagrado revije Times, z medaljo v Riu de Ja-neiru, v Bernu so ga razglasili za mednarodnega mojstra fotografije, leta 1991 pa je prejel najvišji naziv: ekselenca - častni mojster fotografije. 0 fotografiji je preda- Predsednik Foto, kino video kluba Mavrica iz Radomelj Janez Kosmač je pozornost namenil tudi mojstrovi hčerki Jelki in ženi Hani (na fotografiji v sredini). Razstava bo na ogled do 14. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Za svojo dušo je Vlastja v trenutkih navdiha tudi pesnil. Ob veselih in radostnih dogodkih, pa tudi ob razočaranjih in v bolečini, je svoja čustva zlil v verze. Mala zbirka nikoli objavljenih pesmi in verzov so lepo dopolnilo njegovi bogati likovni in fotografski ustvarjalnosti. Na slovesnosti je Tone Ftičar recitiral njegove pesmi in razstavo uradno odprl. val po takratni Jugoslaviji, v Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem. Predaval je na nemški akademiji za vizualne medije, na ljubljanski pedagoški akademiji in srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. V knjigo vtisov v razstavišču Veronika je ob odprtju razstave njegova hčerka Jelka zapisala:« Hvaležni smo Foto, kino in video klubu Mavrica za čudovito predstavitev vašega mentorja in prijatelja«. VERA MEJAČ Zvone Šeraga: nekam daleč Vas mamijo daljne dežele in povsem drugačni ljudje? Imate majhne otroke in z njimi ne morete na pot? Kdo pravi, da ne?! Pred kratkim je izšla že sedma knjiga svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge z naslovom Nekam daleč, ki govori o osmih mesecih, ki jih je avtor z družinico preživel na zelo odmaknjenih poteh Azije in Afrike. Grega je imel pet let in Kaja enajst, a kljub temu vas popeljeta med mongolske nomade, v višavja tibetanskih pastirjev, skozi kameno dobo indonezijske Irian Dža-je, popotovali pa boste tudi s kamelami prek indijskega Radžas-tana ter z džipi prek Namiba in Kalaharija. Otroka pri tem nikoli nista bila ovira, pravi Zvone. Sta pa pogosto odpirala vrata, ki bi ostala običajnim turistom trdno zapahnjena. Potovanje je spremljala tudi video kamera, režiserka Jasna Hribernik pa je iz posnetih materialov ustvarila čudovit dokumentarec o prijazni drugačnosti življenja. Zvone ga bo naslednjih nekaj mesecev skupaj s knjigo v živo predstavljal po Sloveniji. V četrtek, 4. decembra, ga boste ob 19. uri lahko poslušali v avli Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, v soboto ob 19. uri pa v knjižnici Domžale. SAŠA MEJAČ PREDBOZICNA BAVARSKA 12.-14. december 2003 Vljudno vabljeni, da se nam pridružile na popotovanju po bavarski, ki si jo.bomo tokrat, ogledali v soju advenLnc svetlobe in božičnih lučk. Program potovanja: Miinehen, gradovi Ludvika Bavarskega (Ncusehwanslem), Andechš. Cena tridnevnega potovanja znaša za bivanje v enoposteljni sobi 37.000 1T m za bivanje v dvoposteljni sobi 32.000 SIT na osebo. Način plačila: 15.000 ob prijavi, ostalo dan pred odhodom. Organizacija potovanja, vodenje in prijave: mag, Andreja Eržen (01 8317 556, Japljcva 1) v sodelovanju z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol. net htto: //turizem. kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik tel.: 01/831 9 830, faks: 01/831 9 831, e-pošta: oi.kamnik@iskd.si Sreda. 17. decembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave slik Poldeta Miheliča ter predstavitev knjige črtic in zgodb Polde Mihelič: Zgodbe od včeraj Razstava bo odprta do 7. januarja 2004. Galerija Veronika, Kamnik, je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Četrtek, 18. decembra, ob 17. uri Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev knjige - Tomaž Kočar: Kamniška Bistrica - Bistriški gozd Sobota. 20. decembra, ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana Kamnik Koncert - Renata Bauer, orgle. Organizacija: ZUIM Kamnik MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik GSM: 041/957 609 Sobota. 6. decembra in 20. decembra, od 10. do 14. ure Dom kulture Kamnik, MAGIC TURNIR Sobota, 13. decembra od 10. do 13. ure Mercator center Kamnik, POKEMON TURNIR Petek. 12. decembra od 15. do 17. ure in sobota, 13, decembra od 10. do 12. ure BOZICNO-NOVOLETNI BAZAR v Mladinskem centru Kamnik, Šutna 38 KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 831 76 47,831 76 62 e-mail: marko.kumer@quest.arnes.si GALERIJA MIHA MALES, Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 839 16 16 e-mail: barbara.savenc@auest.arnes.si Torek. 16. december ob 19. uri Otvoritev razstave Ustvarjeno s črto ■ Maleševe risbe. Pregledna razstava risb ob 100. obletnici rojstva Mihe Maleša Za prijetno vzdušje bo poskrbela skupina LeonZMinko. Sobota. 20. december ob 10. uri Malešev otroški likovni salon v prostorih Galerije - zbirka Miha Maleš na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Prednovoletno kiparsko delavnico bo vodil akademski kipar Matej Turnšek. Sobota, 20. december ob 16. uri Javno vodstvo po novi razstavi Ustvarjeno s črto - pregledni razstavi risb ob 100. obletnici rojstva Mihe Maleša v Galeriji - zbirka Miha Maleš v Kamniku. Po razstavi se boste sprehodili s kustosinjo Barbaro Savenc. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si: http://www.kam.sik.si Vsak ponedeljek v decembru, ob 18. uri v Veronikini sobi: Novoletna pravljica s pravljičarko Uršo. Torek. 9. decembra, ob 10. uri v avli: S pravljico na potepu po širnem svetu. Gospod Darko Spasov nas bo popeljal po Makedoniji. Vsako sredo v decembru, ob 10. uri v Veronikini sobi: Novoletne Bibe s pravljičarko Heleno. Torek. 16. decembra, ob 10. uri v avli knjižnice: S pravljico in gospo Zano Repanšek se bomo potepali po Švedski. Torek. 16. decembra, ob 18. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev pesniške zbirke Dušana Lipovca BARVE BESED. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 ■ 818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture.org Četrtek. 4. decembra, ob 17. uri Lutkovno gledališče Maribor - ŽOGICA MAROGICA Za Otroški abonma in izven, vstopnina: 1000/500 sit Petek. 5; decembra ob 15.30 MIKLAVZEVANJE - Občina Kamnik. Zaključena prireditev Sobota. 6. decembra, ob 10. uri Turnir - MAGIC: THE GATHERING. Mladinski center Kamnik in KDPM. Obvezne prijave na: 031/576-665 (Anže). Prijavnina: 200 sit Sobota, 6. decembra, ob 19. uri Plesno gledališče Celje Naroden teatar Štip - SRČEVA DRAMA - premiera plesne predstave Za izven, vstopnina: 1000 sit Sreda. 10. decembra, gb 19.30 Mojteater - PIŽAMA ZA SEST - gledališka komedija Za Maistrov abonma in izven, vstopnina: 2500/1500 sit Petek, 12. decembra, ob 20. uri GODBA KAMNIK Z GOSTJO NUSO DERENDO - glasbeni koncert Za izven, vstopnina: 2000 sit Sobota. 13. decembra, ob 10. uri Sirova luknjica - VOLK IN TRIJE KOZLIČKI - lutkovna predstava za otroke Zaključena prireditev Sobota, 13. decembra, ob 13.30 LAN PARTY - Mladinski center Kamnik in KDPM (Starcraft: Brood Wars, VVarcraft 3, UT2003). Obvezne prijave na: 031/576-665 (Anže) Ponedeljek. 15. decembra, ob 11. uri Nataša Burger- HAMLET-javna vaja. Za izven, vstopnine ni Torek. 16. decembra FILMOTEKA - Stisnjeni v kotu (Kamnik); Združitev v Zaflaški (Cerkno) Za izven. Vstopnina 300 sit Sreda, 17. decembra, ob 15. uri Spas teater - MIŠOLOVKA - gledališka predstava. Zaključena prireditev Četrtek. 18. decembra, ob 16. uri Prešernovo.gledališče Kranj ANTIGONA V NEW YORKU - gledališka predstava Za Dijaški abonma in izven, vstopnina: 1500 sit sobota. 20. decembra, ob 10. uri Turnir MAGIC: THE GATHERING - Mladinski center Kamnik in KDPM Obvezne prijave na 031/576-665 (Anže). Prijavnina: 2800 sit Sobota. 20. decembra, ob 10. uri Obisk Dedka Mraza - Zaključena prireditev Ponedeljek. 22. decembra, ob 16. uri CISTILKA MARIJA - gledališka komedija. Zaključena prireditev Ponedeljek. 22. decembra, ob 20. uri Gledališka skupina Koruzno zrno - NYLON - lutkovna odtrgancija Za Mladinski abonma in izven, vstopnina: 1000/500 sit Torek. 23. decembra, ob 17. uri Mladinsko gledališče - SELE (avstrijska Koroška) NENAVADNO POPOTOVANJE - uprizorjena poezija za otroke in odrasle Za izven, vstopnina: 500 sit Sreda, 24. decembra, ob 10. uri Gledališče Uš - ZAČARANA LADJA - Zaključena prireditev Sreda. 24. decembra, ob 13. uri Teater 55 - CAS ZA SPERMEMBO - komedija - Zaključena prireditev Nedelja. 28. decembra, ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik - NOVOLETNI KONCERT- Za izven 4. decembra 2003 NAŠI JUBILANTI Kamniški OBČAN »0 let vrtca v Kamniku - naš zlati jubilej Petdeset let vrtca v Kamniku je bil pravi praznik, ki smo ga počastili v zahvalo vsem, ki so postavljali temelje predšolske vzgoje in v nadaljnjih letih soustvarjali njeno podobo in velik del svojega življenja poklonili najmlajšim, ter z globokim spoštovanjem do vseh generacij, ki so nam bile zaupane v najnežnejšem obdobju. Nismo pa pozabili staršev, ki so knjižnici v Kamniku kamniškim otrokom in staršem ob 50-letnici vrtca. Družbene spremembe po drugi svetovni vojni so ženskam odprle pot v zaposlitev. Skrb za varen razvoj otrok so v času odsotnosti staršev začeli prevzemati vrtci. Tako je bil v Kamniku leta 1953 ustanovljen Otroški vrtec »Antona Medveda«, ki je dobil nje. Leta 1980 je bilo adaptirano stanovanje na ulici Matije Blejca za potrebe otroškega varstva. Leto pozneje se je vrtcu pridružil namensko zgrajen vrtec v Komendi s 5 oddelki, konec istega leta je bil odprt vrtec na Duplici z 10 oddelki. Dva oddelka v podružnični šoli v Nevljah sta bila odprta 1989. Enota v Šmarci je bila odprta 1992. Leta 1997 se je Starši otrok se ► aktivno vključujejo v življenje v vrtcu, tudi v lutkovne igrice - kot mamice Saša, Nina, Saša, Irena, Melita in Simona... ...očka Dominik in očka Kristjan s kitarama spremljata otroško petje, mipajim navdušeno sledimo uprava z enoto Rožle preselila v nove prostore na Novem trgu 26b. Ko se je komendska občina odcepila, se je komendaski vrtec priključil osnovni šoli (1999). Istega leta je bila adaptirana šola v Šmartnem v 2 oddelka vrtca. V tem šolskem letu smo odprli pol-dnevni oddelk v OŠ Marije Vere. nam zaupali svoje otroke in sedaj že otroci teh otrok prihajajo v vrtec. Ob tem prazniku smo poskušali občanom Kamnika približati naš vsakdan z razstavo »Štirje letni časi v soncu«, na kateri smo predstavili ustvarjalnost naših otrok in vzgojiteljic. Razstavo v Galeriji Veronika so pripravili vzgojiteljice, otroci in njihovi starši. S tem smo lahko dobro pokazali, kako pomembno je naše sodelovanje s starši in kako dobre rezultate smo na tem področju dosegli. Znak dobrega sodelovanja staršev z vrtcem je tudi lutkovna predstava »Mojca Pokrajculja«, ki so jo starši enote Mojca 25. novembra predstavili v Matični svoje prostore v poz-nobaročnem župniš-ču na Šutni. V naled-njih letih so z adaptacijo stanovnj pridobili en oddelek na Zapričah in en oddelek na Duplici. Leta 1972 je matična hiša na Šutni doživela korenito prenovo in pridobili so prepotrebne oddelke za otroke do treh let. Prva namensko zgrajena enota za predšolsko vzgojo je bila eno-ta na Bakovniku leta 1976. V letu 1979 je kamniški vrtec pridobil še en oddelek v OŠ Stra- ( \ CZ I f-\ 4- A /T ' * ....... -j^r" ...... v i ^ v Marijo Kordaš iz Kamnika smo obiskali zaradi njene bogate