Poštnina plačana v gotovini. «MWMWS«MaaH3BaBBeSBa8aMMBB IZHAJA VSAKO SOBOTO CENA DIN 1.- Zaplenjena resnica ima večjo silo Icof tisočkrat izkričana laž! Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Masarykova 14/11. Račun pri Poštni hran. 16.160. Rokopisov ne vračamo. Telefon 21-09. Leto VI. Ljubljana, dne 19. junija 1937. Št. 24. Zaščita Dogodki zadnjih dni so pokazali, da se državljani kraljevine Jugoslavije v Dravski banovini delijo na dva ranga. Na dobromi-sleče, ki uživajo polno zaščito in jim je všeč sedanji kurz v naši notranji politiki. In v druge, ki jim sicer komunike banske uprave zagotavlja osebno varnost, pa predvsem zaupajo svojim lastnim silam. Prihod g. Petra Živkoviča, njegov sprejem na ljubljanskem kolodvoru, ki so ga tradicijonalni neprija-telji naše nacijonalne misli izkoristili za demonstracije proti jugoslovenstvu, J * * > ' s ;”r/• jo/* c ■ \ ■ ' vi1 •, v meglo zavita smrt akademika Dolinarja, značilno obdukcijsko poročilo, požar sokolske tribune v Ljubljani, vse to so simptomi kronične bolezni, ki razjeda politično moralo našega naroda. Bolezni, ki so jo skrbno negovale politične stranke od osvobojenja dalje, in ki jo je zasejala že razdiralna roka habsburško-lotarinška, ki je v družbi z Vatikanom najintenzivneje kovala razdore med jugosloven-skiini plemeni. Temu stanju se ne smemo čuditi. Ali bi bilo naravno, da bi ljudje, ki so se borili na fronti proti srbski vojski in dobrovoljskim divizijam, in so stopali 'rSKcr« \ ("»d \r\ ’ . \.f*’iir ':.5 mogli trenotno, v razdobju nekaj mesecev ali tudi nekaj let popolnoma spremeniti svojo miselnost? Ali pa je tudi mogoče, da bi se ti-ti, ki so kot liberalci in narodnjaki gledali pred seboj neprestano strnjeno sovražno fronto, mogli po tolikih izkušnjah najti v skupnem kolu s svojimi večnimi protivniki? In tako se nam vleče iz leta v leto, žal tudi iz generacije v generacijo tradicija dveh taborov, ki si stojita sovražno nasproti, pripravljena iti ob prvi priliki v ekstreme. 1. *.■ e j.r.i,-?« -.vrv "'jef...!, >i j v . V tem tako težkem, najgrših klevet in izzivanj polnem času, ko je zrušilo katoliško časopisje ves, že več let zbrani gnev na jugo-slovenske nacijonaliste in ko je to isto katoliško časopisje v svojem besu našlo presenetljivo enake izraze in celo fraze kot jih je vporabljalo ob priliki atentata na Ferdinanda in Zofijo, kar kaže da so ti ljudje ostali v duši isti, je padla besada jugoslovenske zaščite. Beseda vredna pomisleka, posebno če se vidi, da je bila pod pritiskom z druge strani dejansko stvor jena nacijonalna fronta. Nacijonalna fronta mladih ljudi, ki si upa pogumno braniti čast svoje zastave in svoje ideje in bodo to storili tudi v bodoče, seveda ne za interese strank in klik, katere sejejo strup razdora. Kajti ta mladina, toliko klicana in hvaljena, je daleč od tega, da bi pristala na kakršnekoli fronte, ki naj bi pomenile rehabilitacijo politične moči onih veličin, ki dejansko ne eksistirajo več. To je mladina, katera tudi besede »zaščita«, ki so jo vrgli v svet boja sicer željni, za žrtev pa nesposobni gospodje, ne razume in noče razumeti! Jugoslovenski napad, to je geslo, pod katerim se sama od sebe ustvarja fronta mladih jugoslovenskih nacijonalistov, in ki bo prej ali slej brez ozira na levo in desno in ne glede na žrtve tudi zmagala. B. Š. Kaj bi se zgodilo tedaj z nami Slovenci ■V; o U .»Z«1" “11. i. \i, - . ■ ra v ' / A« < •X Skl V Ljubljano, k vzidavi Marsejskih plošč! V nedeljo 27. junija 1937 bo krajevna organizacija NO Št. Jakob—Trnovo—Barje vzidala dve marsejski plošči: eno ob 10. uri na mestni osnovni šoli na Barju, drugo ob pol 16. uri na mestni osnovni soli na Grabnu (tik Šentjakobskega mosta). Pozivamo vsakogar, da se brezpogojno udeleži po možnosti obeh, vsekakor pa proslave na Grabnu, ki bodo po svojem sporedu uprav manijestativne. Slavnostni govor bo imel predsednik NO br. Vojvoda Ilija Ž. Trifu-novič-Birčanin. Točen spored bo objavljen v dnevnikih in v »Pohodu«.. Oblastni odbor NO v Ljubljani. Prevzvišeni ljubljanski knezoškof dr. Jeglič govori v »Slovencu« od 30. V. 1.1., ko vzbuja svoje spomine na majsko deklaracijo, tudi o svoji brigi za Slovence v času, ko so se majali stebri avstro-ogrske monarhije. Opisujoč takratno stanje, navaja prevzvišeni knezoškof, da so se majali temelji države in se je s strahom pričakovalo, kdaj se bodo zrušili ter se je on zaskrbljen vprašal: »Kaj bo z nami Slovenci ? « Mi, jugoslovenski nacijonalisti, bi bili prav radi rešili spoštovanega in prevzvišenega kne-zoškofa te njegove brige, bil je dovolj star in zaposlen s svojo dušebrižniško službo in bi mu bili vsled tega prav radi odvzeli to breme. Smatramo pa, da bi bilo mnogo bolje, če bi se uvaženi g. knezoškof v skrbeh vprašal: »Kaj bo z nami Slovenci« v času, ko se je vršilo iz Dunaja načrtno germaniziran je Slovencev, ko so bile ljubljanske ulice preplavljene z ljudmi, ki so nosili čmožolte značke, ko se je mnogo Slovencev sramovalo svojega maternega jezika in govorilo raje nemški, ko so odhajali iz Ljubljane avstro-ogrski bataljoni z blagoslovom cerkvenih dostojanstvenikov, da se bore proti lastnim bratom — za črnožolto Avstrijo in apostolskega cesarja. V času, ko so listi SLS napadali Srbe in »bel-grajski nacionalizem«, obžalovali smrt Franca Ferdinanda in s tugo v srcih pisali: »sedaj je mrtev, mi Slovenci in Hrvati prav zares nimamo sreče«, ko so Srbski kralj, vojska in narod preživljali Albansko Golgoto — v vseh teh trenutkih bi bila po našem mišljenju slovenska dolžnost uvaževanega g. knezoškof a, da bi se zaskrbljen spraševal: »Kaj bo z nami Slovenci?« Če pa se je vpraševal tako v času, ko so se rušili temelji čmožolte Avstrije, takrat bi mu moglo odgovoriti vsako nedolžno dete: »Slovenci bomo svobodni.« Gospod knezoškof dr. Jeglič opisuje, kako so se zbirali podpisi za majsko deklaracijo, dokler ni prišlo pod vplivom te deklaracije do ujedinjenja. Proslavi osvobojenja je prisostvoval tudi on osebno, ker so mu potrdili, da je dal cesar Karel odvezo od prisege. Koliko uvidevnosti, ljudomilosti in dobrote je moral imeti pokojni cesar Karel, ko je »svoje« ljudi razrešil prisege ... Kajti sicer, Bog obvaruj, če bi tega ne bilo, vsi bi bili poginili v borbi za apostolskega cesarja in črnožolto Avstrijo. Noben pošten Slovenec ne bi bil mogel prelomiti prisege, dane apostolskemu cesarju in katoliški Avstriji! Ali ni že samo s to dobroto in plemenitostjo zaslužil ranjki cesar Karel, da ga proglasi sveta rimsko-vesolj-na cerkev za svojega svetnika? Posledica omenjene zaskrbljenosti uvaževanega knezoškofa dr. Jegliča je tudi njegov pogled na Jugoslavijo od njenega nastanka do danes. »Če bi bil stal na čelu države njen najhujši neprijatelj, bi je ne mogel tako nesrečno vladati«, pravi dr. Jeglič z vzdihom. Prevzvišeni, časi so v resnici težki... Na mesto katoliške črnožolte Avstrije in njenega »apostolskega« cesarja je prišla nacijonalna Jugoslavija s pravoslavno dinastijo in pretežnim številom pravoslavnih državljanov. Na mestu katoliškega »Orla«, čegar pokrovitelj je bil Franc Ferdinand, se dviga in razvija Sokolstvo, kateremu stoji na čelu jugoslovenski Kralj. Ni več grofov, baronov in plemičev, kot smo jih imeli v cesarski Avstriji. In narod se je »moderniziral«, ter ne čuti več potrebe učiti se iz knjige uvaževanega g. knezoškofa svojih zakonskih dolžnosti in »sprememb v položaju«, pa tudi v razne »Johance iz Vodic« ne verule več. Mi jugoslovenski nacijonalisti se zavedamo, da mora vse to težko vplivati na staro, vsega spoštovanja vredno gospodo. Tako žalovanje bi naši bratje iz Južne Srbije prav dobro označili s svojim šaljivim vzdihom: »Pusto tursko, beše i prod je!