LETO XXIV. — številka 10 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič ~~ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE A LJUDSTV KRANJ, sobota, 6. 2. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 195« kot' pottednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pottednik. In sicer ob sredah in sobotab ZA GORENJSKO Gorenjski Prešernovi nagrajenci za leto 1970 1 Radovljica, 5. februarja. — Ob 17. uri so se v hotelu Grajski dvor v Radovljici zbrali kulturni in družbenopolitični delavci z Gorenjske, kjer so predstavniki občinskih skupščin po krajšem kulturnem programu, po pozdravu predsednika radovljiške občinske skupščine in sveta gorenjskih občin Stanka Kajdiža ter po obrazložitvi žirije podelili Prešernove nagrade za leto 1970. Nagrade so prejeli: Ivan Ribič, Kamilo Legat, Jaka Torkar, moški komorni zbor Stane Žagar iz Krope, Janez Sedej, dr. Anton Polenec in Janez Marenčič. Nagrajencem čestitamo. Ivan Ribič Ivan Ribič se je rodil 23. januarja 1920 v Ljubljani. Danes ga zgodovina slovenske književnosti uvršča med vrhove slovenske vojne proze. Kot književnik se je prvič predstavil z vojnim romanom Ljudje onkraj reke, v katerem je prikazal narodnoosvobodilni boj na Koroškem in prodor partizanskih enot na severni breg Drave. 2e danes bogatemu literarnemu opusu je 1953. leta dodal zbirko novel Stopinje v snegu in Zgodba o zakladu lfi naslednje leto zbirko Gozdovi so mi povedali, ki vsebuje: Koča nad slapom, Tisti iz Jurjevega boršta in Andraževa sreća. V svojih novelah nam razkriva narodnoosvobodilni boj, moralne stiske, Probleme izdajstva in brezobzirne metode gestapa. Tudi v povesti Kala opisuje vojni čas. V zbirki Povesti z 8ora oživlja dragoceno ljudsko gradivo, s povestjo Sin Pa je posegel v zgodovino. !van Ribič, ki sedaj prebiva na Bledu, pa se je uvelja-v'i tudi kot priznan filmski scenarist. Po njegovih scena-r'Hh so nastali filmi: Dolina (Grand Prix v Canne-J"). Kala, Ne joči Peter (zla-arena v Pulju), Nevidni bataljon, zgodbe o Kekcu in arugi. Tudi v leh filmih je skušal ovekovečiiti narodnoosvobodilno borbo in lepoto slovenske zemlje. Nazadnje pa ,e k svoji scenaristični ustvarjalnosti dodal še zgodbe o varnostno obveščevalni službi med NOV. Za zdaj je posnetih trinajst televizijskih zgodb (v zadnjih prikazuje tudi razmere na Gorenjskem), v pripravi pa jih je še sedemnajst. A. Z. Kamilo Legat Kamilo Legat se je rodil leta 1935 v Kropi, študiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1966 diplomiral na oddelku za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Sedaj živi v Tržiču in vodi ter uči likovni pouk na osnovni šoli heroja Bračiča. Kamilo Legat je že pred letom 1970 aktivno deloval v likovnem življenju, se udeleževal slikarskih kolonij ter več- * krat razstavljal na skupinskih razstavah doma in v tujini. Lani je imel 8 razstav v Tržiču in drugod po Sloveniji. Kamilo Legat je in še sodeluje pri izbiri in postavljanju likovnih razstav v paviljonu NOB v Tržiču, s čimer mnogo pomaga pri likovni vzgoji ljudi. Njegov motivni svet je krajina, v kateri prevladujejo široki panoramski pogledi. Od slikarskih tehnik se predstavlja z olji in akvareli. Obe tehniki obvlada suvereno. V rabi barv se slikar najdlje odmika od klasičnega krajinskega slikanja. Od prve samostojne razstave predstavlja predvsem barva njegov osebni pogled na krajino. Stilne lastnosti del Kamila Legata brez dvoma pričajo o njegovi izrazito slikarski naravi in zagrizenosti v likovno problematiko in z upravičenostjo terjajo priznanja, -jk Kupcem pohištva sporočamo, da imamo poleg izredno bogate izbire pohištva ponovno na zalogi spalnice Sibila. Potrošniška posojila do 10.000,00 dinarjev. Strokovna montaža. Dostava na dom Konkurenčne cene Pohištvo za vsak dom vedno v prodajalni Dekor Kranj, Koroška c. 35 Obiščite nas KKAINJ Blagovnica »KOKRA« Kranj Jaka Torkar Akademski slikar Jaka Torkar se je rodil v Lescah 1932. leta. 1956. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Sedaj živi na Jesenicah kot svoboden umetnik. Prešernovo nagrado dobiva za relief, ki ga je lani izdelal v stavbi občinske skupščine na Jesenicah. Relief je dolg 7,72 metra in visok 1 meter. To je eden največjih reliefov na Gorenjskem. Na reliefu je kipar upodobil približno 40 figur v kombinaciji plitkega in visokega reliefa, ki združene v kompozicijski celoti ponazarja snov, ki jo je kipar simbolično zaobjel v celoto pod skupnim vodilom ali pod enotno mislijo, češ da se življenje prične in neha z ljubeznijo. Ta ljubezen pa vsebuje ljubezen do družine, do dela in domovine. Znotraj te misli pa je Jaka Torkar razporedil figure po motivih, ki mu jih je nudila bogata polpretekla zgodovina Jesenic. Na začetek je postavil skupino družine, kjer v ozadju še stoji kmečki očanec, katerega nasledniki so že člani proletarske skupnosti v industrijskem mestecu. Iz te družine se razvijajo nadaljnje skupine, kjer je kipar upodobil delo v tovarni, čase težkih delavskih preizkušenj, kakršna je bila velika jeseniška stavka, kateri sledi okupacija, tej skupini, ki ponazarja zatiranje, sledi motiv upora proti okupatorju, nasilno izseljevanje, odločen boj partizanov za osvoboditev in revolucija, ki je prinesla svobodo. V njej lahko mladi rod svobodno živi in v tem življenju nastaja ponovno osnovna celica družbe — družina. Jk Moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope Zbor je bil ustanovljen februarja 1961. lleta in med amaterskimi pevskimi zbori danes predstavlja amatersko skupino, ki je z vztrajnim in rednim delom presegla poprečno amatersko raven. Da je ta trditev upravičena, govori uspeh, ki ga je zbor zabeležil 1969. leta v radijskem (Nadalj. na 24. str.) VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 17. FEBRUARJA 1971 Zbori volivcev Skupščina občine Radovljica sklicuje zbore volivcev od 8. do 11. februarja, in sicer: I lasci je Prostor Kraj 82. 19 Radovljica, Vrbje, Gorica, Nova vas 8.2. 19 Brezje. Dobro polje, Noše, Črnivec, Perač ica 8.2. 19 Mošnje, Zg., Sp , Otok, Globoko 8.2. 19 Ljubno, Posavec Otočc, Praproče 8.2. 19 Kamna goriea 8.2. 19 Kropa 8.2. 19 Podnart, Ovsiše, Zaloše, Prezrenje, Poljšica.. Rovte, Cešnjica, Dobrav ica 9. 2. 19 Zg., Sr., Sp. Dobrava, Lipnica, Mišače, Brezovica 9.2. 19 Laneovo, Ravnica, Voščc, Sp., Zg. Lipnica, Brda 9. 2. 19 Begunje, Pol jče, Podgora, Zgoša, Zapuže, Dv. vas 9.2. 19 Lesce, Hlebce, Hraše, Studcnščice 9.2. 19 Zasip 9.2. 19 Sp. Gorje, Podhom 9.2. 19 Rečica 10.2. 19 Zagorice, Zelcčc, Grad 10.2. 19 Zg. Gorje, Poljšica, Krnica, Grabče, Mevkuš, Perniki, Višelnica 10.2. 19 Mlino 10.2. 19 Ribno, Bodcšče, Seto, Koritno 10. 2. 19 Bob. Bela, Obrne, Kupljenik, Slamniki 10.2. 19 Cešnjica, Jereka, Podjelje 10.2. 19 Boh. Bistrica, Ravne, Nemški rovt, Bitnje 11.2. 19 Koprivnik, Gorjuše, Goreljek 11.2. 19 Nomcnj 11.2. 19 Srednja vas 11.2. 19 Polje, Brod 11.2. 19 St. Fužina, Studor, Ukane velika sejna Radovljica dvorana SOb gostišče Dobrča Brezje ku'turni dom Mošnje TVD Partizan kult. prosv. dom sind. dom kult. dom Ljubno Kamna gorica Kropa Podnart zadružni Sr. Dobrava dom zadružni Laneovo dom prostor Begunje družbenih org. — KU dom družb. Lesce organizacij kulturni Zasip dom dom svobode Zp. Gorje gasilski dom Rečica družb, dom Bled organizacij (Troha) dvorana KZ Zg. Gorje gostišče Mlino zadružni dom mlad. dom Bled — Mlino Ribno Boh. Bela dvorana gas. Cešnjica doma Znidarjev dom Boh. Bistrica pri osn. šoli osnovna Koprivnik šola bivša Nomenj osn. šola dvorana Srednja vas na K U gasilski Kamnje dom dom ZB St. Fužina (biv. trg.) DNEVNI RED: 1. Obravnavanje smernic gospodarskega in družbenega razvoja občine Radovljica za leto 1971. 2. Obravnavanje predloga proračuna občine Radovljica za leto 1971. 3. Poročilo o opravljenih komunalnih delih v letu 1970 in program komunalnih del v letu 1971. Vabimo občane, da se zbora volivcev udeleže. Sodelovanje kot simbol miru V četrtek popoldne se je v dvorani kranjske občinske kupščine na ustanovnem zboru društva prijateljev Oldha-ma zbralo 50 prebivalcev kranjske občine, ki so v več kot 11-letnem prijateljskem sodelovanju med Kranjem in Oldhamom navezali različne stike z mestom na otoku. Vsi udeleženci zbora so podpisali pristopne izjave in soglasno sprejeli sklep o ustanovitvi društva ter pravila društva. S tem so tudi potrdili, da se bodo v prihodnje na najrazličnejše načine zavzemali za še tesnejše prijateljsko sodelovanje med obema mestoma. Ob tej priliki pa so tudi druge, ki se ustanovnega zbora društva niso udeležili, povabili, da postanejo člani društva. Ustanovni zbor društva je vocvil To-ne MiklaviT.č, o namenu ustanovitve in skoraj dvanajstletnem prijateljskem sodelovanju med Kranjem in Oldhamom pa sta spregovorila predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev društva Pavle Zupančič in tajnik komisije za medobčinsko sodelovanje pri občinski skupščini Vid Pogačnik. Nazadnje so izvolili tudi 9-član-ski odbor društva in za predsednika Pavleta Zupančiča. Z ustanovnega zbora društva prijateljev Oldhama pa so poslali prebivalcem Oldhama naslednje pozdravno pismo: »Občani Kranja, prijatelji Oldhama, zbrani na ustanovnem zboru društva prijateljev Oldhama 4. februarja 1971 pošiljamo prebivalcem Oldhama iskrene pozdrave. Želimo, da bi se vsestransko prijateljsko sodelovanje med obema mestoma še bolj razvijalo. Vrsta različnih izmenjav in drugih oblik več kot 11-let-nega sodelovanja in lepi spomini nam vlivajo zaupanje, da bodo v prihodnje prijateljski stiki še tesnejši, še posebno pozdravljamo člane društva prijateljev Kranja v Oldhamu. Prizadevali si bomo, da bo naše dolgoletno sodelovanje tudi v prihodnje simboliziralo mir in prijateljsko sodelovanje med narodi.« A. Ž. Zaradi vse živahnejšega prometa postaja odecp s ceste prvega reda na cesto četrtega reda v Stružcvem pri Kranju ovira za normalno odvijanje prometa. Pogosto vozila, ki čakajo na cesti prvega reda, da bi zavila v levo na odcep, zaustavijo promet, ker je cestišče preozko za vožnjo drugih vozil po desni. Sprašujem, ali je za razširitev cestišča dolžno poskrbeti Cestno podjetje, ker je to pač cesta prvega reda ali pa morda podjetje, ki vzdržuje ceste v občinskem merilu? KRANJ V torek popoldne bo v Kranju razširjena m.ju komiteja občinske konference zveze komunistov. Udeležili se je bodo namreč tudi sekretarji organizacij ZK in predsedniki komisij občinske konference. Najprej bodo govorili o aktivnosti komunistov in nalogah organizacij zveze komunistov pri sedanji organizaciji splošnega odpora v občini. Po tem bodo razpravljali o izvajanju delovnih nalog občinske konici v:icc ZK in njenih organov in še posebej o sklepih druge seje občinske konference ZK in programu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. Nazadnje pa se bodo pogovorili o zaključnem računu za leto 1971 in predlogu finančnega načita občinske konference za letos. A. ž. RADOVLJICA V četrtek popoldne je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Clam sveta so obravnavali predlo;- za sklenitev družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Določili so tudi kandidate, /.i skupščino kulturne skupnosti iz gospodarstva in razpravljali o statutu ter poslovniku kulturne skupnosti. Govorili so tudi o stališči!! družbenopolitičnih organizacij glede problemov zobozdravstvene službe. Za danes (sobota) popoldne pa je občinski sindikalni svet pripravil v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu razgovor o zgodovini in političnem boju Beneških Slovencev za osnovne narodnostne in življenjske pravice. Razgovor bo vodil predsednik kulturno umetniškega društva iz Čedada Izidor Predan. A. Z. TRŽIČ V sredo se je sestala komisija za družbenopolitične odnose pri občinski konferenci zveze komunistov Tržič in i a/pi a\ Ijala o vprašanjih družbenega izobraževanja odraslih, zlasti članov svoje organizacije. Da bi poživili to obliko izobraževanja, so člani te komisije pripravili tudi kratkoročen načrl in ga bodo ob pomoči delavske univerze začeli uresničevati takoj. Tako že v tem mesecu predvidevajo dva enodnevna seminarja (enega za vodstva krajevnih organizacij zveze komunistov, drugega za mlade komuniste), ko pa bo na razpolago ustrezno gradivo, bodo pripravili razpravo o spremembah družbenopolitičnega ekonomskega sistema pri nas. Komisija je razpravljala tudi o vprašanjih, s kateiimi se srečuje inciativni odbor za ustanovitev temeline občinsk--kulturnc skupnosti, ter o drugi problematiki na podiočju kulture in prosvetc. -ok Občni zbor sindikata v Iskri V četrtek, 3. februarja, je bil v dvorani samoupravljanja v Kranju občni zbor sindikalne organizacije tovarne Iskra. Na zboru so I pregledali dvoletno delo sindikata. Medtem so imeli še redno letno delovno konferenco, kjer so podrobneje obravnavali splošno in notranjo gospodarsko problematiko s posebnim poudarkom o položaju in nalogah delovnih ljudi v njihovem kolektivu. Sindikalna odbor je tudi skušal biti stalne na tekočem z dogajanji v tovarni in se zavzemal za taka stališča in rešitve, ki bi omogočale večjo samoupravno I uveljavitev in varnejši ter boljši socialni položaj delav- ' cev. Vse pomembnejše zadeve je sindikalni odbor ob- ! ravnaval na razširjenih sejah s predsedniki sindikalnih i odborov obratov in enot. j Na občnem zboru so se ! pogovorili tudi o gospodar- , skem položaju njihove de- ; lovne organizacije in ob tem 1 ugotovili, da produktivnost i raste predvsem račun povečanja števila zaposlenih. Ta način večanja produktivnosti pa je zeio drag, zato se bo treba odločiti /a temo I j i to reorganizacijo organizacije dela. Prav tako se bodo morali vsi skupaj zavzemati za konkurenčnost izdelkov na medna rod nem trgu, saj le tako lahko zagotovijo hitrejši razvoj tovarne in S tem boljši življenjski standard zaposlenih. L. B. SOBOTA — 6. februarja 1971 GLAS * 3 str av za večino ljudi je občutek; ^varnosti najpomembnejše: • .v • * * * d* 3i • * • * * • 4.* Ji* • • ■■■■•■■■■■»»»■h *» ■ ■ • ■ • V/ v* * l • • • S •••••• •^r^« »A A » * *«*■■■■ V TTT w w v i w w w v ■* "w • W ••»>.. . > . . . • . . * « . , •••■■■*■■•* » • ••••••••■••• • ••••••••••• >•••••••••••• • ••••••••••• • " ^jcm hl ^ * ••«•••••••••»••■ vjj •••••• 1c k *< II ba > ••••••••••*•••• ■ jBT I • ••••» - m, m •••"••* " ml ka, H e ^w I • ••••»••• JjCuSj* al ........c_w I • • • jt • » «xi;> • ••••••••••••• ■ jr*i • ■ « • • r « • * • » H •••••••••••».. . C^A f x| Ce še dvomite - vprašajte enega od 85532 vlagateljevi; i::::::3coc:: Gorenjske kreditne banke Kulturna skupnost - osnova samoupravljanja v kulturi V zadnjem času so v republiki pohiteli s pripravami na ustanovitev republiške kulturne skupnosti. Tako je že znan osnutek republiškega statuta, marca pa je predvideno, da bo ustanovna skupščina kulturne skupnosti. Ta naj bi naloge do julija opravljala kot začasni organ, nato pa bi se preimenovala v republiško kulturno skupnost kot stalen samoupravni organ. — Medtem pa so tudi v radovljiški občini skoraj pri kraju s pripravami na ustanovitev kulturne skupnosti. Zato smo predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v radovljiški občini tovariša Jožeta Bohinca poprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. »Tovariš Bohinc, povejte nam, prosim, kako so v radovljiški občini potekale priprave za ustanovno skupščino kulturne skupnosti.« »Moram reči, da so bile razprave o osnutku zakona pravzaprav nekakšen uvod v obširne priprave za ustanovitev kulturne skupnosti. Z njimi smo na pobudo socialistične zveze in sindikatov začeli že pred dvema letoma. Te razprave so osvetlile marsikatero vprašanje, hkrati pa dale obilico tehtnih predlogov in zamisli. Prvi del priprav za ustanovitev kulturne skupnosti v občini smo končali lani spomladi. Takrat je občinska skupščina obravnavala kulturno dejavnost v občini in potem na predlog socialistične zveze imenovala iniciativni odbor ter dala tudi soglasje, da se ustanovi kulturna skupnost. Razen tega so bila takrat pripravljena tudi izhodišča za izdelavo razvojnega programa kulturnih dejavnosti. Ko srno razčistili nekate- re nejasnosti in uskladili stališča, je postalo delo odbora bolj strokovno. Imenovali smo dve delovni skupini: za izdelavo statuta, poslovnika in oblik financiranja ter za pripravo analize o položaju kulturnih dejavnosti. Obe skupini sta delo dobro opravili in smo prav to dni pristojnim organizacijam in zavodom, ki bodo imenovali svoje predstavnike v skupščino kulturne skupnosti, poslali osnutek statuta in poslovnika. Oba dokumenta bodo sedaj preučili. Zato menim, da bo ustanovna skupščina, na kateri bomo ustanovili kulturno skupnost, lahko že konec tega meseca. »Katerim vprašanjem pa je iniciativni odbor med delom posvečal še posebno skrb?« Predvsem smo si prizadevali, da vsebinske naloge in organizacijo bodoče kulturne skupnosti čim bolje opredelimo v statutu. Upoštevati smo morali zelo pester in raznolik sestav naše občine tako na kulturnem kot na gospodarskem področju. Skušali smo po določenem kriteriju zagotoviti zastopstvo v skupščini in pri tem upoštevali razširjenost amaterskih kulturnih organizacij in razvitost gospodarstva. Omenjeni dve dejavnosti naj bi namreč bili tudi najmočnejše udeleženi v skupščini temeljne kulturne skupnosti. Za takšen sestav smo se odločili predvsem zato, da bi v samoupravnem telesu ustvarili tesnejšo povezavo med kulturo in gospodarstvom.« »In katere bodo po vašem mnenju glavne naloge kulturne skupnosti po ustanovni skupščini?« »Nova samoupravna organizacija bo prav gotovo že na Jože Bohinc začetku imela veliko dela. Treba bo izdelati merila za pravilno delitev sredstev, skleniti družbeni dogovor, ki ga določa zakon, urediti kadrovska vprašanja in izdelati takšno programsko politiko v kulturi, ki bo spodbujala k ustvarjalnosti vse kulturne delavce. Se naprej bo treba graditi, predvsem pa krepiti samoupravni sistem v kulturni skupnosti in v vseh njenih samoupravnih enotah, kulturnih organizacijah in zavodih. Prej ko slej bo treba opustiti tudi dotiranje kulture in se odločiti za stalne vire financiranja. Mislim, da bo že na začetku delo močno odvisno od kadrovskega sestava skupščine in izvršnega odbora. Seveda pa bosta na delo v mnogočem vplivala tudi program in razporeditev sredstev. Zato bo treba najti čim-boljšo povezavo med načrtovalci in tistimi, ki bodo uresničevali kulturno delo. Pri tem je treba vsekakor upo- števati, da se samoupravljanje in socialistični odnosi oblikujejo tam, kjer ljudje delajo in prebivajo; to je v proizvodnji in krajevni skupnosti. Tam bodo torej žarišča in tjakaj bo treba usmerjati akcijo. Sicer pa bo že sam sestav skupščine takšen, da bodo v njej zastopani vsi. Zato ji je njeno vsestransko delovanje, usmerjenost na vse strani in k vsem tako rekoč že zagotovljeno. Potrebna bo skratka vsestransko zastavi jena in pravilno usmerjena kulturna dejav- Preproga — Foto: J. Marenčlč nost, da bo doseženo željeno kulturno razpoloženje, množičnost in kvalitetno kulturno delo. Prepričan sem, da uspeh in napredek ne bosta izostala, če bodo upoštevali te naloge in cilje. In prav na tej podlagi bo treba takoj izdelati izhodišča za enoletni in srednjeročni delovni program razvoja kulture v občini. Mislim pa da bo prav pri tem potrebna tudi pomoč republiške kulturne skupnosti.« Pogovor pripravil: A. Žalar Vse več filmskih gledalcev Kranjsko kinematografsko podjetje je že dlje časa eno od redkih slovenskih podjetij te vrste, ki si prizadeva, da najzanimivejše filme leta kar najhitreje predvaja v svojih dvoranah. Neredko lahko Kranjčani vidijo posebno zanimive fdme pred slovensko metropolo Ljubljano, ki ji nekako gre prvenstvo tudi glede teh reči. O tem meni direktor Janez Petrič: »Vsako kinematografsko podjetje si mora nekako prizadevati, da pritegne gledalce. Naše podjetje skuša kar najhitreje predvajati najzanimivejše filme, ki jih distribucijska podjetja uvozijo, prav tako pa tudi najboljše domače filme. Tega se držimo že nekaj let, zamisel pa nam jtc uspela predvsem zaradi dobrih poslovnih odnosov z distributerji. Pa še nekaj je: imamo sodobne aparature za predvajanje filmov, zato smo včasih edini v Sloveniji, ki predvajamo neki film. že v aprilu bodo Kranjčani lahko gledali presenečenje letošnjega Festivala festivalov v Beogradu fantastični ameriški film Odiseja 2001. Samo naše podjetje ga bo lahko predvajalo, ker potrebnih aparatur , nima nobeno podjetje v Slo- 1 veniji.