t

’  (>1215

o^cc

Prešernu spomenik v Ljubljani!

Ljubljana, ti Slovenije središče,

Kje imaš svojega Prešerna ti?

Oko po trgih tod zastonj ga išče,

Ko vprašam koga, sram ga je, molči.
Kaj mu pokaži, kadar tujec vpraša:

Kje je, Slovenci, dika, slava vaša?

Sloven, Sloven! ti pastorek osode,
Zemlje je majhen krajec tvoja last;

Da smeš, če tudi v kot, ti me J narode,
Komu za to pač hvala gre m čast?
Prešeren ti v njih zbor odprl je vrata,
Da med-se malega sprejmo te brata.

On nad skrbi vsakdanje in težave
Povzdignil, svečenik, ti je duha;
Pogled obrnil v jasne ti višave,
Kjer dom lepota večna svoj ima;
Vse sile svoje, hude dušne boje,
Življenje vse ti daroval je svoje.

Kaj njemu ti? — Častiti in ljubiti
Prešerna svojega si ti dolžan;

Ne to samo! Kar čutiš, poočiti,
Pokaži, da ni bil nevrednim dan:
Hvaležnost tvoja svetu vidna bodi,
Kaj bil je tebi, pozni rod naj sodi.

Kjer se slovenska čuje govorica,

Pokladajte dari mu na oltar;

Gospod in kmet, mladenič in devica,

Otrok in mati svoj prinesi dar!

En duh, en glas! Ves rod slovenski vstani:
„Prešernu pevcu spomenik v Ljubljani!"

Na Dunaju meseca maja 1. 1898.

Jos. Stritar.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000412479

Natisnil in založil Karel Gorišek na Dunaja. — 200. 98.