« Ker pa se uvaževani g. knezoškof dr. Jeglič opravičuje sam, da se ne spominja več na po-edine dogodke, mu prav radi osvežimo spomin na nekatere take nam znane dogodke: 1.) Sveti oče papež je poslal apostolskemu cesarju po napovedi vojne Srbiji svoj blagoslov, čeprav bi moral bili vsaj on kot poglavar cerkve mednaroden in nevtralen; ' 'S » ’ . ( ‘J ’t- ^j» I U', 7 •*. V’J.J- r*v '• {'*& 1 a. acj' j.'A. u ", Vin. 'J« Ij/« >/, •*»> •1 ’.o • 1 ..*■ 'j'.-; i V. i ii \» .'4 - . ju d niL-’. \ *ilb. t bo . Čuvajmo Jugoslavijo! .> Ud' •v’ fv l 1. ‘i |V 1 * V 'uk., Slovenski klerikalizem r,\T f*':' r» f C . L.’’,' Gospodom v Kopitarjevi ulici je postalo zadnje čase nekoliko tesno pri srcu, pa so šli in zapisali, da predstavlja »udrihanje po slovenskem klerikalizmu smešno mahanje po zraku in nesmiselno tratenje naših moči, ki jih uporabljamo za take otročje bajke v tako resnem času in služi to le separatnim strankarskim ciljem, ki hočejo zopet kakorkoli že priti do edine oblasti v državi*. In nato res ganljivo pristavlja: »Ni tisti pravi politik, ki svojega nasprotnika le črni, ampak tisti, ki zna tudi vrednote in važnost nasprotnika v borbi za skupne narodne in državne interese pravilno ceniti.« Nehote prečita človek dvakrat take za »Slovenca« precej neobičajne besede, pa se seveda takoj vpraša, kako to, da udarja ta gospoda naenkrat na struno sloge naroda in spoštovanja nasprotnikov. Kje more biti vzrok za kaj takega danes, ko se čuti »Slovenec« vendar tako močnega ter je edini legitimirani predstavnik ne samo »slovenskega naroda«, marveč tudi vse notranje in zunanje državne politike. Predstavnik katoliškega tiska pravi, da nima smisla vlačiti na dan »kleiikalno pošast češ, da je čisto nenarodna in protidržavna« ter da znači udrihanje po našem klerikalizmu nesmiselno tratenje naših moči. Prav ima »Slovenec«, ko piše ravno o slovenskem klerikalizmu, ki je prav gotovo neka posebnost med klerikalizmi drugih narodov in držav. Posebnost vsled popolnega pomanjkanja lastne kritike, vsled doslednega odrekanja vsake sposobnosti in vsake dobre voije vsem onim, ki nočejo kloniti pred njim, zlasti pa vsled skrajne nedoslednosti in nadutosti. Slovenski klerikalizem je prešel že skozi najrazličnejše razvojne faze, nosil je že vse mogoče barve, zastopal vsa mogoča, čeprav medsebojno se pobijajoča naziranja, pa hoče veljati kljub temu kot predstavnik »dobrega slovenskega naroda«. Borba proti temu in takemu klerikalizmu znači sočasno borbo za ugled in po-stenje Slovencev ter borbo proti vsem onim izrastkom v naši politiki, ki so nastali ravno pod okriljem in pod zaščito slovenskega klerikalizma. Samo v enem je bil in je dosleden ta slovenski klerikalizem. V svoji nedoslednosti in pa v najpodlejsem obrekovanju in poniževa* nju vseh onih, ki jih smatra za svoje nasprotnike. Nič zato, če so tudi oni katoliki ter žive svoje pošteno in Bogu dopadljivo življenje. Dokazov menda ne bo treba, 3aj ni dolgo, ko je isto glasilo katoliškega tiska označilo imenoma nekatere duhovnike kot drugorazredne, to seveda take, ki so se pregrešili zoper edino zveličavna navodila Kopitarjeve ulice in se priznavajo odkrito in iskreno k jugoslovenskemu unitarizmu in med jugoslovenske nacijonaliste. Niti »Slovenec« ne bo mogel tem od njega tako zaničljivo omenjenim duhovnikom očitati ničesar slabega, ker se dobro zaveda, da so vestni in žive mnogo vzornejše duhovniško življenje kot razni drugi po mnenju »Slovenca« prvorazredni duhovniki, ki se spozabljajo v svojih političnih strasteh tako daleč, da kriče po nasilju proti vsem drugače mislečim, postajajo subjekt in objekt običajnih političnih pretepov in procesov ter sejejo seme razdora in ljulike tam, kjei hi morali ustvarjal medsebojno ljubezen in slogo. — Politikujoči slovenski duhovniki, to je prototip slovenskega klerikalizma. Dokler bo ta politukojoči duhovnik deloval na načine, kot doslej in smo jih videli zlasti o priliki zadnjih volitev v toliko krajih, tako tolgo udrihanje po slovenskem klerikalizmu ni nobeno nepotrebno tratenje naših mori, inarveč nujno potrebno zdravljenje naših javnih razmer. Grda je laž kot orožje proti političnemu nasprotniku, še grša postane, če se je poslužuje v čisto posvetne, z vero nezdružljive namene duhovnik. Grdo je omejevanje osebne svobode, podlo je ovajanje, vse to postane še podlejše, če se tako ogabnih sredstev poslužuje duhovnik iz čisto posvetnih razlogov in v čisto posvetne namene. Predvsem pa zloraba vere v politične svrlie! Če bi smeli, bi priobčili citate »Slovenca« samega pa bi mu z njegovimi lastnimi besedami dokazali, kako ponižujoče je spravljal največja svetotajstva vere v zvezo z dnevno politiko, kako je njemu in njegovim najožjim ta vera zadnje pribežališče takrat, kadar zaidejo v zagato ter nimajo na razpolago nobenih drugih sredstev. Nešteto je bilo primerov, vsi jih poznamo, »Slovenec« pa si naj svojo prirojeno pozabljivost ozdravi s čitanjem svojih lastnih člankov. To je slovenski klerikalizem, kateremu ni sveta niti katoliška vera, niti nauki te vere, to je tisti razkrajajoči strup, proti kateremu se mora boriti vsak, kdor ima sploh še kaj čuta poštenja in čistoče. Tolaži nas le dejstvo, da prodira spoznavanje tega klerikalizma tudi že med nj govimi lastnimi pristaši in da je danes zelo mnogo takih, ki so svoj čas prisegali na »Slovenca« in njegovo politiko, pa vse to danes z ogorčenjem odklanjajo. Zato je seveda »Slovenec« še bolj besen. Čuti, da se bliža zlomu svoje lastne politike, da bo treba zopet enkrat napraviti preokret za 130 stopinj, pa je začel pisariti o slogi. To je predzadnja postaja, za njo pa pride kot zadnja na vrsto nevarnost za katoliško vero. Tako je bilo doslej, tako je sedaj in tako bo ostalo, dokler ne bo prišla sila, ki bo vrgla farizeje iz hrama božjega. Padla Je žrtev ■ ■ O pohojenem jezikoslovju in povoženem siovenoborstvu Slovenoborci so Pavlihe s tragičnimi alu-rami, zato je vse njihovo početje obeleženo z neizrečeno komiko. Kot borci za pravice slovenskega jezika in kulture so osobito smešni, saj se branijo napadov, ki jih ni, opozarjajo na zatiranje, ki ga nihče ne čuti in vodijo donkihotsko borbo z nekim namišljenim sovražnikom. Njih votli patos je tako arhaičen in njihovi koturni tako nesodobni, da prehaja slovenoborska komika že naravnost v sočutje vzbujajočo