« % Ali se lahko ubranite očitka, da morate biti tudi komercialni? »Lahko. Ze od jeseni vsako soboto in nedeljo predvajamo otroške filme in risanke. Tudi otroških matinej, če se lahko pohvalim, nima nobeno . kinematografsko podjetje v Sloveniji, niti Ljubljana. V štirih mesecih je bilo na teh predstavah več kot trinajst- ' tisoč obiskovalcev. Zavedamo se, kolikšnega pomena je do-ber otroški! film in mislimo j s tem tudi nadaljevati. V de-cembru smo iz CSSR uvozili kinoprojektor za predvajanje 16 mm filmov. Tako bo že v i sredini februarja začel teči | program risanih filmov naše, ameriške, ruske proizvodnje itd. — vse do junija. Moram pa vseeno reči, da nam te i matineje ne prinašajo izgube. Veseli nas, da je vedno večji | obisk, kar pomeni le, da smo zadeli žebelj na glavo.« f) Kakšen pa jc obisk celovečernih filmov? Ali obisk v kinu upada? »Nasprotno. Naši podatki povodu, da je vsako leto več gledalcev v kinu. Lani smo imeli 459.000 gledalcev, skoraj 30 tisoč več kot leto prej. Vse kaže, da televizija s sedanjim programom ne privlačuje več gledalcev. Isto se je dogajalo v Ameriki in Franciji, kjer se je odstotek gledalcev v kinematografih prav tako dvignil. Vsa kinomalngrafska podjetja, ki so se uspela modernizirati, so že ali pa bodo preživela televizijsko krizo. V letu 1971 pričakujemo še več gledalcev.« % Kako daleč pa so načrti za novo kinodvorano v Kranju? »Načrti bodo letos pripravljeni, graditi pa bi začeli drugo leto, naslednje leto, to je 1973 pa bo kinematograf z dvema dvoranama že stal na prostoru južno od zdravstvenega doma. Ena od dvoran je predvidena za filmsko gledališče, v drugi dvorani pa bodo filmi predvajani po non-stop sistemu. Potem ko bo adaptirana tudi dvorana v Stražl-šču in pa zgrajena nova dvorana na Planini, bo Kranj šele dobil primerno število sedežev v kinematografskih dvoranah kot bi jih moral imeli glede na število prebivalcev. Kino je zabava in razvedrilo dostopna vsakomur in ker so zahteve gledalcev različne, jim jc pa treba ustreči z različnimi programi. Do 1975. leta bo v kranjskih kinematografih teklo pet do šest filmskih programov. Lepa izbira, mar ne? Nova kinematografska dvorana bo primerna tudi za druge prireditve, saj v Kranju tega ni malo, le primerne dvorane ni. če naj postane Kranj nekakšno filmsko mesto — imamo festival športnih filmov, 20. februarja se bo tu začel kongres filmskih delavcev Jugoslavije — potem tako dvorano potrebujemo.« L. M. SOBOTA — 6. februarja 1971 glas * 5. stran veleblagovnica Ijubljana Gospodinjski teden od 4. do 15. 2.1971 10-odstotni popust posteljnina, volnene odeje, prešite odeje, posteljna pregrinjala, zavese, prti, servieti, brisače, frotir, dekorativno blago, pohištveno blago, preproge, tekači, obloge za tla, PVC prti, perje in puh. 10-odstotni popust vse vrste kuhinjskega pohištva 5-odstotni popust hladilniki gorenje (vse velikosti) 30-odstotno znižanje uvoženih (italijanskih) visečih lestencev Prodaja tudi na kredit in tuja plačilna sredstva. blagovnica škofja loka Problemska konferenca o učencih v gospodarstvu Občinska konferenca ZMS Skofja Loka, je 23. januarja 1971 organizirala problemsko konferenco o učencih v gospodarstvu. V škofjeloški občini je več poklicnih šol, ki se zadnje čase vse bolj povezujejo med seboj. Prav iz tega sodelovanja pa se je pokazala potreba po skupni akciji pri urejevanju problemov in vprašanj na teh šolah. Konferenca je poizkušala odgovoriti na niz nerešenih vprašanj in problemov. Razprava je bila živa in pestra predvsem o problemih, ki so najbolj navzoči in prepotrobni rešitve. Učenci sami so spregovorili o neenakopravnem položaju »vajenca« z ostalimi srednješolci. Prav tako je bil podan predlog, da se postavi občinski odlok o nagradah učencev v gospodarstvu in se določi minimum nagrade. Celoten status vajenca jc zakonsko neurejen, saj učencu ne dovoljuje vseh pravic in možnosti, ki so mu na razpolago v praksi ni v šoli. Učenci so sprego- vorili o nasprotju med prakso in teorijo v času šolanja. Ne ujema se tudi program dela v podjetju ali pri privatnikih. Konferenca je tudi izrazila zaskrbljenost glede nezainteresiranosti podjetij in privatnikov za svoje bodoče delavce in kadre, kar dokazuje, da so zadovoljni s takšnim stanjem kot je sedaj. Tak odnos vsekakor ni korekten in opravičljv pred mladim človekom, ki bo kmalu postal proizvajalec in samoupravi j a v ec. S. Brišar Modernizacija ceste Trebija - Kladje Na zadnji lanskoletni seji škofjeloške občinske skupščine jc bilo postavljeno tudi i odborniško vprašanje o usodi ! ceste Trebija — Sovodcnj — — Kladje. Omenjeni cestni odsek je pri republiškem skladu označen kot cesta HI/4003. Povprečna dnevna obremenitev na odseku Trebija—Kladje znaša 463 ton, medtem ko jc na odseku njenega podaljška proti Idriji obremenitev nekaj večja, saj znaša 1269 ton na dan. Napovedane podražitve V sredo je zvezni izvršni svet obravnaval predloge za ureditev cen nekaterih izdelkov. Poleg predsednikov republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so se seje udeležili tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice, predstavnik sveta ZSJ in generalni direktorji skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, železnice, PTT in predstavniki naftne industrije. Govorili so o predlogih za zvišanje cen električne energije, surove nafte In njenih derivatov, tarif za prevoz hlaga na železnici ter v notranjem železniškem prometu. ZIS je menil, da je določeno zvišanje teh cen nujno. Ob tem pa so poudarili, da bi morale vse družbenopolitične skupnosti in drugi občutno zmanjšati obveznosti gospodarstva, da bi se to lahko prilagodilo spremembam teh cen. Poudarili so tudi, da je treba skrbeti za ohranitev življenjskega standarda. Sklepe o novih cenah bo zvezni izvršni svet sprejel po širši razpravi v zainteresiranih družbenopolitičnih organizacijah na prihodnji seji. Priprave na konferenco SZDL V isto smer poteka na škofjeloškem območju še cesta, ki pa je uvrščena v višjo kategorijo, to je povezava med Železniki prek Petrovega Brda do Bače. Cestni sklad SRS ima v svojem programu najprej ureditev tega cestnega odseka, ki jc označen s šifro 11/314. Nezadostna finančna sredstva so botrovala odločitvi Cestnega sklada, da v. letošnjem letu ne bo izvedena nobena večja modernizacija na naših cestah. Vendar računajo na dodatna sredstva, ki se bodo nabrala med letom, in bo potem sedanja situacija manj mračna. Toda tudi v tem primeru bi za urejanje prišle na vrsto makadamske ceste z večjo povprečno dnevno obremenitvijo. Cestni sklad pa je predlagal škofjeloški občini dogovor, po katerem bi se najprej urejala povezava Trebijo—Cerkno in šele kasneje cesta Železniki Bača. Za utrditev in delno razširitev vozišča bi potrebovali za odsek Trebija—Sovodcnj— —Kladje, ki jc dolg okrog osem km, 4,000.000 din. če pa bi želeli cesto še asfaltirati, bi se cena povzpela na 7,000.000 dinarjev. V primeru pa, da bi tako uredili še devet km dolg odsek med Kladjem in Cerknim, bi skupni stroški narastli na 15,750.000 dinarjev. A. Igličar Občinska konferenca SZDL v Radovljici je na zadnji se-j: konec minulega meseca sprejela sklep, da bodo ta in prihodnji mesec v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze V občini krajevne konference. Zato se bodo v ponedeljek popoldne sestali na posvetu predsedniki vseh krajevnih organizacij SZDL, kjer se bodo pogovorili o pripravah na krajevne konference. Govorili pa bodo tudi o uresničitvi predloga občinske konference SZDL, da se lotos podeli v občini 30 občinskih priznanj OF. Razen tega se bodo pogovorili tudi o zborih volivcev, ki bodo v občini trajali do četrtka prihodnji teden. V okviru priprav na konference krajevnih organiza- cij SZDL je predvideno, da se bodo najprej sestali krajevni politični aktivi, kjer so bodo pogovorili o vsebinskih in kadrovskih pripravah. Ob tem bodo preučili delo članov občinske konference in so dogovorili za morebitne kadrovske spremembe. Politični aktivi (razširjene sejo krajevnih organizacij SZDL) na Bledu, v Radovljici, Bohinjski Bistrici, Lescah in v Gorjah pa bodo razpravljali tudi o predlogu, da bi v teh krajih izvolili konference socialistične zveze. Te naj bi imele od 30 do 50 delegatov, ki bi jih v krajevno konferenco imenovali v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter v krajevnih družbenih in političnih organizacijah. a. ž. Tudi Eetos vikend seminarji Občinska konferenca zveze mladino v Radovljici bo tudi letos z radovljiško delavsko univerzo pripravila več vikend seminarjev za vodstva mladinskih aktivov v občini. Znano je, da je bilo za tovrstno obliko izobraževanja oziroma idejnopolitičnega usposabljanja mladinskih vodstev v radovljiški občini že prejšnja leta precejšnje zanimanje. Prvi takšen seminar v le- tošnji izobraževalni sezoni v občini bo danes in jutri v hotelu Pod voglom v Bohinju. Danes bo o ekonomskih ukrepih in aktualnih gospodarskih vprašanjih govoril direktor zavoda za gospodarsko planiranje iz Ljubljane Jože No-vinšek, jutri pa bo o polo/a-i ju Beneških Slovencev govoril Izidor Predan, predsednik kulturno umetniškega društva iz Čedada. a. ž. Gospodinjski aparati po starem V poslovnem združenju proizvajalcev gospodinjskih aparatov menijo, da so cene domačih proizvajalcev za 30 do 40 odstotkov večje od svetovnih in da zato podražitve le-teh niso mogoče. Menijo, da so redki domači proizvajalci upali zvišati cene. Trg je namreč nasičen, zaloge naraščajo, zaradi ugodnejših cen v tujini pa narašča tudi zasebni uvoz gospodinjskih aparatov. Poskus tekstilne industrije Zaradi novega tečaja dinarja se bodo v tekstilni industriji stroški poslovanja letos povečali za 360 milijonov dinarjev. Da bi nadomestili ta znesek, bi morali cene tekstilnih izdelkov povečati za približno 15 odstotkov. Vendar bodo s takšno rešitvijo še počakali in skušali težave odpraviti s povečanjem produktivnosti in boljšo organizacijo dela. Pri tem pa teto stilci pričakujejo, da jim bo priskočila na pomoč tudi družbena skupnost. Znano je, da je tekstilna industrija med največjimi uvozniki surovin. Knjižne zbirke Državne založbe Slovenije za leto 1971 Moderna družba Zbirka je namenjena socialnim, tehničnim, gospodarskim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle ŠTIRI KNJIGE, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričljivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. V programu so tale dela: 0 Rachel Carson: NEMA POMLAD (Svetovni bestseller) © dr. Dušan Vejnovič: OD PLEMEN DO NARODOV V AFRIKI 0 Jean Fourastie: 40.000 UR (O položaju človeka v XXI. stoletju) 0 Timothy Green: »SINDIKATI« TIHOTAPSTVA Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. Naročniška cena: platno 290 uin (10 mesečnih obrokov po 29 din). Moderni roman Zbirka »Moderni roman« obsega štiri knjige štirih sodobnih avtorjev: trije med njimi imajo v sodobni evropski književnosti pomembni sloves, četrti pa v nam komajda znani sodobni japonski književnosti: To so: # VVilli Heinrich: METULJI NE JOČEJO 0 Blaga Dimitrova: NA POTI K SEBI 0 Alberto Moravia: POZORNOST 0 Jukio Mishima: PO BANKETU Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno ter v polusnje. Naročniki dobe zbirko za 290 din (celo platno) oziroma za 330 din (polusnje). Znesek lahko poravnajo tudi v 10 mesečnih obrokih po 29 din (celo platno) oziroma po 33 din (polusnje). •••e« »•••« VVilliam Shakespeare: Zbrano delo XI.—XII. V zbirko je bilo doslej vključenih že deset Knjig (X. knjiga je v tisku) Shakespearovih Zbranih del; z dvema knjigama, ki sta v programu za leto 1971, se zbirka počasi bliža h koncu. Z njo dobivamo Slovenci prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov. Letos izideta: 0 ENAJSTA KNJIGA: HENRIK IV. (I. in II. del) — KRALJ HENRIK V. 0 DVANAJSTA KNJIGA: HENRIK VI. (L, II. in III. del) — TITUS AN-DRONICUS Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki ju dobe za 120 din (celo platno) oziroma za 140 din (polusnje). Ceno lahko poravnajo tudi v 5 mesečnih obrokih po 24 din (celo platno) oziroma po 28 din (polusnje). Zgodovina človeštva V zbirki, ki prinaša pregled kulturnega in znanstvenega razvoja zgodovine človeštva in je zasnovana v petnajstih knjigah, so doslej izšle že tri knjige, dve pa sta v tisku. Za leto 1971 je založba predvidela izid štirih novih knjig in sicer: 0 C. F. Ware — K. M. Panikar — J. M. Romein: DVAJSETO STOLETJE VI/1 0 C. F. Ware — K. M. Panikar — J. M. Romein: DVAJSETO STOLETJE VI/2 0 Louis Gottschalk: TEMELJI SODOBNEGA SVETA IV/1 0 Louis Gottschalk: TEMELJI SODOBNEGA SVETA IV 2 Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, bogato opremljene s slikovnim gradivom in zemljevidi ter vezane v celo platno in polusnje. Format posameznih knjig: 15,5 x 23,5 cm. Cena za naročnike: celo platno 460 din (10 mesečnih obrokov po 46 din) oziroma polusnje 520 din (10 mesečnih obrokov po 52 din). Knjigotrška cena bo za posamezne knjige znatno višja. Ivan Cankar: Zbrano delo Od zasnovanih tridesetih knjig Cankarjevega Zbranega dela, ki izhajajo v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«, jih je doslej izšlo že ena tretjina. ZBRANA DELA Ivana Cankarja predstavljajo doslej najpopolnejšo žetev našega največjega pisatelja in hkrati najzanesljivejšo lilerarnozgodovinsko interpretacijo njegovih del. V letu 1971 izidejo štiri knjige: #f> Ivan Cankar: ZBRANO DELO X. knjiga © Ivan Cankar: ZBRANO DELO XIII. knjiga 0 Ivan Cankar: ZBRANO DELO XV. knjiga © Ivan Cankar: ZBRANO DELO XXVII. knjiga Vse štiri knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje. Naročniška cena: celo platno 310 din (10 mesečnih obrokov po 31 din), polusnje 350 din (10 mesečnih obrokov po 35 din). Biografije Zbirka »Biografije« bo v štirih knjigah prinesla življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti: dveh pesnikov in slikarja. V programu so: 0 Mirni Malenšek: POJOČI LABODI — II. del (Murn) 0 Richard Friedenthal: GOETHE — I. 0 Richard Friedenthal: GOETHE — IL 0 Gy6rgy Lang: PRIMAVERA (Botticelli) Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 320 din (10 mesečnih obrokov po 32 din) in polusnje 360 din (10 mesečnih obrokov po 36 din). V prodaji bo cena za posamezne knjige znatno višja. Ugodnosti za naročnike VSEM, KI SE NAROČE NA KATEROKOLI OD OMENJENIH ZBIRK, NUDI ZALOŽBA POLEG SUBSKRI PCI.JSKE CENE, Kf JE MNOGO NIŽJA OD PRODAJNE, SE UGODNOST 10 MESEČNEGA ODPLAČEVANJA OBROKOV. KMALU BO V VSEH KNJIGARNAH TUDI PROSPEKT ZA OMENJENE KNJIŽNE ZBIRKE, KI BO BRALCEM POSREDOVAL NADROBNE PODATKE O VSAKI POSAMEZNI KNJIGI. DOSEDANJIM NAROČNIKOM BO ZALOŽBA POSLALA PROSPEKT TAKOJ, KO BO NATISNJEN, NA DOM, VSEM OSTALIM PA PO ŽELJI. NAROČILA ZA KNJIŽNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 (Naročilnico, prosimo izrežite in jo pošljite v ovojnici na naslov založbe!) NAROČILNICA Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1971: MODERNA DRUŽBA W. SHAKESPEARE: ZBRANO DELO XI.-XII. ZGODOVINA ČLOVEŠTVA (4 knjige) I. CANKAR: ZBRANO DELO (4 knj.) MODERNI ROMAN BIOGRAFIJE pl. 290 din pl. 120 din, pus. 140 din pl. 460 din, pus. 520 din pl. 310 din, pus. 350 din pl. 290 din, pus. 330 din pl. 320 din, pus. 360 din Naročnino bom plačal: — takoj — v predpisanih mesečnih obrokih Knjige pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Naročene zbirke in ustrezne pogoje plačila pregledno obkrožite!) Kraj in datum: Podpis: z o C < > o p-j / < z 'C a a 3 a M P *P Pred 8. februarjem - obletnico smrti Franceta Prešerna Kako bomo le..,s počastili pesnikov spomin v Kranju in Se v nekaterih gorenjskih kraj ih? v KRANJU avajcni smo bili, da so, se v okviru praznika slovenske kulture v Kranju zvrstile najrazličnejše prireditve in razstave: literarne, glasbene, likovne in druge. Letos bo nekoliko drugače — ves .teden je posvečen slovenski drami. V Prešernovem gledališču v Kranju se bodo zvrstile naslednje predstave: Kranjčani so uprizorili 5. februarja Cankarjeve »Hlapec«, SNG iz Ljubljane bo uprizorilo 6. februarja Stmišove »2abe«, Celjani nam bodo 7. februarja predstavili Zupančičevo »Veroniko Deseniško«, Mariborčani bodo 8. februarja uprizorili Drabosnjako-vega »Izgubljenega 'sina«, ljubljansko Mestno gledališče se bo 9. februarja predstavilo s Miengovimi »Osvajalci«, Tržiča ni bodo 10. februarja uprizorili veseloigro Jaka Stoke >Moč uniforme«, dne 11. in 12. februarja bo ponovitev Hiengovih »Osvajalcev.« Teden slovenske drame bo 13. februarja zaključilo Primorsko gledališče iz Nove Gorice s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. PREŠERNOV GAJ Na obletnico pesnikovega smrtnega dne, 8. februarja zvečer (ko se bo zmračilo) bo moški pevski zbor »France Prešeren« zapel nekaj pesmi ob grobovih obeli pesnikov, Franceta Prešerna in Simona Jenka. -Hkrati bo prižgana ob Prešernovem grobu žara, ki so jo pred leti skovali kropar-ski kovači.\ Šolska mladina pa bo že prej prižgala svečke na vseh mestih v Prešernovem gaju, ki so nam ljuba: na prvem i pesnikovem grobu ob zidu, ob grobu pesnikove hčerke Ernestine Jelovškove, ob nagrobnikih obeh pesnikov in še ob Prešernovem kipu, ki ga je postavil v gaj -nedavno umrli umetnik Lojze Dol i nar. Kulturne ustanove in organizacije bodo h grobovom in spomenikom položile vence. Lepo bo, če bodo pesnikov grob obiskali in tako počastili Prešernov spomin tudi gostje — gledališčniki iz Trsta, Nove Gorice, Celja, Maribora in Ljubljane. Najbrž bodo to storili spontano, ne da bi jih moral kdo na to spomniti. Podjetje, ki skrbi za vzdrževanje javnih parkov, bo gotovo napravilo svojo dolžnost in uredilo vse tako, da nam ne bo treba biti nerodno pred gosti. — Treba bo poskrbeti za snago, za odvoz ostankov snega, za' odstranitev suhih vej in tudi za očiščenje nekaterih plošč, ki jih vandali (mladi ali stari?) vedno znova po-mažejo in počečkajo. Ne morem pozabiti besed razočaranega profesorja iz nekega slovenskega mesteca na Štajerskem: »Ko bi mi imeli Prešernov grob, bi vse drugače poskrbeli zanj in za akođje, kot skrbite vi Kranjčani!« PREŠERNOV MUZEJ Od 5. do 23. februarja bo v galerijskih prostorih pesnikove smrtne hiše odprta literarna razstava •Prešeren v leposlovju«. O razstavi sami smo že pisali v sredinem Glasu. V zgornjih prostorih, kjer je urejen spominski muzej, je za letošnji Prešernov dan izvršenih nekaj sprememb ter v vitrine dodanih nekaj novih listin in drugih eksponatov. Novost je tudi v tem, da bo muzej v času obiskov ogrevan, kar doslej ni bil. Na dvorišče, ki je stisnjeno med dva hišna trakta, smo začasno postavili gotski vodnjak. Sedaj je prostor bolj bogat in funkcionalen; čeprav ne ustreza vsa rešitev prvotni zamisli o žuboreči fontani, ki bi prostor oživ-IjaJa in zvočno napolnjevala. V prostorih muzeja bo tudi nekaj intimnih počastitev pesnikovega spomina. Tako bo pevski zbor osnovne šole »Slane Žagar« priredil interni koncert prav v sobi, v kateri je pesnik pred 122. leti umrl. IZOBESITE ZASTAVE! i ako smo tudi prejšnja leta klicali in vabili. Vsaj kulturne in šolske ustanove naj bi na svojih poslopjih imele izobešene slovenske zastave. Seveda bi bilo prav, če bi zastave visele tudi na drugih javnih zgradbah pa najsibo to občina, Delavski dom, sodišče, Zdravstveni dom, tiskarna, banke, zavarovalnice in ne navsezadnje tudi otroški vrtci, dijaški domovi. Sploh pa ne bi bilo nič narobe, če bi se za 8. februar ves Kranj odel v zastave — saj vendar tako radi pravimo Kranju, da je Prešernovo mesto! Ali bo ta klic spet izzvenel kot klic vpijočega v puščavi? Moram biti pesimist, saj se niti lani, niti predlanskim noka srednja šola, ki ie več kot pol stoletja vodila v kulturni dejavnosti vseh vrst in bila meščanom vzor in ponos, še zmenila ni za javen apel v Glasu. KAJ PA IZLOŽBE? Hvalevredna je vsakoletna pozornost obeh kranjskih knjigarn, ki j eno svojih izložb uredita ta- i ko, da počastita Prešeamov j spomin. Tudi osrednja trgovina »Kokre« je bila prejšnja leta uredila v eni od svojih izložb okusen aranžma s Prešernovo podobo. Če se ne motim, je to napravila tudi trgovina »Merkur«. Lepo bj bdo, če bi tudi v drugih podjetjih in trgovinah pokazali smisel za kulturno solidarnost. Saj vendar Prešeren ni pel le za šolarje in dijačke, pač pa za I vse Slovence! j Hudo je celo z letaki, za katere prosimo, da bi jih dali v izložbe. Slišimo: svetlobo jemljejo, izloženo blago skrivajo, aranžma izložbe kvarijo itd. — Tu se pa res ne da pomagati, saj se nehote zbude Prešernove besede: »Kranj'c, ti le dobička išeš« in vse ti »mora dati gotov d'nar!