in zanimive življenjske poti, vedrine in vztrajnosti pri premagovanju težav, ki jih ni bilo malo. Rojena je bila 9. septembra 1908 v mestu Brno na Češkem. V domačem kraju je uspešno končala srednjo šolo in se zaposlila na uradu zemljiške knjige. Leta 1928 se je poročila z Boštjanom Kordašem, koroškim Slovencem. Seznanila sta se pri njenih sorodnikih v Slovenskih Konjicah. Mož Boštjan je postal živinozdravnik. Pot ju je peljala v Beograd, kjer se jima je leta 1929 rodil sin Ivo (zdravnik). Družina se je selila v Ćuprijo in leta 1931 se je rodil sin Marjan, akademik. Marija in Boštjan sta službovala še v Novem Sadu, Križevcih na Hrvaškem in leta 1936 pristala v Kamniku. Leta 1937 sta se razveselila hčerke Helene (diplomirala iz romanistike) in leta 1946 še hčerko Aniko (arhitektka). Družina je v Kamniku do leta 1941 živela normalno življenje. Marija je vzgajala otroke, mož Boštjan pa je delal kot okrajni veterinator. V začetku vojne leta 1941 so se razmere temeljito spremenile. Življenje je postalo težko in nevarno. Marija je bila skupaj z drugimi Kamničani nekaj časa zaprta v Begunjah/Vseskozi je na različne načine podpirala ljudi in boj proti okupatorju. Zaradi zdravstvenih razlogov je bila odpuščena iz zapora. Podobna usoda je doletela tudi moža Boštjana. Tudi on je bil Zaprt skupaj z naprednimi ljudmi in inteligenco, ker je okupator želel s tem preprečiti širjenje upora. Zaradi posebnega poklica veterinarja je bil pozneje izpuščen in to poklicno dolžnost je opravljal do konca vojne. S posameznih obiskov in zdravljenja živali je prinašal neuporaben živalski material. Marija ga je uporabila za kuhanje mila, ki ga je razdajala ljudem in po skrivnih poteh tudi v gozdove. Košček takšnega mila, starega več kot 60 let, nam je ob obisku tudi pokazala. Dogodkov iz vojnega ob- Marija Kordaš s svojimi štirimi otroci. Z leve: Ivo, Helena, Marija, Anika, Marjan. dobja se še vedno dobro spominja, še posebej dr. Julija Pol-ca in njegovega pomembnega prispevka pri ustanavljanju partizanskih bolnic in bolnice v Komendski Dobravi. Njeno družino in tudi širšo okolico je njegova smrt močno prizadela. Marija meni, da je pomembno delo zdravnika Polca premalo poudarjeno, predvsem njegov prispevek v času osvobodilne vojne. Leta 1960 se je Marija zaposlila na občini na podorčju zemljiške knjige. Delo ji je bilo dobro poznano še iz mladih let, zato ga je z veseljem uspešno opravljala. Urejala je evidenco družbenega premoženja, pozneje pa zemljiško knjigo. Tako je bilo tudi na Urbanističnem zavodu, kjer je delala od leta 1969 pa vse do upokojitve 1976. Mož Boštjan je umrl leta 1990. Danes je Marija Kordaš kljub častitljivim letom še vedno živahna, polna življenjske energije in zadovoljna. Redno rešuje križanke in spremlja družbeno dogajanje. Postala je članica Zveze borcev in je ponosna na svoj delež v boju proti okupatorju. Marija pravi, da za dolgo in kvalitetno življenje ni pravega recepta. Vsekakor pa k temu veliko pripomore pošteno življenje in zlasti urejene družinske razmere. Še dolgo in zdravo življenje sva jubilantki zaželela z Marjano Berlec, predsednico komisije za humanitarne in druge zadeve pri društvu upokojencev Kamnik, ko sva obiskala našo. članico društva Marijo Kordaš. Stisk rok je povedal vse. STANE SIMŠIČ Vsa leta smo ogromno energije vlagali v izobraževanje delavcev in v kvalitetno vzgojno delo. Bili smo med prvimi vrtci, ki so začeli uvajati projektno vzgojno delo. Že v letu 1997/98 smo začeli s postopnim uvajanjem programa Korak za korakom, kar je pomenilo tudi korak k uvajanju kuri-kula. S tem je naš vrtec dodatno pridobil na kvaliteti dela. Veliko smo pridobili na sodelovanju s starši, ki se aktivno vključujejo v življenje v vrtcu. Na razpise Ministrstva za šolstvo in šport, za inovativne projekte, smo se nekajkrat javili in bili letos že tretjič izbrani in financirani, in sicer so bili to inovacijski projekti: Razvoj kritičnega mišljenja in naravoslovne delavnice, letos pa Skriti zaklad. Sodelovali smo v projektu Leonardo da Vinci in še v mnogih drugih projektih. Naše kvalitetno vzgojno delo je dobro vidno v občini Kamnik, zato nas je občinski svet letos nagradil s srebrno plaketo občine Kamnik. Naj zaključim z mislijo Ber-tranda Russella: Dobrega življenja ne more dati ljubezen brez znanja, ne znanje brez ljubezni. RAVNATELJICA WZ MARIJA BOROŠA PRIJETEN DOM JE PLOD 1 fJUl TIH SKUPI TIH PRIZADEVA! TJ V novembru sta zakonca Stane in Francka Rezar iz Porebra pri Kamniku v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko. . Dokazala sta, da.se je medsebojna vez .predanosti, prijateljstva, spoštovanja in dobrote, ki sta jo začela plestiob prvem srečanju preti nekaj več kot petdesetimi leti, vseskozi krepila ter zagotovila topel in varen dom njunim najbližjim, njima pa prijetno jesen življenja, ki jima prinaša sadove, na katere sta ponosna. Zlatoporočenka Francka se je rodila 8. oktobra 1932 v veliki kmečki družini na domačiji Jer-nejčevih na Hribu pri Kamniku. Rada se spominja otroštva, ki je bilo sicer zelo delovno, vendar polno ljubezni do staršev, ki sta se tru- Zlatoporočenca Stane in Francka Rezar pred njunim prijetnim domovanjem v Porebru. dila zagotoviti otrokom prijetno otroštvo. V mladosti si je Francka našla zaposlitev v tovarni Titan, pozneje pa v osnovni šoli Frana Albrehta, kjer je kot kuharica delala vse do upokojitve. Zlatoporočenec Stane se je rodil 21. maja 1925 v bajtarski družini v vasici Studenca nad Kamnikom. Mladost je preživel kot pastir na okoliških kmetijah. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil v tovarni Utok, se izučil za usnjarja in to delo opravljal vse do upokojitve. V prvih letih skupne življenjske poti sta Stane in Francka odkupila manjše posestvo v Porebru in si z leti dela in odrekanja ustvarila varen dom. Življenje sta jima polepšala hči Majda in sin Franci, danes pa so jima v posebno veselje že vnuk in vnukinji. Pravita, da se skupaj z otrokoma veselita odraščanja in uspehov vnukov. Ponosna sta nanje. Veselita se tudi prijetnega doma, ki jima pomeni uresničitev skupnega cilja, skupnih praznovanj rojstnih dni in drugih priložnosti, ki vsem pomenijo priložnost za prijetna skupna srečanja. Iskrene čestitke! RENATA KOSMATIN OPTIKA Helena Dolinšek, s.p. V KAMNIKU V DOMŽALAH Samostanska 14 Brezrtikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436 8h-12h, 15MSh, sobota zaprto 9M2M6h-19h sobota 9M2h Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Kamnik je 15. novembra v Domu kulture Kamnik organiziral medobmočno srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. Kamnik je bil tako že drugič v letošnjem letu prireditelj srečanja godbenih sestavov. Spomladi, 9. in 10. maja, je na 23. tekmovanju slovenskih godb muziciralo več kot tisoč godbenikov iz dvajsetih impozantnih glasbenih zasedb. Kamničani so si takrat že drugič v zadnjih dveh letih priigrali zlato plaketo in se uvrstili v prvo težavnostno skupino slovenskih godb. Letošnjo jesen je vodenje Mestne godbe Kamnik, ki jo je zadnja štiri leta uspešno vodil Rok Spruk, prevzel Uroš Košir. Kamniška godba v tem letu ponosno praznuje dva jubileja -155 let delovanja godbe na Kamniškem in 105 let ustanovitve Mestnega godbe-nega društva v Kamniku. Mestna godba Kamnik je eden nosilnih stebrov kamniške kulture in s svojim glasbenim programom uspešno predstavlja naše mesto doma in v tujini. Na nedavni območni reviji pihalnih orkestrov Gorenjske se je predstavilo pet pihalnih orkestrov, ki so jim nastop omogočile njihove območne izpostave. V prijeten glasbeni večer so nas popeljali člani Pihalnega orkestra Alples Železniki z dirigentom Damjanom Tomažinom, oblečeni v narodne noše. Pihalni orkester mestne občine Kranj sestavlja 58 članov in v letošnjem letu praznujejo 105-let-nico igranja. Zaradi zadržanosti dirigenta Mateja Rihter-ja je orkester vodil Tomaž Ku-kovič, ki se je v programu predstavil tudi kot solist na klarinetu. Pihalni orkester Tržič z dirigentom Francijem Podlipnikom je prejemnik mnogih priznanj. Najstarejši član šteje 73 let, najmlajši Jure Goručan pa 11 let in se je predstavil na ksilofonu, bari-tonist Mirko Istenič je njihov godbenik z najdaljšim stažem, v orkestru igra že 58 let. V Mestni godbi Kamnik med 58 godbeniki ponosno muzicirajo tudi zelo mladi godbeniki. Na sliki sta 12-letni Žiga Seiko in 13-letni Gregor Kotnik, ki znanje muziciranja na klarinetu že štiri leta pridobivata v Glasbeni šoli Kamnik. Zanimivo je, da v godbi igrata tudi njuna očeta (takšnih primerkov je še nekaj) in pa Žigov mlajši brat 11-letni Gašper, kije s svojo trobento najmlajši član Mestne godbe Kamnik. Vsi trije mladi godbeniki bodo skupaj s še sedmimi novinci slovesno sprejeti v Mestno godbo Kamnik na letošnjem tradicionalnem božičnem koncertu. Njihovim kolegom z daljšim stažem pa bodo za dolgoletno kulturno dejavnost ob tej priložnosti podeljena Gallusova priznanja. Letošnjo jesen je Uroš Košir prevzel dirigentsko palico kamniških godbenikov, ki jo je zadnja štiri leta spretno in uspešno vihtel Rok Spruk. Pod vodstvom dirigenta Francija Podlipnika so nastopili člani Pihalnega orkestra Tržič. Najmlajšemu godbeniku je 11 let in smoga občudovali na ksilofonu (na levi). Na nedavnem srečanju pihalnih orkestrov Gorenjske seje predstavil tudi Pihalni orkester Alples Železniki z dirigentom Damjanom Tomažinom. Pihalni orkester Lesce, dirigent Aljoša Deferi, deluje od leta 1955.. Največ uspehov žanje zadnjih deset let, letos si je na tekmovanju slovenskih godb v Kamniku med dvajsetimi orkestri priigral zlato plaketo za prvo mesto med trinajstimi zlatimi odličji. Domači godbeniki Mestne godbe Kamnik z dirigentom Urošem Koširjem pa so kot vselej poskrbeli za lep zaključek večera in poželi bogat aplavz. VERA MEJAČ Koncert Komornega zbora Šutna Komorni pevski zbor Šutna z zborovodjem Rokom Rakarjem (na levi). Vroč kostanj imajo se t3 o se I3ei radi miacn... Tako pravi Džafer Telo iz Tuzle, ki že četrto jesen na vrhu šutenskega klanca peče kostanj iz slovenskih gozdov. S prodajo je kar zadovoljen. »Veliko bolj koristen za mlade, pa tudi za starejše, je ta zdrav sadež iz neokrnjene narave, pravi, kot pa denimo sladoled ali kremšnita ... Tudi Džafer po svoje prispevak k poživitvi življenja na Šutni. Verjetno mu je zato lične kostanje na sliki prispeval kar sam predsednik ljubiteljev starega mestnega jedra slikar Dušan Stene... F.S. Sopranistka Olga Kemperle (na levi) večkrat nastopa kot izvrstna solistka. 