tragiko. Zdijo se kakor tista ženica, ki je prisopihala k maši pri zadnjem žegnu, pa je zahtevala, naj se vse zopet začne znova. Ko se je bila na Slovenskem trda borba za obstoj, jih ni bilo poleg, ko pa je slovenstvo doseglo svoj cilj v svobodni narodni državi, so se zapozneli ptiči spomnili svojega junaštva. Njihovi predniki so se na isti način vlekli za kranjščino, njihovi pozni potomci bodo ogorčeni pristaši jugoslovenstva, ko se bo ostalim Jugoslovanom pakazala občutna potreba po se obširnejšem slovanskem občestvu. Vedno za 50 let za razvojem. Reakcija in počasnost duha je njihova osnovna karakteristika, oni le mukoma šepajo za dinamičnim dogajanjem in njihovo vbadanje je jalovo, škodljivo pa ni, ker jih dinamika življenja redno povozi in pregazi. Možje so namreč borbeni le na papirju, poleg vsega pa je njih usoda, da se jim prepozno zasveti, kaj se godi v svetu in kam drži pravec razvoja. Ko drama spe že globoko v tretje dejanje, v njihove matore glave še ni prodrla zavest dogajanja v prvem dejanju. Zato zahtevajo s starčevsko zadirč-nostjo, naj se zaradi njihove umstvene okorelosti še enkrat ponovi preživljena faza. Življenje pa na vso srečo ni sentimentalno in se prav nič ne ozira na zapoznele starce, ki vedno ujamejo le se zadnji žegen. Komaj so preboleli kranjščino, še niso pognali trdnih korenin v slovenstvu, pa je tu jugoslo-venst>o in na obzorja se pojavlja že nov svetal smoter, kako bi starci ne godrnjali? Znano je, da so trmasti in da hočejo povsod imeti besedo, ali njihova nesodobna zaostalost je težko breme na njihovih plečih. Ako se moramo baviti ž njimi, je to samo zato, da kakega lahkovernega mladega človeka opozorimo, da ni vsaka siva in plešasta glva tudi že avtoriteta in da je votli patos slovenoborcev samo podzavesten odpor proti dogajanju, ki ga nikakor več ne morejo dojeti. Podobni so Francu Jožefu, ki svoj živ dan ni priznal niti telefona niti avtomobila, ker teh novosti ni spoznal še v svoji šolski dobi. Vse svoje dolgo življenje je samo tele-grafiral, to je bil v njegovem mozgu najhitrejši način sporočanja misli. Naši slovenoborci so ista baža in presvitli cesar je njihov najvrednejši patron. Šekspir pravi nekje v Župančičevem prevodu: »Segava beseda spi v zabitih ušesih.« Na to smo se spomnili, ko smo čitali v »Sloveniji« kar v dveh številkah zapored redno tako z viška dol, kakor to znajo samo ljudje, ki so si silno svesti svojega preskromnega znanja. Ko smo se namreč nedavno bavili z onim znamenitim lovom »Slovenije« na tuje napise po Ljubljani, smo opozorili brum-nega slovenoborca na dva tuja napisa na našem kolodvoru. Pošalili smo se, da sta napisa »pitna voda« in »vhod« češka ali ruska. Pa je bila šala prefina, da bi jo slovenoborski Starihe razumeli. Dvignili so svoj didaktični kazalec ter nas poučevali resno in dostojanstveno, docirajo namreč izredno radi. Suvereno so nam dokazali, da ni vsaka beseda, ki zveni enako v slovenščini kakor v drugih slovanskih jezikih izposojenka iz teh jezikov. S povzdignjenim prstom so odkrili »pitna« in glede samostalnika »voda« — z dostojanstveno resnostjo. Glede besede »vhod« pa so se motali in motali in se bodo še motali. Zelo težko bi jim šla izpod peresa ugotovitev, da to ni samonikla in samobitna naša beseda, dasi je popolnoma v skladu s pravili naše besedne tvorbe in obstoji tudi iz naših jezikovnih elementov. Šarili so z učenostjo, češ Latinci in Germani so enako stvorih to besedo, kakor da se to nas kaj tiče. Pravega pa le niso povedali. Po njihovem je namreč beseda »vhod« tujka, po našem pojmovanju pa je prava, lepa in domača beseda, čeprav ni ta oblika nastala ravno pri nas. Toda ena tolažba jim je vendarle ostala in mirno bodo spali: beseda ni namreč niti hrvatska niti srbska. To bi bil namreč zanje strup, kakor je za vse malenkostne dušice. Na svojem lovu so pustili Kreditno, Privi-ligirano agrarno in Hipotekarno banko pri miru, ker so ti napisi tako slovenski, da jih razume vsak Nemec. Toda: Zanatska banka! Tega pa ne! Tega — Nemec ne razume, pa Propast glagolizma! (Nadaljevanje) Dunaj in Pesta sta pravilno pričakovala, da bo imela vest o dovolitvi glagolice v Barsko-dukljanski metropoli močan odmev med av-stro-ogrskimi jugoslovenskimi katoliki. Že po encikliki Grande Munus je pozval 25. 1. 18M. don Franjo Buljič z 11 drugimi glagoljaši vse dalmatinske duhovnike, da naj od prihodnjega praznika Sv. Cirila in Metoda »zaglagolja-ju« v dalmatinskih cerkvah. Sedaj pa je prišlo do izbruha pravega triumfa na vzhodnih obalah Jadrana. Redkokdaj so bile mase naroda tako iskreno hvaležne papežu kot sedaj. Toda le za kratek čas. Z višjega zgodovinskega gtališča je definiral Franjo Rački v »Obzoru« od 16. 4. 1887. ta dogodek sledeče: »Vsled tega, kar je postalo gotovo dejstvo v stari Zeti, pravoslavni Črnogorci ne bodo prešli v zapadno, njih katoliški bratje pa ne v vzhodno cerkev. Toda zbližali se bodo v medsebojni ljubezni. In že to je neizmeren dobiček v cerkvenem in državnem, v narodnem in prosvetnem oziru.« Žal je nastopilo zelo hitro razočaranje, na mesto veselja je stopil obup, ko je postalo jasno, da pomeni Črnogorski privilegij sočasno smrt glagolice v Dalmaciji in Istri. V ta namen je bil poslan na Dunaj nov nuncij, nadškof Luigi Galiinberti. Ko je Strossmajer videl, kako vrši ta novi nuncij svojo misijo (kajti že 12. 5. 1887 je izdal svojo famozno Čast mladim, pa čeprav so padli slučajno, čeprav so zašli morda bodisi po lastni volji bodisi pod tujim pritiskom na kraj, kjer je prenehalo biti njihovo srce. Mi jugoslovenski nacijonalisti vemo, kaj so žrtve, zato se odkrijemo pred vsako žrtvijo, pa naj je tudi padla v borbi za ideje in cilje, ki so nasproti našim. Toda čast padlim žrtvam naj izkazujejo samo tisti, ki so teh žrtev dostojni. Poznan nam je potek dogodkov, vemo, kako je končal nesrečni Rudolf Dolinar. Njemu naše sočutje. Onim, ki so bili z njim, bo pa pisalo čeprav še živim nekrolog neodvisno sodišče, ko bo sodilo o tem spopadu. Takrat ne bo mogel nihče lagati, takrat se ne bo mogel nihče postavljati v pozo nacijonalnega junaka, takrat bodo padle vse krinke. Zato želimo, da pridejo pred neodvisno sodišče čim prej ne samo oni, ki so se udeležili nesrečnega spopada, marveč tudi oni, ki so ta spopad od daleč aranžirali ter zakrivili, da smo se »razložili, trezveni i kulturni Slovenci, koji zaista predstavljaju najkulturniji dio našega naroda« (tako piše »Samouprava« glavno glasilo JRZ v Beogradu, ki v smislu programa JRZ nas Slovence naziva kot del jugoslovenskega naroda) spozabili tako daleč, da so se v izključno politični borbi posluževali polen, kamnov in gnilih jajc ter aranžirali avtomobilske izlete širom lepe Dravske banovine. Moje je maščevanje, pravi Gospod — s tem zaključujemo tudi mi. Govorili pa bomo o stvari šele potem, ko bo razčiščena in pojasnjena pred neodvisnim sodiščem. • Knjiga: »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije«, obsegajoč 832 strani, 450 slik, krasno opremljena v celo platno vezana, se je začela razpošiljati. Prednaročniki iz Ljubljane jo lahko dvignejo v društveni sobi vojnih dobro-voljcev, odnosno se jim bo dostavila. Prednaročniki in novi interesenti v Celju jo dobe pri vojnem dobrovoljcu Fonu Vekoslavu, v Mariboru pri vojnem dobrovoljcu Lenardu Radu, trgovcu, v drugih krajih se bo dobila potom nabiralcev po nabiralnih polah ali se bo poslala na naročnike po povzetju. Knjiga za prednaročnike stane Din 110 plus dostav-nina odnosno odpremni stroški. Knjiga za nove odjemalce se dobi tudi v knjigarnah. V vseh zadevah knjige se je obrniti na Sre-sko organizacijo vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10, v društveni sobi se posluje vsak dan od 17. do 19. ure. Uprava. Romanje Narodne Odbrane na OpJenac Vsem državnim uslužbencem, ki potujejo z nami v dneh 4. do 6. septembra na Oplenac, sporočamo glede dopusta sledeči odlok: »Predsedništvo ministrskega sveta obvešča z aktom br. 1108 od 30. 