« POJDIMO NA PODEŽELJE! olj ohrabrujoč je pogled na kraje izven Kranja. Marsikje bodo s pravo pobožnostjo organizirali Prešernove proslave. Tako je bila prva Prešernova proslava na področju občne že v četrtek, 4. t. m. v Naklem. V soboto 6. t. m., bo sledila Kokrica (kjer bo koncert združenih pevskih zborov s Primskovega, Stra-žlšča in Kokrice), v naslednjih dneh bodo koncert ponovili v Stražišču in na Prim-skovem. Jeseniško gledališče bo pripravilo proslavo v Vrbi, v pesnikovi rojstni hiši. Vsekakor bo v okvir letošnjega kulturnega praznika sodila tudi otvoritev Fin/gar-jevega spominskega muzeja v Doslovičah. — Pa tudi uprizoritev Fin/.garjevega »Divjega lovca« na Primskovem pri Kranju. V počastitev 100-letnice pisateljevega rojstva pripravlja to ljudsko igro DPD »Svoboda« Primskovo. Pisatelj F. S. Finžgar res kar sodi v okvir prešernov-skih proslav, saj je bil pesnikov daljni žlahtnik. Pa tudi sicer je bil zaslužen, saj je prav Finžgarjeva zasluga, da smo dobili vzorno urejeni Prešernov rojstni dom v javno lastništvo. ALI JE TO VSE? Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« — A vendar se vsako leto kar oddahnemo, da je praznovanje za nami. Tn vse pozabimo, sledov ni prav dosti, čas, tak kot je bil, hiti naprej. Pa bi bilo le prav, če bi sleherno leto za Prešernov dan postavili, naredili, ukrenili nekaj, kar je več kot navdušene besede.« Tolikokrat sem že javno predlagal marsikaj — a je bil le molk odgovor. Mika me, da bj vse take predloge zbral v brošurioo in jo naslovi »Gluha loza na Gorenjskem«. Le nekaj predlogov — ki pa niso nič novega — naj ponovim: V Prešernov gaj je treba uvesti tak režim, da ne bo več torišče grdobi j in norčij. Paznik. Visoka ograja. Zapi- ranje ponoči. Razsvetljava. Stalna nega. Razširitev v panteon gorenjskih velmož, vsaj z doprsnimi kipi nakazati. Sicer pa misliti na prenos ko.ščie in nagrobnika Josipine Tu rnog rajske iz Gradca, Matije Valjavca iz Zagreba, Valentina Mandeljca iz Karlovca. Stanovanje paznika v neposredni bližini gaja. K poimenovanju ulic jo treba pritegniti slavista ali zgodovinarja. Tako se potem ne bi moglo zgoditi, da se ljubljanske in zagrebške ulice imenujejo po Kranjčanih, v Kranju pa so ti možje brez »svojih« ulic. Cela vrsta kranjskih mož pa je, ki so za narod dohra leta živeli in delali — a jih pozabljamo. Vsaj z imeni ulic bi se jim zahvalili. To ni drago! Dolenjci so nam v nekaterih stvareh lahko v zgled. Tako so poskrbeli, da imajo skoro vsi njihovi pomembnejši pesniki in pisatelji spominske plošče na svojih rojstnih domovih. Zakaj m; no vzidamo plošče Janezu Jalnu na Rodinah, Josipinj Turno-grajski na Turnu, Janezu Krstniku Kersniku v Mostah pri Žirovnici, Jakobu Alešov-cu na Skaručni, Valentinu Mandeijcu v Kranju, Blaziju Grči na Beli, Frančišku Pokornu v Besnici, Janezu Bloi-weisu v Kranju itd. V muzejskem depo j u jo shranjenih deset marmornih plošč z reliefom Prešerna ▼ bronu, ki ga je izdelal med* ljer DreaneJj. S primernim napisom, ki bi ga vklesali ▼ marmorno ploščo, bi lepo označili hiše, ki jih je obiskoval Prešeren v času svojega kratkega bivanja v Kranju: bivšo Kazino bivšo stražarnico Nacionalne garde bivše sodišče graščina Kieslstešn . gostilna šifrer gostilna Jelen stara šofla šempetrska graščina pri Puščavniku prostor nekdanje Stare pc šte prostor nekdanje gostilno Beksel. Tudi nekaterim drugim velikim pisateljem, ki so del svojega življenja preživeli ¥ Kranju, bi smeli vzidati spominske plošče na pročeljih hiš, v katerih so stanovaM (Janez Mencinger, Ivan Tavčar, Matija Valjavec, Janko Kersnik, Rudolf Maister i. dr.) Črtomir Zoreč linillllRIRIRIMISHII ■■^■■■■BtaHBMiaaHBaBff 8 BLIŽA SE .MAREC MOŽJE IN FANTJE! Pravočasno mislite na DARILA Darilne zavitke vam po želji aranžirajo v vseh prodajalnah SIVIUA DELOVNE ORGANIZACIJE! Vse za pogostitev in obdaritev vaših sodelavk dobite v naših prodajalnah ŠiVlUA KRANJ Državni udar v Ugandi sicer ni več novica dneva, je pa vsekakor dogodek, ki dokazuje, da je črna celina še vedno daleč od tega, da bi lahko veljala za politično stabilno področje. Po afriški pomladi narodov pred okroglim desetletjem, ko so številne države na tej celini dobile svojo neodvisnost, je na. 8topila doba navdušenega kovanja načrtov in optimističnih obetov za prihodnost. Toda stvarnost je bila drugačna: mlade države so druga za drugo spoznavale neprijetne plati vladanja. Težav je bilo preveč, da bi jih zmogli odpraviti, že zlasti zato, ker so jih želeli odpraviti zelo na hitro. Tisočletja zaostalosti in stoletja kolonialnega izkoriščanja so bila prehudo bre: me. Plemenska nesoglasja — tribalizem — so bila (in so na žalost še vedno) pogosto vzrok za pot nazaj, namesto naprej, če temu dodamo še bolj ali manj prikrita vpletanja velesil, ki so poskušala varovati svoje nekdanje ali bodoče interese, imamo dokaj široko paleto vzrokov za tragično nadaljevanje tako optimistično začetega življe- nja novih afriških državnih tvorb. Ne tako redko so se tem oviram pridruževale še nerealne ambicije posameznih vodilnih političnih osebnosti ki so izgubljale posluh za resnične možnosti in so se opredeljevale za stil vladanja, ki jih je odtujeval njihovim narodom. To je ozadje malone vseh političnih trenj in nestabilnosti v Afriki. Čeprav je sicer težko posploševati, ker je imela in še ima vsaka država vendarle svoje posebnosti, je mogoče ugotoviti, da je večina sicer različnih režimov padla vendarle zaradi skupnih ali bolje rečeno skoraj istih napak. To velja tudi za Ugando, vsaj v grobem in upoštevaje že omenjeno dejstvo, da Ima pač vsaka dežela svoje posebnosti. Novi šef države je obljubil, da bo Uganda ostala republika, hkrati pa je razpustil lokalne svete ter odstavil vse župane. To je bilo seveda moč pričakovati, kajti vsak režim, ki pride na oblast, poskrbi, da so na vodilnih me- Prinothov teptalnl stroj P-15 L jc brez večjih težav premagal novo FIS slalomsko progo v Kranjski gori, kar je bilo za gledalca precejšnje presenečenje. — Foto: F. Pcrdan PRINOTH prodira na jugoslovanski trg aaaaaaauaaaaaBuaaKBi Pisali smo že, da je bila pred kratkim v Kranjski gori demonstracija teptalnih in transportnih strojev italijanske cvrdke PRINOTH iz Ortiscia. Demonstracije se je udeležil lastnik tovarne in konstruktor strojev, gospod Prinoth. Njegovi stroji so že razširjeni v Italiji, Švici, Avstriji, češkoslovaški, Skandinaviji, Ameriki in Kanadi, pri nas pa prevladujejo teptalni stroji znamke Ratrac. V Sloveniji ima Prinothove teptal-nc stroje le Ljubljana transport, in sicer enega za potrebe gorenjskih smučišč, dru-" gega pa imajo v mežiški dolini. Zato imamo lahko petkovo demonstracijo v Kranjski gori za poskus, da bi Prinoth še bolj prodrl na jugoslovanski trg. To nam je potrdil tudi lastnik firme, ki je med drugim tudi dejal, da imajo jugoslovanski kupci prednost pred kupci iz ostalih dežel. Lastnik tovarne je prav tako svetoval in priporočil, da bi se naši vozniki šolali v tovarni, in sicer bi morali sami plačati vožnjo in bivanje, tovarna pa stroške šolanja. Tovarna iz Ortiseia, ki je še zelo mlada, izdeluje tri vrste teptalnih strojev: P-4, P-15 in najnovejšega P-15 L. V Kranjski gori so nam pokazali prvega in zadnjega. Posebno zanimiv je P-15 L, ki je brez večjih težav premagoval novo FIS slalomsko progo, ki ima 200 metrov višinske razlike in je dolga pol kilometra. Enak podvig se je posrečil tudi manjšemu P-4, ki je primeren za urejevanje manjših smučišč in za katerega je pri nas največje zanimanje, saj je povrhu vsega primeren še za transport. Z njim se lahko peljejo tri osebe in 300 kg tovora. Takšen stroj je lani že prišel na Nanos in Pleši-vec! Za Prinothove stroje je značilno, da snega ne teptajo z valji in gosenicami, ampak z vibracijsko desko. Razen tega so prinothi lažji od ra-traca in manj pritiskajo na podlago in zato zemljišče manj poškodujejo. Stroji so tudi na več mestih gibljivi in se kaj lahko prilagajajo terenu. Zastopnik Prinothove tovarne za Slovenijo je Slovenija avto iz Ljubljane, ki ima na zalogi tudi rezervne dele. In kakšne so cene? Vračunana je tudi carina. Teptalni stroj P4 stane 102.240 din, P-15 stane 183.456 dinarjev, P-15 L pa 215.280 dinarjev. J. Košnjek nijo, — ponoviti lanskoleten vdor v Kambod-žo, se pravi vdreti v Laos samo za bolj ali manj kratek čas. Koliko taka predvidevanja ustrezajo resnici, je kajpak težko povedati, nikakor pa jih ne moremo odpraviti kot nemogoča. V vsakem primeru to Laosu ne bo prineslo nič dobrega in prav tako ne Indokini. Ta ne potrebuje nobenega vpletanja in tujega vmešavanja, marveč prav nasprotno — čim hitrejši umik vseh tujcev, ki sedaj na tem koncu sveta na rovaš tuje nesreče ščitijo svoje interese. Toda žalostna resnica je, da se veliki, kadar gre za njihove lastne cilje, pogosto ne menijo za želje in prizadevanja malih. Indokina jo samo še ena potrditev te stare resnice. V Jugoslavijo je prišel na prijateljski obisk premier Gvajane Samson Burnham. Čeprav obe deželi deli velika razdalja, ju vežejo sorodni pogledi na najvažnejše mednarodne probleme. Razen tega bo obisk nedvomno prispeval tudi k razširitvi medsebojnih ekonomskih odnosov. Ti doslej niso bili kdove kako plodni, izmenjava med obema deželama bi lahko bila bistveno večja kot je. Pričakujemo lahko, da bo obisk g vaj a n s koga premiera po. membna vzpodbuda za uresničitev takih želja. SOBOTA — 6. februarja 197\ GLAS * 9. STRAN Finžgarjeva domačija — etnografski in kulturni spomenik V ponedeljek, 8. februarja, bodo v Doslovičah pri Žirovnici slovesno izročili namenu preurejeno Finžgarjevo rojstno hišo. O delu pripravljalnega odbora, o akciji zbiranja denarnih sredstev, ki je trajala več let, ter o sami otvoritveni kulturni prireditvi smo se pogovarjali s predsednikom odbora za nakup in preureditev Finžgarjeve domačije tovarišem Jožem Var-lom. 9 »Tovariš Vari, kdaj se je pravzaprav porodila zamisel za preureditev Finžgarjeve domačije v etnografski in kulturni spomenik?« »Akcija se je začela že pred osmimi leti. Takrat sta društvo slovenskih pisateljev in zavod za varstvo spomenikov v Kranju imenovala poseben odbor, komisijo, v kateri je bil tudi predstavnik občine, ln ki se je zavzemala za preureditev hiše v etnografski in kulturni spomenik Slovencev. Akcija pa je zaradi različnih vzrokov propadla in v februarju leta 1967 je takratni ravnatelj Janez Svoljšak predložil svetu svoje šole pismo, v katerem se zavzema, da bi Prav šolska mladina akcijo Ponovno začela. Te spodbude se je oprijela tudi občinska zveza kulturno prosvetnih Organizacij, predlagala poseben odbor, ki z manjšimi kadrovskimi spremembami de-ntje še danes. Najprej smo n'šo odkupili, potem pa smo skoraj leto in pol čakali, da Se je prejšnji lastnik preselil v novo hišo. 9 »Koliko je veljala preureditev in katere organizacije so se v največji meri odzvale ter prispevale denarna sredstva?« »Največji odziv je bil med eolsko mladino. Zbrali smo *~ starih milijonov dinarjev, od tega 5 milijonov posojila. Ob nove oziroma preureditve pa še nismo zaključili in bo za zadnjo fazo potrebno zbrati še nekaj denarja. Delo našega odbora se z 8. februarjem še ne bo zaključilo, ker moramo opraviti v sami hiši še nekaj manjših dopolnil in tudi okolico je treba šc bolj urediti.« 9 »In kakšna je današnja slika Finžgarjeve rojstne hiše?« »Spodnje prostore — to so prikletni prostori — smo preuredili v razstavno galerijo, kjer bo prikazano Finžgarjevo življenje in delo. Zgornje prostore — pritličje — pa smo uredili prav tako, kot je bilo v času Finžgarjevega življenja. Najprej smo mislili, da bomo hlevček, ki so ga Finž-garjevi imeli v Mostah, prenesli v Doslovičc, a smo pozneje to zamisel opustili in poleg hiše naredili novega, ki je avtentična slika starega hleva. Zemljišče smo ogradili, popravili kozolec ter zgradili sanitarije in shrambo za čistila in drug material.« 0 »Kakšen kulturni program ste pripravili za dan otvoritve?« »Za 8. februar smo se najprej odločili zaradi tega, ker bo do tega dne hiša že toliko urejena, da bo lahko sprejemala posameznike in skupinske obiskovalce, to je obenem tudi predvečer ob 100-kinici rojstva pisatelja in ne nazadnje, slovenski kulturni praznik je spomin na Prešerna, ki mu je Finžgar s svojo pobudo ohranil rojstno hišo v Vrbi. Ponedeljkovo izročitev hiše slovenski kulturni javnosti si zaradi vremenskih razmer ne predstavljamo kot masovno prireditev. Pred najvišjimi slovenskimi kulturnimi predstavniki bo najprej ob štirih popoldne slovesnost v sami hiši, ob šestih zvečer pa bo v kulturnem domu na Zabrez-nici koncert pevskega zbora Otvoritev nove šole v Stranjah Jutri, v nedeljo, bo v Stranjah pni Kamniku slovesna otvoritev nove šole. Stranje * okolico so bile vse do 1885. »eta brez redne šole. Nekateri Premožnejši kmetje so svoje otroke pošiljali v ljudsko šojo v Kamnik. Iz župnijske kr»jige iz leta 1885 pa je razvidno naslednje obvestilo: »Po vseh svetih se bode v niši Zagorica št. 3 otvorila zasilna šola, v kateri se bodo U«-»H otroci brati, pisati in računati. Vsak učenec bo plaval za pouk po 20 krajcarjev ter prinašal s seboj tudi potrebno kurivo za ogrevanje ■ Mnsc sobe.« * sreči današnjim učencem p potrebno nositi drva v io> '°. Pa saj imajo že tako težke tarbe. V dosedanji stari šoli je bl-[Q 6 učilnic. Pouk v dveh iz- Jesenice, o Finžgarju, pisatelju in narodnjaku pa bo spregovoril član društva slovenskih pisateljev. Odbor pa namerava v maju in juniju ob sami hiši prirediti večjo proslavo ob 100-let-nici Finžgarjevega rojstva. Ob tej priložnosti bosta izšli dve publikaciji. Prva je izdaja slovenskega etnogratskega muzeja, ki jo je odkupil odbor in pomeni vodič v Doslovičah in okolici ter predstavlja Finž-garjev dom kot etnografski spomenik. Drugo publikacijo pa je pripravil odbor sam. V njej dr. France Koblar predstavlja Finžgarja, v njej je povzet Finžgarjev lasten zapis o očetovi hiši in opisan ves potek obnovitvenih del s prikazom finančnih obračunov, virov in prispevkov do 26. januarja.« 8. februarja bo torej vsa slovenska javnost dobila veren, lep spomenik pisatelja Frana-Saleškega Finžgarja, muzej, ki smo si ga lahko samo želeli in za katerega smo lahko hvaležni vsem tistim, ki so ga toliko let požrtvovalno in nesebično gradili: Etnografskemu muzeju, Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani in v Kranju, Gorenjskemu muzeju v Kranju, posameznim akademikom ter vsem članom Odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše, ki so se iz ljubezni do gorenjskega pisatelja in njegovega dela povsem na prostovoljni osnovi toliko časa zavzemali in delali ter končno uresničili potrebo in željo vsega kulturnega slovenstva. D. Sedej Razstava jeseniških slikarjev v Radovljici V dvorani radovljiške graščine je odprta razstava del jeseniških slikarjev amaterjev, članov likovne sekcije Dolik. Predstavlja se trinajst avtorjev s petindvajsetimi deli. Letos poteka Doliku petindvajset let njegovega obstoja, zato se poleg razstave v Radovljici istočasno pripravljajo še na jubilejno razstavo doma in še na tretjo razstavo v Ravnah na Koroškem. Prav med pripravami na praznovanje 25. obletnice so izgubili enega svojih najstarejših članov, Joža Čebulja, slikarja in dolgoletnega požrtvovalnega tajnika, katerega trije akvareli so razstavljeni v Radovljici. Razstava v Radovljici kaže, da so med njimi slikarji, ki zaslužijo resno pozornost, ker predstavljajo njihova dela kvaliteto, ki presega povprečje amaterskega slikarstva. Najbolj izstopa Tone Toma-zin, ki je tudi številčno najmočneje zastopan. Njegova olja odlikuje nekoliko mračno razpoloženje, ki je že vseskozi lastnost Tomazinovih del. Gorski masivi v različnih odtenkih sive barve v ozadju in jesensko uglašenimi polji v ospredju, so njegovi najpogostejši motivi. V akvarelih je nekoliko svetlejši in lažji. Pavel Lužnik se predstavlja s tremi olji, v katerih izpričuje svoj občutek za obliko in barvo. Z mehkimi oblikami in toplimi barvami nam posreduje nekoliko romantično razpoloženje in deloma spominja na našega odličnega slikarja Franceta Pavlovca. Izredno razpoloženjska, slikana v ubranem koloritu sta pejsaža Janka Korošca v gvašu. Tine Markež se kaže v .vo-jih delih kot zadržana in disciplinirana osebnost, ki vztrajno gradi svoj slog. Barva in oblikovna čistost sta dve bistveni odliki njegovih del. To so slikarji, ki na razstavi v Radovljici najmočneje izstopajo. Vsi so krajinarji in vsem je vzor narava, vendar vsak od njih vnaša vanje svoje razpoloženje. Andrej Puc je med dol i kov-ci primer slikarja ekspresi-onista, slikarja, ki mu oblika in barva služita za izražanje svojega notranjega sveta in sproščanje čustvenih napetosti. Jože Dakshofler se približuje dekorativnosti, izpričuje ma zelo solidno tehniko in oster posluh za kombinacijo kontrastnih barv. Jurij Herman je zanimiv kot slikar, ki edini med jeseniškimi slikarji kaže sorodnosti z naivnim slikarstvom in bi bilo želeti, da bi v tej smeri nadalje iskal svoj izraz, Krajcar, Kozamernik, Do-linšek, Ambrožič in Šifrer trenutno vztrajajo bolj ali manj le pri reproduciranju narave. Ob otvoritvi razstave je Delavska univerza Radovljica organizirala koncert s har-fistko Pavlo Uršičevo in tenoristom Mitjem Gregora-čem, ki sla obiskovalce navdušila s svojim programom in kvalitetno izvedbo. M. Avguštin menah je obiskovalo 263 učencev. Zaradi pomanjkanja prostora se del učencev še vedno vozi v šolo v Kamniik, en oddelek prvega razreda pa je zaradi pomanjkanja prostora v kulturnem domu na Vegra-du v Stahovici. Jutri pa se bodo odprla vrata nove šole. Nova šola, ki je povezana s staro šolo (in se od nje ne loči), ima 9 kabinetnih učilnic, opremljeno telovadnico z garderobami, večnamenski prostor, zbornico, knjižnico, upravne prostore, pionirsko sobo lin kuhinjo. Julija in avgusta lani so temeljito adaptirali staro šolo. Vgradili so centralno kurjavo, prenovili električno napeljavo, vodovod, fasado in novo streho. V učilnicah stare šole bo pouk za nižje razrede, v novi šoli pa kabinetni pouk. V ponedeljek bodo v Doslovičah izročili namenu preurejeno Finžgarjevo rojstno hišo. — FoU F. Perdan — Kaj niste videli prometni znak? — Katerega pa? — Kje je tvoj zaročenec, ne vidim vaju več skupaj? — Pred kratkim se je oženit. — S kom? — Z menoj. Sokrat je moral po razsodbi sodišča zaužiti strup. Učenec mu je rekel: »Hudo mi je, Sokrat, ker umiraš nedolžen.« Sokrat se jc nasmehnil in odgovoril: »Dragi moj, mar bi rad, da umrem kriv.« Žena je bolna, leži v postelji in prosi moža, naj ji skuha čaja. Mož vpije iz kuhinje, da čaja ne more najti.. »Kako to,« mu odgovori žena, »na polici je, v škatlici za kavo, na njej piše 'sol'!« Čarovnik reče dečku, ki ga je iz parterja povabil na sceno: sceno: »Torej, mladenič, saj me Še nikoli prej niste videli?« »Ne, oče.« Mama. Ncžka se hoče poročiti z menoj; lahko takoj odsloviš gospodinjsko pomočnico! Če vinček gre v glavo, s potjo je bolj hudo, saj vsakdo vidi tri, nobeni konca ni. 13 Od Bitole se razprostirajo griči na vse strani. Večina so bili takrat posajeni z vinsko trto. Grozdje je bilo največ črno in zelo sladko. Naše prijatelje sicer ni zanimalo grozdje, ampak tekočina, ki se dobi iz njega. V bližnjih vaseh je lahko vsakdo za majhne denarje dobil pristno kapljico. Kadar je bil poklican Mihec Mravlja, da sprejme od doma denar, je vedno poklical še Crnuha in Žolno. »Tovariši, jaz sem za skupnost. V nedeljo popoldne gremo vsi iz kasarne. Nekaj malega me teži v žepu.