4f V domu kulture Kamnik so se v petek, 21. novembra, ž bogatim programom letnega koncerta predstavili pevci in pevke Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik z zborovodjem Rokom Rakarjem. Vezno besedilo avtorice Majde Zabrič je brala Jasna Zabrič. Izvajane skladbe so poslušalci nagradili z aplavzi, še posebej soliste: so-pranistki Olgo Kemperle in Tino Tonin, tenorista Romana Zormana in barito-nista Roka Rakarja. Komorni zbor Šutna nastopa na prireditvah v Kamniku in okolici, po Sloveniji in v tujini. Še posebej so ponosni na tradicionalno sodelovanje v letnem gledališču na Studencu, letos so tam prepevali v gledališki predstavi Ženitev. VERA MEJAČ NOVO V TRZINU Avtom arke I PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 CITROEN PRODAJA NOVIH VOZIL SERVIS STARO ZA NOVO AKCIJE! LUCMIRUIZ BETLEHEMA '"ttlzVp- nosilci projekta Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) s so- organizatorji: Zveza tabornikov Sloveni- pomagaio tudi mladi iz Šutne in Mladinski svet Kamnik (MSKA). Organizatorji želimo, da bi na božični večer Luč miru iz Betle- Geslo letošnje akcije je USTVARI DRUŽINO! Mnogo je samot, mi pa iščemo drug drugega. Mnogo je besed, mi pa se pogovarjamo. Živimo čudovito obdobje napredka sredstev, ki omogočajo visoko stopnjo obveščenosti ter komunikacije med ljudmi. Imamo občutek, da svet še nikoli ni bil tako majhen in povezan v eno samo globalno vas. Toda ali se je zaradi milijarde SMS-sporo-čil in milijarde obiskanih inter-netnih strani povečala tudi kakovost odnosov med ljudmi? Smo vsi skupaj bolj družina? Zdi se, da ne. Pred nami so nove oblike samote in nove podobe za-puščenosti, ki morejo v marsikom ugasiti plamen življenjske vedrine. Mnogo najmlajših prihaja iz razbitih družin ter mnogo najstnikov odrašča v utrujena in žalostna bitja; so delavci, ki svoje stiske ne zaupajo nikomur, in so starejši, ki jih nihče ne obišče; mnogi še vedno iščejo tolažbo v omami. Pa vendar človek brez človeka ne more, kajti samota ni nikogaršnji poklic. Poklicani smo začutiti drugega, ustvarjati dnižino in živeti kot bratje in sestre. Zato kljub različnosti iščimo sočloveka ter se kljub poplavi besed in sporočil poskušajmo zares pogovarjati. Po svetlem zgledu Jezusove družine ustvarjajmo družino v domači hiši, v naši soseski, v slovenskem narodu ter v evropski in svetovni skupnosti ljudstev in držav. Naj bo plamen letošnje Luči miru iz Betlehema znamenje naše volje po družini! Organizatorji akcije Luč miru iz Betlehema v letu 2003 smo ZGODOVINA AKCIJE L UČ MIRU IZ BETLEHEMA Projekt Luč miru iz Betlehema se je začel leta 1986 na avstrijski televiziji ORF (Osterreichische Rundfunk), natančneje v njenem studiu v Linzu. V oddaji Luč v temi (Lichts ins Dunkel), namenjeni invalidnim otrokom so organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso zamišljali, da bo v dobrih desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji ter delu vzhodne Evrope. Plamen Luči miru iz Betlehema smo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) prvič ponesli po Sloveniji leta 1992 s sporočilom MIR JE ČAS BREZ VOJNE. Z raznašanjem plamena smo nepretrgoma nadaljevali v naslednjih letih. Vsakič so plamen sprejeli tudi predstavniki države in Cerkve. Oblikoval se je značilen znak akcije in nastala je njegova himna. Prostovoljni prispevki, ki se zberejo ob deljenju plamena Luči miru iz Betlehema, gredo vsako leto kateri od dobrodelnih organizacij. je (ZTS), Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKS), Mladinski ceh in Društvo MMM - stičišče mladih. Na lokalni ravni, v občini Kamnik pa nam pri izvedbi akcije Luč miru iz Betlehema hema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir in toplino. Želimo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Luč miru iz Betlehema bomo v Sloveniji sprejeli na naslednjih priredit- vah: 13. decembra v Mariboru in na Bledu, dan pozneje, v nedeljo 14. decembra, pa bo lučka prispela tudi v Ljubljano. Plamen potuje po Sloveniji z vlakom od prihoda pa vse do svetega večera, na postajah pa so različne prireditve in sprejemi. V Kamnik bo Luč miru iz Betlehema pripotovala 14.12. 2003 zvečer. Raznos plamena bo v kamniški občini potekal po naslednjem razporedu: cerkev sv. Jakoba (Frančiškanski samostan) 16. december ob 18.30, cerkev v Mekinjah, 17. december ob 18.00, cerkev v Stranjah, 19. december ob 18.00, cerkev na Šutni, 21. decembra ob 18.00, cerkev v Zgornjem Tuhinju, 22^ december ob 18.00, cerkev v Šmartnem, 22. december ob 17.00, cerkev v Selah, 22. december ob 17.00, cerkev v Ne-vljah, 22. decembra ob 17.00, cerkev na Vranji peči, 23. december ob 17.00, Dom starejših občanov 24. december ob 15.00 Plamen Luči miru iz Betlehema bomo v torek, 16. decembra, ob 16. uri ponesli na Mali grad, ob koder bo plamen potoval tudi na Občino Kamnik in v druge javne ustanove. Vabljeni ste vsi prebivalci Kamnika in vsi ljudje dobre volje, da se nam ob tem dogodku pridružite in skupaj z nami ponesete Luč miru iz Betlehema po naši prelepi občini. Skavtinje in skavti stega Kamnik 1 vas vabimo na sprejeme Luči miru iz Betlehema. Prinesite svoje sveče ali pa kupite posebne sveče na različnih mestih, s katerimi boste tudi vi ponesli plamen v svoje domove, poklepetali s sosedi, poiskali zaklade drug v drugem, ustvarili eno veliko družino,... Na božični večer, 24. decembra ob 18.30, pa vas vabimo, da pridete k sveti maši v cerkev sv. Jakoba (frančiškani), kjer bomo skavti, tako kot lansko leto, sodelovali z igro in živimi jaslicami. KAMNIŠKE SKAVTINJE IN SKAVTI Zgodba o sv. Miklavžu (2) po stari legendi Zjutraj je trgovec snel nogavici z vrvice in presenečen ugotovil, kako težka je naenkrat, postala ena od nogavic. Segel je vanjo in našel v njej mošnjo z zlatniki. Toliko jih je bilo, da je, ' potem kojih je preštet, moral kar sesti »Kaj je s teboj oče?« so ga hitele spraševati hčere. »Ti je slabo? Izgledaš... ves iz sebe.« »Čudež se je zgodil. Čudež je naredil Gospod. Poglej to zlato! Zdaj se lahko poročiš!« Najstarejša hči je od veselja plosknila z rokami in takoj odhitela k Janu, da mu sporoči novico. Leto pozneje se je hotela poročiti tudi druga hči, tista rjavih las. A trgovec je zmajal z glavo. »Žal mije, kajti denar, ki smo ga našli, je pošel. Za balo ti ne morem dati ničesar«. Pa seje pripetilo, da so zvečer zopet obesili par nogavic, da bi se posušile ob peči. Naslednje jutro se je v eni teh nogavic zopet znašel mošnjiček s cekini. Hči je odhitela najprej k starejši sestri in nato še k svojemu izvoljencu. Obema je sporočila veselo novico. Ob letu pa je prišepnila očetu še njegova najljubša hči, tista rdečelaska, žarečih zelenih oči: njen, še iz otroških dni ljubljeni jo je zaprosil za roko in ona je rekla da. Trgovec pa je zmajal z glavo: »Dragica, moramo še nekaj časa varčevati«. Vendar je tisto noč trgovec zopet obesil eno nogavico ob kaminu, sam pa je čakal skrit za naslanjačem. Ko je videl, da je mošnja tudi tokrat priletela skozi okno, je hitro stekel na cesto in tam zagledal dobrega škofa Miklavža, oblečenega v lepo rdečo obleko z visoko kapo in škofovsko pastirsko palico. »O, vi ste gospod škof« je vzkliknil. »Kako se naj vam za vse zahvalim?« Škof je nagubal čelo. »Zahvali se mi tako, da ne boš nikomur povedal skrivnosti, kdo ti je dal zlato«. Vendar trgovec te skrivnosti ni mogel zadržati zase in zato smo tudi mi zvedeli o tej zgodbi o Miklavževi dobroti Tako vidite še dandanes 5. decembra, na večer pred godom sv. Miklavža, otroci v mnogih deželah sveta obešajo nogavice, da bi jim vanje stresel darila sveti Miklavž. Tudi pri nas v Sloveniji naši pridni otroci to počno, le da so nogavi-co(e) zamenjali kar s peharjem (krožnikom), zakaj? Ker je v njem več prostora - najbrž?! prevedel in priredil MILAN WINDSCHNURER ... in skozi okno je zopet priletel mošnjiček z zlatniki Miklavža SL. GLASBENIK IN VODJA ANSAMBLA (LOJZE) PREMER CEVI IN IZSTRELKA PRI STREL. 0R02JU PREKRŠEK V IGRAH Z Z0G0 JERNEJ RAZP0TNIK DREVO Z DIŠEČIMI CVETOVI GLAS, ZVOK ALKALOID V KAVI HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA (KR.) NEMŠKI SKLADATELJ (ALBERT) OVOJ ZA LISTE NAKAZNICA ZA PLAČILO RAČUNA, KI JO MESEČNO PREJEMAMO OD DOBAVITELJA STORITEV (POSEBNA . . .) GLAS PRI STRELU GLINASTA PlSČAL VLOŽENA LISTINA 0LIVER KAHN DEL TOVORNJAKA KRIČANJE NA VSE GRLO TROPSKA RASTLINA Z BODEČIMI LISTI, KAKTUS BRIGA. SKRB POTEG Z REZILOM JORGE ICAZA KR. ZA AVT0-M0T0 DRUŠTVO DIPLOMATSKO PREDSTAVNIŠTVO, POSLANSTVO KDOR SKRIVA SVOJE IME DRUŽBENI POLOŽAJ. VOJAŠKI ČIN ČLANNEW SVVING 0UARTETA HERING IZDELEK SVIL0PREJKE, ŽIDA NEMŠKO Živilsko podjetje dr. skrajni konec polotoka REKA NA PORTUGALSKEM SADNI ŠKODLJIVEC REKA v ROMUNIJI AM. TOVARNA AVTOMOBILOV VODITELJICA ODDAJ NA TV SLO i (TAJDA) RUS. POLITIK (ANDREJ) ŠIBA ZA ISKANJE VODE VELIČASTNA CERKEV DESNI PRITOK VOLGE CELJE SEV. GERMANSKI BOG RIBJI KLEJ NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR SKAARDAL NEM. KIRURG (AUGUST) PROSTOR ZA POMERJANJE OBLAČIL PISATELJ FLEMING KRAJ PRI CERKLJAH LAHKA POLJSKA KONJENICA PREPOVED UVOZA ALI IZVOZA KOREJSKI AVTO DOMAČA ŽIVAL TELOVADNI ELEMENT OTOČJE OB ZAH. OBALI IRSKE FINO PERJE 2LEZNA BULA DOMNEVEN HIMALAJSKI ČLOVEK SL. BALERINA (PIA) DAR, POKLON (MN.) POGUMEN MLADENIČ, HEROJ ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA KOS POHIŠTVA PRVOTNI PREBIVALEC APENIN, POLOTOKA ZVER IZ DRUŽINE MAČK NIZEK Ženski GLAS ED0UARD MANET SLOVENSKA ABOISTKA DENT CIRIL-MET0- 00VA DRUŽBA (KR.) NAZIV ZA MODRI NIL NEKD. PEVKA PRI AVSENIKIH KALIŠNIK DIPLOMATSKA P0VERILNICA HRV. REŽISER (IVO) SODOBNIK KELTOV HRV. HUMORISTKA ERZIŠNIK SVETILO NA PALICI IZ TKANINE IN SMOLE PL0ŠČINSKA MERA PAMET, RAZUM STEBLO 2lT IN TRAV. BILKA PREŠERNOVA PESEM IZVIRNI KRAK R. MENAM NEKD. KAMB0ŠKI POLITIK L0N ANDREJ BERN0T TRIGLAVSKI NARODNI PARK (KR.) SAMICA TIBETANSKEGA GOVEDA GLAVNO MESTO GORNJE AVSTRIJE TI8ET.-BUR-MANSK0 PLEME V SEV. INDIJI NRAV0-SL0VJE OTKA PRI PLUGU (DV.) LANTAN MOLIBDEN UROŠ BAN IGOR DEKLEVA HRVAŠKI PISATELJ IN ESEJIST (IVAN) NAJMANJŠI DELEC KEMIČNE SPOJINE PRVOTNA OBLIKA. IZVIRNIK OTOK V RDEČEM MORJU ENOTA ZA MERJENJE ELEKTRIČNE UPORNOSTI POPUST PRI PRODAJNI CENI SL. PEVEC LESK0VAR PREDPONA, KI OZNAČUJE DAVNINO SLOVARČEK: ADEN0M - mm bula; ARAN - otočje ob zahodni obali Irske; IHTI0K0L - ribji kle|; L0RTZING, Albert (1801-51) - nemški skladatelj: RAIC, Ivo (1881-1931) - hrvaški Igralec In režiser; 2DAN0V, Andrej A. (1892-1948) - ruski politik In partijski teoretik Kamniški OBČAN MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI 4. decembra 2003 1 1 ZIMA, BELA ZIMA www. studentstti-kkib.com Saj vsi poznate tole pesmico, ki smo jo v šoli zapeli vedno, ko je zapadlo prvih nekaj snežink, kaj?! No, letos nas je sneg presenetil in nizke temperature ravno tako, saj smo začeli bunde in rokavice iz omar vleči že oktobra, zdaj pa le negodujemo nad dežjem, meglo in jesenskim razpoloženjem. Še dobro, da je tu december! Oziroma veseli december, ki pomeni dobro voljo, prešerno razpoloženje, praznike, proste dni in seveda - tudi sneg. Sneg vsekakor ni bil tisti, ki bi nas prisilil k selitvi v nove, večje prostore. Že dejstvo, da so novi, da jasno vedeti, da smo bili v kar precejšnji prostorski stiski, ki nam je preprečevala, da bi bili klubski prostori za vse prijetni. Zdaj ne bo več možnosti za negodovanje - večji prostori, nova oprema, daljši delovni čas, pripravljamo pa še vrsto novosti, ki vam jih bomo razkrivali in predstavljali v naslednjih tednih. S snegom bo vsaj deloma povezano tudi prvo in žal edino potopisno predavanje ta mesec, ki se bo v kamniški Matični knjižnici odvijalo desetega decembra in na katerem bo Metod Marolt govoril o svoji nadvse zanimivi poti od Slovenije do Nepala. V domžalskem klubu organizirajo tradicionalno šolo boardanja na Kopah, kjer vas bodo poučili tudi o smučanju, seveda pa lahko računate na pošteno zabavo. Vse skupaj bo trajalo štiri dni, z začetkom osemnajstega