4. 1935, da dopusta, ki se dovoljuje državnim uslužbencem radi potovanja na Oplenac, ni treba računati v letni dopust.« Interesenti naj torej pravočasno pri svojih predstojnikih zaprosijo za potreben dopust. Oblastni odbor NO v Ljubljani. mora biti tuje tudi nam, osobito, ker nekoliko diši po turškem. Slovenoborci so namreč ozbiljno prepričani, da je izposojenka iz nemščine ali celo posvečene latinščine žlahtnejša, nego iz kakega drugega jezika in da ima v naši knjigi daleko večje pravice. O malenkostne dušice1, o pogrešni tipi, kako krasno izpričujete v kakih malenkostnih razmerah ste se rodili in tam tudi ostali! Slovenoborski Pavlihe! Politični pregled V Beogradu se je sestal k zasedanju glavni odbor bivše Demokratske Stranke. Sklepi sestanka so bili objavljeni v resoluciji, ki pa ni v celoti zagledala belega dne iz razlogov, ki so interno-str ankarske ga značaja. Vse časopisje na široko komentira sklepe Davidovičevcev, ki so gotovo zelo zanimivi, ne predstavljajo pa take organizacije kot se je sprva pričakovalo. Vsekakor pomeni ta resolucija, ki je na mnogih mestih še precej dvoumna, korak naprej v razčiščevanju pogledov na notranjo ureditev’ države, ki nas kot nestrankarje predvsem zanimajo in ki so sledeči: Demokrati stojijo na stališču, čeprav tega povsem jasno ne povedo, da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod. Zaradi tega se odrekajo tudi unitarizma in sprejemajo misel federativne ureditve naše države. K temu se da preiti samo na osnovi nove ustave, ki naj jo izglasujejo od naroda postavljeni ljudje. Tako so se torej pod pritiskom iz Zagreba tudi Davidovičevci podali končnoveljavno, ako more v politiki sploh obstojati neka,j definitivnega, na pot federalizma ter s tem napravili Zagrebu velikansko uslugo. Kajti doslej je bil vendarle edini izrazit zastopnik federalizma v državi dr. Maček, seveda s to omejitvijo, da mu je bila federacija minimalni program. Detajlnol resolucija demokratske stranke, ne govori o tem, kako bi se praktično prešlo k\ novi ustavi. In to je slabo mesto te resolucije in demokratov, ki ga v Zagrebu Davido-vičevcern zamerijo. »Hrvatski dnevnik« pravi: »Kot smo dejali, resolucija demokratov ni popolnoma obelodanjena, pa se o njej ne da izreči končno mišljenje. Toda že iz tega, kar je bilo objavljeno in prav tako iz komentarjev, ki prihajajo iz demokratskih krogov, se vidi, da so demokrati napravili korak naprej, ker so opustili misel unitarne države, čeprav še niso prišli na izhodišče, s katerega izhaja hrvatski narod v svoji politični borbi. Pri tem njihovem prvem koraku jim seveda nikakor ne želimo jemati poguma, da ne bi šli še naprej. Obstojajo še principijelna vprašanja, ki v njihovi resoluciji niso omenjena, kakor so tudi. gotovi nedostatki v njihovi resoluciji, v kolikor je govora o sigurnosti za izvedbo tistega, kar oni predlagajo.« Vidi se, da bi Hrvati želeli, da bi se tudi Davidovičevci postavili na stališče, da je edina rešitev notranje-političnega problema v tem, da se gre pred leto 1918., da se da beseda »Saborom« in »Viječem«, ki naj odločijo o nadaljnji usodi pokrajin v ali izven mej skupne države. Tako blazno desperatni pa Davi-dovicevi demokrati niso in, če se je že na zad-n ji konferenci n jihovega vodstva pojavilo mnogo treznih in resnih glasov, ki so vstajali proti brezglavosti dr. Mačkove politike, je toliko kot gotovo, da se bo ta struja še ojačila. Če so nekateri mislili, da bo ta skupščina postavila program, ki naj bi bil nekaka osnova za skupni program Združene Opozicije, potem so se pač hudo molili. Davidovičevci so ugotovili, kot pravi »Samouprava« in kot je razvidno iz resolucije same, da »Zajednica z zemljoradniki in radikali ni dala pričakovanih rezultatov«. In da govorimo z besedami nekega ljubljanskega političnega tednika, lahko mirno ugotovimo, da so se »s tem razblinile najde vseh onih, ki so špekulirali na enotnost Združene Opozicije, računajoč, da bodo neločljivi težje potolčeni. Sestanek glavnega-odbora Demokratske Stranke sicer ne pomeni raz/Mula Združene opozicije«, vendar pa je črna ptica -— znanilka bližnjega konca tudi navidezne enotnosti Združene Opozicije in konca političnih špekulantov, ki so vrgli vse svoje karte na dozdevno verjeten uspeh Združene Opozicije, združene na negativni bazi. poslanico proti širjenju glagolizma v Dalmaciji in Istri v zvezi s čmogorsko-vatikanskim konkordatom), je izzjavil Račkemu dne 29. 8 1. 1887., »da Rimska kurija absolutno ne razume slovanskega vprašanja in da sploh nima volje rešiti to vprašanje. Največja nesreča Rimske kurije in prelatnre je italijanski na-cijonalizem, ki leži na prsih rimske cerkve kot mora. Izključno italijanska Rimska kurija in prelatura sta brez vsake inspiracije in ne razumeta onih največjih svetovnih vprašanj, ki jih je Bog sam postavil na dnevni red, svoji cerkvi pa priporočil, naj jih srečno reši.« »Galimbertijev makijavelizem« — tako označuje Strossmajer 17. 11. 1887 Galimber-tijeve diplomatske sposobnosti — je korakal s pomočjo Dunaja in Peste, pa tudi vsled neodpornosti in pretirane lojalnosti madžaro-filskih, avstrofilskih in italijanofilskih škofov in nadškofov v Dalmaciji, Istri, Trstu in Hrvatski od uspeka do uspeha. Italijanska iredenta je dala vsemu temu najkrepkejšo opo> ro v časopisju in lažipatriotski »znanstveni« literaturi. Polnih 10 let se vrste najrazličnejša razočaranja, ki jih je doživljalo dalmatinsko in istrsko narodno duhovništvo, z njim pa tudi široke narodne mase. To duhovništvo se je zavedalo, da se more opirati le na žilavo odpornost naroda. In narod je to odpornost junaški dokazal, ko se je izpostavljal vsem mogočim nasiljem tujih oblasti, katerim se je Rim popolnoma podvrgel. Dne 12. 12. 