« Mihec je dobival denar predvsem od Tincc. Žolni pa ga je kdaj pa kdaj poslala žena. Crnuh denarja ni dobival, saj ga skorajda ni potreboval, ker je bil skromen in je bil zadovoljen z vojaško hrano. Ni še minilo dober teden dni po Mihčevi vrnitvi od doma, ko je že prejel denar od Tince. V nedeljo popoldne so se vsi trije odpravili iz vojašnice. »Kaj bi hodili po mestu in zapravljali denar tjavdan, ko imajo pa vinogradniki tako polne kleti,« je menil krojač. »Kajpada, kajpada,« je hitel pritrjevati Žolna. »Polne kleti,« je ponovil počasi črnuh. Bližnje vasi so poznali že precej dobro. Večina svojega denarja so znosili vinogradniku Ristu, ki je imel še najcenejše vino, povrhu pa Še zelo dobro in tudi prijazen je bil vedno. ta in tisto o vojaškem bobnu. Pol vasi jim je prisluhnilo. Pozneje sc niso mogli več ujeti. Vsak je brundal nekaj po svoje. Črnuh in Žolna sta bila celo tako razposajena, da sta se po štirih — ker drugače pač m šlo — lovila po travi. Mihec pa je užival že, da mu hiše niso hodile preblizu. Zelo so sc namreč vrtele okrog njega. Ko se je sonce približalo hribom, so se naenkrat vsi spomnili, da bi morali nazaj v vojašnico. Malo sitno je bilo le, da so jih noge pustile na cedilu. Bile so čisto mehke. Po nekaj poizkusih so uspeli vstati držeč se za rame. Krenili so proti vojašnici. Dobro je bilo, da je stalo tu in tam kakšno drevo, ker bi morali drugače šc češč^ počivati na prašni cesti. Težave so nastopile, ko so prišli do griča, pred katerim se je pot cepila navzgor in navzdol. »Na levo moramo, tovariši,« jc zamahnil z roko Mihec. »Kje pa! Na desno, hk « je trdil Žolna ali Pepe Podlesek, kot se je vedno imenoval s celim imenom, če je bil alkoholno navlažen. »Mislim, da moramo naravnost,« je buljil v razpotje Črnuh. Očitno je videl še nekaj dodatnih poti. »Naravnost in nič drugače! Osel na desno! Tovariši, na levo!« so se prepirali slabe pol ure. Vsak je vneto trdil, da ima prav. Nazadnje so se sprli tako močno, da so se sklenili ločiti. Mihec je šel sam na levo. Dolgo, dolgo je hodil, toda vojašnica se ni hotela prikazati. Le druge hiše, postave in grmovja so se sukale okrog njega. »Preneumno, tovariši moji!« se je pogovarjal s sabo. »Rad bi poznal tiste- Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna Ker je bilo vroče julijsko popoldne, jih je pestila še večja žeja. Najprej je Mihec naročil za vsakogar po en liter tiste odlične črnine. Ker so imeli precej prazna grla, so jih vsak z enim litrom komaj splaknili. »Navsezadnje je še lepo pri vojakih,« je ugotovil črnuh, ker je bil zadovoljen, da je dobil spet nekaj za na zob. »Tovariši, če bi mogel imeti še Tinco tu . . .« je poudaril Mihec. »Zavraga, ,moja' naj bo, kjer je. Mi vsaj da mir,« je menil Žolna. Približno v tej smeri se jc vrtel pogovor, ko so praznili četrti liter kot skupno bogastvo. Sedeli so na sodih pred kletjo in mežikali proti soncu. »Vroče pa je, vroče,« je pripomnil pesnik. »Nič zato, tovariši, če je okrog štirideset stopinj. Bomo pa naročili še en litrček, ne?« Tudi petega so složno popili. Ni kazalo, da bi se odžejali. Malce pa se jim je le zdela zemlja bolj okrogla kot sicer. Vendar so sedeli še zanesljivo. Črnuh se je pozneje toliko opogumil, da je za šalo splezal na bližnje drevo. Hotel je preizkusiti, če zna še plezati. Mihec je medtem rezal v sod Tinčino ime. Žolna pa jc poizkušal pesniti: Preljuba, oj, črnina, po dinarjev pet, kako samoten bi bil brez tebe svei! Potlej so se presedli na rumeno travo, ki jc bila že vsa posušena od vročine. Prijeli so se za rame in poizkušali peti. »Polomili smo ga, da nismo takoj kakšno zapeli,« je ugotovil Žolna. Grla so se jim že spet osušila. »Nekaj denarja šc imam,« je tipal Mihec žep. Kar je imel premalo, je dodal Žolna. Kupili so šc dva litra dobre kapljice. Žulili so jo počasi. V začetku so zapeli šc nekaj pesmi, listo o poslavljanju od dekle* ga, ki je v tako kratkem času prestavil kasarno.« Ko je že vse kazalo, da je končno na pravi poti v mesto, se je pred njim pojavila vas Če se ne vrnem v vojašnico, me bodo zaprli. Moram tja, mu jc bila glava v eni misli. V stiski se spomni človek marsikaj. Mihec je sklenil, da bo prvemu kmetu, ki ga bo dobil, podaril opasač, za zahvalo pa ga bo on peljal v kasarno. Kupčija mu je uspela. Star, že siv kmet je vzel prav takega osla in posadil Mihca nanj. Nekajkrat ni veliko manjkalo, da ni krojač padel z osla, vendar se je še vse srečno končalo. Pri vhodu v vojašnico ga je sprejel stražar, ki ga je usmeril na pravo mesto. Naslednje jutro je Mihec izmaknil v sosednji sobi opasač, oziroma se je znašel po vojaško. Črnuh in Žolna sta sprva skupaj nadaljevala pot. Širših cest nista preskočila v enem zaletu, ampak sta na sredini zalegla in jo nato pretekla z jurišem. Dlje, ko sta hodila skupaj, bolj sta se razhajala. Žolna je hotel zmeraj in zmeraj na desno. Nazadnje sta se ločila. Črnuh je imel velikansko srečo. V velikih vijugah jc prispel celo v vojašnico. Žolni pa je bilo tako všeč zunaj, da se je vsedel na travo in zaspal. Čudno je pogledal zjutraj, ko se je zbudil v svoji postelji. Ponoči so ga našli vaščani. Opozorili so dežurnega oficirja. V samokolnici, ki je kar dobro cvilila in ropotala, ga je nekdo pripeljal v vojašnico. Žolna se vseskozi ni prebudil. »Jože Črnuh, Pepe Podlesek in Mihec Mrav' lja, na raport h komandirju čete,« so jih poklicali naslednje jutro. V ili) naši umetniki • venske poezUe Okno v svet — 22.30 Mojstrovine svetovne literature in 23.55 Iz slo- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 6. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vedri zvoki z orkestrom Cara velli — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Simfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Ladko Korošec — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti ur) — 17.10 Gremo v kino — 17.50 V ritmu bossa nove — 18.00 Aktualnosti do-nia in v svetu — 18.15 Artur Rubinstoin igra Griega — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Filmske melodije 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 S pevci — 16.40 Sobot ni mozaik — 18.40 Jgrajo majhni ansambli — 19.05 Večer ob melodijah in Plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert ~- 21.45 Večer s čembalistom Ericom Hopeom — 22.15 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun prt SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 ddu, naročniki imajo 10 Ve popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 7. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 1350 Z domačami ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.30 Sonata v C d uru za klavir — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetni zvoki — 14.35 Z orkestrom Henrv Mane ini — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Ljubiteljem operetne glasbe — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Mojstrstvo Janosa Star-kerja — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 23.20 Minute za Leoša Janačka — 23.55 Iz slovenske poezije 8. FEBRUARJA • 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Ireno Ko-hont in Krunoslavom Slabin-oem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Komorni zbor iz Celja — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom — 20.00 Cavalleria rusticana — opera — 21.15 Melodije iz filmov, revij, musicalov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples z velikimi orkestri Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Popevke slovenskih festivalov — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Melodije iz mu-sicalov — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.50 Z orkestrom Leoh Young — 20.05 Slovenski skladatelji 1 . ešernovih dni — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Iz domače glasbene literature — 21.45 Iz repertoarja ženskega komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Glasba iz Prešernove dobe — 23.55 Iz slovenske poezije 9. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Narodne pesmi iz Posavine — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper slovenskih skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet jc glasba — 14.30 Z orkestrom Ray Bloch — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Daižba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci '— 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.05 Lahka glasba — 22.15 Iz sodobne glasbe v Združenih državah Amerike — 23.15 S popevkami po svetu Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopina igra Benno Moiscivvitsch — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih' revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Na-šj poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15-30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Vožnja s sanmi ... — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 OdlomkiJz opere Andrc Chenier — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.35 Iz slovenske lahke glasbe — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program no — 223.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po Evropi Drugi program 13:05 -Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja i orkestra Hollvridge Strangs — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Priljubljeni slovenski pevci zabavno glasbe — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po po-i šti — 20.05 Sodobna baletna glasba — 21.00 Naš intervju i — 21.10 Domači operni prizo-J ri — 21.45 Komorni jazz — j 22.15 Radijska kinoteka — i 22.30 Iz našega koncertnega I življenja — 23.55 Iz slovenske i poezije 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo •— 15.35 Z ansambloma Bele vrane in Mladi levi — 16.05 Z operetnih odrov — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Ray Anthonv — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive mi- j sli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom' — 21.10 Orgelske in klavirske miniature — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22,15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih 23-55 Iz slovenske poezije 10. FEBRUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 925 Iz glasbenih šol — 9.40 FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Car Saltan — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Ralph Carmichael — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poljsko narodna glasba — 16.40' Portreti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Ervvin Lehn — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Silva Štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev — 23.05 Literarni noktur- FEBRUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Vlada Goloba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Instrumenti pripovedujejo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Fantje .treh dolin — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za tujo turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.4—0 Iz baletov Arama Hačaturjana — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klavirski trio — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 20.00 Naj narodi poj o — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki i/, logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 13.35 Operetne uverture — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 20.05 Radijska igra — 20.40 Tri Mozartove sonate — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.30 Sonata za klavir — 23.55 Iz slovenske poezije 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.05 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TELEVIZIJA. 6. FEBRUARJA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 15.00 Polet vesoljske ladje Apollo 14 (Evrovizija) - 17.50 Obzornik, 19.00 Glas. bena oddaja, 19.10 Erazem in potepuh — nadaljevanje in konec, 19.45 Cikcak. 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka (RTV Ljubljana) — 21.25 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — vmes posnetki s poleta vesoljske ladje Apollo 14 (Evrovizija) — 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 7. FEBRUARJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Po domače z ansamblom Borisa Franka (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Otroška matineja, 12.00 TV kažipot, 15.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto — humoristična oddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 8. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Mendo in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kaleidoskop, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Podelitev Prešernovih nagrad, 21.25 Praznična srečanja, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drutri soored: 18.00 TV vrtec, 9. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.30 Predolim-pijske igre v Sapporu (Evrovizija) — 15.55 T V vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Udo Jur-gens 70, 19.00 Mozaik, 19.05 Letalci in vseljudska obramba, 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Posebni načini branja slovarja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Becket — angleški film, 23.00 Poročila in pristanek vesoljske ladje Apollo 14 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb) *- 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 18.30 Uganka dednosti, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Luiza — TV igra, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Večer z Lucijanom Marijo šker-jancem, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja j (RTV Beograd) — 20.00 T V j dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 ' Spored italijanske TV H 10. FEBRUARJA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 1755 Čarobna piščalka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Naš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.00 Mozaik, 19.05 Naš ekran, 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.25 Operacija MM — film iz serije VOS, 22.15 Poročila (RTV L juhi Jana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 12. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.30 Nogometni turnir Veleža (RTV Sarajevo) — 15.15 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) —- 15.52 Nadaljevanje prenosa (RTV Sarajevo) — 16.15 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.35 Vijavaja ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 18.45 Variete (RTV Zagreb) — 19.00 V središču pozornosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vrni se mala sheba — ameriški film, 22.15 Izkažimo se — quiz, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki I in majhni, 18.15 Kronika, 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 19.00 Informativna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PREŠERNOVO O LE DA LIS ČE 11. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu (Evrovizija) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, V Kranju SOBOTA — 6. februarja, ob 19.30 Gregor Strniša: ŽABE, gostuje SNG-Drama Ljubljana v okviru tedna slovenske drame v Kranju NEDELJA -r 7. februarja, ob 16. uri O. Zupančič: VERONIKA DESENIŠKA, gostuje SLG Celje v okviru tedna slovenske drame v Kranju PONEDELJEK — 8. februarja, ob 19.30 Drabosnjak: IGRA O IZGUBLJENEM SINU, gostuje SNG Maribor v okviru tedna slovenske drame v Kranju TOREK — 9. februarja, ob 19.30 za red PREMIERSKI Andrej Hieng: OSVAJALCI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko v okviru tedna slovenske drame v Kranju Kranj CENTER 6. februarja amer. barvni film MOJSTROVINE VVALT DISNEYA ob 10. uri, zah.-nemški barvni fiilm SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM (Heintie igra in poje) ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barvnega filma JEZDEC — MAŠČEVALEC ob 22. uri 7. januarja amer. barvni film BAMBY ob 10. uri, amer. barv. film JEZDEC — MAŠČEVALEC ob 13. uri, zati.-nemški barvni fitlm SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM (Heintie igra in poje) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. bai-vnega filma PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLI-SA ob 21. uri 8. februarja amer. barvni vestem film JEZDEC — MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri 9. februarja amer. barvni film JEZDEC — MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 6. februarja mehiški barv. film MONTEZUMOV ZAKLAD ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS Olm CIMARRON ob 20. uri. Vstopnina zvišana. 7. februarja mehiški barv. lil m MONTEZUMOV ZAKLAD ob 14., 18. in 20. uri, slov. barvni fiilm NA KLANCU ob 16. uri 8. februarja zah. nemški barvni glasbeni film SIROTA S ČUDOVITIM GLASOM (Heintie igra in poje) ob 16, 18. in 20. uri 9. februarja amer. barvni film ROB IN CRUSOE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 7. februarja franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 16. in 19. uri Tržič 6. februarja amer. film PESEK IVO JIME ob 17.30, premiera slov. barv. filma NA KLANCU ob 19.30 7. februarja premiera amer. barv. CS filma F KOT FLINT ob 15., 17. in 19. uri 8. februarja amer. barv. CS film F KOT FLINT ob 17.30 in 19.30 9. februarja premiera Franc; barv. filma LJUBEZENSKI IZZIV ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 6. februarja premiera angl. barv. filma CHE OUEVARA ob 17.30 in 19.30 7. februarja amer. film PESEK IVO JIME ob 15. uri, amer. film VVINCHESTER 73 ob 17. in 19. uri Jesenice RADIO 6.—7. februarja amer. barv. film DESPERADOSI 8. feburarja angl.-italijanski barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO 9. februarja špan. italijanski barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE l Jesenice PLAVŽ « I 6.—7. februarja špan.-italij. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE 8. —9. februarja amer. barv. film DESPERADOSI Dov j e-Mo j strana 6. februarja amer. barv. CS film OBRAMBA OBTOŽUJE 7. februarja amer. barvni film VETROVI JAMNICE Kranjska gora 6. februarja angl. barv. CS film DARLING V TEŽAVAH 7. februarja angl. barv. CS film LIGEJIN GROB 9. februarja angl.-italijanski barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO Javorniik DELAVSKI DOM 6. februarja amer. barvni film VETROVI JAMNICE 7. februarja angl. barv. CS film DARLING V NEPRILI-KI, franc. film DNEVNIK ŽENE V BELEM Radovljica 6. februarja amer. barvni film DOKTOR Z1VAGO ob 17. uri, amer. barv. film TAJNA CEREMONIJA ob 20. uri 7. februarja amer. barv. film DOKTOR ZIVAGO ob 15. uri, amer. barv. film TAJNA CEREMONIJA ob 18. uri, nem. barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 20. uri 8. februarja amer. barvni film ŠTIRJE V BURJI ob 20. uri 9. februarja amer. barvni film TRIJE MUŠKETIRJI ob 20. uri Bled 6. februarja amer. barvni film HIŠA IZ KART ob 17. ii uri, amer. barv. film DOK-j TOR Ž1VAGO ob 20. uri ! 7. februarja amer. barvni ; film DOKTOR ZIVAGO ob 15. j uri, amer. barv. film HIŠA IZ ! KARI' ob 18. in 20. uri 8. februarja amer. barvni film UBOJ V BEWERLY H1LLSU ob 20. uri 9. februarja brazil. barvni film ANTONIO PRINAŠA SMRT ob 17. uri, amer. barv. flm UBOJ V BEWERLY HIL-SU ob 20. uri škofja Loka SORA 6. februarja amer. barvni 1 film DOKTOR ZIVAGO ob j 16.30 in 20. uri i 7. februarja amcr.-nernškt 1 barv. film SMRTNI STRELI j NA BRODWAYU ob 18. in 20. i uri ' i 8. februarja amer.-ncmški barv. film SMRTNI STRELI ' NA BROi)WAYU ob 19. uri i 9. februarja italij. barv film ZA VSAKO CENO ob 20. uri Železniki OBZORJE 6. februarja amd.-italijanski barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 19.30 7. februarja amer. barv. film DOKTOR ZIVAGO ob 15. i in i9. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OPRAVA, 7. ŽANDAR, 12. PREDDVOR, 14. ŠARA, 15. NI, 16. RAGADA, 18. NOS, 19. APO, 21. NUS, 22. SVILA, 24. ASTOR, 26. VITLO, 27. ODNOS, 28. JAN, 29. ONA, 31. DNO, 32. TRUBAR, 35. IL, 36. RIVA, 38. UDIRANJE, 40. AKADEM, 41. ČAR-DAš. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslale 140 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Tilka Bogataj, Kranj, Cesta JLA 6, 2. nagrado (20 din) prejme Lojze Žabkar, Kropa 71, 3. nagrado (10 din) pa prejme Ignac Cuderman, Tupaliče 27, p. Preddvor. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna k r i zanka VODORAVNO: 1. pladenj, velik krožnik, 7. maternica, pri sesalcih organ, v katerem se razvije oplojeno jajce, 13. opredelitev, 15. pesniška oblika za deklico, 16. biblijska oseba (vesoljni potop), 17. velika, lepa veža, slavnostna dvorana, 18. majhna raglja, 21. čir, tvor, tudi v Evropi zober, v Ameriki bizon, 22. znak za kemično prvino natrij, 23. medmet začudenja, 24. Risto Savin, 26. Žaro Tušar, 27. ime pianista Ber-tonclja, 29. medved, kosmatinec, 34. pivovarski izdelek, 36. tule žensko ime (Teodora), 37. vrsta vojaške utrdbe, 39. ojalo-vitev, 42. vrsta vrbe, 43. sveta knjiga starih Perzijcev (Zoro-astrov nauk). 1 2 5 i • 1 3 10 . i 12 13 m 19 14 15 16 20 a 18 21 :z 23 2't 25 26 27 29 30 JI 32 33 3't 35 36 37 38 39 nder Katarina, Tolar Vin-c^*nc in Jereb Marija, Pod-"ar Stjepan-Dominik in Novinec Marija. V TRŽIČU Borštnar Alojzij in Mohar barija Ana. 0mrli so V KRANJU Pavlin Justina, roj. 1891; Hribar Marija, roj. 1896; Rogač Stane, roj. 1906; Brlan Franc, roj. 1892; Košir Miroslav roj. 1935; Jocif Ferdii-nand, roj. 1891; Meglic Katarina, roj. 1884; Dolhar Albin, roj. 1933; Gašperlin Ivana, roj. 1886; Ve rdi r Peter, roj. 1911; Arhar Angela, roj.' 1899. škofja loka Blažič Angela, roj. 1888. V TRŽIČU Paplar Janez, roj. 1904; Dovžan Anton, roj. 1887; Jagodic Jožica, roj. 1895; Bra-deško Frančiška, roj. 1884 jluciji. 'lanšar ki mu ;lovju. od 10. PJU V ska zej, do Poročilo o žrebanju srečk 5. kola, ki je bilo 4. 2. 1971. ; Srečke so zadele j s končnicami din j 10 30 8250 200 41890 1.000 49350 2.000 321910 50.030 340880 10.000 723990 10.000 . 51 20 97861 500 98801 500 067371 10.000 695661 10.000 22 10 62132 500 72062 1.000 098302 150.000 416552 10.000 3 6 10843 506 12053 1.006 131543 10.006 166783 10.006 512953 10.006 64 10 074 50 01834 500 64424 500 5 6 43925 1.006 84915 506 274685 10.006 421365 10.006 583785 10.006 36 10 4126 200 93376 2.000 609006 10.000 728746 10.000 67 10 87 26 127 100 792867 10.010 8 6 20448 506 91238 506 122738 10.006 69 10 80559 500 85549 1.000 063829 10.000 Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku KRANJ Prešernovo gledališče iz Kranja prireja v počastitev spomina dr. Franceta Prešerna teden slovenske drame pod pokroviteljstvom skupščine občine Kranj in delovnih organizacij Sava, Planika, I BI Iskra in Tcksliljn-dus. V tem tednu Prešernovo gledališče praznuje * 25-lctnico obstoja igralec Mirko Cegnar pa 4l)-letnico dela. I Vse predstave, razen v nedeljo, ki je ob 16. uri, so ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju Proslave v počastitev Prešernovega spomina bodo tudi v osnovnih in srednjih ..šolah in tudi po nekaterih krajevnih skupnostih JESENICE Sobota: ob 18. uri bo otvoritev kolektivne razstave sli karjev amaterjev iz Raven, Štor in Jesenic. Razstava bo v delavskem domu pri Jelenu. Ob otvoritvi bo pevski zbor Jeklar pod vodstvom Poldeta Ulage zapel nekaj pesmi. Ob 19. uri bo v Vrbi v rojstni hiši dr. Franceta Prešerna spominski večer Pripravili ga bodo člani Čufarjevega gledališča z Jesenic, pel bo vokalni oktet DPD Svoboda Breznica. • Ponedeljek: ob 16. uri bo v Doslovčah otvoritev prenovljene rojstne hiše pisatelja Franca S. Finžgarja. Po slavnostni otvoritvi bo ob 18. uri na Breznici koncert pevskega zbora Jesenice. Proslave bodo tudi po šolah in nekaterih krajevnih skupnostih. RADOVLJICA Sobota: ob 19. uri bo v dvorani radovljiške graščine literarni večer pod naslovom: Neiztrohn jeno sree. Prireditev jc organizirala delavska univerza iz Radovljice. Recitatorji bodo ob spremljavi klavirja, ki ga bo igral Egon Gašperšič, brali od'omke i/, romana Antona Slod-njaka Neiztrohnjcno srce. Odlomke povezujejo in dopolnjujejo Prešernove poezije. Proslave bodo tudi v šolah radovljiške občine. ŠKOFJA LOKA V škofji Loki bodo spominske prosiave ob Prešernovem dnevu in slovenskem kulturnem prazniku po šolah in v nekaterih krajevnih skupnostih. TRŽIČ Proslave bodo v osnovnih šolah tržiške občine. Snežne razmere na Gorenjskem Na Krvavcu je 140 cm snega. Žičnica obratuje, smučarske proge so urejene. Hotel je zaseden. Odprta pa je nova samopostrežna restavracija. Cesta do žičnice je prevozna. — Na Voglu je 230 cm prši-ča. Vse naprave redno obratujejo. V vseh hotelih in pri zasebnikih v bohinjskem kotu je šc dovolj prostora. — Na Zelenici je 180 cm snega. Žičnica obratuje. V Domu na Zelenici je še nekaj prostora. — Žičnica na Spanov vrh obratuje. Na smučiščih je 70 cm snega, proge so teptane. — V Martuljku je 40 cm snega. Drsališče je uporabno. Zaseden jc hotel šnik, prostor pa je še pri zasebnikih. — Na Komni jc 180 cm zmrznjenega snega. Pot je prehodna, obratuje tudi tovorna žičnica. — V Kranjski gori je 70 cm zmrznjenega snega. Žičnice in vlečnice obratujejo, tudi drsališče je uporabno. Zasedeni so hoteli Razor, Erika in Motel. Nekaj prostora jc še v hotelu Slavec. V zasebnih turi .tičn'h sobah pa je še dovolj prostora, lb REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI RAZPISUJE SPREJEM 150 UČENCEV \ V STROKOVNO ŠOLO ZA NOTRANJE ZADEVE V ODSEK ZA MILIČNIKE KADETE Pogoji za sprejem: razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje: — da so uspešno končali osemletno osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek pouka bo 6. septembra 1971 in bo trajal tri leta. Pravice in dolžnosti učencev: % Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Absolvent šole je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. O pravicah in dolžnosti učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. ' Po končanem šolanju je priznana absolventu srednja strokovna izobrazba. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA: Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice, najpozneje pa do L julija, naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis; 2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda, ob prihodu na izpit pa morajo prinesti spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep; 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani v juniju in v prvi polovici julija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh. Vsa pojasnila daje: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, interna št. 427 ali 380; 2. Strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, Tacen, tel. št. 51-737 ali 312-227, in postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Življenje naše ni lahko, pa tudi preveč težko ni. Kakor si boš postlal, tako boš ležal, je že star pregovor, a kakor ga obrneš, še vedno je zelo točen. Seveda se nanaša predvsem na poroko in pa na izbiro poklica. Vidite, prav poklic me je pritegnil, poklic v svojem širokem pomenu besede, z dobrimi in slabimi lastnostmi, k pisanju naslednjih sestavkov, ki bi jim lahko dali naslov POKLIC NAŠ VSAKDANJI. STANE KIMIFIC TRŽNI INŠPEKTOR Gregorij je bil le od malega odprte glave, ni kaj reči. Ko so ga po obvezni šoli dali v gimnazijo, fant ni zatajil. Lepo je požiral knjigo za knjigo, študiral pozno v noč in že je imel diplomo. Staršem v ponos, sosedam v zavist je razkazoval svoj uspeh. Na vrsti je bila fakulteta in odločil se je za pravno. Prvi in drugi semester je bilo še vse v redu, v tretjem pa je že malo škripalo. V četrtem semestru, glej ga, zlomka, je fant zatajil. Treba je bilo eno leto počivati, kar pa seveda ni kar tako, če računamo, da mora fant živeti. Seveda je bil to hud udarec za celo družino, za dobrosrčne sosede pa raj na zemlji. Sledila je še večja senzacija. Tri mesece za tem se je Gregorij oženil s Poldko, hčerko pokojnega Florijana. Sedaj je bilo kot na dlani jasno, zakaj je fant pri študiju popustil. »No, kar je jc,« so si dejali in začeli fantu iskati službo, kajti preživeti bo treba družino, ki bo vsak čas tričlanska. Službo so našli, se razume. Mesto je bilo prazno, potrebovali so ga nujno, nikogar drugega kot tržnega inšpektorja. Gregorij res da ni imel ustrezne izobrazbe, a kaj je fakulteta, je že poizkusil, kar je tudi nekaj. Končno pa, fant je mlad in perspektiven. Tako je začel delati. Služba sploh ni bila težka, povrhu vsega pa še kolikor toliko zanimiva, bi rekel dinamična. Vsako jutro se je Gregorij s svojim pomočnikom odpravil na ogled. V veliki torbi pod pazduho je nosil neizpolnjene zapisnike, ki so bili strah in trepet vseh trgovcev, skladiščnikov pa tudi marsikaterega direktorja. Ko je vstopil v prodajalno, skladišče, ali kamor koli že, je najprej lepo pozdravil, uradno pogledal vse navzoče, nato pa dejal: »Tovafišija, če dovolite, bi si malo ogledal prostore in stvari, ki jih v njih shranjujete.* »Oh seveda, tovariš inšpektor,*, je zažvrgolel šef skladišča, »samo izvolite.« In je šel Vtaknil je nos v vsak kotiček, povohal vsako malenkost in na koncu nabral nepravilnih stvari za celo stran papirja, ali pa še več. Tu pa se je potem tudi vse skupaj začelo. Gregorij je rekel: »Tovariš šef, tako to ne gre več. Moram vas kaznovati, ker če bo- ste še naprej prodajali takele pokvarjene izdelke, boste v najkrajšem času zastrupili pol vrlih Gorenjcev. Kam pa to pelje!?« Se je zvijal šef skladišča kot bi vrtel hola-hup obroč, se opravičeval, da sc kaj takega pri najboljši volji ne sme več zgoditi in da bo on sam vodil kontrolo in kar bo neuporabnega, pri priči zmetal v smeti. Na koncu je še dejal: »Tovariš glavni inšpektor, tule v predalu imam darilni zavitek naše mesne industrije, saj mi boste storili to veselje in ga vzeli. To naj bo poklon našega skladišča, prijateljski poklon.« Seveda Gregorij ni okleval. Darilo je sprejel, kaj pa naj bi drugega. Težak pa je bil težak paket, saj ga je komaj spravil do avtomobila. Potem sla se Gregorij in šef skladišča lepo pogovarjala. Pojasnil je Gregorij, da zapisnik pač mora napisati, kot tudi kakšno nepravilnost, da pač ne bi bilo sumljivo, kajti le kdo ima danes čisto vse v redu. Šef skladišča je prikimaval, da ga je že vrat bolel, a kaj bi, splačalo se pa je. In ko se je Gregorij poslovil, se je skladiščnik od srca nasmejal, kajti tudi darilnemu paketu je rok že potekel. V nekaj mesecih so tržnega inšpektorja že vsi poznali. Vedeli so, da mu je ime Gregorij, da po srcu ni preveč slab, sicer malo siten, a se ga da z določenimi pripomočki pomiriti. Dober glas gre v deveto vas. Tako je Gregorij lepo živel. V tem času je postala njegova družina tričlanska, kar je seveda zopet tirjalo precej denarja. Plačo pa Gregorij res ni imel najboljšo, vsaj s primerjavo drugih ne. In to ga je žrlo, le koga ne bi. Ker pa je bil Gregorij odprte glave, je vedno našel kakšno rešitev. Da je danes splošna draginja ni nobena skrivnost. Tako je potem tudi razumljivo, da vsakodnevni obisk trgovin in nakup najnujnejših Živil ni ravno poceni. Pa se je Gregorij znašel. »Ženka,« je dejal, »od danes naprej bom jaz nakupo-val, boš videla kaj se to pravi. Saj sem konec koncev tržni inšpektor.« Kar je rekel, je tudi storil. Najprej je šel vedno na trg. Branjevkam je srce zastalo, ko so ga zagledale. Cilka it bližnje vasi se je križa- la in klicala na pomoč sveto pomagavko, a glej ga, zlomka, Gregorij je stopal prav proti njeni stojnici. Ko je pozdravil, jc dejal: »Gospa, a bo vse v redu?« »Seveda, gospod inšpektor, te kaj bi naj bilo narobe,« je hitela branjevka. Gregorij pa je potem dejal: »No, pol kilograma solate mi dajte, pa eno kilo banan, pa lepih seveda.« Branjevka se je zasukala, da že dolgo ne tako in kot bi trenil je imel Gregorij v roki dve vrečki. Ko je hotel jAačati, jc branjevka rekla: »Dajte no gospod inšpektor, saj ni nič, to je kar tako, le vzemite.« Gregorij se ni prepiral, le zahvalil se je in odšel. Pa ne domov, le do mesarja jc stopil, potem nabavil še mleko in razna druga živila, kar ga je stalo točno nič dinarjev. Pomcl si je roke in si dejaU »Tako je treba, zakaj sem pa tržni inšpektor.« Dobri dve leti je opravljat Gregorij to delo, potem pa se je zajyletcl z nekim podjetjem, ki izdeluje živilske izdelke. Velike in neodjnistljive napake so delali v tistem podt jetju in Gregorij je hotel vse skupaj predati sodišču. Lepo so ga prosili v tistem podjetju, direktor je tekal za njim, a Gregorij se ni dal pregovoriti. Ko so v tistem podjetju izvedeli, da ima Gregorij bolj slabo plačo in kaj je po izobrazbi, je bil problem rešen. Ponudili so mu višje delovno mesto s plačo, ki je bila Še enkrat večja od dosedanje. Kot vedno, Gregorij tudi tokrat ni okleval. Umaknil je tožbo in sprejel novo delo. Še sedaj jc tam in ker je njegovo delo tako, da lahko med službenim časom prebere vse časopise, bo mogoče tudi tole prebral. Če se kdo od bralcev počuti prizadetega, lahko pošlje sliko, ker bo zgodba s fotografijo mnogo bolj aktualni in zanimiva. Prihodnjič: SEKRETAR PODJETJA MIHA KLIN A U (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL In ker ji ni nič pomenil, tudi zadoščenja ob njegovi izpovedi ni čutila, kakor bi ga morda, če bi ga kdaj zares ljubila, pa bi jo zapustil. Ne, tisto razcestje, na katerem jo je pustil železničar ni bilo zanjo prav nič boleče. Ko bi Potem njeno življenje potekalo brez pretresov, bi se tega razcestja morda sploh ne spominjala. — Mlada sem, — si je morda mislila. Ni bil Pravi, s katerim bi se lahko napotila k resnični sreči. Morda je bila celo zadovoljna, ker se je tista zaljubljenost na tak način končala, in se morda že na poti v Graz čutila svobodno in sproščeno. »Ne, nikoli bi se ne vračala k njemu, kakor se sedaj vračam k Francu,« čuti tudi sedaj, ko ve, da je bilo tisto razcestje vseeno zanjo usodno, a lahko, saj je ni imelo nikoli, tudi v najtežjih dneh s Francem ne, da bi se vračala in iskala POti k prometniku, pa četudi jo jc, kakor je trdil ob onem naključnem srečanju pred koncem vojne, čakal z odprtimi rokami. Nikoli si ni želela teh odprtih rok, kakor si želi sedaj Franco-vih, pa ne ve, če bodo še zanjo odprte. Tu so leta, njuni prepiri, njuno razbito in nesrečno življenje. Tu je Franc, ki je ljubil drugo, njo pa imel samo kot telo za telo tiste, ki jo J° ljubil in ki ga je zapustila in o kateri morda Franc niti ne ve, da je napravila .samomor'. Bo znala molčati o tem? Ne bo drezala v njegove rane z užaljenostjo, na katero je od trenutka, ko se je odločila, da pozabi Lchmanna in se vrne k Francu, skušala pozabiti, pa bi se ob srečanju z njim prav lahko prebudila, da bi namesto pozdrava in poljuba, ki si ga želi, začela z očitki, čeprav še tako brzdanimi in odpuščajo-čimi. Ne, Anne Baucr mu ne bo smela omenjati, če je ne bo omenil sam ali čutil potrebe/ da ji razkrije svojo prevaro in utvaro sam. »Ja, utvaro ...« štefi bi rada, da bi ji Franc izpovedal vse, kar je doživljal z ono rdečelasko. Rada bi, da bi rekel, da se je nad bogato prešuštnico do kraja razočaral in si ljubezen do nje samo utvarjal, v resnici pa je že zdavnaj čutil, da je samo ona, samo štefi, vredna njegove ljubezni. — 2al mi je, resnično žal, da sem tako bedasto tekal za njo in pustil, da me je imela za svojega psička. Psiček, ja samo navaden ponižni psiček sem bil in ne moški, ki bi moral ženski, ki me je kot fanta zavrgla, pokazati hrbet. Take besede bi rada štefi slišala iz Francovih ust, a se boji, da jih ne bo. — Hoho, vrnila si se. Ponižno vrnila kakor pretepena prestradana psica, — bo morda zalajal vanjo? Potem bo, kakor je gledala in doživljala v sanjah. — Si mislila, da se bom jaz ponižal in priplazil za teboj ali te celo z napisano prošnjo ponižno prosil, če smem priti pote v Borjano. Z udarjanjem koles ob tračnice ji udarjajo v dušo taki in podobni stavki, njeno upanje v spravo in v začetek novega življenja s Francem, pa vedno bolj usiha. Ali je sploh pametno, da se pelje k njemu? Bi ne poslala v tiskarno k Francu samo Slavka? Otroka bo vesel. Otroka ne more sovražiti. Slavka je imel vselej rad. Rad celo takrat, ko jc živel z ono drugo. Ali ni brala v nekem pismu, ki ga je pisal rdečelaski, da se otroku ne more in ne bo nikoli odpovedal. Tudi takrat, ko bi dosegel ločitev zakona, bi ženi ne pustil sina. Tudi oni drugi je Slavko ugajal. — Prijetnega sina imaš. Rada bi mu bila mati. Jaz tako ne morem imeti otrok. Strah pred novim razočaranjem nad možem se umika jezi kakor vselej, kadar se spomni teh besed. »Jalovka prekleta!« čuti Štefi zopet staro sovraštvo do Franca. »Otroka sta mi hotela iztrgali, otroka,« se zastrmi z bolečino v Slavka, ki molče gleda skozi okno in opazuje novembrsko pokrajino; vrbe ob reki Isar in jesenska gričevnata pobočja, izza katerih kameni jO'gore, že pokrito s snegom. Da, tudi otroka ji je hotel iztrgati! Štefi misli zopet na tista tisočkrat prekleta pisma. Stavki bežijo mimo njenih oči. Stavki, ki jih je brala že pred osmimi leti, pa so se ji neizbrisno vrezali v dušo, včasih samo s posameznimi besedami, pa tudi celimi stavki v nekakšnem navideznem brezzvezju, ki ga razume samo ona, saj-je v tem brezzvezju zgoščeno najtežje razočaranje njenega življenja. — Hotel Central. .. vabim te v Opatijo ... Zasleduje mc nečak Gustav, sin moževega brata .. . kaži sc z Josefino iz Graza ... privošči nori sodnikovi vdovi košček ljubezni... ne bom ljubosumna, naj vidi v tebi svojega mladega slikarji..', pazi se bivše blagajničarke iz hotela Central, Gustavove priležnice ... pridi v Graz ... In potem še besede iz Francovih pisem, še mnogo bolj boleče kakor iz rdečelaskinih. — Živim z ženo, ki je ne morem ljubiti ... v ženi si utvarjam tebe .. . kadar ljubkujem z njo, ljubkujem tebe ... moj sin ti je všeč, iztrgala ga bova ženi... Ne tu ni sprave. »Ne! Ne! Ne!« se iztrga iz nje živčen krik. »Mama, kaj ti je?« jo začudeno pogleda Slavko. »Nič! Nič!« se v trenutku zave, da mora kljub temu na to ponižujočo pot. Mora zaradi Slavka. Zaradi njega se vrača k Francu. Zaradi njega se bo ponižala. A o prihodnosti naj odloči Franc... 