t ’ (>1215 o^cc Prešernu spomenik v Ljubljani! Ljubljana, ti Slovenije središče, Kje imaš svojega Prešerna ti? Oko po trgih tod zastonj ga išče, Ko vprašam koga, sram ga je, molči. Kaj mu pokaži, kadar tujec vpraša: Kje je, Slovenci, dika, slava vaša? Sloven, Sloven! ti pastorek osode, Zemlje je majhen krajec tvoja last; Da smeš, če tudi v kot, ti me J narode, Komu za to pač hvala gre m čast? Prešeren ti v njih zbor odprl je vrata, Da med-se malega sprejmo te brata. On nad skrbi vsakdanje in težave Povzdignil, svečenik, ti je duha; Pogled obrnil v jasne ti višave, Kjer dom lepota večna svoj ima; Vse sile svoje, hude dušne boje, Življenje vse ti daroval je svoje. Kaj njemu ti? — Častiti in ljubiti Prešerna svojega si ti dolžan; Ne to samo! Kar čutiš, poočiti, Pokaži, da ni bil nevrednim dan: Hvaležnost tvoja svetu vidna bodi, Kaj bil je tebi, pozni rod naj sodi. Kjer se slovenska čuje govorica, Pokladajte dari mu na oltar; Gospod in kmet, mladenič in devica, Otrok in mati svoj prinesi dar! En duh, en glas! Ves rod slovenski vstani: „Prešernu pevcu spomenik v Ljubljani!" Na Dunaju meseca maja 1. 1898. Jos. Stritar. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000412479 Natisnil in založil Karel Gorišek na Dunaja. — 200. 98.