1887. je dalmatinski sabor na predlog popa Šime Ljubiča in tovarišev (Hrvatov in Srbov, katolikov in pravoslavnih, duhovnikov in laikov), kojih imena ostanejo zapisana v gigantski epopeji dalmatinskega narodnega preporoda, možato in dostojanstveno dvignil svoj glas v obrambo ogroženega hrvatskega glagolizma. V zvezi z najrazličnejšimi preganjanji vsled tolmačenja Galimbertijeve poslanice, vsled dramatičnih spopadov nižje duhovščine z višjo in razburjenja celokupnega naroda se je Rim odločil, da izda pravilno tolmačenje glede omejitev glagolic v Dalmaciji in Istri. Seveda na način, da bi zadovoljil predvsem interese Dunaja in Pešte. To so famozne Decretales Sacrae Rituum Congregationis de usu linguae slavicae od 5. 8. 1898. Brez dvoma predstavlja teh 14 odredb Svete Kongregacije obredov — pravijo, da jih je Leon XIII. odobril »v svoji očetovski brigi za Slovane« — ki so bile poslane nadškofom, škofom in ordinarijatom goriške, zadrske in zagrebške nadškofije, premišljeno delo ne le Rimske kurije, marveč tudi avstro-ogrske diplomacije, dunajskega nuncija in visoke, deloma domače, deloma tuje duhovščine. S temi odredbami se je hotelo predvsem ločiti župnije v glagoljaške in latinske. Glagoljaške bi naj bile le one, ki bi mogle dokazati, da se je uporabljala v njih glagolica neprestano skozi zadnjih 30 let (1886— 1898). Toda vsled stalnih težkoč, ki se jih je delalo pri vzgajanju bogoslovcev, je padalo število glagoljašev, pa so bili vsled tega imenovani latinaši tudi na čisto glagoljaške žup« nije, čim je umrl duhovnik glagoljaš. Že sam namen klasifikacije župnij je izzval ogorčenje v Dalmaciji, zaprepaščenje pa v Istri. Kajti poreško-puljski škof Flapp je proglasil n. pr. že septembra 1898, da ni v njegovi škofiji niti ene take župnije in da vsled tega nobena župnija nima pravice na slovansko bogoslužje. Devetnajst župnij te škofije je vložilo prošnjo, naj se prekliče ta nepravična in na neresnici temelječa odločba škofa Flappa. Toda Flapp in avstijska vlada sta se potrudila, da je Rim odobril to, kar je storil Flapp. Tako, kot Flapp, hvala Bogu ni postopal trža> ško-koprski narodni škof Štrk! Spinčič Vekoslav piše tozadevno v nekem svojem dopisu sledeče: »To s škofom Andrejem Štrkom se je zgodilo 1896, ko jc postal škof tržaško-koprski. Šel je k cesarju na dvor, da se mu po običaju »zahvali« za imenovanje. Ker sem bil takrat na Dunaju in sem bil njegov znanec že od mladih let, sem ga spremljal prav do vhoda v oni del dvora, kjer bi naj bil sprejet v avdijenco. Tu sem ga tudi čakal. Ko se je vrnil, je zgledal zelo žalostno. Molčal je nekaj časa, nato pa mi je skoraj jokaje rekel: Cesar mi je naročil, naj storim vse, da uničim še ono slovansko bogoslužje, kolikor ga še obstoja v moji škofiji. — Na dvoru in sploh v višjih dunajskih krogih so videli v slovanskem bogoslužju sredstvo panslavizma ter se ga je skušalo zato uničiti. Flapp v poreško-puljski škofiji ga je uničeval in tudi uničil — po nalogu Dunaja, kateremu je bil veren sluga ter na željo Rima, ki Sokolske legije Sokolske legije le naprej, brez miru Skoro minejo polna tridesetletja odkar je bil pri nas prepovedan kak sokolski nastop. Takrat so bili časi in duhovi avstrijski, torej nemški in zato protislovanski, ali, — kar je bilo in je še danes isto, — protisokolski! Te dni pa ni mogla mariborska Sokolska župa izvesti svojega velikega nastopa, >»- " r' - ' ' treka na r-?- in ■* . C* .'v/ Oi-To , n . 'm. i VIL.I ! To gOVOrl 8H' mo za sebe dovolj in zlasti uničujoče razkriva smisel uvodnikov v »Slovencu«, ki se vsi blešče »naklonjenosti« do' viteške sokolske organizacije! To tudi pove, kdo tolerira in kdo izvaja uničevanje sokolske imovine?! ■ rerjrm 7rs»r%wml W * * •• Prireditev pa je bila prepovedana za isti dan tudi še Sokolski župi Kranj, ki naj bi v Blejski Dobravi razvila sokolski prapor. Prireditev je bila onemogočena s strani oblasti tudi Sokolu v Laškem. Na dan pogreba gosp. Dolinarja, ki je bil menda razlog vsem tem prepovedim, pa je mogel imeti v Ljubljani svoj nastop Sokol Ljubljana-Šiška, a na dan, ko Sokolski župi Kranj in Maribor ter Sokol v Laškem nista smela nastopiti, je izvedel Sokol Ljubljana-Tabor nemoteno in z vsem veličastjem svoj javni nastop! Še več, v Moravčah je na to nevarno nedeljo 13. junija, na praznik samega sv. Antona, godovnika mnogih Antonov in celo " m mogla biti nemoteno izvedena od 11. do 13. ure proslava ,»2Q-letnice majniške deklaracije in 65-letnice slovenskega voditelja drja. Antona Korošca«. Sicer je bila majniška proslava precej bolj skromna kot nenavadno lep moravski sokolski nastop, a obe prireditvi sta bili izvedeni v istem kraju, na isti dan in brez vsakršnih izzivanj, neredov in drugih za državo in režim nevšečnih stvari. II. *.» ... ' r fta Demisija uprave ljubljanske sokolske župe Radi grdega postopanja z načelnikom Sokolske župe v Ljubljani br. Ljubejem sta uprava Sokolske župe in strokovni odbor podala demisijo. Izredni občni zbor te župe, predviden za 4. julij, bo vse primerno ukrenil, da bodo polno uvaževane sokolske težnje. Ta edino mogoča, zdrava in borbena gesta ljubljanskega župnega vodstva je našla pri vseh nacijonalistih razumevanje in odobravanje. Ne more se namreč še trpeti, '*"■ y' -»•* ' t TKK VA li:.'.**!,' • A ' - ■'TIJ I i' « . - uaa nit ' iisu ■ ia. Zahtevamo, - *■ in:« n ». da prenehajo črne roke grabiti po organizaciji, ki jo ščitijo in odločno zagovarjajo vsi nacijonalisti brez izjeme. Preboj fronte na Blejski Dobravi Kljub prekasno dospeli prepovedi so vrli gorenjski Sokoli v nedeljo 13. junija zbrali do 2000 vnetih borcev v Dobravi in razvili sokolski prapor po določenem programu. Duh,^ ki tlači sokolsko stvar, je bil temeljilo poražen. Le naprej, brez miru . .. PO NASI ZEMLJI „?rišli so časi, katerih absolutno ne maramo in jih v celoti odklanjamo, J^er so ti časi tab^i, da poudarjajo svobodo tem, t^i hočejo naš narod rušiti v najsvetejših temeljih5. do 1U. junija 1937 Tudi v Moravčah \ nedeljo 13. junija so Moravče praznovale 20-letnico majniške deklaracije in 65-let-nico dr. Korošca. Ta program proslave je brez dvoma pripravil moravški dekan gosp. Jernej Hafner, ki je tudi vodil proslavo. Že s tem, da g. dekan k proslavi majniške deklaracije, ki je bila tudi po njegovi izjavi izraz vsega slovenskega ljudstva, pritika še proslavo dr. Korošca, •ra ■«-> rviMllitrri i/** rpaa m trrvrt. nrmr »p •ni ’tu av,rw*. v iv*' V. 1 TU * KI ’ 'I Kt~. I*r .'