2 Benediktenbuern, kraj ob isarski železnici, znan po več kakor sto let stan steklarni, kjer se je pravzaprav rodila industrija nemške optike, a še bolj po skoro tisoč dvesto let starem benediktinskem samostanu, v katerem je veliko bogastvo starih znamenitih fresk, ki si jih lahko ogleda sleherni, ki ga pot zanese v ta starodavni samostan ... Vinharje in bližnja okolica (15) Čudno popačena ženska krstna imena j*es jc, da se govorica stalno spreminja. Zadnje čase še hitreje «ot nekdaj, ko so bili ljudje bolj osamljeni, med seboj bolj polirani, pa tudi brali niso, medtem ko zdaj vsak dan posluje radio in televizijo. Včasih so na spremembe vplivale naj- ec mlade gospodinje, ki so prišle iz drugih krajev. Ker jaz fe trideset let nisem slišala žive besede, bom mogoče lahko Do'je zadela našo nekdanjo govorico. Naj vzamem za primer stavek: Potem pa je bilo tako hudo. Škof j a Loka: Poj je blu pa *ek gdu. Poljane. Pol je pa bel to-V«l hod. Žiri: Palej je pa bol tujk hadu. V Loki gredo po kona, v Polanah po kojna, Žirovci pa »Pa kvojne«. Mi pravimo: zejle, mej'.e, zdejlef svejnak, svejne (zelje, **telje, sedajlc, svinjak, svinje). Mi pravimo, da gremo u nedejla u cirku, nekaj kilometrov od tu v Lučnah pa u nedjela gredo u cierku. In tako naprej. Na BrčUh pravijo: Tiskat le bel fejst. V Vinharjiih pa: Takrat je bel fajn (ali pa lep, •epo). t Veliko starih izrazov pa se le že izgubilo. Naše stare ma- tere so jamrale (tožile): Kvolte kvoite slišš! Oh muj živ dan! Za kriščovo uola! Za začudenje pa: Tette pani! Tudi besede tatud menda ni več slišati, za mojih mladih let pa je bila še običajna. Glih tatud je šou tole mom! (Ravnokar je šel tod mimo.) Ali pa germanska oblika: Sikn je ratu bit. Ivan Tavčar omenja tudi našo ževav (žival). Če je kdo težko bolan, je velika ževav, otroci pa so ževalce — buj-šča ževalca. Včasih pa smo zvečer bili nagudnl (zaspani). Neslana jed je bila plevka, blazina za pod glavo aušnea, rjuhe so bile arjujhe. Dolgemu in suhemu človeku so rekli žlan-gara, bratranca sta bila vsak-svojega. Imeti kaj v delu se je reMo, Imeti v operajt. Nesposobnomu človeku so rekli tanga ali tohna. Imeti v na- jemu se je reklo, imeti v štantu. Obresti so bile čejnž. Pokvarjene stvari so pri nas bardjerbane, neroden človek pa se pri delu spremlaja. Takoj je pri nas barš, uro daleč od tu proti Črnemu vrhu je pa že prec. Tuj človek je vonajn, nedeljska obleka pa somajna. Tudi Tavčarjeva oh ta in jade se menda ne sliši več. Beseda ževav pa dobi prav nasproten pomen, če ima naglas na zadnjem zlogu: ževav buoga! To pa pomeni skrajno zaničevanje. Slab človek je pri nas an drek uridn, ob slabi luči se an drek svit, če se komu slabo godi, je an drek zajn, slaba hrana pa je še za drek štukat zanič. Podobno kot se spreminjajo narečja, se iz roda v rod Gorenjski kraji in ljudje spreminjajo tudi krstna imena. Naši dedje so bili: Jer-nač, Tinač, Lukač, Povle, Anion, Frenc... V naslednjem rodu Jaka, Lovre, Pavle, Tine..danes pa so Bojan, Roman, Marko, Miloš, Janko... Ženske so bile najprej Olejnka, Špela, Katra, Neža, Jera . .. Pozneje Ana, Johana, Marjana, Franca ... Iz neznanega vzroka so se nekatera ženska imena v začetku tega stoletja čudno popačila: Anče, France, Katre, Johane, Mece, Marjane... V Poljanski dolini skoraj ni bilo več hiše, v kateri ne bi bilo vsaj enega od teh, na videz zaničevalnih imen. Na srečo zdaj izginjajo, le med starejšimi se še najde kaka Katre in Marjane ali Johane, Mecet in Frančet pa upam, da ni več. BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE še nekaj let po prvi vojni ni bilo v Poljanski dolini nobenega zdravnika. V Loki jc bil splošni zdravnik dr. Hu-bad; ni mi znano, če je bil še kdo drugi. Hubad jc bil zelo obremenjen z delom in tudi zelo oddaljen, zato njegove pomoči skoraj nismo mogli pričakovati. Tembolj pa je bilo takrat razširjeno domače zdravljenje. Tega pa niso bili povsod vešči, zato je v nekaterih družinah smrt neusmiljeno kosila, posebno zato, ker so bili higienski pogoji na najnižji stopnji. Že ob koncu prve vojne se je pojavila krvava griža (kolera), potem še španska gripa in grlovka — davica. To so bile tri šibe, ki so takrat redčile zelo številne družine. Od 16 otrok, ki so jih imeli pri enem od vinharskih malih kmetov, jih je ostalo le 6. Po večjih kmetijah ni bila toliko žrtev. V naši družini je bilo 8 otrok, vendar smo vsi bolj ald manj srečno odrasli, čeprav je bil vsak od nas večkrat v zelo kritičnem sitan ju, zdravnik ni nikoli prišel in tudi umetnih zdravil nismo rabili. Drobna Knaj-pova knjižica je pomagala naši materi, da se je vselej še kar srečno izteklo. Vendar je bilo več primerov pljučnice in celo škrlatinke, gripa pa je razsajala skoraj vsako zimo. In koliko je bilo prečutih noči ob bolnih otro-kih — tega ne bo nihče nikoli zračunal. Marija Frlic (Nadaljevanje) (Nadaljevanje) Ker se bliža osmi februar, dan obletnice Prešernove smrti, bo kar prav, če tudi ta sestavek, posvečen sicer Preddvoru, odanemo z lepo mislijo na pesnika. JULIJA PRIMČEVA Sc tale droben dokaz, da je biil Preddvor tudi sredi preteklega stoletja letoviščarski kraj: semkaj je namreč prihajala Julija na počitnice, k Urbančičevim na grad Tura. Bilo je to v letih okrog 1850. Bolchni Juliji mehak dolenjski zrak nikakor ni prijal — saj je bila po očetu Tržičan-ka — in zato je več poletij prihajala z otroki v naše kraje pod gorami, čez zimo pa je živela v Novem mestu, kjer je bil njen mož Anton Scheuchensluel predsednik okrožnega sodišča. Seveda je Julija na gradu j Turnu prijateljevala pravzaprav z Josipi no, ne toliko z j njeno materjo, grajsko go- | spo Jožefi no. Čas Julijinih letovanj na Turnu pa se po naključju ujema s časom Jo-sipinine pisateljske rasti in njenega narodnega prebujenja. Nehote si zastavimo vprašanje, le kako sta se v prijateljstvu mogli ujeti na-rodnozavedna slovenska pisateljica in — tak je bil njen zli sloves — ljubljanska nem-skuta, ki ji vsi slovenski rodovi od pesnikove smrti dalje ne morejo odpustiti ker se ni hotela odzvati Prešernovi ljubezenski pesmi. Zdaj je poteklo že več kot sto let od Julijine smrti in čas bi bil, da omilimo nekatere preostre črte, ki smo jih v vneti ljubezni do Prešerna, zarisali v značaj žene, ki jo je pesnik imel za »deklico neusmiljeno« ... LEVIČNIKOVE CITRE Zgodbo sem sicer že povedal — bilo je v okviru pisanj o Juliji Prim-čevi in njenem rodu že pred leti — a na vsak način sodi tudi v venec zapisov o Pred- dvoru; zato jo v glavnih obrisih ponovim. Pred leti sem večkrat obiskal častitljivega starčka doktorja Alfonza Levičnika (ki je 1. 1965 umrl kot % letnik!) — bil je živa kronika, toliko je vedel zanimivosti iz naše literarne in politične zgodovine, da sem bLl vedno duhovno bogatejši, kadar sem se vračal z obiskov pri njem. Mod drugim sva se seveda pogovarjala tudi o Prešernu. Vedel je, da me zanima sleherna drobtinica, da je le v kaki zvezi s pesnikom, zato mi je povedal naslednje ljubeznivo sporočilo (citiram ga seveda le po spominu). »Moj oče, Valentin Levič-nik, je v mladosti služboval na Turnu kot grajski oskrbnik, takrat mu je bilo komaj 28 ali 29 let. Rad nam je otrokom pripovedoval, kako je bilo na gradu, kadar je bila v gosteh pri Urbančiče-vih gospa Julija iz Novega mesta.« »Z grajsko gospodično Josipi no sta se dobro razumeli Ob sobotni premieri Po dolgem času spet enkrat gneča pred vhodom v kino. A danes se tu ne drenjajo najstniki ali drugi ulit kar ji, ki polnijo dvorano zaradi filmske spolnosti, krvi, solza ali pojočih nun. Danes je tu zbrana predvsem mestna smetana, nekateri so tu celo Z vabili. Ni čudno, da je kaj pogosto slišati takšnele, »občudovanje« vredne izjave: Že šest let nisem bil v kinu! Zadnji film, ki sem ga videl, je bil Z ..., Vojna in mir je bil predolg, kdo pa bo vzdržal toliko časa ... itd ... Ker svojih vrstnikov skoraj ne vidim, se do trenutka, ko ugasnejo luči, počutim kar precej Že učinkovita glava — priklene moja čutila na platno: !. / lancu, film Vojka Dule-tiča. Ta zadnji podatek me je vznemiril, ker je še posebej poudaril režiserjevo Ustvarjalno voljo, ki sem pozneje vse bolj dojemala. Dokler se n ,o iztekli zadnji kadri, ob filmu nisem mogla premišljevati, kajti bila sem v njem. Le enkrat ali dvakrat me je zmotilo šuštenje papirčkov iz s;: : vzornega občinstva. Po projekciji smo zaploskali glavnim ustvarjalcem filma. Upala sem, da so prireditelji organizirali z njimi tudi kak pogovor, vendar mi ni bilo preveč žal, ko sem videla, da so nam namenili le konvencionalen ceremonial. Tc~ko je govoriti o filmu ta ko j po ogledu, pa tudi večina občinstva verjetno ne pozna dovolj dobro filmskega izrazja. Frazarimo pa lahko ob popoldanski kavici ali po telefonu ... Več dni sem potem razvrščala svoje vtise. Najmočnejši so bili vsekakor vidni. Živahne poletne barve, v lepoto pokrajine (živel turizem!) in predmetov zagledana kamera in pa učinkovito preneseno doživljajsko menjavanje — sivorjava slika mukotrpne, brezizhodne vsakdanjosti, iz katere se še večkrat izvije v vsej polnosti barv podoba trenutkov sreče, ljubezni, upanja, kategorij, ki so v filmu jasnejše kot one iz sivorjave-ga sveta. Odlična glasba je sliko dopolnila predvsem v čustvenočutni smeri, k razmišljanju pa sta nas silili uvodna in še večkrat ponovljena lajna in pokvarjena gramofonska plošča. Socialno problematiko je avtor filma prikazal le skozi zgoščeno besedno gradivo, ker se mu verjetno zdi preveč zamejevalna in pa tudi nepotrebna. Prav tu v izboru gradiva se namreč najbolje kaže samosvoja Duletičeva ustvarjalna volja. Zato je verjetno tudi zapisal: film V. Du-letiča in ne režiser V. Dule-tič. Najpristncje boda film doživljali morda prav tisti, ki s Cankarjem sploh niso obremenjeni. In kaj nas še vedno vznemirja in odpira o tem filmu, ki bi mu, po mojem mnenju, bolj ustrezal naslov Za vozom (prim. prvo poglavje Cankarjevega romana)? Močno je poudarjena podrobnost usod; mati in hči doživita ljubezensko razočaranje z Gospodom, oče in sin zdrkneta na nižji klin socialne lestvice, v trpni položaj ... Vse se ponavlja. Se tudi danes še? ... Zanimiva in še zelo aktualna je sreča večine klanskih ljudi: včasih je to zaupljiva ljubezen, Še največkrat pa jih praznična jed in pijača docela osrečita in zadovoljita ... Francka pa bi rada več kot to golo vegetiranje. Ves čas razpeta med mučno resničnost in lepe privide sreče upa, da se bodo vsaj otroci povzpeli više. Vendar — hči se zgubi v vetru, en sin je bolan in brezmočen umre na rokah. Tretji, za katerega je upala, da se bo pripeljal na Slanec v gosposki kočiji, pa ji pride, zgubljen študent, umirajoči povedat, da nima več moči. Ona, ki kljub vsem izničenim leljam nikoli ni obupala, ne more sprejeti sinove odločitve. Zaroti ga, naj ne obupa, čeprav je sama vedno tekla za vozom, ki ga ni mogla dohiteti... Morda ga bo on ... In dokler bomo Ijvdje, bomo upali. A- Božič JULIJA PRIMČEVA — prijateljica Urbančičevlh po vnanje kot sestra podobna Josipini Turnograjski in med seboj vedno govorili le po slovensko. Gospa Julija je imela še vedno lep obraz, četudi je rodila že pet otrok.« »Najraje pa se je moj oče spominjal večerov v grajskem parku, ko je moral zbrani družbi znova in znova zapeti in zaigrati na citre Prešernovo Luna sije, kladvo bije. In da je ponavljanje pesmi največkrat zahtevala prav gospa Julija ... Moj oče je seveda vedel, da so veljale pesnikove besede njej ... in da jc imela še dolgo potom, ko so akordi že odzveneli, vlažne oči...« In še to je povedal dr. Le-vičnik, da so one citre, ki jih je Julija poslušala, še ohranjene pri njegovem nečaku inž. Tousaintu. KOT SESTRA SESTRI ... Prijetno bo gotovo po-sllušati še pripoved p:-satelja Janeza Trdine, ki je kot dijak potoval v Novo mesito, da bi na svoje oči videl lepoto Prešernove Julije Primčeve. Trdinove besede potrjujejo našo mi.se!, da le ni bilo vse tako temno pri Juliji, da je govorila slovenski in da je bila lepa kot naša Josipina Turnogrojska. »Že sem zagledal obraz tiste slavne žene, katere lepota je vdihnila Prešernu toliko nesmrtnih pesmi. — Srce ml jc začelo utripati silneje, iz> preletavalo me je čudno čustvo, neka poetična poboŽ-nost, da bi kar pokleknil« Uprl sem vanjo oči in jo gledal tako pozorno in zamaknjeno kakor še nikoli nobenega človeka. — Obrazek ji je bil bled in nežen, čelo vedro, nosek mali, preljubka usteca, velike svetle, dobrodušne oči in poteze v vscrrt obličju so me živo spominjale naše dične pisateljice Josipine Turnograjskc. Po moji sodbi jd je bila Julija tako podobna, da sestra sestri biti bolj nc more. — Sli-šai pa sem tudi, da je s svojo prijateljico, ki jo je na poti po mestu spremljala, govorila slovenski.« (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Izobraževanje mladih planincev - smučarjev Zimske počitnice sem preživela v Valvasorjevem domu ; Pod Stolom. Udeležila sem se smučarskega tečaja. V program smo vnesli tudi predajanje o lepotah in nevarnostih v gorah. Bile so to moje delovne počitnice. Slišali smo o zgodovini smučanja in o orientaciji v gorah. Zvedeli smo, da je smučanje staro 3000 do 5000 let. Pri nas so se pojavili prvi smučarji na Blokah. Smuči so bile srednje velikosti, krmarili so le z eno palico. Posebno pa se je razvilo smučanje med obema vojnama. Ta- V muzeju Tovarišica nam je povedala, da bomo šli v muzej. Po malic, smo odšli proti gradu, kjer je muzej. Prišli smo na grad in vstopili. Na hodniku so Po stenah visele slike. V ( Pritličju smo videli maketo gradu, ki je bila narejena iz lesa. Na steni je visela maketa stolpa. Veliko smo prehodili. V neki sobi smo mnogo videli o lončarstvu. V dru-gem nadstropju so bile pu-^ke, pištole, noži, sablje in Ifieči. Zanimiva je zbirka graščinskega denarja. V dnu g' dvorani pa smo videli, iz j*sa delajo blago. Ob koncu n°dnika stoji top in gasilski stll)i. ki so ga uporabljali Prc'd davnimi časi. K° smo odhajali proti domu. Sn-,^_________L—l krat so Slovenci dosegli vidne uspehe, posebno v smučarskih skokih. Orientacija je v gorah izrednega pomena. Lahko se izgubiš v megli in tedaj moramo najti pravo smer. V najboljšem primeru uporabimo kompas. V soboto je prišel načelnik gorske reševalne službe tov. Peter Ježek ter nam govoril o nevarnostih v gorah. Največja nevarnost so plazovi ali lavine. Če nekoga zasuje plaz, je najučinkovitejša takojšnja tovariška pomoč. Najbolje je, da iščemo zasuto osebo s sondiranjem, s smučarskimi palicami brez krpelj. To lahko opustimo šele po dveh urah, ko ni skoraj nobene možnosti, da bi ponesrečenec ostal živ. Naslednji večer nam je govoril o alpinizmu tov. Miha Koman, načelnik alpinističnega odseka pri PD Radovljica. S prvo pomočjo nas jc sezna- 1 nil dr. Zdravko Černe. Povedal nam je, kako bi ravnali v primerih raznih poškodb. Da pa lahko postaneš alpinist, moraš samostojno pre- plezati vsaj 4. težavnostno stopnjo. Vseh težavnostnih stopenj jc 6. Vsa ta predavanja nam bodo zelo koristila, ko bomo sami postali alpinisti ali pa hodili po gorah. Diaria Lavrih, osn. šola Anton Tomaž Linhart, Radovljica Gozd je pobeljen s snegom. Gozdne živali so lačne in-jih zebe. Moramo jim pomagati. Učenci 3 in 4. razreda smo zbrali precej krme ter jih šli že dvakrat krmit v zasnežen gozd. Pot h krmišču nam je pokazal tovariš Trtnik. Z njim in s tovarišico učiteljico smo se pred nekaj dnevi odpravili v gozd krmit živali. Tovariš Trtnik nas je opozoril, da moramo po gozdu hoditi tiho. Ob koncu prvega polletja Oh, ta šola! Ko ne bi bilo šole, bi bilo za nekatere otroke zelo lepo na svetu. Nekaj med njimi je tudi takih, ki imajo radi šolo in se radi učijo. No, takih ali drugJlnih je v našem razredu kar dovolj. Nekateri delajo z veseljem le v začetku, potem pa postanejo lenuhi. Vsak začetek šolskega leta se prične veselo. Učitelji še ne vedo, kakšni smo, zato smo jim všeč: Ko pa se moramo kaj naučiti, je hudo! Težko je vedeti, kaj je pove-dek in kaj gomolj, ali koliko Vsi smo ga ubogali. Radi bi videli gozdne živali. Pod goste smreke, ki so se upogib., e pod težo snega, smo položili senO in repo. Po ozki gazi smo prišli h krmišču, v katerem je bdo veliko sena. Spoznala sem, da lovci skrbijo za gozdne živali Vesela sem, da smo živalim pomagali. Mrak je legel na zemljo in vsi smo se vrnili domov. Polonca Zgajnar, 4. r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor j \.Sm° se pogovarjali, kaj j odo najlepše. Največ nas e bilo navdušenih nad orož- Sankanje Jyan Langerholc, * r- osn. šole Peter Kavčič, Skof ja Loka Kadar pozimi zapade sneg, imamo v šoli namesto telovadbe sankanje, to pa zato, ker nimamo telovadnice. Sani dobimo v šoli ali pa jih pripeljemo s seboj. Lepo je. kadar drvimo s sankami po bregu navzdol, čim hitreje gre, bolj smo zadovoljni. Prav dobro se še spominjam lanskoletnega sankanja. Na sankah smo sedeli moj brat Andrej, sošolec Stane in jaz. Ko smo se spustili po strmini navzdol, smo sc zaleteli v drevo, padli in sc skota-1 ili po zamrznjenem snegu. Pri padcu si je Stane zlomil nogo. Naš vrišč in veselje sta se spremenila v žalost. Staneta jc odpeljal rešilni avto in moral je dolgo časa ležati v bolnišnici. Tega sem se dobro zapomnila in zato sem letos pri sankanju bolj previdna. Anka KlemenČič, 3. r. osn. šole Podblica Radovljiško graščino so zgradili orten-ourški grofje v 11. stoletju. Ortenburžani s° bili tudi lastniki zemljišč tostran in onstran Save. Njihova last jc bila še Lip-mški grad in grad Kamen v Begunjah. Likratna graščina jc bila nekoliko manjša , °d današnje. V njej je bila uprava in stanovanje graščakov. Graščina s hišami je zgrajena poleg cerkve na trgu, rta pomolu, » Savo na eni strani, na drugi strani pa je "oI s potočkom Suha. Graščina, cerkev, ^"g in hiše so bile obdane z obzidjem. Ostanek tega stoji še danes v parku pri Radovljiška graščina sPomeniku NOB. V 13. stoletju se je razvijala na trgu živahna trgovina in obrt. V vsaki hiši je bila takrat obrt ali trgovina. Na trgu pa je bilo polno stojnic, kjer so Poleg drugega blaga prodajali tudi sol. Pripovedujejo tudi, da sta bila lipniški grad in radovljiški povezana z rovom, ki Je bil baje speljan pod Savo. V 13. stoletju Preide graščina v last Celjskih grofov, ^rof Herman mlajši je za graščino padel v gradu ustanovljeno sodišče. Celjski grofje so prc/.idali graščino in vpeljali na trgu še živahnejšo trgovino in obrt. V času turških bojev so hiše, graščina in cerkev delno pogorela. V 16. stoletju so vse pozidali tako, kot je šc danes. Vse do leta 1950 so bili v graščini upravni prostori. Sedaj je v graščini lepo urejena knjižnica. Zraven knjižnice so prostori čebelarskega muzeja. Od vseh petih tovrstnih muzejev je ta najlepše urejen. V njem so celo zapiski Antona Janše, ki je bil čebelar cesarice Marije Terezije. V pritličju so prostori glasbene šole in lepo urejena dvorana za kulturne prireditve. V graščini je pomožna šola, manjši uradi in nekaj slabših stanovanj. Poleti obiskujejo graščino tuji in domači turisti. Trg pred graščino rabi danes za parkirni prostor. Kot tržni prostor se uporablja samo še na Gregorjevo, 12. marca. Takrat prodajajo kmetice na stojnicah razna semena, manjši obrtniki pa svoje izdelke. Včasih so se otroci igrali med graščino in cerkvijo. To danes ni več mogoče, ker tam parkirajo avtomobile, mi pa smo dobili igrišče v grajskem parku. Ljubo Koman, 7.a r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica je trikrat štiri in kje leži Beograd! Ker se ne naučimo, pride takale mešanica na dan: Beograd leži pri povedku, trikrat štiri je gomolj in podobno. No, sedaj se bliža konec prvega polletja. Dobili bomo spričevala, katerih se naši starši gotovo ne vesele in mi tudi ne. V njih (spričevalih) bodo slabe in dobre ocene. Dobrih ocen bo gotovo bolj malo, kajti tiste ocene imajo učitelji preveč skrite. Preveč so dobre in lepe, da bi jih dali nam. V času, ko se bližajo spričevala, začenjajo učitelji svoje učenje takole: »Veš, Jure, malo bolj bi se potrudil in učil, pa ne bi bilo nezadostnih ocen!« Ali pa: »Pridna si bila, Matička, a spričevalo bo imelo bolj slabe ocene!« Takšne in podobne pridige poslušamo zadnje dni pred zimskimi počitnicami. Te pridige pa nam niso všeč. Zakaj je toliko slabili ocen? Zakaj so učitelji tako skopi, da ne dajo dobrih ocen nam, ki si jih tako zelo želimo? Drugače pa imajo učitelji kar dosti potrpljenja z nami, toda žalostiti smo, ker nočejo kupčevati z ocenami. Ne bo šlo drugače, kakor da bomo vzeli knjigo v roke j in se učili. Vsaj tako se mi dozdeva. Kaj pravite na to vi? Tatjana Kristan, 5-. c. r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Tenis Tenis so igrali že pred stoletji. Igrali so ga v posebnih dvoranah, ki so v nemščini dobile naslov po žogi: der Ball-Ballhaus. V starem Parizu je bilo več sto takih dvoran. Ime tenis pa je igra dobila v Veliki Britaniji. Ko so jo začeli igrati na planem, na trati, pa je dobila novo ime: tenis na travi. Prvotno so tenis igrali z golo, pozneje pa z orokavičeno roko. Leta 1430 pa se je v neki teniški dvorani prvič pojavila igralka, ki je imela v rokah lopar — lesen okvir in nanj napet pergament. Tenisu podobno igro so igrali že stari Grki. Zogo so napolnili z žimo, ptičjim perjem, pa tudi z mivko. Sneg naletava Sneg naletava, vedno bolj prši, misel me objame, kot tiha bol boli. Snežinka pade, se raztopi, misel boleča se ne spremeni. Snežinka se ne vrne, ' tiho obleži, a prikrito hrepenenje vedno bolj kriči. Jožica Rant, 8. c. r. ocn. šole Železniki Joj, moj trebuh ! Ko šc nisem hodil v šolo, sem bil velik sladkosnedec. Zelo rad sem imel tudi klo- * base. Ko jih je mama kuhala, sem vedno izmaknil kak košček. Nekoč je mama dala polovico klobase v maslo. Na vsak način sem jo hotel dobiti, da bi se je enkrat pošteno najedel. Čisto potiho sem se splazil do vrat v shrambo. Ko sem jih potihoma hotel odpreti, so močno zaškripala. Dobro, da stara mama tega ni slišala. Po nerodnosti sem z roko zadel v kozarec in ga zbiil na tla. Hitro sem zagrabil klobaso in zbežal. Zvečer me je mati poslala ponjo. Ko sem se vrnil iz shrambe. sem povedal, da je ni. Obdolžil sem brata. On je trdil, da je ni vzel. Nato sem moral krivdo priznati. Ponoči me ie bolel trebuh, ker sem klobaso pospravil brez kruha. Zvone Vidmar, 5. r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor S ŠOLSKIH AJL£4i-CiY , klopi (IbOIISE MARTA odgovarja i ni Kristina R. — Kranj: Rada bi imela spomladanski plašč. Ali bi mi pristojal chanel mi-dj (imam samo toliko blaga, ker sem ga kupila že lani). Prosim, če mi narišete nekaj modelov, ki bi mi najbolj pristajali. — Sem majhna in debela. Imam sivomodrc oči in bolj okrogel obraz. Vzorec blaga prilagam. Marta — Za vašo postavo je res težko izbrati pravi model. Izogibajte sc vseh oprijetih in zelo kratkih oblačil, velikih klobukov, pasov čez obleke in plašče, zelo majhnih torbic, razpok na zadnji strani kril in plaščev ter dodatkov, kot so veliki našiti žepi, dolgi šali, okrasne gube ipd. Vaše obleke in plašči naj imajo lc nakazane linije, tako da se vaša debelost vsaj malo skrije. Za vas sem narisala dva modela. Oba imata le nakazano linijo, hrbtna stran je gladka. Dolžina plaščev jc nekoliko daljša kot ste sicer žeieli. Levi model je kombiniran z blagom ali usnjem v rjavi barvi. Plašč ima vstavljen pas in se zapenja v dve vrsti do pasu in nevidno pod pasom. Desni model ima manjši ovratnik, zapenja se v eno vrsto do vrha. V višini pasu oziroma le maio pod njim je plašč rezan in ima dva nkazana žepa, lahko pa tudi brez njih. 