decembra, cena ob bogati ponudbi je zelo ugodna, število prijav pa omejeno, zato pohitite v Domžale in izvedeli boste vse, kar vse zanima. In ker ravno govorimo o smučanju, na Študentskem klubu Kamnik lahko vsak član kupi dve karti za smučanje na Krvavcu ali pa štiri karte za smučanje na Veliki planini. Cene so izredno ugodne, zato držite pesti za zimo, radodarno s snegom in primernimi temperaturami, potem pa smuči na rame in... Vendar pohitite, kart ni ravno na pretek! Pred časom smo vas opozarjali na zanimiv in nepozaben Cosmic bow-ling, ki ga organiziramo v Klubu 300 v Ljubljani. Mnogi ste se obirali, mnogi pa ste bili s prijavo hitri, a kaj ko je bilo zanimanje izredno in so bila prosta mesta hitro zasedena. Zdaj imate novo priložnost! Trinajstega decembra se bo vnovič zgodil cosmic bovvling ob dobri glasbi in še boljši družbi, za razpoloženje bodo poskrbeli tudi velikanski cocktaili, rezultat pa tako ali tako ni pomemben. Važno je sodelovati! Prijavite se do devetega decembra!!! Drugače vam bo (spet) žal! Devetnajstega decembra bo svoja vrata znova odprla tudi Kišta -tokrat šport-metalsko. Oder bodo zasedli - in najbrž bo zmanjkalo prostora - Cancel, C.RAS.H. in d-fact. Cancel so Ljubljančani in so v začetku leta izdali prvenec Urbana nervoza, C.R.A.S.H. so Korošci, ki so se pridružili valu crossover glasbe, v katero mešajo metal, hip hop in celo drum'n'bass. d-fact so znani kot zmagovalci natečaja Kdo bo osvojil TRIglav?, sodelovali so v oddaji Izštekani in bili dvakrat v samem vrhu Videospotnic. Razlogov, da tudi tokratne Kiste ne zamudite, je*več kot dovolj! Skratka - december ponuja obilo zanimivega. Ob vsem veselju pa pazite na poledenele oziroma spolzke pločnike. Najbolj nora noč v letu se nezadržno približuje! MATIC SLAPŠAK, pr-kamnik@studentski-klub.com NA KOSTAVSKO PLANINO IN V RUDNIK Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi krajane na spominsko srečanje na Kostavski planini, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 10. uri pri spomeniku. Iz avtobusne postaje Kamnik bo peljal posebni avtobus skozi Duplico, z odhodom iz Kamnika ob 7.30. V Rudniku pa bo spominsko srečanje v soboto, 10. januarja 2004, ob 10. uri pri spomeniku padlim aktivistom Kamniškega okrožja. Vljudno vabljeni na obe srečanji. KAMNIŠKA SKUPINA VERA IN LUČ JE PRAZNOVALA DESETI ROJSTNI DAN Vera in luč je gibanje, ki je namenjeno osebam z motnjami v razvoju, njihovim staršem in prijateljem. Svoj dom je našlo že v 75 državah na petih kontinentih. Gibanje sestavlja več kot 1350 skupin in svojo skupino Vere in luči imamo tudi v Kamniku. Za našo skupino je bila nedelja, mesečno srečujemo, družimo in se skupaj zabavamo. Povabili smo še nekatere druge skupine Vere in luči iz Slovenije, narodno voditeljico, bivše člane ter naše bližnje, zato je bila cerkev polna veselih ljudi. Naše praznovanje smo pričeli z mašo. V procesiji smo vsi člani tmKi! 9. novembra, nekaj čisto posebnega. Zbrali smo se v Mekinjah, da bi se poveselili in se zahvalili, da se lahko že deset let enkrat skupine, vsak s svojo svečko, stopili pred oltar. Ob pomoči še treh duhovnikov je maševal idejni vodja in začetnik Vere in luči v Večina planinskih koč zaprtih V planinah je že prava zima, zalo je zaprtih tudi večina planinskih koč: Kocbekov dom na Korošici so zaprli že konec septembra, Kamniško kočo na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu pa v nedeljo, 12. oktobra. Prav tako so zaprte tudi druge koče v osrednjem delu Kamniških in Savinjskih planin - Češka koča na Spodnjih ravneh in Kranj ska koča na Ledinah (Vodi-nah). Zaprti so tudi Dom planincev v Logarski dolini, Črnuški dom na Mali j)lanini in planinski dom na Gospincu, ki pa bo odprl takoj, ko se bo na Krvavcu začela smučanja. Ob koncih tedna so odprti Dom na Menini planini (1453 m, 041 783-668), Fri-schaufov dom na Okrešlju (1396 m, 03 5847-102), Koča na Klemcnči jami pod Ojstrico (1208 m, 041 417-951) in Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kipa je v novembru zaprt (050 647-523), medtem ko je gostišče na Zelenem robu (1605 m, 041678-266) v novembru odprto ob koncih Ustanovitev planinske skupine Planinstvo na osnovni šoli Šmartno Četrtek, 23. oktobra, je bil za 21 učencev 2. do 4. razreda osnovne šole Šmartno prav poseben dan. Tega dne je bila ustanovljena planinska skupina. Številnim dejavnostim, ki so že organizirane na tej šoli, se je pridružilo še planinstvo, ki bo bogatilo vsebino vzgoje in krepilo ljubezen do lepot narave. Prizadevne učiteljice so ob slovesnem sprejemu pripravile lep in vsebinsko bogat program, v katerem so nastopali učenci in učenke v različnih vlogah. Pripravili so tudi razstavo živalstva in rastlinstva v gorah. Pred samim Sprejetjem učencev v Planinsko društvo Kamnik oziroma pred ustanovitvijo planinske skupine je Cene Grilje, član upravnega odbora PD Kamnik, predstavil vrsto diapozitivov z gorami Kamniško-Savinjskih Alp in tudi iz širše okolice ter zamejstva. V pozdravnem pogovoru je predsednik PD Kamnik Dušan Štefula opisal društvene aktivnosti in čestital učencem za sprejem v planinsko organizacijo. Čestitkam se je pridružila tudi ravnateljica šole Jožica Hribar. Mentorica planinske skupine Lučke Bergant je ob pomoči sodelavke vsakemu učencu pripela spominsko značko - 110 let PD Kamnik - in izročila knjižico z naslovom Mladi planinec, v katero bodo vpisovali svoje pohode in vtise. Obrazi mladih, sprejetih v članstvo, so žareli od zadovoljstva. STANE SIMŠIČ Trening varne vožnje Avto moto društvo Kamnik v sodelovanju z društvi iz Mengša in Cerkelj skrbi za vzgojo šoferjev, za varno vožnjo po naših cestah. Krvni davek pri nas je še vedno zelo velik in znatno presega povprečja v sosednjih državah. Da bi vsaj deloma zmanjšali število nesreč, so se vsa tri avto moto društva odločila, da tudi letos organizirajo trening vožnjo pod strokovnim vodstvom. V nedeljo, 5. oktobra, od 9. do 12. ure se je treninga vožnje udeležilo 28 moških in 5 ženskih članic AMZ. Prijavilo se je lahko neomejeno število voznikov in to brezplačno. Trening vožnje je potekala po Korenovi poti, oziroma pred Interierom Stol na Duplici. Vsi udeleženci treninga varne vožnje so se morali izkazati z vozniškim dovoljenjem. Vožnja na treningu je potekala po točno začrtani smeri, na časovno omejen čas, 3 minute in pri vnaprej določeni penalizaciji za napake. Ob zaključku treninga so se med najboljše uvrstili: med ženskami je 1. mesto dosegla Petra Marti-njak iz Kamnika, drugo mesto Romana Poljanšek iz Mengša in 3. mesto Jasna Poljanšek, prav tako iz Mengša; med moškimi je 1. mesto dosegel Marko Drolc iz Kamnika, 2. mesto Miha Keržič iz Mengša in 3. mesto Simon Brilja iz Mengša. Avto moto društva želijo, da se takih in podobnih preizkusov udeleži čim več voznikov, saj prispevajo svoj delež pri zmanjšanju nesreč na naših cestah. tedna, za naprej je pa odvisno od razmer. V oklepaju je navedena nadmorska višina postojanke in tudi telefonska številka, na katero se splava vfiraša-ti, če je koča res odprta tisti konec tedna, ko jo nameravamo obiskati. Stalno sta odprta samo Dom v Kamniški Bistrici (601 m, 8325-544) in pa Jarški dom na Mali planini (1520 m, 041 676-254). Nezaklenjena vrata imata tudi oba bivaka, Kem-perlov na Velikih podih in Bivak pod Skuto na Malih podih, vendar sta ta dva že zgodba zase. Res pa je, da imajo vse visokogorske postojanke tudi nezaklenjene zimske sobe, ki so bolje ali slabše opremljene, pri čemer je tista v Kocbekovem domu na Korošici zelo skromna in majhna. Za večjo, ki nudi več udobja, je potrebno dobiti ključ pri LHanlnšku na IHa-nici (03 5844-254 oziroma 041424-081). , IZLET PO DOLENJSKI Občinski odbor slovenske ljudske stranke v Kamniku je konec oktobra organiziral za vse svoje člane enodnevni izlet po Dolenjski. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali na vnaprej določenih postajališčih in začeli polniti avtobus, ki je bil ta dan rezerviran za nas. V Pleterjah smo delno spoznali, kako poteka življenje patrov Kartuzijancev v tamkajšnjem samostnau. Kdor je želel, je lahko kupil tudi njihove unikatne izdelke. Nato nas je pot vodila naprej po naši južni pokrajini, kjer smo obiskali znamenito Formo Vivo v Kostanjevici z vsemi razstavami likovnih del, ki so zares vredne ogleda. Sprejel nas je župan občine Krško g. Bogovič, ki je tudi član SLS in eden od prodornejših in uspešnih ljudi v tamkajšnjem prostoru in v stranki. Zadnji del izleta pa je potekal skozi vinorodni okoliš Bizeljsko, , kjer smo se tudi okrepčali v eni izmed vinskih kleti in si nabavili žlahtne vinske kapljice. Naše druženje smo zaključili z rekom »prijetno s koristnim« in sklepom: prihodnje leto nas-videnje. FG Kamniku, pater Marko Novak. Maša je ves čas potekala v sproščenem lučkarskem duhu. Naše pesmi velikokrat spremljajo ploskanje in druge kretnje, da se lučke (tako ljubkovalno imenujemo naše najpomembnejše člane) lažje vživijo in tudi one sodelujejo pri petju, in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Namesto običajne pridige smo lahko prisluhnili osebnim izpovedim dveh staršev prizadetih oseb in ene prijateljice. Govorile so o svojih izkušnjah; bolečini ter velikem veselju, ki se ob sobivanju z lučkami nenehno medsebojno prepletata. Nato pa so se predstavile lučke. Vsak je povedal, kaj rad počne v prostem času in izvedeli smo veliko zanimivosti. Nekateri radi pojejo, drugi berejo, igrajo jnštrumente, izdelujejo gobeline, se sprehajajo, molijo, poslušajo zven cerkvenih zvonov ali pa se igrajo skupaj s prijatelji. Vsi pa se radi udeležujejo naših srečanj, kjer se še posebno po- vežemo. V osrednjem delu maše smo pred oltar prinesli plakate, na katerih so bile slike vseh članov skupine ter utrinki iz nekaterih potepanj, ki so se zvrstili v desetih letih, ter tako Bogu darovali našo skupino.Ob koncu maše smo se skupaj zahvalili za vse lepe pa tudi malce težje trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in izrazili upanje, da jih bomo, posebno lepih, nanizali še veliko. Nato pa smo se vsi preselili v samostansko jedilnico, kjer smo se okrepčali s sendviči in pecivom. Za veliko veselje lučk je poskrbela velikanska torta, ki jo je skupina prejela za svoj rojstni dan. Po prijetnem kramljanju ter kopici prisrčnih objemov in stiskov rok smo se zvečer razšli z upanjem, da se kmalu spet zberemo. S seboj smo v srcih odnesli prijeten in topel občutek enakosti, pripadnosti in prijateljstva, ki bo ostal za vedno. ALENKA Nadzorni svet Velika Planina d.o.o. v skladu z Aktom o ustanovitvi razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - najmanj višješolska strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri (strojni inženir ali ekonomist za turizem) - aktivno znanje tujega jezika (angleškega ali nemškega) - najmanj štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih - dobro poznavanje področja žičniškega prometa - dobro poznavanje razmer na Veliki Planini Mandat direktorja družbe, ki ga v soglasju z družbenikom imenuje nadzorni svet družbe, traja štiri leta. Kandidati morajo k pisnim ponudbam priložiti program oz. videnje razvoja družbe,'dpkazilo o pridobljeni strokovni izozbrazbi, dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanosti (izda ministrstvo za pravosodje) in potrdilo, da niso v kazenskem postopku (izda sodišče). Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno poslati v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Velika Planina d.o.o., Glavni trg 23, 1240 Kamnik. O izbiri bodo kandidati obveščeni predvidoma v 10 dneh po zaključenem razpisu. vTiiliTlli vas vabi na TRADICIONALNI v PETEK I 2. I 2.2003 ob 20.00 uri v DOMU KULTURE KAMNIK «. Nuša Deraida Sodelujejo: - "MePZ" MAVRICA - Srednja vas - "MePZ" ODMEV - MAŽORETNA skupina VERONIKA Kamnik jSBSSBBfr""Franc Pestotnik-podokničar Dom kulture Kamnik, tcl.:01/839-76-06, e-maiUinfo domkulturc.org Trafika CICA Turistično informacijski center Kamnik Ijiilii Mercator j "T VELE TA HITRE Iz tabora OK CALCIT Kamnik Kategorizirani športniki KAMNIK NA 14. MESTU MED OBČINAMI Odbor za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije trikrat letno objavi seznam vrhunskih športnikov, ki so si na podlagi doseženih rezultatov in v skladu z veljavnimi kriteriji pridobili status kategoriziranega športnika Republike Slovenije svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda. Po številu kategoriziranih vrhunskih športnikov (skupaj2685) je občina Kamnik po zadnji objavi I. oktobrana 14. mestu med slovenskimi občinami z 39 kategoriziranimi športniki, Kamnik je med občinami v drugiskupini Daleč spredaj so velike mestne občine Celje, Koj>er, Kranj Ljubljana (723) in Maribor (232). Kamnik, malce prehitevajo tudi Bled, Brežice, Jesenice, Velenje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Radovljica. Kamnik je izenačen z Izolo, prehitel pa je Domžale, Kranjsko Goro, Laško, Piran, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovensko Bistrico, Skofjo Loko, Trbovlje, Tržič... Kamnik z39 vrhunskimi kategoriziranimi športniki ima enega športnika sjmžnano kategorizacijo svetovni razred, štiri mednarodni, tri perspektivni, 23 državni, Hjm jih ima mladinski razred. Po posameznih panogah je seznam naslednji. V atletiki je kategorizirani športnik državnega razreda gorski tekač KGT Papež Sebastjan Zamik Štiri kategorizirane športnike gorske kolesarje ima KD Calcit; Rok Podbevšek in Jure Logar z državnim in Jure Smrkol in Luka Kodra z mladinskim razredom. V lokostrelstvu je perspektivna športnica Darja Verbič, mladinski razred ima Danijel Stojkovič, oba člana LK Kamnik. Mednarodni športnik v motociklizmu je Roman Jelen, mladinski Miha Špindler, oba člana Sitar Pneumatic team. Matija Pleško in Tomislav Šmuc, člana odbojkarskega kluba Kamnik imata priznan mednarodni razred, perspektivna odbojkarja sta Matej Kališnik in Dejan Matijaševič, državni razred [m imajo državni prvaki Matija Kojmvec, JanezMakovec, Janez Malovič, Gregor Orel, Sašo Palma, Dušan Plahuta, Gašper Ribič, JanezTurk in Marko Turk. Torej skupaj devet. V plavanju ima državni razred Luka Prodnik, član PK Kamnik. Vj>lezanju ima svetovni razred Tomaž Humor (štiriletni status mu poteče januarja 2004), mednarodnega Marko Prezelj, mladinskega Jure Prezelj, državnega Aleš Koželj in Matej Mošnik, vsi PD Kamnik. Mladinskega ima tudi športni plezalec Sašo Hribar. V triatlonu imata državni razred Anja Cerut in Mateja Šimic, triatlonki Trisjiorta. Mladinski razred imata tudi člana TK Kik Group Kamnik Anže Cevka in Kaja Smole. Miro Lešnik v trajM, Roman Radej z zračno pištolo, Bojana Bombač z zračno puško in Rok Rojrret v trapu so športniki državnega razreda v strelstvu. V smučanju sta kategorizirana športnika smučarska tekača, člana KD Calcit, Metod Močnik in sicer lokostrelski biatlonec Ivan Maradin, oba državni razred. (mm) PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM TEKAČEM V TERMAH SNOVIK Solze uspeha jx> »zlati mrzlici« na 19. svetovnem prvenstvu na Aljaski so bili glavna tema enajstega zaključnega srečanja gorskih tekačev ob koncu sezone, ki so ga za vse najboljše slovenske tekače letos pripravili v Termah Snovik. 12 organiziranih sezon slovenskega pokala, kjer je letos točke osvojilo čez290 tekačev, je bil le naravna podlaga za zgodovinski uspeh mladinske zlate garde, kjer je pomembno vlogo odtekel tudi Uroš Tomec, mladi tekač kluba gorskih tekačev Papež. Gorski teki, po Sloveniji je bilo letos organiziranih že čez 50 tekov, od tega sila odmeven tudi na Grintovec, bodo ali so že zasenčili teke na srednje in dolge proge. Ob tem ne gre prezreti tudi širše plati gorskega teka. Sosed Term Zdravko Volkar, ki so ga z vabili prezrli, je z naslovom državnega prvaka v maratonu gorskemu teku naredil doma največjo reklamo med ljubiteljskimi tekači. V prisrčnem planinsko - planšarskem vzdušju s plesalkami z osnovne šole Stranje, planšarjem Podokničarjem, ob podeljevanju priznanj slovenskega pokala in zahval prirediteljem (Dušan in Mira Papež sta prejela priznanje za dobro organizacijo teka na Grintovec), trenerjem »zlatih« tekačev, tudi Ivanu Urhu, so predstavili delček naslednje sezone. Prirediteljem slovenskega pokala (Osolnik, Grad, Krvavec, Nanos) se bodo pridružili Železniki in legendarna tekma iz Pod-brda na Črno prst, v koledar GrandPrix WMRA, nekakšni svetovni pokal v gorski tekih, pa se vrača tek na Šmamogoro. Znova pa bo ena najbolj odmevnih tekem, tek na Grintovec. (mm) ZDRAVKO VOLKAR MARATONEC LETA 2003 Ko bomo ob koncu leta potegnili črto pod športno sezono 2004, bo imelza kamniški in tudi slovenski šport posebno mesto 8. ljubljanski maraton. Zdravko Volkar pa, vsaj za pisca teh vrstic, športnik z najbolj zanimivo, presenetljivo, športno zgodbo leta s posebno vrednostjo. Zdrav-ko Volkar, doma izšmartnega v Tuhinjski dolini, je zagotovo novislo^ venski maratonski junak. Na 8. ljubljanskem maratonu konec oktobra je osvojil absolutno sedmo mesto z dobrim časom 2,29:20 (za amaterja) in osvojil naslov državnega prvaka v tej prestižni disciplini 42,195. Tuhinjski Filipidespa bo podrl kar nekaj stereotipov. Ko bodo razni naši trenerji, atletski teoretiki, strokovnjaki za prehrano prebrali nekaj o novem državnem prvaku v maratonu, se bodo zagotovo zamislili. Trening ? »Pretečem 280 do 300 kilometrov na mesec. Brez programa, brez trenerja. Tečem, ko imam čas. Na Kostavsko aliMeninoplanino in tam okoli. Pa poleti dvakrat na teden v službo na žičnico, na Veliko planino. Takoj po zmagi so me že snubili trenerji. Kosem jim omenil moje kilometre, so me vsi gledali, kot da se norca delam,« nam je priznal j>o svojem velikem uspehu v mrzli Ljubljani. Pred njim so bili namreč uvrščeni le afriški in ruski maratonci, ki se že nekaj let profesionalno ukvarjajo s tekom oziroma maratonskim tekom in so bili za svoj nastop že j>red startom jjosebej nagrajeni. TGH In EPO (za nejjoznavalce-to so kratice za doping), športna prehrana ? »Za zajtrk sem jedel Gavrilovicpašteto, (smeh) Čudno se sliši, toda to trii prija bolj kol testenine in mi ne dela nobenih težav.« Talent ? Ops. »Všoli sem bil vedno zadnji, no predzadnji. Začel sem šele z 18 leti, ker je tekel sovaščan Tomo Petek. Sicer smo pa mali nogomet igrali, tudi sedaj ga, a manj.« So bili pogoji kol nalašč za žičničarja z Velike planine? »Pošteno me je zeblo, jmjkice, fruli, dolgi rokavi« Po drugi plati pa ima Zdravko Volkar zagotovo v sebi nekaj maratonskega. Pri 27. letih je za njim že nekaj maratonov. Lani je prvo polovico ljubljanskega maratona žejnetekel v času 1:11, potem pa »pregorel« in bil (šele) osmi med našimi. »Tokrat sem. se prvih 21 km »bremzal«, začel sem z I, J 4:30. Na malem maratonu jih bi gladko »uštlmal«. V drugem krogu jm jjospeševal, tekel le minuto slabše, polovil tri naše (Vencelj Žepič, Rihtarič) in še Kenijca. Tako je, če na Tuhinjce nihče ne računa,« se smeji gorski tekač (KGT Pa-pež) iz Tuhinjske doline, maratonec iz doline, kjer je po ravnem speljana deloma le glavna cesta, (mm) PRED TEKMO DESETLETJA Kamniške odbojkarje loči le še nekaj dni do prve tekme desetletja. Naslednjo sredo se bo namreč v kamniški Športni dvorani odvijala prva tekma 1/8 finala pokala Top teams, ki bo za vedno v zgodovino zapisala enega od slovenskih klubov, ki se bo prvič uvrstil v 1/4 finale tega pokala. obeh ekip v Pokalu top teams, prav ta ekipa nasprotnik Kamni-čanov v 1/4 finalu. Kamničanom se je poznala precejšnja utrujenost iz sobotne tekme proti Bledu, pa tudi trenerja sta skrivala svoje najmočnejše adute, tako da tekma ni bila na najvišjem nivoji, vseeno pa med- Tekma med OK CALCIT Kamnik in OK Salonit Kanal bo v sredo, 10.12., ob 19. uri v kamniški Športni dvorani. Sicer pa Kamničani še naprej uspešno branijo prvo mesto na prvenstveni lestvici. Po nekajdnevnem premoru zaradi reprezentančnih tekem - predkvalifika-cije za olimpijske igre, kjer so Slovenci obstali na pragu največjega presenečenja - so sredi tedna gladko premagali mlade igralce Olimpije v slabi uri, že v soboto pa jih je čakala težja naloga v zadnjem kolu prvega dela proti Bledu na Bledu. Po pričakovanju se Blejci niso predali in povzročili Kamničanom precej slabe volje. Predvsem je pri domačih blestel Oderlap, medtem ko pri Kamni-čanih ni bilo razpoloženega igralca. Vseeno so Kamničani dokazali zakaj so trenutno najboljša ekipa v Sloveniji in zmagali s 3:2. Tako bodo v drugi del startali s prvega mesta, njihov prvi nasprotnik pa bo to soboto ekipa Pomurja, s katero so se že med tednom pomerili v povratni tekmi Pokala OZS. Ne dvomimo, da so se Kamničani uvrstili na Final four, saj so že na gostovanju v Murski soboti zmagali s 3:0. Tekma v soboto, 6.12., bo ob 19.30 v Športni dvorani Kamnik. Kljub temu, da se bodo Kamničani v sedmih dneh kar trikrat predstavili svojim navijačem, Vas vabijo na vse tekme, še posebej še enkrat na tekmo, ki lahko pomeni mejnik v slovenski odbojki -tekmo Pokala Top teams 10.12.. Sicer pa so Kamničani to nedeljo gostovali na mednarodnem turnirju v Monfalconeju, kjer sta igrali še ekipi Trsta in Innsbrucka. Prav ekipa iz avstrije je bila še posebej zanimiva, saj je ob uspehu narodna zmaga proti eni izmed najboljših avstrijskih ekip, ki ima v svojih vrstah kar sedem tujcev, nekaj pomeni. Kamničani so zmaga-liz 2:1. V dnigi tekmi pa so Kamničani izgubili proti domačinom iz Trsta, ki sicer ne igrajo prav dobro v najmočnejši ligi na svetu in ta-■ ko zasedli tretje mesto, saj so Avstrijci premagali Italijane. Vseeno so Kamničani dokazali, da bi se lahko v polni postavi enakovredno kosali tudi v A1 ligi. Dekletom pa je v sedmem krogu na domačem igrišču uspelo iztržiti točko proti Mežici in tako prekiniti dolg niz porazov. Kam-ničanke tekme sicer niso začele najboljše in so izgubljale z 2:0, a so se nato zbrale in dobile naslednja dva niza. V petem nizu se je poznala utrujenost in gostje so zasluženo odnesle dve točki iz Kamnika., Že v naslednjem krogu pa je Kamničanke čakal hladen tuš na Jesenicah. Brez poškodovane Ka-lišnikove, so se sicer odlično upirale v prvem setu, vendar je na koncu zbranost popustila in domačinke so z odličnim servisom dobile prvi set. V drugem in tretjem setu je bila na igrišču le domača ekipa, ki je odlično servirala in tako preprečila organizacijo napada Kamničankam. Tako je ekipa Broline e-Štu-dentski servis Kamnik še naprej v nevarnih vodah na desetem mestu. 