. tva JVrtl n i zn. a. uu-:i4ionoiva 10 n>i m y terem je majniška deklaracija rasla. Če je takrat bila radi deklaracije potrebna enotnost vseh Slovencev, zakaj naša duhovščina te enotnosti danes več ne mara?! Prireditev je bila oznanjena z velikim pom-pom in priključena glavni maši, da bi se ja čim več ljudi zajelo k obisku proslave. Vendar je bil obisk vsekakor premajhen. Komaj 250 oseb, to za trud, za izredno napet čas in za dejstvo, da vodi proslavo sam g. dekan, da' bosta slavnostna govornika sam g. dr. Žvokelj in g. dr. Miloš Stare, preje znači debakl, kot pa zmagovitost. V celih Moravčah, kjer je bila vsaka hiša okrašena z državno zastavo, ste le na klerikalnem Ljudskem domu našli eno »narodno« slovensko trohoj-ko. K prireditvi je prišlo iz Domžal 11 čla- nov SK »Planina« v kroju, zbrane so bile samo štiri zastave, zbranih je bilo le 27 narodnih noš ter 1 sladoledar. Po proslavi se je razvil od občinstva, kar ga je še ostalo, skromen sprevod, za polovico manjši, kot par ur nato sokolski, ter se je zaključil in razšel ob spomeniku padlih vojakov. Cela prireditev ni imela prav nič vžigajočega, nič poletnega in spodbudnega. Ker pa je manjkal velik del nacijonalnih Moravčanov in okoličanov, je dekanova proslava majniške deklaracije ostala le skromna strankarska prireditev! O mislih, ki so bile pri tej proslavi izrečene v govoru g. dekana in g. urednika Kremžarja, pa poročamo na drugem mestu. Z lahkoto potrdimo, da po tej poti, po kateri danes vodi naša duhovščina Slovence, isti ne bodo zveličani. Priti mora nov, svobodnejši, poštenejši, narodnejši duh, ki bo moral do jedra prekvasiti vse naše podeželje. Moravče so lahko zadovoljne, da so še istega dne sprejele na svojih tleh množice Sokolov, te naše najčistejše nacijonalne organizacije, ki tudi v najtežjih razmerah ni zgubila prav ničesar na svoji moči. Moravče celo dokazujejo, da je tudi v moravškem področju sokolska stvar notranje krepkejša, kot tabor na drugi strani. Potrebna statistika Kot popolnoma objektivni opazovalci poročamo, da se je udeležilo pogreba ubogega akademika Rudolfa Dolinarja, ki so ga pustili ležati ob cesti njegovi lastni tovariši, reci in piši 1166 oseb. Da ne bi mogel nihče ugovarjati, da ta naša statistika ni točna, naj sledi točen razpored pogreba, kot se je razvil izpred klerikalnega Akademskega doma proti Univerzi Kralja Aleksandra: Najprej je šlo 160 akademikov v 40 vrstah, v vsaki vrsti po štirje. Sledilo je 40 akademi-čark, razvrščenih v 10 enakih vrst. Nato se je pojavilo 7 Orlov v svojih moderniziranih mednarodnih krojih. Sledilo je 20 večinoma orlovskih. zastav s 30 ljudmi, med katere so všteti tudi zastavonoše. Prišla je nato skupina 360 pristašev JRZ iz vse Dravske banovine, ki je tvorila 90 vrst po 4 može. Sledilo je 24 vencev z 72 nosači oziroma spremljevalci. Nato sta prišli skupini 17 akademikov in še 12 akademikov, ki sta molili. Najjačjo skupino so postavili sorazmerno bogoslovci, ki jih je bilo 112 v 28 vrstah po 4 može. Ob mrtvaškem vozu je šlo 16 akademikov, za mrtvaškim vozom pa je šlo najprej 200 ljudi, med njimi razni uradni funkcijonarji, nato je sledilo 80 žensk, sprevod je zaključila skupina 60 »slovenskih fantov«. Svota znaša točno 1166! To število pozneje ni naraslo, marveč se je zmanjšalo, kajti po Resljevi cesti je bilo v sprevodu samo še 1070 pogrebcev. »Slovenski narod« se torej ni posebno izkazal, pač pa so se izkazali Slovenci, ki so ostali mirni in dostojni doma ter prepustili blamažo drugim, ki je pač niso pričakovali. S. K. Planina je dobila tako težko pričakovane kroje. Že nekatere procesije sv. Rešnjega Telesa so bile tako srečne, da je bila njihova veličastnost še dvignjena z res izredno posrečenim zunanjim izgledom teh krojev. Pogrebni sprevod za ranj-kim Rudolfom Dolinarjem pa je pokazal tudi Ljubljani 7 izvodov tega najnovejšega modnega izuma. Vprašamo SK »Planino«, kdo je duhoviti avtor teh krojev, ki so tako slovenski, da ne vemo, ali diše po berzaljerih ali pa po jung-šicih. Stoji star mož, gleda sprevod za ranj-kim Dolinarjem in zagleda 7 krojev. Ko zve, da mu je bil Bog toliko milostljiv in mu je naklonil na stara leta še to milost., da sme videti te nove kroje kot izraz pristnega, samoniklega in samobitnega slovenstva, kot odsev prave slovenske biti, je bil tako naiven, da je vprašal, če nosijo morda naši rezijanski Slovenci tako nošo. Mislil je, da so berzaljeri ukradli slovensko rezijansko nošo, pa jo skuša naše prebujajoče se Orlovstvo rešiti slovenskemu narodu. Res čast, komur .časjt! Bojimo se samo, da bodo te nove uniforme marsikdaj zelo, zelo nepraktične in bi bilo bolje, da bi bila ostala SK »Planina« zvesta orlovstvu tudi glede kroja, čeprav je bil ukraden Sokolstvu. »Slovenec1 ve za vsa naročila »Slovenec« z dne 15. junija kaže višek drzkosti in hujskanja. Takole odreja akcijo za bližnje dni: »Iz zanesljivega vira smo informirani, da bodo razni plačani zločinski elementi v prihodnje tu in tam poškodovali ga je odlikoval s povišanjem v grofovski stan, ko je svoje uničevalno delo izvršil. Mahnič je bil imenovan za Štrkovega naslednika na Krku, ker so vedeli, da je pisaril v svojih listih proti slovanskemu bogoslužju. Kot škof na Krku pa se je spremenil in postal najbolj navdušeni zagovornik slovanskega bogoslužja. Škof Nagi, Dunajčan, naslednik Štrka in neprikrit eksponent avstrijske politike, je storil vse mogoče, da uniči slovansko bogoslužje v cerkvah »njegove škofije«. Ogorčenje v Dalmaciji je bilo toliko, da je bila izvedba Decretales otežkočena celo izrazitim nasprotnikom glagolice, kot sta bila n. pr. zadrski nadškof Rajčevič in splitski škof Nakič. Dočim je Rajčevič 1899 objavil, da ni v njegovi škofiji v smislu Decretales niti ene glagoljaške župnije, je splitski škof Nakic s prav posebnimi metodami tudi ne glede na Decretales dušil dan za dnem slabotni plamenček glagolizma. Tako je v Splitu popolnoma utihnila glagolica, čeprav se je preje glagoljalo celo v stolnici! Vsi glagoljaši so bili prestavljeni iz Splita. Na škofovski konferenci v aprilu 1899 sta proti Rajčevicu in Nakicu branila z vso odločnostjo glagolizem kotarski škof Učelini in dubrovniški Marčetič. Čeprav je škofovska konferenca ugotovila, da preti cerkvi nevarnost radi splošnega razburjenja, čeprav je mladina ogorčeno protestirala in je prišlo do demonstracij v največjem obsegu, je ostal Rim po diktatu Dunaja nepopustljiv. — Niso pomagale niti številne spomenice (na- posled ona od 1900, podpisana od 535 duhovnikov in poslana v Rim pod najtežjimi okol-nostmi), ni pomagal niti slavni Splitski miting 1902, na katerem se je manifestirala glede tega splošno-narodnega vprašanja enoduš-nost vsega naroda ne samo v Dalmaciji, nego tudi v vseh ostalih jugoslovenskih pokrajinah. To zborovanje, kateremu je predsedoval »civilni škof«, narodni boritelj, župan Splita Vi-cko Milič in kjer je bil glavni govornik doktor Josip Smodlaka, je poudarilo, da je »glagolica pravica naroda, ki vsled tega ne more biti omejena na posamezne župnije in duhov-nike, kot to zahteva naredba Sv. Kongregacije Obredov od 5. 8. 1898, ki mora biti vsled tega preklicana.« Julija 1903 je izročila splitska delegacija pod vodstvom Vicka Miliča papežu Leonu XIII. utemeljeno resolucijo Splitskega mitinga. V razgovoru z delegati je podal Leon XIII. izjavo, ki je pravilno označila bistvo takratnega in sedanjega stanja glagolizma: »Nesloga vaših škofov je vzrok tega spora« — tako je izjavil papež. To je resnica, ki 60 jo ugotovili tudi drugi poznavalci tega problema. Tako piše »Primas Serbiae«, barski nadškof Šime Milinovič 10. 7. 