'Plašč lahko okoli zapestij in ob spodnjem robu obrobi te z ne preveč bogatim krznom. Mislim, da se bo krzno sijajno podalo tako k blagu kot modelu, čeprav ste želeli spomladanski plašč. Blago je volneno in debelo, zato je primerno tudi kot zimski plašč. Krzno naj bo prisilo tako, da ga z lahkoto sami odstranite in tako spremenite plašč. Se se zavijamo v plašče, moda pa že z vso resnostjo ponuja svoje predloge za pomlad. Na sliki je francoski predlog pomladanskega plašča krojenega kot dežni plašč z večjimi re-verji v modri barvi s tkanimi belimi črtami. Kostim ima moško krojeno jopico, ki se zapenja na tri gumbe, krilo pokriva koleno. rajnik vet uje Kotiček asa ljubitelje cvetja Vrt v februarju PISE INŽ. ANKA BERNARD Letošnja zima z obiljem snega je bila za vrtove zelo ugodna, saj je snežna odeja ščitila trajne vrtne rastline pred pozebo in izsušitvijo. Ce pa bo še mraz brez snega, bo treba trajnice in druge okrasne rastline zaščititi s smrečjem, slamo in listjem. Prvi znanilci pomladi že bodejo iz zemlje. Kljub zimi bodo kmalu zacveteli spomladanski žafrani in prve čebulne perunike, včasih kar izpod snega. V vrtu lahko obrežemo sadno drevje in jngodičevje, pa tudi *odrsnega polomljene veje okrasnega grmovja in drevja. Kadar je temperatura zraka nekaj stopinj nad ničlo, lahko začnemo z zimskim škropljenjem, pri katerem naj bo rastlina oprana s škropivom od vrha do tal. Škropimo tudi okrasne češnje, jerebike in mandeljevce, če jih imamo v vrtu, ker jih napadajo bolezni in škodljivci sadnega drevja. Se vedno nam cvetijo v sobi siljene čebulice. Po cvetenju jih presadimo v vrt, saj za ponovno siljenje niso več primerne. V zabojčkih na oknih sejemo lahko že nageljne, petunije, salvije, pa tudi druge enoletnice in zelenjavo, ki ima dolgo razvojno dobo (paprika in paradižnik). Kdor ima toplo gredo, seveda seje lahko tudi solato in drugo zelenjavo. V zabojčke in lončke posadimo tudi gomolje gloksinij in gomoljnih begonij. Gomolje polagamo v mešanico listovke, šote in mivke z vdolbino navzgor. Skrbimo za enakomerno vlago in toploto. Ko gomolji odženejo, morajo biti na svetlem prostoru. Večje gomolje, ki odženejo več poganjkov, lahko razrežemo. Lončnice, ki prezimujejo na hladnem v kleti ali kje drugje, so manj odporne za napade bolezni in škodljivcev, zato jih moramo večkrat pregledati in po potrebi poškropiti z ustreznimi škropivi. Zalivamo jih primerno svetlobi in toploti prostora, v katerem jih. prezimujemo. Ko smo govorili o tuberkulozi pljuč pri otrocih, smo se srečali s pojmom tuberkulinski preizkus ali test in cepljenjem zoper tuberkulozo ali besežira-njem. Najprej nekaj o tu-berkulinskem preizkusu. S tuberkolinskim preizkusom lahko dokažemo pri vsakem človeku prisotnost okužbe z bacili tuberkuloze, kar je zelo važno. Da bi preizkus pravilno vrednotili in ga razumeli, se moramo nekoliko ustaviti pri okužbi in njenih posledicah. Prej ali slej se človeški organizem sreča z bacili tuberkuloze, ki ga okužijo. Ti bacili lahko, ko se nahajajo v človeškem teletu, povzroče obolenje ali pa mirujejo celo več let. V mirovanju se ne razmnožujejo, zato tudi ni bolezenskega stanja, ampak čakajo, da zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov popusti odpornost organizma. Takrat imajo najboljše pogoje, da povzroče tuberkulozno obolenje. Kemične snovi v bacilih povzroče izredno občutljivost organizma, ta občutljivost pa nam pomaga dokazati skužbo. Najrazličnejše snovi, ki jih dobimo pri obdelavi bacilov tuberkuloze, Imenujemo tuberkuli"-To je tekočina, ki jo upo* rabimo pri preizkusu. * sodobni* medicini redkeje uporabljamo ta tuberkU* lin, pogosteje se rabi PPP' to je tuberkulin očišČefl vseh beljakovin, ker Ic-t* lahko motijo pri preizfctf" su. Z brizgalko vbrizgamo 0,1 ml PPD mod plasti kože na notranji strani poo-lehti. Pri tem se naredi približno 8 mm velika bela vzboklina, v kateri Je PPD. Nato naročimo preiskovano osebo na odčitavanje po 72 urah ali treH dneh. Preizkus je pozitiven, kar pomeni, .da je oseba okužena, če je nabreklimi rdeče barve. Me-rimo predvsem nabrekli' no, kakor rdečino. Iz v*' Hkosti lahko sklepamo O3 stopnjo okuženosti. Ta Je različna v različnih obdop* jih človekovega življenja in tudi različno revam3' Glede na velikost so P0" trebni nujni dodatni P1*.' gledi in ukrepi, kako b aH odkrili bolezen in J° ozdravili ali pa zaščitil* organizem pred boleznij0' dr. Gorazd Zavrnik DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA — 6. februarja 1971 GLAS * 19 STRAN Komisija za delovna razmerja pri turistlč 10 prometnem podjetju CREinfl KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo aperitiv bara v hotelu 2. več natakarjev v hotelu 3. urejevalca avtomatov v obratu Kmetijska mehanizacija v Kranju (2) 4. ključavničarje-monterje v obratu Kmetijske mehanizacije Kranj (3) 5. avtomehanika 6. učna mesta za kuharje in natakarje v hotelu 7. več delavcev za priučitev v kuhinji ali strežbi Pogoji: Pod tč. L: gostinski tehnik ali visoko kvalificiran gostinski delavec z znanjem dveh svetovnih jezikov — nemščine in italijanščine. Prednosti pri izbiri imajo moški. pod tč. 2.: kvalificiran natakar, zaželena praksa. pod tč. 3.: daljša praksa pri urejanju avtomatov. Poklicna šola kovinarske stroke. Za kandidate, ki so dalj časa samostojno opravljali delo urejevalcev avtomatov, ni obvezen pogoj dokončana poklicna šola. pod tč. 4.: kvalificiran ključavničar ali priučen kovinarski delavec z večletno prakso na delovnem mestu ključavničarja ali monterja strojnih naprav. Pod tč. 5.: kvalificiran avtomehanik — zaželena praksa na vozilih TAM ali MERCEDES. Pod tč. 6.: dokončana osemletka, zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. d tč. 7.: za priučitev na delovnih mestih kuharja in natakarja se lahko javijo vsi ti kandidati ki imajo veselje do dela v gostinstvu; da imajo dokončanih najmanj pod tisti kandidati, ki imajc šest razredov osemletke in da so stari od 15 do 18 let. Javijo se lahko tudi tisti kandidati, ki bodo v letošnjem šolskem letu zaključili šolsko obveznost. Slednji bodo s priučevanjem pričeli po končani osnovnošolski obveznosti. Za vsa delovna mesta razen pod tč. 6 in 7 je pogoj odslužena vojaška obveznost. Prošnje naj kandidati pošljejo komisiji za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju Creina Kranj. Zaželeno je, da se kandidati tudi osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Almira alpska modna industrija Radovljica razpisuje prosta delovna mesta: 1. skladiščnika surovin 2. skladiščnika pomožnega materiala Poleg splošnih pogojev se zahteva za ta delovna mesta še: *"" tekstilni tehnik pletilskc smeri — ekonomski tehnik ~~ visokokvalificiran trgovski delavec Praksa v skladiščni stroki zaželena. Ponudbe z dokazili je treba poslati v splošno kadrovski oddelek podjetja. Rok prijave je 15 dni po objavi. Avtomehanična delavnica AMD Podnart razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: v 1. kvalificiranega avtokleparja z 2 letno prakso 2. kvalificiranega avtoličarja z 2-letno prakso 3. uslužbenko s srednjo šolsko izobrazbo Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe je takoj. Poleg tega razpisujemo prosta učna mesta: 1 avtomehanik 1 avtoklepar 1 avtoličar Za vajence se sprejemajo prijave do 28. februarja. soua urare industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Gostinsko podjetje Hotel Pošta Jesenice razpisuje delovno mesto vod j? računovodstva (reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati šc naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu; — da ima srednje šolsko izobrazbo in 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali — nepopolna srednja izobrazba z najmanj 15 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu Prijave sprejema komisija za razpis v roku 15 dni od dneva objave. Stanovanje ni na razpolago. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din OBIŠČITE NAS V MESECU MURKE od 15. februarja do 10. marca V LESCAH V RADOVLJICI IMA BLEDU IN NA JESENICAH murka Gorenjski sejem Kranj razpisuje za čas modnih revij v letih 1971 in 1972: začasno delovno mesto tehničnega vodje modnih revij začasno delovno mesto manekenk Pogoj: starost nad 18 let, prikupne zunanjosti in višina nad 168 cm. Zaželene so interesentke iz Kranja in okolice. Pismene ponudbe pošljite na upravo Gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 do 15. februarja 1971 oziroma se na upravi sejma zglasite osebno. KOTLE za ZGANJEKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje naj kva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta jla 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ mali oglasi PRODAM Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Likozar Milka, Hotemaže 43, Preddvor 415 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom na motorni pogon, 16-colski GUMI VOZ in TRAKTORSKI IZRUVAC za krompir. Voklo 66, Šenčur 433 Prodam dve mesnati SVINJI za zakol in motorno SLAMOREZNICO. Strahinj 38, Naklo 434 Zaradi preureditve prodam dobro ohranjeno KOMBINIRANO PEČ za kopalnico. Bri-tof 244, Kranj 435 Prodam plemenskega VOLA. Apno 1, Cerklje 436 Prodam nove kuhinjske DELOVNE PULTE (ultrapas). Zg. Duplje 46 437 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zabnica 15 438 Prodam 250 kg težkega BIKA frizijca. Brezje 53, p. Brezje 439 Prodam ČISTILNICO za žito za 1000 din. Benedik Vinko, Strmica 2, Selca nad ško-fjo Loko 440 Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor, BOROVE PLOHE, KRAVO po teletu in NSU MAXI. Srednje Bitnje 10, Zabnica 441 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kocjanova 16, Kranj, Kalvarija 442 Prodam dvoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO in OBRAČALNIK sonce. Reš, Mošnje 38, Radovljica 443 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Bitnje 19 444 Prodam vprežni OBRAČALNIK na šest vil, ročne GRAB-LJE na gumijastih kolesih. Pangeršica 2, Golnik 445 Prodam kombiniran globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Velesovo 35, Cerklje 446 Prodam TRAKTOR fahr, 18 KM s priključki. Naslov v oglasnem oddelku 447 Poceni prodam OMARO za dnevno sobo. Informacije na telefon 23467 Kranj 448 Prodam PRALNI STROJ gorenje 653, nov 135-1 i trski HLADILNIK, rabljeno SPALNICO komplet z žimnicami in krznen PLAŠČ ali zamenjam za prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 449 Prodam kuhinjsko KREDENCO, PISALNO MIZO RADIO, kopalno BANJo| ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dve OMARI za obleko. Naklo 139 450 Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Čirče 24, Kranj 451 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in STAJICO. Benedi-kova 2. Kranj. Ogled po 14. uri 452 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 160 kg. Sr. Bitnje 9, Zabnica 453 Prodam malo rabljeno SLAMOREZNICO epplc 900. Zg. Bitnje 17, Zabnica 454 Prodam nov MIZARSKI SKOBELJNI PORAVNALNI STROJ znamke linvinčibile 2000 D. Mali Jože, TupaliČe 58, Preddvor 455 Prodam GRAMOFON SOLO s ploščami, ki jih dam brezplačno. Šenčur, Mlakarjeva 48 456 Prodam 400 kg težkega VOLA in brejo TELICO. Zg. Bela 22, Preddvor 457 Prodam POHIŠTVO z* spalnico in dnevno sobo. Šuput Pavlin, Kranj, JLA 6, telefon 21-015 45» BELO MAGNOLIJO, ml* diko, 2 metra visoko prodani za 200 din. škof j a Loka. Hosta 10 459 Prodaim 200-litrsiko ČRPALKO za vodo (motor trofazni). Plestenjak Franc, šutna 43, Zabnica 460 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in PRAŠIČA & zakol, težkega 110 kg. Zalo* 43, Cerklje 461 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 28, Cerklje 462 Prodam osem mesecev bre* jo TELICO. Zalog 12, Cerklje 463 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Stiska vas 3, Cerklje 464 Prodam šest tednov stara PRAŠIČKE in eno leto starega BIKA. Glinje 7, CorkU'« 4tw Prodam dva PUJSKA. ^ Dvorje 46, Cerklje 466 Prodam sedem let star?' težko KOBILO, vajeno vse" kmečkih del. Zalog 8, Cer- klje 4o? Zelo poceni prodam KAVČ. tri »fotelje« (bobi) in n,x^? OMARO. Joreb, Nazorjcva *' Kranj 469 Prodam manjšo SLAMOREZNICO in PLUG z izrU-vačem krompirja. Fundc J* nez, Sebenje 18, Križe ^1 Ugodno prodam OLIN PEČ emo 8 in ŠTEDILNIK gorenje. Bertoncelj J0** Vincarje 9, škofja Loka, telefon 85-935 47U Prodam 150 kg težkeg PRAŠIČA za zakol. VoglJe*J Prodam KUHALNIK & plin s tremi ploščami. ^5 lavska 8, Kranj *2 Prodam lopo SEME čR*jg DETELJE. Voglje 45 *' Prodam 14 mesecev starec. BIKA. Voglje 28 Prodam mlade PSE, krvne šarplanince. ^gfi Moste, Žirovnica Prodam SPALNICO, Qtir. hov furnir. Ulica XXXI. d% zije 36, Kranj Prodam KRAVO, ki bo dva tedna četrtič teleti'3' Kocjančič, Krnica 3, Zg©r% Gorje € Prodam tri leta staro N BILO. Loka 20 pri Trždč*»g 416 SOBOTA — 6. februarja 1971 GLAS * 21 STRAN Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Pšata 2, Cerklje 510 Poceni prodam DNEVNO SOBO. Kranj, Kebctova 1, stanovanje 8 511 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 512 Kupim MEŠALEC za beton, črnilec Riko, Loka 22 Pri Tržiču 479 Kupini »ZAPRAVLJIV-ČEK« na gumi kolesa, VPREŽNO KOSILNICO in OBRAČALNIK (vile). Zab-•Jek, Ljubljana, Dolenjska cesta 157 480 Poceni prodam MOTOR za avto Lat 750. Zlato polje 6, Kranj 481 Kupim JAWO 90 roadster. Polajnar, Sp. Brnik 11 482 Poceni prodam DELE za ?pEL OLIMPIJO. Sp. Gorje 39 483 Ugodno prodam AMI 6, j?tnik 1966. Dragočajna 24, Smlednik 484 Kupim rabljeno PRIKO-uCO do 1000 kg. Praprot-n>k, Smledniška 11 b, Kranj Kupim manjšo HIŠO, lahko je starejša. Nekaj plačam- tudi v devizah. Ponudbe poslati pod »ohranjena« 493 Kupim TRISOBNO STANOVANJE, za stanovanje z odločbe dam dobro nagrado. Ponudbe poslati pod »Kranj ali okolica« 494 Prodam več GRADBENIH PARCEL v lepem zazidalnem okolišu. Cena 20 din. Naslov v oglasnem oddelku 495 V Kranju ugodno prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom. Takoj vseljiva. Po-izve se v Kranju, Tomšičeva št. 9 496 ZAPOSLITVE ZAMENJAM novo cnosob-n° stanovanje s centralnim Pp'evanjem za dvosobno v jr>ku« lahko brez centralna ogrevanja. Naslov v jasnem oddelku 485 x Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Vodo-r™*" stolpa. Naslov v glasnem oddelku 486 i. ^a Bledu ali v bližnji oko-g» iščem DRUŽINSKO STANOVANJE. Ponudbe poslali P00 »cnosobno« 377 Samski fant s srednješolko izobrazbo išče OPREM-5S«0 SOBO v Kranju ali W*Mem. Ponudbe poslati j »soliden« 487 Zakonca brez otrok iščeta gOSObno stanovanje v Kraju ali bližnji okolici. Plava eno leto naprej ali VJ nagnuto. Naslov v glasnem oddelku 488 središču Kranja oddam 2Lemlieno SOBO s centralno °8revanjem. Ponudbe wwati pod »predplačilo« 489 PARcn/i?' Kranja prodam cij .LLU z vso dokumenta- Woščcn ZMraj,cno hišo d° p™ ■ Ce"a 28 din za ^_t*ucko Ivan, Kranj, Pre-Wa 4 492 Takoj zaposlim dve NATAKARICI in KUHARICO. Informacije na telefon 77-314, Bled 497 BRIVSKO - FRIZERSKO VAJEN KO sprejmem takoj. Kunstcilj, frizer, Kranj, Prešernova 4 498 Iščem mlajšo dobrosrčno UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Nudim hrano in stanovanje. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 499 GRADNJO STANOVANJSKE HIŠE na Bledu oddam najboljšemu ponudniku. Mlinar Marija, Dijaški dom Kranj, telefon 21-174 500 Nudim hrano in stanovanje ŽENSKI za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Ciperle Marjan, Preddvor 104 501 Izgubljeno REGISTRSKO ŠTEVILKO KR 243-23 vrnite proti nagradi Mihelčiču, I Stražiška 12, Kranj ali sporočite teldonično 21-515 502 Izgubljena OČALA, dne 3. i 2. 1971 na pokopališču v Dupljah, prosim vrniti na naslov: Jazbec Marija, Zg. Du-| Pije 48 Krajevni odbor SZDL Go-dešič oddaja v najem wee-kend bife. Interesenti naj se zglase 13. in 14. II. 1971 od 8. do 15. ure pri Hafner Dra-gotu, Godešič 38, Šk. Loka 514 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da je nova telefonska številka odvetniške pisarne 23-132. Pernuš Janez, odvetnik, Kranj, Gregorčičeva 2 503 Iščemo ANSAMBEL trio za pustno nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 504 NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL prost za pusta. Naslov v oglasnem oddelku 505 V središču Kranja oddam DELAVNICO s poslovnim prostorom, skupno 70 m1. Naslov v oglasnem oddelku 506 OPRAVLJAM vsa AVTO- KLEPARSKA DELA. Škofic Marjan, Kranj, Jezerska cesta 15 507 Zamenjam betonske STOŽ-NIKE za GRADBENI LES. Posavec 14, Podnart 514 iifftiiiihičli-iiriiiii GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igrajo VESELI TRGOVCI. Vabljeni! 508 KUD STORŽIČ KOKRICA priredi v soboto, 6. februarja, ob 19. uri svečano PROSLAVO v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V programu sodelujejo pevski zbori iz Stražišča, Prim-skovega, Bele in Kokrice. Ob tej priliki bo v klubskih prostorih kulturnega doma odprta razstava slikarskih amaterjev (samoukov) Lojzeta Dežmana, Karlota Pestra, Franca Likarja in Karoline Jakun. Razstava bo odprta teden dni. Vljudno vabljeni! 509 Poizvedba J V soboto, 16. januarja, ob ; šestih zvečer je odšel od do-' ma Jože Rihtaršič iz Ševelj 29 v Selški dolini. Domači so mi-, slili, da gre na delo, vendar I na delovno mesto ni prišel ni-i ti se ni vrnil domov. Star je 34 lot, ima črne lase, ki so že precej osiveli. Je visoke močnejše postave. Oblečen je v rjav plašč, temno sive hlače in visoke črne čevlje. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči družini Rihtaršič, šcvljc 29, ali pa najbližji postaji milice. PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA razpisuje delovno mesto OSKRBNIKA v Valvasorjevem domu in v koči na Goški ravni. V Valvasorjevem domu je elektrika in voda. Zaposlitev je priložnostna, zaželen je zakonski par. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Konfekcija Mladi rod ZID Kranj razglaša prosto delovno mesto KV mehanika za vzdrževanje šivalnih strojev Pogoj: kvalificiran finomehanik z ustrezno prakso. Kandidati naj vlože prošnje z ustreznimi dokazili na naslov: Konfekcija Mladi rod ZIB Krim j, do 15. februarja 1971. Upravni odbor podjetja Tovarna verig Lesce razpisuje po deloma 21. člena statuta rcelek-cijski razpis za naslednja vodilna delovna mesta: 1. direktorja komore kitnega sektorja 2. direktorja finančnega sektorja 3. direktorja splošivega sektorja. Poleg splošnih pogojev morajo posamezni kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: za delovno mesto pod 1. morajo kandidati imeti visoko izobrazbo ekonomske smeri, najmanj 8 let delovnih izkušenj v komercialni stroki, od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu večjega podjetja kovinsko predelovalne industrije. Zahtevajo se organizacijske in poslovne sposobnosti za vodenje komercialnega poslovanja na domačih in tujih tržiščih ter znanje vsaj enega tujega jezika (zaželen nemški jezik). Za delovno mesto pod 2. morajo kandidati imeti visoko izobrazbo ekonomske smeri, najmanj 8 let delovnih izkušenj v finančni stroki od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu večjega podjetja kovinske predelovalne industrije. Zahtevajo se organizacijske in strokovne sposobnosti v vodenju finančno-eko-nomske politike podjetja Za delovno mesto pod 3. morajo kandidati imeti visoko izobrazbo pravne smeri, najmanj 8 let delovnih izkušenj na področju splošnih kadrovskih, pravnih in samoupravnih dejavnosti, od tega najmanj 4 leta na vodilnem delovnem mestu v večjem industrijskem podjetju. Kandidati za razpisana delovna mesta morajo v svoji ponudbi priložili dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah Pravico kandidiiati imajo tudi delavci, ki že do sedaj opravljajo delovne dolžrosti na razpisanih delovnih mestih. Osebni dohodki se obračunavajo po pravilniku o delitvi OD Stanovanj trenutno ni na razpolago. Pismene ponudbe z zahtevanimi dokazili pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Tovarna verig, Lesce pod oznako: »Na razpis«. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh pe sklepu pristojnega organa podjetja. nesreče ZADEL PEŠCA V torek, 2. februarja, dopoldne je na cesti prvega reda na Plavžu na Jesenicah voznik osebnega avtomobila Zdravko Ač-kun iz Ljubljane zunaj prehoda za pešce zadel Zulfija Bečar-ja z Jesenic. Voznik zaradi neprimerne hitrosti in tehnične nepopolnosti vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Pešca so huje ranjenega prepeljali v bolnišnico. NENADOMA NA CESTO Na cesti prvega reda na Belci je v sredo, 3. februarja, zvečer voznik osebnega avtomobila Leopold Hribar iz Kranja zadel Janeza Hrovata z Belce, ki je nenadoma hotel čez cesto. Pešec je bil v nesreči huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. ZAPELJAL NA LEVO STRAN CESTE V četrtek, 4. februarja, popoldne sta na cesti prvega reda med Podtaborom in Črnivcem trčila dva osebna avtomobila. Voznik Ludvik Resman iz Radovljice je na Ljubenškem polju iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Marjan Dcrmota iz Kamne gorice. V nesreči je bil voznik Dermota huje ranjen, voznik Rozman pa laže. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Jeseniška »črna karta« V devetih mesecih lani je bilo v jeseniški občini 364 prometnih nesreč od tega 5 s smrtnim izidom. Leta 1969 pa je bilo nesreč 427. Največ prometnih nesreč je bilo v naseljih, in to na odseku od Jesenic do državne meje. V mestu pa prevladuje Cesta Borisa Kidriča, Cesta žolezar-jev in Cesta maršala Tita. Vzroki za nesreče so različni. Največ jih je bilo zaradi neprimerne hitrosti, sledijo pa neprevidnost, nepravilna vožnja po sredini ceste ali levi strani, nepravilno prečkanje ceste, vinjenost, izsiljevanje prednosti in nenadne okvare vozila. Na zadnjem mestu pa so nepredvideni vzroki. Prometne nesreče so sicer v stalnem porastu, vendar je razveseljivo, da je odstotek nesreč v zadnjih letih manjši kot odstotek naraščanja motornih vozil. Ze skoraj leto dni dobi vsak novorojenček na Gorenjskem tudi darilo Gorenjske kreditne banke — hranilno knjižico z vlogo in hranilnik. Ob tej akciji prejema Gordijska kreditna banka številne zahvale staršev malih obdarovancev. Spoštovan)! Včeraj tem pri vas prevzel hranilno knjižico z vlogo in hranilnikom za mojega otroka. Za omenjeni dar se vam z ženo lepo zahvaljujeva, vam vračava potrjeno pristopnico in j vas lepo pozdravljava! Senk Janez Nova MM, 4. 2. 1971 Kje je biilo v občini v zadnjih letih največ nesreč? Ta mesta bi lahko imenovali tudd »črne točke«. Prvič. Cesta maršala Tita od gimnazije do kina Plavž, kjer je bilo v devetih mesecih lani 59 nesreč. Najbolj nevarno je pred Kompasom, kjer je veliko pešcev, zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov pa vozila na tem mestu tudi obračajo. Drugič. Pri Čufarju, kjer je bilo lani v enakem obdobju 13 nesreč, in to predvsem zaradi prehitre vožnje, križišča, velikega števila pešcev ter avtobusnega postajališča za lokalni in medkrajevni promet. Križišče bi lahko najbolje uredili s semaforji. Tretjič. Pri savskem mostu (odcep za Mojstrano) je bilo 10 prometnih nesreč zaradi prehitre vožnje, ker je cesta na videz izredno pregledna. Hitrost je sicer omejena, za namestitev odbojne ograje pa Cestno podjetje nima denarja. Četrtič. Na Tabrah med Belco in Martuljkom je bilo 6 težjih nesreč zaradi prehitre vožnje in spolzke ter pogosto poledenele ceste. Petič. Pri vhodu v Železarno v mestu, kjer je veliko pešcev, tovorna vozila pa vozijo v Železarno, zato prihaja večkrat do prometnih zastojev. Glavni vzrok za nesreče na teh mestih je neupoštevanje prometne signalizacije in nedisciplina voznikov. Zato tudi veliko število prijav pri jeseniškem sodniku za prekrške. V devetih mesecih lani je prejel sodnik za prekrške 2390 (!) predlogov za postopek o prekršku s področja prometnih predpisov in varnosti. 167-tim so odvzeli vozniška dovoljenja za skupno 290 mesecev. J. Kožu jek Hranilno kreditna služba KMETIJSKE ZADRUGE ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE NATEČAJ za srednjeročne koope-racijske kredite za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1971. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo interesenti na proizvodnih okoliših kmetijske zadruge škofja Loka. Hvala za pomoč Za pomoč ob požaru 7. decembra se iskreno zahvaljujemo gasilcem iz Podhoma. Najlepša hvala tudi obratu LIP Rečica, tesarskemu mojstru Janezu Zalokarju in vsem sosedom ter prebivalcem Podhoma, Poljan in spodnjih Gorij, ki so nam pomagali z denarjem, hrano in obleko. Za razumevanje v nesreči, ki nas je doletela, se zahvaljujemo tudi zavarovalnici Sava. Družina Bolčina, Podhom 66 Obletnica Minilo je dve leti, od kar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče Rudolf Les jak Tih in prazen je ostal dom, od kar te ni več. Hvala vsem, ki ste zadnjikrat počastili njegov spomin. žalujoči: žena in otroci z družinami KINOPODJETJE Kranj razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA kina Storžič za skrajšani delovni čas. Pogoji razpisa: nepopolna srednja šola z enoletno prakso pri takih delih in stanovanje v Kranju. Zahvala Ob smrti drageg? moža, sina, brata in strica Petra Verdirja mesarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili soža-lje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Novaku Stanku za dolgoletno zdravljenje in prizadevnost, č. g. župniku Kljunu za pogrebne obrede, vsem sovaščanom za nesebično pomoč in pozornost ter pevskemu zboru za žalostinke. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Julka, oče, brat Lojze z družino, sestre Berta in Francka ter Micka in Dani z družinama Zadraga, 4. februarja 1971 Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete Ivane Gašperlin Berlinove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, ji darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č duhovščini in pevcem ter dr. Hriberniku za lajšanje bolečin. Žalujoči: družine Gašperlin, Vidmar in Remic Luže, Šenčur, Britof, 2. februarja 1971 Zahvala Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Martina Cofa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov poslednji dom in mu darovali toliko cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju, č. g. župniku, vsem gasilskim enotam, sodelavcem Avtokovinar škofja Loka in Iskre. Vsem Še enkrat hvala. Žalujoči: otroci in drugo sorodstvo Bitnje, 30. januarja 1971 •SOBOTA — 6. februarja 1971 GLAS * 23 STRAN Kegljaš! i dvoboj v Kranju Na prijateljskem kcglja-skem srečanju sta se v torek na kegljišču v Kranju pomerili ekipi KK Triglava in KK Gradiš (Ljubljana). V disciplini 10 x 200 lučajev so premočno zmagali kegljači kranjskega Triglava. Rezultat srečanja: Triglav 9151 (Brcgar 886, Stare 944, Kavčič 872, Jenkolc 870, Jereb 945, Kordež 911, Vehovec 921, ing. Prijon 894, Ccsen 921, Turk 987), Gradiš: 8876 (Pra-protnik 895, Boldin 803, Šuštar 862, Bizjak 813, Zdešar 922, Rupar 870, Tršan 844, Janša 927, Mezgcc 883, Farkaš 947). -dh Desetič za Pokal Vit rane Dobra udeležba na novih progah v Kr. gori Na včerajšnji tiskovni konferenci v motelu Medno so člani organizacijskega odbora za deseti jubilejni Pokal Vitranc navzoče časnikarje seznanili z letošnjim FIS — 1A tekmovanjem v slalomu in veleslalomu. Na to tekmovanje, čeprav se ne šteje za svetov- ni pokal, so prireditelji povabili predstavnike 19 držav. Vseeno pričakujejo, da se bo tega tekmovanja, ki se šteje za FIS točke, udeležilo precej dobrih tekmovalcev Evrope, Amerike in Avstralije. Več o tem preberite v naslednji številki našega časnika, -dh Občinska namiznoteniška liga Zabnica I, Zabnica II in Trboje prvaki Pred dnevi sc jc končal pr-Vl del občinske namiznoteni-gke ligo. V njej jc sodelovalo 24 ekip iz 14 društev občine. Ekipe so bile razdeljene v tri Jakostne skupine. V prvem SOBOTA JESENICE — Ob 10. uri: nadaljevanje državnega mla-nskega Prvenstva v hokeju na ledu Olimpija : Jesenice. Ob 19, urj. druga tekma ~? državno mladinsko prvenstvo Kranjska gora : Partizan. NEDELJA JESENICE — Ob 9.30: na ®j*ti Plavški rovt—Zerjavec fugo republiško prvenstvo P'onirjev v sankanju. ^h lo. uri: nadaljevanje Qrzavnega mladinskega prosiva Partizan : Olimpija. STARI VRH NAD ŠKOFJE LOKO - Ob 10. uri: start pianov in članic za republiko prvenstvo v slalomu. naJflEfENlCE - Ob 19. uri: dirSJeVanje dr*avnega mlajšega prvenstva Kranjska ; Jesenice. Lestvice: i. skupina Zabnica i Triglav I Naklo i Sava Duplje i Voklo I Voklo ii ii. skupina Zabnica ii Triglav ii Šenčur Naklo ii Kranj i Dijaški dom ii Proleter Duplje ii iii. skupina Trboje i Voklo iii Kranj ii Kranj iii Bela Naklo iii Trboje ii Olševek 25:12 23:22 20:18 13:27 11:15 7 7 7 4 7 2 7 2 7 4 7 3 7 1 7 1 6 A. delu je na čelu lanskoletni prvak Zabnica, ki je izgubila le eno srečanje in to z ekipo Save. V drugem razredu vodi Zabnica II, čeprav ima Triglav boljši količnik in isto število točk. Po pravilih komisije za namizni tenis odloča o razvrstitvi medsebojni dvoboj, če imata ekipi enako število točk ne glede na količnik. 1 33:15 13 1 33:14 13 2 32.12 12 2 29:18 12 4 19:26 10 5 19:30 9 6 12:34 8 Dijaški dom i 7 0 7 7:35 7 24:25 11 29:17 11 32:17 11 0 35:1 14 3 26:19 11 16:29 9 12:25 20:9 17:11 11:17 5:10 Novak Za memorial Marjana Jakopiča v smučarskih tekih Gorjan Dornik najhitrejši TVD Partizan Gorje je bil v torek zvečer prireditelj tradicionalnega tekmovanja za memorial Marjana Jakopiča v smučarskih tekih. V soju bakel, ki so razsvetljevale proge, je nastopilo nad 90 tekmovalcev, med njimi tudi gostje iz Avstrije. Pri članih je na 10 km dolgi progi zmagal Gorjan Dornik, pri mlajših članih je najhitreje pretekel progo Radov-ljičan Burgar, pri starejših mladincih na prvih treh mestih zasledimo tekmovalce Avstrije, medtem, ko si je zmago pri mlajših mladincih pritekel Matevž Kordež (Al-ples). VRSTNI RED: mlajši mladinci (5 km): L M. Kordež Občinsko prvenstvo na Jesenicah Sankaški klub Jesenice je pred dnevi organiziral občinsko prvenstvo pionirjev v sankanju. Udeležba je bila izredno dobra, saj je nastopilo več kot 60 tekmovalcev. Prvaki so postali: starejše pionirke: Nevenka Razinger (os. šola Tone Čufar — Jesenice), mlajše pionirke: Francka Pole (Oš Preži hov Vo-ranc), starejši pionirji: Marjan Jamar (Mojstrana), mlajši pionirji: Jože Rampre (Mojstrana). Hkrati je bilo to tekmovanje tudi izbirno za sestavo jeseniške ekipe za drugo republiško prvenstvo v sankanju, ki bo v nedeljo na Jesenicah. Ekipo Jesenic bodo sestavljali: Marjan Jamer, Miha Peter-ncl, Zvone Klinar, Jože Rampre, Silvo Reikar, Nevenka Razinger, Zinka Smolej, Danica Cop, Francka Pole in Barbka Klinar. J. J. (Alples), 2. Grad (Dol) 3. Smolej (Jesenice); starejši mladinci (5 km): 1. Janaeh, 2. Schor, 3. R. Janch (vsi Avstrija); mlajši člani (10 km);: .1. Burgar (Radovljica), 2. Rožič, 3. Jelene (oba JLA); člani (10 km): 1. Dornik, 2. Kalan, 3. Kobilica (vsi Gorje). -dh Čestitke dežujejo Iz vseh krajev Slovenije, največ pa seveda z Gorenjske, te dni dežujejo čestitke na naslov hokejskega kluba Jesenice. Skoraj v vseh čestitkah pa je izražena želja, da bi Jeseničani tudi prihodnje leto ne izpustili Iz rok naslova državnih prvakov. Začetki drsanja na Jesenicah segajo v leto 1938. Drsališče jc bilo v Hrenovici, kjer pa so smeli drsati le otroci aristokratskih družin tedanje KID. Otroci delavcev pa so si pripravili drsališče na igrišču »Svobode« pod Mežakljo. Z vedno večjim številom drsalcev so pričeli misliti tudi na hokej, zgled za to pa jim je bila Ljubljana. Prvo moštvo je bilo ustanovljeno v sezoni 1940/41. Prvo tekmo so igrali v sezoni 1941/42 z Zagrebom in izgubili z 2:1. To je bil za začetnike že uspeh. Zaradi vojne in ker jc bila večina Igralcev povezana s partizani, do osvoboditve ni bilo več mogoče misliti na hokej. Prvo tekmo po vojni pa so igrali leta 1946 z B ekipo Ljubljane in obakrat presenetljivo lllUfll Ves ta čas pa so bile velike težave z opremo in drugimi stvarmi, najbolj pa jim je nagajala narava. Zime jim nikoli niso bile dovolj naklonjene in zato so začeli misliti na umetno drsališče. V letu 1952. so pričeli z gradnjo. Oče načrtov je bii Drago Cerar. Kmalu so si poiskali tudi prvega tujega trenerja — Eggerja iz Celovca, poprej pa sta bila trenerja Drago Cerar in Mitja Verovšek. Dobili pa so tudi prva dva svoja sodnika: Franceta Božiča in Vinka Kozjeka ... Ko so si Jeseničani leta 1953. prvič priborili pravico sodelovati na državnem prvenstvu, so že dali slutiti, da iz njih nekaj bo. Takrat je v državnem prvenstvu tekmovalo enajst ekip. Jeseniški »Gregorčič« je v Celju v B skupini osvojil prvo mesto, le leto dni kasneje pa je bil drugi v državi. Leta 1955 na prvenstvu niso sodelovali, I. 1956 pa so bili ponovno drugi. To je bilo doslej zadnjič, da so bili »samo« viccšam-pioni. Na desetem državnem prvenstvu v Beogradu leta 1957. so v odločilni tekmi premagali Partizana z 2:6 in se prvič polastili najvišjega naslova v državi. Po petnajstih letih je še vedno v njihovih rokah in po letošnjih rezultatih sodeč, bo njihov ostal še nekaj časa, če bodo le vsi igralci ostali skupaj in, če bodo dobili primerne pogoje za treninge in izvedbo tekem. Z. Felc Hokejisti Jesenic — od leve proti desni — stojijo: v prvi vrsti: Poljanšek, Eržen, F. Zbontar, Ravnik, Mlakar, Košir, Pipan, v sredini: Felc, Hiti, B. Jan, Tieler, M. Jan, Razinger, ležita vratarja: Knez ln Zbontar, na sliki manjka Smolej. (Nada!j. s 1. strani) tekmovanju. Takrat je med slovenskimi amaterskimi zbori zasedel četrto mesto (za Celjem, Mariborom in Kamnikom). V desetih letih je imel zbor okrog 420 nastopov. Tako se je velikokrat predstavil s samostojnimi koncerti, sodeloval pa jc tudi na akademijah, proslavah, razstavah in drugih kulturnih pri- reditvah. Pod vodstvom dirigenta Egona Gašperšiča je zbor večkrat snemal na ljubljanskem in celovškem radiu in tudi na ljubljanski televiziji. Gostoval pa je na Koroškem, v Trstu in na Češkoslovaškem. Značilno za moški komorni pevski zbor Stane Žagar Kropa je, da se je povsod predstavil z zahtevnim sporedom, glasovno ubranostjo, tonsko čistostjo in s posebnim posluhom za izvajanje pesmi. Njegov repertoar je skrbno izbran. Poleg popularne slovenske ljudske pesmi, pesmi iz zakladnice domače in tuje renesančne glasbe, domače romantične glasbe itd., si zbor prizadeva obuditi tudi že skoraj pozabljene domače pesmi. Prav zato je bil zbor vseh deset let nosilec kulturnega življenja v domačem kraju in tudi v občini ter s skrbno izbranim in naštu-diranim programom dajal zgled cu-ugkn zborom. Janez Sedej Slikar-samouk Janez Sedej iz Zirov, danes priznan in cenjen umetnik, je prvič opozoril nase leta 1960 s samostojno razstavo v galeriji Loškega muzeja. Do takrat ndihče ni slutil, da tihi in skromni čevljarski upokojenec že pet let vihti čopič in upodablja lepote žirovske kotline. Poznavalci so njegova dela, njegov do skrajnosti čist, enoten in realističen slog proglasili za fenomen naivne ustvarjalnosti pri nas. Leta 1964 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov, se pravi v krog splošno priznanih in akademsko izobraženi!) moj.vtiov barv in dlet. Sedaj namreč neprestano izpopolnjuje svoj način izpovedovanja in vnaša vanj komponente, ki niso več zgolj naivnega značaja. Nastopa na društvenih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Zlasti slednje so mu prinesle sloves enega najboljših jugoslovanskih samoukov. Retrospektivni prikaz razvojne poti šestdesetletnega slikarja (lani, v galeriji loškega gradu) je dokazal, da imajo podobe, poleg ostalega, tudi precejšnjo dokumen-tarično vrednost, saj bolj kot še tako popolne fotografije izpričujejo etnografske posebnosti Zirov in okoliških vasi. Odborniki skupščine občine škofja Loka so zato soglasno podprli odločitev žirije, ki je Janezu Sedeju zasluženo prisodila Prešernovo nagrado za leto 1970. i. g. Dr. Anton Poienec Biolog dr. Anton Poienec sodi v tisto vrsto ljudi, ki skušajo prodreti v doslej še neodkrite skrivnosti narave. Najlepša leta svojega življenja je posvetil raziskavam trirestrične (talne) favne, se pravi drobnim prebivalcem naših gozdov. Predmet znanstvenih prizadevanj 60-letnega ravnatelja Prirodo-slovnega muzeja ter predstojnika oddelka za biologijo in kemijo Pedagoške akademije v Ljubljani so predvsem pajki. Poienec neumorno odkriva, preučuje in analizira značilnosti posameznih vrst malih bitij, ki gomazijo po podrasti slovenskih host in o ka- terih zoologi dolga desetletja niso vedeli skoraj ničesar. Ugotovitve objavlja v domačih in tujih strokovnih publikacijah. Druga, nič manj pomembna dejavnost prizadevnega Kranjčana je pisanje poljudnoznanstvenih knjig in učbenikov, namenjenih šolarjem in mladini nasploh. Z njihovo pomočjo otroci na prijeten, kramljajoč način odkrivajo svet okrog sebe, spoznavajo živali ter prodirajo v skrivnosti razvojnih procesov, ki so v milijon letih preobrazili zemljo. Razen tega je dr. Anton Poienec po vojni pod pokroviteljstvom Ljudske univerze organiziral številna predavanja v različnih krajih Slovenije in občanom približal osnovne elemente Darwinovega nauka. Odborniki kranjske skupščine so ga povsem upravičeno proglasili za dobitnika ene izmed letošnjih Prešernovih nagrad. i. g. Janez Marenčič Ime fotoamaterja Janeza Marenčiča je znano in cenjeno tako doma kot tudi v tujini. 56-lotni Kranjčan že skoraj štiri desetletja pritiska na sprožilec, hoteč zadostiti nepotešljivi želji, da bi čim bolj doživeto upodobil svet in ljudi, ki ga obdajajo. Kmalu .se je razvil v mojstra umetniških fotografij, ki so mu prinesle celo vrsto odličij in medalj. Omenimo naj samo nekatere: Debrecen (Madž.) 1939 — bronasta kolajna; Budimpešta 1940 — srebrna; Koln 1951 — diploma; Dunaj 1956 — srebrna; Beograd 1956 — srebrna; Te-plice (CSSR) 1962 — zlata; Beograd 1963 — srebrna. Krono uspehov pa predstavljata priznanji ARTIST in EXELLENCE, ki ju dobijo le avtorji najboljših posnetkov. Podeljuje jih Mednarodno združenje za fotografijo (FIAP) s sedežem v Bernu. Nič manj ni umetniku pri srcu Kidričeva srebrna plaketa iz leta 1961. Med vojno je bil Marenčič partizanski snemalec, član propagandne službe na Primorskem. Po osvoboditvi ga najdemo v vrstah ustanoviteljev foto kluba Janez Puhar Kranj, številni mladi amaterji so se pod njegovim mentorstvom razvili v spretne fotografe, katerih znanje in domiselnost sta jim pred leti prinesla naziv najboljšega društva svoje vrste v Jugoslaviji. Našteti dosežki kajpak povsem opravičujejo* odločitev skupščine, s katera ga je proglasila za enega izmed sedmih letošnjih Prešernovih nagrajencev. Zbirko Marenčičevih del bomo lahko videli na razstavi v galeriji Mestne hiše v Kranju, ki )<* nameravajo odpreti prihodnji- mesec. i. g. »CHEMO« Trgovsko podjetje s kemično-tehničnim blagom na veliko in malo LJUBLJANA Cenjene potrošnike obveščamo, da smo 1. februarja 1971 ponovno odprli prenovljeno prodajalno na Jesenicah, Kidričeva 21. Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro: • barv in lakov © pralnih in čistilnih sredstev • oblog za tla in zid • lepil in drugega kemičnega blaga Blago prodajamo po ugodnih cenah. — Solidno vas bomo postregli. Obiščite nas in zadovoljni boste!