1 Prva priložnost za višjo uvrstitev pa bo že to soboto, ko v Kamniku gostujejo Savinjčanke. Tekma med OK Broline e-Štu-denstki servis Kamnik in Šempetrom bo v soboto, 6.12., ob 17. uri v Kamniški športni dvorani. Cico 1. Lokostrelstvo Uspešen začetek nove sezone Kamniški lokostrelci smo uspešno začeli novo sezono. Že po tradiciji se prve tekme v sezoni udeležimo v italijanski Gorici. Po enomesečnem dvoranskem treningu je bila to prva težka preizkušnja v novi sezoni. Kamniški lokostrelci se radi udeležujemo tekem v Italiji, ker je konkurenca dokaj močna, saj imajo aktualnega svetovnega članskega prvaka z olimpijskim lokom. Lokostrelski šport pri naših sosedih je zelo številčen in popularen. Zaradi tega in ker je Italija velika, so klubi razdeljeni po regijah. Temu primerno je ta šport tudi medijsko in sponzorsko dobro pokrit. Tekme so dobro organizacijsko pripravljene in tudi dvorane so dovolj velike in udobne. Imajo pa naši sosedi še eno zanimivost. V dvoranah se tekmuje na 25 in 18 metrov, pri nas pa zadnjih 10 let samo še na 18 metrov. To je zelo težka disciplina. Taka tekma je bila tudi v Gorici 9. novembra. Zjutraj se strelja 60 puščic na 25 metrov, popoldan pa še 60 puščic na 18 metrov. Na koncu se dosežek na obeh razdaljah med seboj se-šteje in dobi se končni rezultat. Tekmuje se z olimpijskim, sestavljenim in golim lokom. Lokostrelski klub Kamnik ima v svojih vrstah samo tekmovalce z olimpijskim lokom. Tudi kategorije so različne. Od deklic in dečkov do veterank in veteranov. Barve našega kluba in mesta Kamnik smo na tekmovanju zastopali: Darja Verbič, Gašper Potočnik, Matej Fideršek, Danijel Stojkovič in trener Gregor Končan. V svojih kategorijah smo dosegli naslednje uvrstitve: Darja Verbič 2. mesto, Danijel Stojkovič 3. mesto, Matej Fideršek 4. mesto, Gašper Potočnik pa je zasedel peto mesto. Darja Verbič je na-streljala nov državni kadetski rekord. Ekipno pa so fantje postavili 5. novih državnih rekordov - tri kadetske in dva mladinska. Z rezultati smo zadovoljni, saj je bila to prva preizkušnja po začetku dvoranskega treninga. Uspeh nam je vsem v spodbudo za nadaljnje delo. SAGITTARIUS Občinsko prvenstvo v odbojki ZOPET O.Š. TOMA BREJCA Kamniški odbojkarski klub je uspešno organiziral občinsko prvenstvo v odbojki za starejše dečke in deklice, ki se je odvijalo v OŠ Toma Brejca in tel. Športne zveze. Da je odbojka eden izmed najbolj popularnih športov v kamniški občini, dokazuje dejstvo, da se je prvenstva udeležilo vseh šest šol - pet kamniških in ena komendska. Pri fantih se še naprej nadaljuje prevlada O.Š. Toma Brejca, ki je na krilih upa kamniške odbojke Bernarda Bezka, ekspresno opravila z vsemi petimi nasprotniki in zasluženo zopet osvojila naslov najboljše ekipe v tej regiji. Zato pa je bil boj za drugo mesto, ki še vodi na področno prvenstvo toliko bolj odprt. Prav vse šole so imele do konca možnost napredovanja. Na koncu pa je prijetno presenetila OŠ Šmartno v Tuhinju, ki je ugnala nekdaj najuspešnejšo odbojkarsko šolo O.Š. Marije Vere. Tretje mesto je na koncu osvojila O.Š. Komenda Moste, četrto O.Š. Stranje, peto O.Š. Marije Vere in šesto O.Š. Frana Albrehta. Najboljši igralec je bil Bernard Bezek - OŠ Toma Brejca, drugi Boštjan Tomelj - OŠ Toma Brejca in tretji Klemen Hribar - OS Stranje. Za OŠ Toma Brejca so igrali: Bernard Bezek, Tine Kvas, Žiga Potokar, Blaž Galjot, Luka Lah, Slobodan Vuk, Boštjan Tomelj, Matic Urbane, Žiga Dernikovič in Jaka Klemenčič. Pri dekletih je bil boj za končno zmago bolj izenačen, na koncu pa so si prav v zadnji tekmi proti OS Toma Brejca prvo mes; to zopet priborile igralke OŠ Stranje. Druge so bile učenke OŠ Toma Brejca, tretje OŠ Komenda Moste, četrte OŠ Frana Albrehta, pete OŠ Šmartno in šeste OŠ Marija Vera. Najboljša igralka je bila Tina Prime - OŠ Toma Brejca, druga je bila Klara Krega - OŠ Stranje in tretja Kaja Štritof - OŠ Stranje. Za OŠ Stranje so igrale: Kaja Štritof, Jerneja Spruk, Maruška Ozimek, Urša Ličer, Spela Papež, Sanela Jurišič, Klara Kregar, Maruša Holzer, Urška Komatar, Tjaša Drenik in Jana Urh. Cico 1. OB ROBU ŠPORTA In zakaj je Zdravko Volkar športni junak leta 2003 ? Mnogo je razlogov, zaradi katerih bi morala zgodba tekača iz Tuhinjske doline dobiti drugačno pozornost kot jo morda ima dober mesec po uspehu. Prvič; maraton 42 kilometrov ni nobena »leva« disciplina, ki ima povsod drugod po svetu posebno vrednost. Maraton tečejo povsod po svetu, milijon ljudi. Maraton ima svojo več kot 100- letno tradicijo. Ima svoje legende. In Zdravko Volkar je legenda. Čas 2:29,20 ne moreš preteči naključno tako hitro. To je vsakih 1000 metrov v času 330. In to 42 kilometrov zapored. In ne tri kilometre v 90 minutah, kot brez dlake na jeziku ugotavlja Brane Oblak. Tu se vidi koliko je vložene energije. Čas ima glede na dosežke preteklih let naših najboljših tekačev, z izjemo profesionalnega tekača Romana Kejžarja, veliko vrednost. Poleg tega je dosežen s povsem ljudskimi »pogoji« treninga, ki prav nič ne silijo v sfero »vesoljcev«, strokovnjakov fakultete za šport, zdravnikov, psihologov, doktorjev znanosti. In ostalih kvazi strokovnjakov, odborov, ki »zrejo« denar športu. Dosežen je brez programov panožnih zvez. Atletska zveza, denimo, se prav malo ali nič ne briga posebej za tek, pa ima zaposlenih za eno podjetje. Druga vrednost je tisto, kar vrti naš ljubi svet. Zdravko Volkar ne teče za denar. Za svoj dosežek je dobil toliko kot delavka Svilanita na mesec, a organizatorji ljubljanskega maratona so objavili, da so imeli v nagradnem skladu 8 milijonov tolarjev, ki so ga seveda razdelili Kenijcem, Rusom, Ukrajincem. Kot da se mesec po maratonu v deželici pod Alpami kdo spomni zmagovalca. Če še za Volkarja nihče ne ve. Druga j)lat slovenskega športa so mediji. Če izvzamemo Dnevnik, državnemu prvaku v eni najboljJirejmznavnih športnih disciplin (pa to ni Ironman na Havajih) - maratonu so namenili pičle vrstice ali redke sekunde. Če sploh. Čepravbi zaradi svoje dejavnosti, neobičajne zgodbe, prisrčnosti, moral gostovati v vseh oddajah in časopisnih rubrikah, ki dajo kaj na svoj ugled in delajo v prid celotne države in jim rečemo nacionalni mediji. Komercialni naj pač sledijo poneumljeni raji. To grejnedvsem na račun TVSlo, ki se financira z davkom, pobranim z zakonom. Žal je glede odmevnosti tisoč ali večkrat več vreden vsak črn dvometraš, ki potem mesec dni sedi na klojn slovenskega pivovarja in gleda yugo ligo v živo. Aližogobrc, kis trebuhom za kruhom jmhaja kot velika okrejntev v slovenski klub. Ministrstvo za zdravje bi moralo Zdravka Volkarja, predvsem pa ostale aerobne športne dejavnosti vrisati v svoj grb. Tako pa mesec dni po deželi plaši avlomobiliste s kolesom iz zelenjave in sadja. Kot, da to brihtni raji hitro j)ade v oči. S stališča narodovega zdravja je tek, j>a kolesarstvo, ...nejmcenljivo več vredno kot gledanje hudega padca mladega skakalca čez skakalnico. Ni se treba prav čuditi, če tekači in ostali, ki se po mnenju zasedene in v zdravstvene domove zahajajoče populacije, v širšem jnosloru nimajo velike podpore. Daleč od oči, daleč od srca. In prav zaradi lega je tudi manjjjosne-movalcev kot bi jih tekači z Zdravkom Volkar jem morali imeti. METOD MOČNIK Ohranimo našo dediščino MENINA PLANINA Geološko je Menina planina del Kamniško-Savinjskih Alp. Daleč proti vzhodu segajoča apne-niška gmota Menine planine je od Savinjskih Alp ločena s široko zajedo mlajših, manj odpornih neapneniških kamenin. Masiv v no predvsem na območju najvišjega vrha Menine planine Vivod-nika (1508 m) in severozahodno od njega, kjer so globoke vrtače in udome jame nanizane druga ob drugi. Največja in najbolj znana je-udorna jama Jespa. Gre za Jezerce Biba celoti tvorijo triasni apnenci in do lomiti, zaradi močnega vulkanskega delovanja v oligocenu (Smre-kovec) pa je predvsem na severnem obrobju precej vulkanskega pepela. Največja krpa vulkanskih grohov je na planini Travnik, na zahodni strani planote. Planotasta uravnava Menine planine povprečno dosega višino 1100 do 1500 metrov. Zaradi apnenčaste podlage kaže močne sledove zakrasevanja in je precej razgibana. V ledeni dobi je večji ledeniki niso pokrivali, bila pa je vseskozi pokrita z večnim snegom. Pobočja so bila tedaj gola, zato je bilo mehansko razpadanje kamenin zelo intenzivno. Voda se je z zasnežene planote stekala na vse strani, oblikovala doline in grape, ki so danes, sicer brez vode, opazne predvsem na južnem pobočju planote. Močno zakrasevanje je opaz- približno 20 metrov široko in približno toliko globoko kraško brezno s podornim skalovjem na dnu. Tu se tudi v poznem poletju zadržuje sneg oziroma led, ki včasih zapira nadaljevanje v globino oziroma podolžen rov. Močno preperevanje je vzrok za debelo plast prepereline, predvsem na dnu vrtač, kjer tudi najbolje zadržuje vodo. Tako so nastali ugodni pogoji za pašništvo, ki se je razvilo na tistih območjih z več prepereline. Loke za napajanje so danes večinoma umetnega nastanka. Tudi za največjo loko, imenovano Biba, ni mogoče zagotovo trditi, da je naravnega nastanka. Značilnost Menine planine, predvsem v območju Bibe planine in Nove Poljane, so kamniti zidovi, zložbe, kakršne najdemo običajno v slovenskem krasu, nikakor pa ne v alpskem svetu. Pla- nino Biba je ustanovila banovinska oblast pred drugo svetovno vojno z namenom, da se uredi kot vzorna planina, vzgled ostalim, ne le v kamniškem okraju, ampak tudi celotnemu planšar-stvu v Sloveniji. V ta namen so krog in krog planine Biba zgradili kamnito ograjo, z njo pa ločili tudi notranje pašnike. Očistili so gozd, grmovje ter izboljšali travno ruševje. Ustanovljena je bila celo planšarska šola, ki pa je po kratkem delovanju zamrla z začetkom druge svetovne vojne. Po fitogeograski razdelitvi Slovenije leži Menina planina v predalpskem fitogeografskem območju. Njen gorski masiv je izpostavljen bližnjemu alpskemu svetu in na vzhod odprt celinskemu, dinarskemu vplivu. Zato ima določene značilnosti alpskega sveta (alpska flora na Šavnicah) in dinarsko-ilirskega sveta. Slednjega zaznamuje bukov gozd s polžarko (Isopvro - Fagetum), ki na Menini v več oblikah (s čema-žem, velikim zvončkom, belkasto bekico) porašča območja z bolj izraženim kraškim značajem: kopaste vrhove, vrtače, gre- bene na višini okrog 1000 m. V dnu vrtač ter po pašnikih je spomladi vse belo velikih zvončkov in spomladanskega žafrana, značilno sliko zgodnjega poletja pa dajejo nekateri s čemažem gosto porasli bukovi gozdovi. Intenzivno pašništvo, predvsem v preteklosti, je vzrok danes precej spremenjene slike gozdov na Menini planini. Vse • pašne površine na vršni planoti so izkrčene gozdu, ki se je umaknil na bolj zakrasela in kamnita tla ter v večje in manjše vrtače, ki delujejo kot mrazišča. V preteklosti je bila skoraj celotna planota pašnik, ki so ga prekinjali posamezni pasovi gozda. Odkar je pašništvo usahnilo, se travnate površine zaraščajo s smreko in bukvijo, kar daje večji vtis gozdnatosti. Bukovi gozdovi močno prevladujejo tudi v južnih prisojah Menine. Na strmih pobočjih in prisojnih grebenih prevladuje bukov gozd z belo naglavko (Cephalanthero - fagetum typi-cum). Bolj izpostavljene grebene in skalovita, izrazito suha in topla južna pobočja do nadmorske višine 1000 m pa pokriva toplo-ljubni gozd hrasta puhavca in črnega gabra,v katerega se vrivata tudi mali jesen in mokovec. Od iglavcev je naMenini planini največ smreke. Čeprav hlad- nejše montansko podnebje Menine bolj ustreza smreki, pa večinoma še prevladuje bukev. Smreka v dokaj velikih in monotonih sestojih uspeva v združbi z gozdno bekico (Luzulo-svlvati-cae- Piceetum). Predvsem gre za višje ležeča območja zahodnega dela Menine. Ta drugotni gozd uspeva le s pomočjo človeka. Kot pionirska vrsta se smreka (ponekod tudi bukev) pojavlja na opuščenih pašnikih, vendar je pogosto poškodovana in počasne rasti. ■ Celotno gledano flora Menine planine ni posebnost v slovenskem prostoru. Vendar ji vrednost povečujejo posamezne rastline, zaradi katerih je varovanje planine kot celote utemeljeno. Na planini raste sedem z odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst zavarovanih rastlin: lepi čeveljc (Cypri-pedium calceolus), Clusijev svišč (Gentiana clusii), Kochov svišč (Gentiana acaulis), planika (Le-ontopodium alpinum), kranjska lilija (Lilium carniolicum), črna murka (Nigritella nigra) in avri-kelj (Primula auricula). Prepovedano jih je uničevati (trgati, ru-vati, izkopavati, obsekovati, sekati), prenašati z naravnih rastišč, prodajati ter izvažati ali odnašati v tujino. Med njimi je Kochov svišč na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Republike Slovenije. Uvrščen je v kategorijo prizadetih vrst, v katero sodijo vrste, ki so najbolj ogrožene. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. V Sloveniji je bil Kochov svišč od leta 1945 potrjen v sedmih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja (površina kvadranta je 5.8 x 5.6 km). Druga na Rdeči seznam uvrščena vrsta je kamniška murka (Nigritella lithopolitanica). Uvrš- čena je v kategorijo redkih vrst in neposredno ni ogrožena, vendar se spremlja njena številčnost, da se ob dejanski ogroženosti lahko nemudoma ukrepa. Vrednost kamniške murke povečuje tudi njena endemičnost. Njena razširjenost je omejena na Kamniške Alpe in Karavanke, med Košuto in Peco. Med ogrožene rastline spada tudi navadna arnika. V Sloveniji je ogrožena predvsem zaradi pretiranega nabiranja, na Menini planini pa tudi zaradi zaraščanja njenih rastišč. Vlagoljubne flore je na Menini planini zaradi propustne geološke podlage malo. Omejena je na redka mokrotna območja, večinoma okrog kali, izvirov ali manjših mlak ter na obrežni pas jezerca Biba. Pašništvo in gozdarstvo ostajata glavni dejavnosti Menine planine. Bogata zgodovina je dokaz, da sta ti dve dejavnosti oblikovali in obenem ohranili osnovne naravne značilnosti gorske planote in jo ob primernem sonaravnem pristopu lahko ohranjata tudi vnaprej. Z velikimi koraki prihaja turizem, ki se mora nujno prilagoditi naravnim značilnostim in zmogljivostim Menine planine: predvsem z varovanjem vodnih virov, ohranjanjem mirnega naravnega okolja, preprečevanjem večjih, nepovratnih posegov. Na z vodo revni apneniški planoti je življenje odvisno od vode. Dejavnosti in objekti, ki lahko ogrozijo vodne vire na planini ali pod njo, na Menino planino ne sodijo. Velik potencial Menine planine je v razvoju mirnih oblik zimskega in letnega turizma v povezavi s pašništvom in uživanjem v naravi. Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj Kamnite ograde na planini Biba Ob novem letu šesti Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode kamniški semafor v večstanovanjskih objektih % Možnosti ogrevanja v večstanovanjskih objektih so različne. Pri teh objektih lahko ogrevanje poteka preko skupne plinske kotlovnice za več objektov, preko strešne kotlovnice za posamezen objekt ali ločeno z etažnim ogrevanjem posameznih stanovanj. Res je, da je ogrevanje preko skupne plinske kotlovnice enostaven in ekonomičen način, vendar pa je slabost tega sistema dodatno merjenje in obračun toplotne energije, povečane toplotne izgube, dodaten prostor za skupno kotlovnico, največjo slabost pa predstavlja primer okvare, saj pride do motenj ogrevanja pri večjem številu stanovanj. Pri etažnem ogrevanju prostorov je značilno, da je merjenje plina preko vgrajenega plinomera, kar omogoča reguliranje temperature neodvisno od ostalih uporabnikov in s tem načrtno varčevanje energije posameznih uporabnikov. Druga od pomembnih značilnosti je ta, da je neodvisen od ostalih uporabnikov tudi obratovalni režim, kar pomeni, da je v primeru okvare z razliko od ogrevanja preko skupne kotlovnice pri etažnem ogrevanju prizadeto eno samo stanovanje. Za etažno ogrevanje največkrat uporabljamo plinske obtočne in kombinirane kotle z naravnim ali prisilnim odvodom dimnih plinov. Taki kotli so izvedeni v majhnih dimenzijah in sodobnih oblikah z vgrajenimi varnostnimi in regulacijskimi napravami, gorilniki pa so atmosferski, kar omogoča tiho, neslišno delovanje, zato so primerni za namestitev v bivalnih prostorih. Če se dotaknemo še priprave tople sanitarne vode s plinom, je potrebno omeniti, da lahko toplo sanitarno vodo pripravljamo centralno za celoten objekt ali lokalno za posamezne od-jemnike oz. iztočna mesta. V nadaljevanju si preberite o treh vrs- tah grelnikov, ki vplivajo na pripravo tople sanitarne vode. Pretočni grelniki vode omogočajo trenutno pripravo tople vode na želeno temperaturo. Temperature lahko nastavljamo med 40 in 65° C, količina vode je omejena s toplotno močjo grelnika. Pretočni grelniki so primerni za oskrbovanje manjšega števila iztočnih mest. Nameščeni morajo biti blizu potrošnikov, da so toplotne izgube zaradi razvoda čim manjše. Prednostipretočne priprave je neomejena količina tople vode za ustrezno število iztočnih mest, nižja cena grelnika ter majhne dimenzije. Posebne izvedbe grelnikov lahko priključimo na fasado, grelnike z odprto zgorevalno komoro pa moramo priključiti na dimnik. Pri akumulacijskih grelnikih se topla sanitarna voda pripravlja na zalogo. Izbiramo lahko med akumulacijskimi grelniki različnih moči od 6 -l6kW in različnih prostornin od 40 -160 1 ali več. Glede na želeno količino tople vode. Njihova prednost je manjša nazivna moč kot pri pretočnih in kombiniranih grelnikih ter možnost priključitve na večje število iztočnih mest. Najpogostejša izvedba z atmosferskim gorilnikom in priključkom na dimnik. Kombinirani grelniki omogočajo ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Toplo vodo lahko pripravimo pretočno ali akumulacijsko. Pri kombiniranem grelniku z akumulacijsko pripravo tople vode je vgrajen manjši akumulator od 45 - 801, v katerem se pripravlja toplo vodo neposredno ali posredno preko cevnega prenosnika. Prednosti kombiniranega grelnika so nižja cena glede na to, da imamo v istem ohišju kotel za ogrevanje in grelnik vode, da je majhne dimenzije ter da je potreben samo en dimnik. V sodelovanju z Adriaplinom je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik. JOŽE OBLAK, v. d. i. s. Te dni tečejo zaključna dela pri postavitvi novega semafora na severnem križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste, pri Svetilniku. Tako se bo se bo štirim semaforom na obvoznici in enemu na južnem križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste pridružil šesti semafor v našem mestu. Kot nam je povedal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, naj bi luči na novem semaforju, ki ga je financirala občina iz letošnjega občinskega proračuna s 16, 7 milijona SIT, zasvetile okrog novega leta. d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot največji zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst plinskih kotlov omogočamo našim strankam: - takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v rokll LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Montaža semaforjev pri Svetilniku Meritve pronteta, ki so jih opravili ob šestnajsturnem štetju lanskega julija, so pokazala, da seje v tem času prepeljalo skozi to križišče v smer središča mesta 9900 vozil, v smeri proti Duplici 7400 vozil in v smeri Kovinarske 4600 vozil. Merili so v jutranjih konicah od pete do osme ure zjutraj, od 730 do 830. ten med 14. in 15. uro. Na podlagi teh podatkov so izdelali projekt semaforizacije križišča z računalniškimi semafornimi krmilnimi napravami, signalnike za vozila, kolesarje in pešce, tipke za slepe za najavo pešcev ter induktivne zanke za vodenje prometa in končno še osvetlitev prometnih znakov. V predlogu proračuna za leto 2004je predvidena tudi postavitev semafora na zelo obremenjenem križišču Groharjeve ulice in Ljubljanske ceste na Duplici. Ker bodo to križišče', sedaj po ureditvi drugega hodnika za pešce uporabljali tudi učenci OŠ Marije Vere, na tem območju je tudi vrtec, tu živi okrog 2000 prebivalcev, so že ob gradnji pločnika namestili vse potrebne podzemne vode, da ob postavitvi ne bo treba še enkrat razkopavati ceste. Po mnenju Bojana Mlakarja naj bi ta semafor zasvetil v treh mesecih po sprejetju občinskega proračuna. Toliko časa pa se bodo morali uporabniki križišča zadovoljiti z zrcalom in pri tem upoštevati zlasti v konicah velik promet. Kot predvideva predlog občinskega proračuna, naj bi prihodnje leto v celoti preuredili tudi Groharjevo ulico, ki tudi kliče po čimprejšnji sanaciji. F.S. 14 4. decembra 2003 Kamniški OBČAN »NA KVADRAT« IZ TRGOVINE nafti p Šutna 48, tel.: 839 70 81 PRAZNIČNE - DARILNE SLADKARIJE f ...mdartokidt mđođmfj/fo. .SAJ NI KES, ...PA JE! SPECIALTTETE EGA KRAŠk mm kraSm PRŠUT cel ksaSki ZMšmeKv. kraška PAKETA* Ji i m §m M CKNA /A k<; V KOSU ! .SAJNIMES, ...PA JEI (VSAJ 3 KOM!) CF.NA ZA 1 KOM - 159.90 mimfitAvm VELIKA IZBIRA DIM . ČE KUPITE VSA] S KOM IPRBIPRAMLJEIMA. JED) 1. GOVEJA 2. PIŠĆANČJA 3. Z RAKCI 1 kom: \~V \ ~y 4. (iOBOVA DOMAČI 000* /. CVETLIČNI 2. GOZDNI (VSAJ Z KOM) (VSAJ J KOM) ENERGETSKI KOTIČEK Dimnikarske storitve in vprašanja občanov V predhodnih dveh številkah Kamniškega občana ste v tej rubriki lahko prebrali povzetke iz vsebine občinskega Odloka o izvajanju dimnikarske javne službe in podzakonske Odredbe o oskrbi malih kurilnih naprav, ki zadevajo gospodinjstva. Tokrat predstavljam nekaj tipičnih vprašanj občanov z odgovori, ki temeljijo na Odloku in Odredbi ter posvetu pri koncesi-onarju za izvajanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo« v Občini Kamnik, podjetju E. S. d. o. o. iz Ljubljane. Vprašanja in odgovori: * Uporabnik čisti dimnik sam in ne potrebuje dimnikarja. - Po zakonskih aktih in občinskem Odloku o »dimnikarski službi« je mehansko čiščenje obvezna storitev obvezne lokalne javne dimnikarske službe. V kolikor čiščenje dejansko ni potrebno, kar oceni izvajalec - dimnikar, ta opravi samo t. i. kontrolni pregled (občasni pregled) in tudi samo to zaračuna. * Posamezna stanovanja v bloku imajo po več dimniških tuljav in možnih priključkov. Uporabnik koristi samo enega, plačati je moral za vsakega. - Pregled je treba plačati za vse odprte dimovodne in prezračevalne tuljave, čiščenje pa le za tiste, za katere dimnikar ugotovi, da je to potrebno. Plačilu pa se izognete, da nepotrebne priključke zaprete tako, da jih ni mogoče uporabljati, v okviru lastniških pristojnosti lahko tudi odstranite. Obvezno pa mora ostati odprta ena dimniška tuljava na stanovanje, ki služi kot rezervni dimnik. Zapiranje