1904 duhovniku in zgodovinarju Ivši Tkalčiču med drugim to: »Vse predstavke, ki bodo v prid glagolice poslane v Rim s katerekoli strani, bodo ostale vedno brezuspešne, dokler se za to ne zavzame slož-no ves episkopat hrvatski. Ta pa se ne bo nikdar zedinil v tem oziru, kajti dobro vem, da se našim škofom, kadar pride je na Dunaj prisegat, izrecno naroča, naj skušajo iz svojih škofij izgnati blazno glagolico, ki vodi v rusi-zem in pravoslavje. V tem smislu poročajo nekateri škofje tudi Sveti Stolici (kot da je pokojni Milinovič videl posamezne hrvatske škofe pri njih delu v Rimu 1925), in ta je vsled tega o tem prepričan ter smatra, da zagovarjajo uporabo staroslovenskega jezika le zmedenci in goljufi, ki zasledujejo s tem svoje, veri in domovini pogubne cilje. Na ta način skušajo uničiti glagolico, ki jo Dunaj mrzi, da je ne more bolj in jo v Rimu prikazujejo kot največja nevarnost za katoliško vero.«. čeprav je Leon XIII. obljuboval, da bo pu* stil to vprašanje ponovno proučiti (stalna fraza, ki so jo dobroverni Hrvatje večkrat dobivali iz Rima,) je ostalo vse pri odločitvi od 5. 8. 1898. Dne 20. 7. 1903 je umrl še Leon XIIL, na njegovo mesto je prišel izraziti in neprikriti Italijan, beneški patrijarh Sarto kot Pij X., ki je postal največje upanje itaJijanašev in avstro-ogrske vlade. Kajti po« stal je papež proti kardinalu Rampolli le vsled veta cesarja Franja Jožefa. Hrvatski in dalmatinski klerikalizem, podprta od klerikalizma v Sloveniji in Avstriji, sta se postavila sedaj popolnoma odkrito na stran sovražnikov glagolizma ter označevala ves pokret kot delo liberalcev in nasprotnikov katoliške vere, ki hočejo s tem razdvojiti hrvatske vrste in jih odbiti od Rima. Jugoslo-venski klerikalni tisk je poln teh in podobnih razlogov, ki se ne razlikujejo prav nič od razlogov Dunaja in Rima. imovino, ki pripada Sokolu in podobnim ustanovam, zanetili nenevaren požar, polomili kak plot, ubili nekaj šip itd.« V e voli Čuvajtno Jugoslavijo! ..S^. muli!« Težko je res že dva tedna nositi kosmato vest, težko je biti umazan med večino poštenega, čistega nacijonalnega slovenskega ljudstva!!! Značilno pa je, da je celo vsa neokužena klerikalna javnost polna obsodbe radi lastnih ljudi in z velikim ogorčenjem zavrača ves „dober“ katoliški list, ki je postal zvest posnetek pisanja iz leta 1914... Število katoliških akademikov na ljubljanski univerzi Kralja Aleksandra je lahko preštela vsa Ljubljana 12. 6. t. 1. Vsled izdane parole in predpisane discipline so nastopili ta dan vsi »katoliški in slovenski« akademiki. Bilo jih je toliko, da jih ni bilo ravno težko prešteti. Ker je bilo vseh udeležencev pri dotičnem nastopu 1.166, akademikov pa z bogoslovci vred 357, vidimo, da predstavljajo naši akademiki in bogoslovci prilično 30 % »slovenskega naroda«, ki je ta dan nastopil kompakten. Uboge zastave Silno težko so se odločale črne zastave, da bi vihrale ponosno z ljubljanskih hiš. Prav počasi in sramežljivo so prihajale, skoraj vsaka je rabila poseben sunek od zadaj, da se je odločila za žalno plapolanje. Tudi žalni lepaki so bili zelo trmasti. Čeprav so jih raznašali na stroške »slovenskega naroda« v deset-tisočih izvodov, so se porazgubili na poti iz rok raznašalcev v izložbena okna raznih trgovin, da jih skoraj ni bilo videti. To pa, čeprav so bili raznašalci zelo agilni in podjetni ter so bili pripravljeni polagati jih sami v izložbena okna in lepiti po raznih krajih. Kaj bi šele bilo, če ti raznašalci in agitatorji za izvešanje črnih zastav .* L u, 1 i. ' ki p'jJ » 'U'‘ ' jr*-»•li’*o b\nc6', o je le majhna slika iz našega zavoda in če bo treba, se oglasimo še. vlKrik sveta« v Črnomlju »Sokolski Zvočni kino v Črnomlju« je za »prvi veliki film na našem jeziku« naročil pri »tiskari D. Hauptfeld, Karlovac« reklamni plakat, ki pa ima precej napak »na našem jeziku«! V tem filmu se bo med drugim kazala »fotografirana zgodovina svetovne vojne«, v Sokolskem Zvočnem kinu v Črnomlju bomo videli: Belgijsko bojišče, Galicijo, Ison-zo, a »Solunska fronta pred nami se prikazuje v grandijoznih in krvavih slikah, strupeni plini in avijoni v plamenih«, skratka, »Krik sveta« je film, kakšnega še ni bilo«! V Črnomlju bi pač mogli malo bolj gledati na slovnico, zlasti pri Sokolskem kinu! Če je tega kriva tiskara D. Hauptfeld, Karlovac, pa bi solidne tiskarne v Novem mestu, Ljubljani in drugje gotovo lahko tiskale »v pravilnem našem jeziku« — prvi veliki film na »našem jeziku«! Koruza in %> na Mirni Naši revni občani so bili vsako leto, ker je kraj bolj pasiven, v najhujšem času pomanjkanja živeža navajeni, da jim je občina preskrbela koruzo po znižani ceni. Bivši občinski odbor je v tem oziru zadostil po večini vsem revnim. Tudi pred zadnjimi volitvami so gg. od JRZ bili polni obljub, kakor bi prišli iz obljubljene dežele in zagotavljali, da bo vsega dovolj, pa tudi koruze, sedaj smo se pa prepričali, da je bila vsa agitacija pred volitvami le limance in podla laž. Nekateri gg. pravijo, da se zato ne dobi uputnice za znižani prevoz, da ne bo treba denarja iz Slovenije proč pošiljati. Ti gospodje se pa ne vprašajo pri tem in ne vidijo praznih in lačnih želodcev in ni čuda, če so ljudje tako nezadovoljni. Precej visok občinski funkcijonar in tudi trgovec je dobil koruzo, a ljudje so jo le težko kupovali, ker je zahteval previsok dobiček. Sedaj pa, ko je posredoval nek znani opozici-jonalec iz Mirne, da so ljudje prišli do malo cenejše koruze, katero je celo pripeljal in tehtal zastonj, so pa gospodje v svoji jezi hitro ovadili orožnikom, čel: poglejte trgovca, ki kupčuje in koruzo prodaja. Gospodje, ali je to vaša ljubezen do bližnjega; ni dovolj, da sami ne preskrbite za revni sloj vsaj malo koruze, po vašem jo tudi drugi ne smejo, ampak ljudje morajo stradati in biti od vas odvisni, ter vam dati visoko % zaslužek, potem je prav. Reveži brez razlike, zapomnite si take ljudi in ne podpirajte jih! NAROČAJTE »POHOD« Drobtine Slovenska beseda je našla predsednika Narodne Odbrane na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma pri »avstrijski jodlarski kapeli«. Vsled tega je tudi slišala natančno vse komade, ki jih je ta kapela svirala in se upravičeno zgražala nad Narodno Odbrano, ki ima takega predsednika, da gre ravno tja, kamor zahaja tudi Slovenska Beseda. To pa res ne gre! Slovenska Beseda stoji vendar tako visoko in je že tako stara, da se naj predsednik Narodne Odbrane, kateremu manjka še toliko let do častitljive starosti Slovenske Besede, vendar ne štuli tja, kamor si želi ta Beseda. Kot starejša se je Slovenska Beseda izkazala pametnejšo ter se je umaknila z do-tičnega nesrečnega prostora, vendar ne tako daleč, da ne bi mogla slišati te vražje jodlarske kapele. Narodna Odbrana pa bo menda sklicala izredni občni zbor, proklela svojega predsednika ter prosila Slovensko Besedo, naj ji posodi ona primerno, seveda dovolj ostarelo ličnost iz svoje prekipevajoče zaloge. Na tem izrednem občnem zboru bo Narodna Odbrana sklenila, da bo pri bodočih občinskih volitvah ljubljanskih volila soglasno kandidata Slovenske Besede in na vse mogoče in nemogoče načine agitirala za njega. Ni vrag, da ne bi potem zmagal. IZKLJUČEN IZ JRZ Na predlog urednika »Slovenskega doma« g. Jožeta Košičeka je bil s hudim ogorčenjem izključen iz omladinske organizacije JRZ g. Škrate Tiskarovic. Zakrivil je, da je dne 10. junija 1937 v »Slovenskem domu« na strani 3., tretja kolona spodaj dal natisniti sledeči stavek: Drugi dan kolesarskih dirk BEOGRAD - SOFIJA je prinesel zmago ... itd., s čimer je zakrivil veleizdajo napram našim nacijonalnim svetinjam. Izključitev je bila takoj izvršena, porezani so mu bili vsi dosedanji emblemi JRZ, ' iti nn i - bi, FANTJE PA TAKI! Predstavniki »slovenskih fantov« iz Ljubljane ter bližnje in daljne okolice so hripavi že od 5. 6. t. I. dalje. Šli so se sicer lečit v milejše ozračje zelene Štajerske, pa to ozračje ni bilo ravno preveč razpoloženo in so ohripeli še bolj. Vsled tega so se prošli teden odločili za tiho, molčeče, zato pa tembolj učinkovito manifestiranje svojih slovenskih src. Pa so kljub temu še hripavi in bo treba misliti prav resno na primerne obklculke, da jim ne bo treba kuriti kresov. • OB ČRNEM KRUHU IN ROŽNEM VENCU Obeta se nam novo ljudsko štetje, ki pa bo omejeno samo na samostojno Slovenijo v Dravski banovini. To štetje naj ugotovi vse one, ki so rasli ob črnem kruhu in rožnem vencu na eni ter one, ki so rasli ob krompirju, močniku in očetovi palici na drugi strani. Prva skupina bo dobila posebne diplome in poseben red, ki ga bo treba nositi okoli vratu in na katerem bosta visela v miniaturi hlebec črnega kruha in rožni venec. Samo pripadniki te skupine bodo imeli pristop v slovenska nebesa, kadar bodo otvorjena za dravsko-banske Slovence pod okriljem jugoslovenske trobojke v Dravski banovini. Pripadniki druge skupine pa bodo morali klečati pred vhodom v ta nebesa, otepati črn kruh in šklepetati z zobmi, pri tem pa prepevati čast in hvalo »Slovenskim fantom«. Lojze Zupanc: Učitelju Čičigoju •e je zviSala dnevna cena... V hiši učitelja Čičigoja se je pripetila nesreča. Grozna nesreča, namreč. Ampak, so ljudje, ki še zmirom mislijo, da takšna nesreča, kakršna se je pripetila Čičigoju, ni bog si ga vedi kakšna velika nesreča in da je taksna nesreča prav za prav — sreča! Čičigoj sam tega seveda ni mogel na glas potrditi. Namreč, kar na lepem je postal vdovec. To se je zgodilo takrat, ko je prvega prinesel ženi plačo in je ona vsa zaprepaščena zajavkala: »Ježeš, kaj si mi že spet odščipnil od plače? Ja, le kako naj izhajam s tem drobižem, a? Pa obleke nimam in bosa sem in tudi tebi bi se že spodobila nova kravata za dvanajst dinarjev. In nikar ne misli, da si lahko kar naprej in naprej brez nogavic, četudi ti v čevlje nihče ne vidi...« »Tak nehaj že vendar!« je Čičigoj razdraženo zavpil, »če se ti zdi, da je kaj odščipnje-nega, nikar ne misli, da sem jaz sam od-ščipnil!« »Torej so ti jo spet...« je izbuljila oči in beseda se ji je zataknila v grlu. »Marička, kaj so bile spet poplave?« »Eh, kakšne poplave neki? V tej vsesplošni suši...« »Jojhata, kaj so si spet kakšen nov fond izmislili pri tvoji organizaciji?« »Nič takega. Le zate ne bom več doklad prejemal. Sicer je pa to na vse zadnje tudi prav. Jaz sem v službi in samo meni gre plačilo!« »Kaj?« je zavpila in se zgrozila. »Kaj praviš? Torej niti tistih par kovačev nisem več vredna?« In ni čakala čičigojevega odgovora. Pri priči se je sesedla, belo pogledala v nedolžno nebo in izpustila svojo blago dušico... Na Čičigojev krik je pritekel mežnar. In ljubeznivi mož si je mnogo prizadeval, da bi Čičigojko obudil v to solzno dolino. Ko drg-nenje s kisom le ni zaleglo, je tekel po faro v-ško kuharico. Vsa zasopla je pritekla blaga ženica in mnogo se je trudila, da bi preljubo prijateljico spravila k zavesti. Ko tudi žgaČ-kanje po podplatih ni nič zaleglo, se je prekrižala in kar na mestu tiho izmolila očenaš za pokojnico. Tako je čičigoj postal vdovec ... Neroden in nespreten, kakršen je bil, je kmalu občutil vso grenkost tega stanu. Zaželel se je drugič oženiti. Ampak, zdaj je postal špekulant! »Z eno plačo ne morem izhajati, z dvema bo lažje,« je sklenil sam pri ecbi. In še tisti teden je pričel snubiti učiteljice v soseščini. Grahkovi Uršiki iz Suhega grabna se je zavihal nos, ko jo je. pobaral. »Kaj ti ne pade v glavo!« se je našobila. Z učiteljem naj bi se poročila? Beži, beži! Če že advokata ne dobim, raje sama ostanem!« In je šel — z dolgim nosom. Potem je pri Pamfilovi Barbi poizkusil. Mislil si je: »Mogoče si pa ona moža želi, ko je visoko na hribu, da se še njih zvon ne sliši v dolino.« — Ampak tudi njej se je zavihal nos, ko ga je pol za šalo, pol za res odbila: »Uh, z učiteljem pa že ne! Če že kakšnega zdravnika ne dobim, raje zarjavela devička obsedim.« In je šel — razočaran in skoro hud. »V tretje gre rado,« si je dejal Čičigoj, ko je pri priletni Lukreciji iz Močvare potrkal. Kar planil je na dan z jasno besedo: »Ali me ,češ‘, če te ,čem‘?« In res: v tretje je slo rado; ampak ne tako, kakor si je želel učitelj Čičigoj. Lukrecija se je načmerila: »Če že kaj drugega ne dobim, tudi vdovca si ne želim.« In tako je moral ostati učitelj čičigoj vdovec še zanaprej. Polagoma se je privadil temu plesnivemu življenju in tudi na ponesrečeno špekulacijo se ni več spomnil. Dokler... Dokler ga niso one tri, ki so se ga branile, spomnile nanjo. Prva je Grahkova Uršika potrkala na vrata njegovega samotarskega stanovanja. »Kaj takšnega!« je plosnila z rokami od začudenja. »Zdaj veš, kako je tista z našim celibatom ...« Ni je pustil naprej govoriti. »Aha, vidiš,« se ji je zasmejal v jezljivo lice, »zdaj pa jaz nočem!« Potlej je prišla Pamfilova Barba. »Takšna reč, kaj? Ali je to s celibatom enakopravnost, prosim? In člen 21. ustave kraljevine Jugosla- vije pravi: Zakon, rodbina in otroci so pod zaščito države!...« »Aha, zakon, rodbina, otroci...« se je zasmejal čičigoj. »To ti gre zdaj po glavi? Ampak, da boš vedela, jaz sem se zdaj že tudi samotarjenju privadil.« In ji je pokazal hrbet. V tretje bi ne šlo rado, če bi Lukrecija iz Močvare ne bila prišla. Komaj je vstopila v Čičigojevo zatohlo sobico, je že zajavkala: »O, ti ljubi bog! Ali si čital? Ali je to enaka pravica za vse? Torej, uradniški zakon predvideva izgubo pravice do penzije le v slučaju, če se je uradnik hudo pregrešil proti zakonskim predpisom. Torej bo pomenila možitev učiteljice z neučiteljem ,hud prestopek proti zakonskim predpisom4? — Pa, da boš vedel, tisto kar sem ti takrat dejala, je bila samo šala, ti pa — burja burjasta — se nahudiš in greš...« »Aha, kar nehaj!« je vzkliknil Čičigoj in je ni hotel dalje poslušati. Vem, zdaj bi vdovca rada. Ampak privadil sem se tem pajčevinam,« je pokazal z roko po sobi, v kateri je vladal nered. Tako je tudi zdaj ostal učitelj Čičigoj vdovec še zanaprej. Najbrže za zmerom. Kajti, odkar je izgubil vse, kar se izgubiti sploh da, mu je ostala le še zavest, da se mu je dnevna cena kar čez noč dvignila ... In je na to zavest od sile ponosen! V teh pasjih dneh, ko je suša vsepovsod, pa je to tudi nekaj... Ureja Bojan šantel. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z.: Franjo Kokolj. — Tiska Tiskarna Slatnar d. z o. z. v Kamniku. — (Vodnik in Knez).