je obveza uporabnika. Odprtina mora biti strokovno gradbeno zaprta (zazidana). Svetujem, da se za take ukrepe odločite po tehtnem premisleku. V večstanovanjskem objektu je za take spremembe potreben dogovor vseh lastnikov dimnika ali dimniške skupine, v okviru in po postopku lastninskih pravic in obveznosti. * Stanovalka v bloku ima ogrevanje na elektriko s termoakumu-lacijsko pečjo in meni, da ne potrebuje dimniškega priključka. - Po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ul. RS 45/2000) mora imeti vsako stanovanje vsaj en priključek na dimnik (za primer naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer). Stanovalka ga torej mora imeti, čeprav ga ne rabi. Plačevala bo obvezni pregled, čiščenje pa, če bo to potrebno. * Po izjavi dimnikarja je potrebno čistiti tudi zračnike. - Pregled prezračevalnih naprav je obvezen, čiščenje pa, če je to potrebno. V zračnik zaide mrčes, mravlje, naberejo se pajčevine in prah. Znak zamašitve ali slabega vleka je, da se v prostoru pojavi pod stropom kondenz, stene postanejo vlažne. V kolikor takih pojavov ni, se za tekoče leto opravi le pregled. * Dimnikar zahteva izvedbo vra-tic za čiščenje na kolenih zračnikov na podstrešju. Alije zahteva upravičena in kdo naj jih naredi? - Vse kurilne, dimovodne in tudi prezračevalne naprave morajo biti narejene in opremljene tako, da jih je možno enostavno vzdrževati in pregledovati oz. opraviti storitve javne službe kot je strokovni mmmr/m RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I TUDI NA TERENU I TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si pregled, mehansko čiščenje itd. Poleg tega mora biti omogočen prost in varen dostop do teh naprav. V Odredbi zadolžitev kdo mora poskrbeti za primerno izvedbo ni eksplicitno navedena, izhaja pa iz analogije pri zagotovitvi merilnega mesta za meritve emisij, ki ga mora zagotoviti uporabnik na podlagi načrta izvajalca dimnikarske službe. Tudi po koncesijski pogodbi morajo uporabniki dimnikarju omogočiti neovirano opravljanje storitev. * Ob lanskoletnem čiščenju salonitnih zračnikov je prah skozi rešetke pod stropom nameščenih zračnikov nosilo po vsem stanovanju. Takšnega čiščenja uporabnik več ne dovoli. - Čiščenje mora biti tako opravljeno, da se stanovanje ne onesna- ži, naprave pa morajo biti tako narejene, da je takšno čiščenje omogočeno. V kolikor ima uporabnik naprave s pomanjkljivostmi, naj na to opozori dimnikarja, ki bo po zagotovilih tehničnega direktorja E. S. d. o. o. Franca Kaplarja, univ. dipl. inž., pogoje v največji možni meri upošteval. To še posebno velja za prezračevalne naprave iz salonita, ki jih je priporočljivo zamenjati z ustreznejšimi, če obstoja bojazen negativnega vpliva. Če tak vpliv je, je ta namreč tako v času uporabe kot v času izvajanja dimnikarskih storitev. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa predhodno najavo na dom, tel. 8311-663. ENSVET, ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Finančne ugodnosti pri uvajanju čiste energije Država Slovenija spodbuja naložbe v manjšanje porabe energije in uvajanje okolju prijaznih virov energije na dva načina: Nepovratna finančna pomoč pri naložbah za postavitev: • sončnih kolektorjev (do 150 tisoč tolarjev) • toplotnih črpalk za sanitarno vodo (do 90 tisoč) • peči na les s pirolitičnim izgorevanjem (do 300 tisoč) ' Krediti s pokrivanjem do 80% naložbe z nizko letno obrestno mero (1%), odplačilno dobo do 6 let za rabo obnovljivih virov za pripravo sanitarne tople vode in ogrevanja prostorov in za pridobivanje elektrike iz sončnih celic. Občina Kamnik je v letu 2003 prav tako finančno podprla graditelje pri uvajanju obnovljivih virov energije. Pri nas dobite brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. KonTiki EHEH' PODJEUC IA VARČNO INIDOIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solar.si Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve i« POGREBNIK POGREBNE STORITVE Ovorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 i Počivaj mirno, sladko spavaj. V grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat .snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA * Nenadoma naju jc zapustil dragi, dobri in skrbni mož in oči MARJAN KOLMAN Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, se posebej za nesebično pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem, njegovim sodelavcem Žita, sodelavcem Svilani ta, ter sošolkam, sošolcem 5. c in kolektivu OŠ Frana Albrehta za izražena sožalja, besede tolažbe, denarno pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našega Marjana pospremili na zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. V žalosti žena Mojca, hči Barbara in drugi njegovi November 2003 Vse življenje si trpela, za vse nas skrbno .skrbela, zdaj ti lučka v naših srcih večno bo gorela. Mami. mama, hvala ti za vse! ZAHVALA V 78. letu življenja je po težki bolezni tiho zaspala ljuba mami, stara mama, sesra, teta, sestrična, bolra IVANA SLAPNIK roj. Tomažič iz Spitaliča Najlepša hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, ki sle jo med njeno boleznijo obiskovali. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dr. Pfajfarjcvi, dr. Logarju, palronažnim sestram Lojzki, Majdi in Jani. Hvala pogrebnemu podjetju Ropotar, kolektivu In-ce Mengeš, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pevcem za ganljivo petje, govornici za poslovilne besede in praporščaku gasilskega društva Spilalič. Hvala vsem, ki ste imeli našo mami radi in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: sin Jani, hčerki Breda in Mira, vnuka Mija z I,(lijemin Bogdan z Melito, sestra Jožica in drugo sorodstvo November 2003 Želimo srečen v letu, Ki prihaja, pa veselje, srečo, zdravje... mm UH 'KPIMHI'K,, Vrkpolji 186, tet.: 01/S3-91-293 Svojim gostom se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v prihodnje. NOVO V KAMNIKU!! PRODAJA VRHUNSKIH ŠTAJERSKIH VIN raznih sort in izborov na Glavnem trgu 5 (za frizerskim salonom Žagar) od ponedeljka do petka od 10h do 12h in od 16h do 20h, ob sobotah od 9h do 12h, ob nedeljah in praznikih od 10h do 12h. Vinogradniška kmetija Anderlič Franc - Borut, Meljski hrib 37. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA Ob izgubi sina, brata, svaka in strica JANKA HOMARJA (1953-2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, sodelavcem DURS-a Domžale, njegovim sošolcem za ganljiv govor, pevcem DKD Solidarnost Kamnik, pevki Jožici Kališnik in organistki Meti Zupančič, gospodu Maksimiljanu Ocepku za opravljen pogrebni obred in trobentaču Marjanu Sitarju. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Kamnik, 2003 ZAHVALA V 88. letu življenja jc po težkj bolezni zaspala POLONA SLEBIR iz Bistričice 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred in Stranjskim pevcem za lepo zapete pesmi. Prisrčna hvala tudi družinam Šlebir, Koželj in Ćoš, ki ste ji stali ob strani v zadnjih urah njenega življenja. Žalujoči: vsi njeni November 2003 Hlad se skriva v naših srcih, v duši solztt se iskri, vsem si vedno pomagala za vso dobroto hvala ti. ZAHVALA V 78. letu starosti je po težki bolezni prenehalo biti srce naše dobre mame, tašče in babice FRANCKE PETEK roj. Kotnik iz Podgorja 122 Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani. Posebno smo hvaležni vsem, ki ste ji v bolezni namenili svoj prosti čas in ji krajšali dneve s toplo besedo. Hvala za sočustvovanje, podarjeno cvetje, sveče in. za materialne darove. Posebna zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sočutno zapete pesmi V slovo. Za vse smo vam zelo hvaležni. Vsi njeni Podgorje, Kamnik, Kokošnje, november 2003 28 DOM V KAMNIŠKI BI&TDJCI Vabimo zaključene družbe do 70 oseb na prednovoletna srečanja. Dri nas lahko tudi prenočite. Postrežemo vam z raznovrstno domačo hranoob žlahtni kapljici. Informacije: Đ 01/83 25 544,031/684 147 Dom jc redno oskrbovan, razen ponedeljkov, koje zaprt Odprto: od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure. 'V Perovo 27, Kamnik <^k|i^]i^i ^rj|iji(^p m 831-26-37 '^>lS\......i"?......'"<>> Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na........„ dve vrsti dnevno svežih malicoi^A4c^^^i>'&nX;Y odporni materiali BLUM VODILA • samodejni sistem zapiranja predalov • nosilnost do 30 kg BELA TEHNIKA BOSCH iARISTON PUSTITE SE PRESENETITI - OBIŠČITE NAS! SIEMENS 2 LETI SLO GARANCIJE Ul. Antona Skoka 2, DOMŽALE, tel.: 01/729-27-20 Topniška 5, LJUBLJANA, t©!.: 01 /430-77-30 ROOEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 tel.: 01 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 www.rodex.si © Sanolabor DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE ! Nudimo vam pestro izbiro kakovostoih izdelkov; - zeliščna kozmetika m nego nog, rok, obraza in telesa - masažru aparati za noge, roke, vrat... - električna zobna *ćetka Sontcare -ortopedski in pMni vzglavniki - ortopedski nalika« in <5evf - izdelki te medno volne, "perilo moći" ,„ -vitamini, minera«, čaji, domaći med,.. - izdelki za dojenčke .. in ie mnogo raznovrstnih izdelkov za zdravo žMjenjel PODARITE PA LAHKO TUDI DARILNI BON SANOLABOR. IDEJA ZA DARILO! ■MMI krraep Ml K 5 fas? |H iamA m4*» ** tK utš tffe 'riporoca Omštoo za zdravje tmzUMflf srca in ožilja Slovenije Zdravstveno zav a rovanje z medicinsko asistenco v ...tuj in f različni programi ugodne zavarovalne premije najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu 24-urna pomoč organizacija zdravniške pomoči in prevozov * dodatna kritja za svojce • pravna pomoč individualno druzimko * skupinsko** (premija po oSefor) št. dni EVROPA ' SVET EVROPA SVET EVROPA SVET 3 1.190 2.490 2,380 4.980 833 1.743 5 1.630 2.890 3.260 5.780 1.141 2.023 8 1.990 3.250 3.980 6.500 1.393 2.275 10 2.190 3.450 4.380 6.900 1.533 2.415 15 2.690 3.980 5.380 7.960 1.883 2.786 21 3.380 4.820 6.760 9.640 2.366 3.374 30 4.580 6.390 9.160 12.780 3.206 4.473 45 5,970 9.840 11.940 19.680 4.179 6.888 60 7.480 11.240 14.960 22.480 5.236 7.868 Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. Informacije; 01 47 18 742 ali 01 47 18 723 www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si Prodajalna Domžale Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01/72 44 423, faks: 01/72 44 424 od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311, 041/662 450 Ponedeljek: 8,-15. ure Turek: S.-13. ure Sreda: S,-12., 13.-17. ure Zavarovalne premije v skladu 2 8. tenom ZDPZP niso obdavčene. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. * Družinsko zavarovanje premija velja za vso družino (starti in otroci do 21 leta starosti) ** Skupinsko zavarovanj« velja za skupine od 10 do t9 oseb, za skupine nad 19 oseb velja 35-odstotni popust, za skupine nad 49 oseb pa 40-odstotni popust na osnovno premijo. Zavarovanja lahko sklenete tudi za obdobje 75, 90, 135, 180, 270 ali 365 dni. Priporočamo, da sklenete Vl&fl PROGRAM, saj so stroški zdravstvenih storitev v nekaterih državah zelo visoki. Višji program vam nudi visoko kritje stroškov zdravstvenih storitev in prevozov. Zavarovanje lahko sklenete tudi preko interneta • v\rWW.vZajerrtrfai.Si O ELVIA ASSUBANCES VOYAGES VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.