V Ljubljani, petek dne 26« januarja 1912.
Leto I.
-rr
L
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Posamezna številka 6 vinarje?*
™	DredniStvo	in npravniitvo:	■
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št &
Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefrankirana plm% se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglatt se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana & zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pa* s:	pust. — Za odgovor je priložiti mumlm *
n:	Telefon	Številka 118.	■
Politično tolovajstvo kranjske deželnozbor. večine.
Mandata ljubljanskih dež. posl. Reisnerja in Ribnikarja razveljavljena.
Štev. 26.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vspk dan — tudi ob nedetyah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri 2jutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*— četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se J	pošilja	upravništvu.
»•;	Telefon	številka 118.	n;
Včerajšnja seja kranjskega dežel, zbora je ponižala visoko zbornico v nizko tolovajsko gnezdo, kjer je izvršila deželno - zborska večina zastopana po S. L. S. z najbrezobzir-nejširn nasiljem nad ljubljanskima poslancema Reisnerjem in Ribnikarjem dobeseden političen umor. Deželnozborska klerikalna delegacija se včeraj prav po nečem ni razlikovala od cestnega tolovaja, ki zasadi bodalo poštenemu in mirnemu človeku v hrbet ter ga zraven še oropa vsega premoženja.
Deželnozborska večina ie namreč oropala ljubljansko mesto po zakonu zajamčenega zastopstva v deželnem zboru, klerikalna deželnozborska večina je oropala ljubljanske meščane največje pravice, ki jim jo daje ustava, volilne pravice.
Kakor tolovaj je mirno in hladno ne oziraje se na zakonske določbe, neupoštevaje načelo pravice, sklenila razveljaviti deželnozborska mandata dveh ljubljanskih deželnih poslancev. C. kr. dež. vlada je ob času vladnega komisarja na mestnem magistratu sama vodila volitve obeh poslncev. C. kr. deželna vlada, ki ni nenaklonjena S. L. S. je na podlagi zakona odbila naročen ugovor klerikalcev proti volitvi.Na najbolj postaven, na najbolj nepristranski in neoporekljiv način sta se vršili in z vršili volit vi dežeinih poslancev Reisnerja in Ribnikarja. Prvi je bil izvoljen 16. maja 1911 z absolutno večino 55 glasov, drugi 31. oktobra z absolutno večino 151 glasov.
Na čisto enak način sta izvoljena ljubljanska poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller. Noben jurist razven dr. Pegana ne bi bil- zmožen najti pravne opore za razveljavljenje mandatov Reisnerja in Ribnikarja. Dr. Pegan pa je poročal o volitvan v deželnem odboru, v verifikacijskem odseku in pred celotno zbornico. V vseh treh instancah je prodrl s predlogom, da naj se izvolitev Reisnerja in Ribnikarja ne odobri. Formalno je utemeljeval ta predlog s tem, da ni volilo v Ljubljani nad 400 kmetov iz ljubljanske okolice.
Dr. Pegan je lahko ponosen na to svoje delo. Odvetniki dr. Tavčar, dr. Triller in dr. Eger so mu nepobitno dokazali, da ali nima pojma o juristaciji, ali pa namenoma in ho-toma govori proti svojemu prepričanju. Odloži doktorski diplomi Ta poziv je moral včeraj slišati dr. Pegan za svojo juristovsko ignoranco, ozir. za svojo nejuristovsko hinavščino, Dr. Peganu kot poročevalcu klerikalne večine pa ni šlo za to, da bi se vsaj na videz opravičil in vsaj navidez skril pred očitki, da je lomil postavo in da je napravil s svojim predlogom največjo politično lopovščino.
Klerikalci so napravili nasilstvo nad zakonom, nad ljubljanskim mestom in nad °"i-snerjem ter Ribnikarjem samo za to, da bi izzvali v narodnonapredni stranki tak odpor, da bi se radi njega morala zbornica razpustiti. Razpustitev pa zopet hočejo, ker se boje proračunske razprave ker vedo, da so slabo gospodarili in ker vedo, da je dežela kar se tiče financ na robu propada. Kakor hitro pride v razpravo proračun, so prisiljeni klerikalci zvišati deželne doklade. Tega se pa boje, ker duhovščina le še z največjim strahovanjem vzdržuje njihovo nadvlado na deželi. Izmislili so si zato načrt po katerem naj bi bil razpuščen deželni zbor. Ako bi dobili pri novih volitvah
AVGUST STRINDBERG:
Plačilo kreposti.
(Dalje.)
Pastor je razlagal deveto zanoved. Govoril o zakonolomstvu v zakonu in izven njega. O sramotnosti zakonolomstva v zakonu ni vedel mnogo povedati, čeprav je bil sam oženjen, toda izvenzakonsko zakonolomstvo je razložil od vseh plati. Potem je govoril o samooskrumbi. ko je izgovoril to besedo, so zadrhteli mladeniči in bledih lic in udrtih oči so strmeli vanj, kot da bi videli strahove. Dokler je govoril o kaznih pekla, so ostali še precej mirni, toda ko je začel brati iz knjige, koliko mladeničev je umrlo v starosti petindvajsetih let s posušenim mozgom, kot pozno spokorjeni Božji otroci, tedaj so padli nazaj na klopi in čutili so, kako jim zmanjkuje tal. Končno je pripovedoval o dečku, ki je prišel v starosti dvanajstih let v norišnico in v štirinajstem letu umrl spokorjen.
Teda so postali mrtvaško bledi in se tresli na vseh udih. Samo eno sredstvo je proti zlu: drage rane Jezusa. Kako se naj uporablja to sredstvo proti prezgodnji možkosti tega ni navedel. Toda, vzdrže se naj plesa, obiska gledališč, igranja kart in predvsem žensk, to se tedaj pravi, naj bi delali vedno nasprotje onega, česar si žele! Da je pregrešnost v mladostnih letih v kričečem nasprotju z družab-n° določenim dejstvom, da nastopi možkost moža šele z enoindvajsetim letom, ni omenil; da je razujdanost v mladih letih z zakonom
zopet večino, bi takoj zvišali doklade v novem deželnem zboru. Po šestih letih — po novih volitvah — menijo, da bi potem ljudje že pozabili na zvišane doklade.
Včeraj so sicer klerikalci uprizorili v deželni zbornici nasilje kot ga nima primere zgodovina parlamentarizma, skušali so doseči ž njim razpust, toda dr. Triller je imenom narodno napredne stranke slovesno izjavil, da je narodno napredna stranka proti razpustu, da hoče delati in da prenese vse žrtve v to svrho.
Le taktiki narodo napredne stranke se torej ima klerikal. stranka zahvaliti, da se narodno napredni poslanci v silobranu niso poslu-žili skrajnih sredstev. V silobranu navadno človek ne hrani življenja tolovaja, če treba rešiti sebe!
Narodno napredni poslanci pa so se krotili z občudovanja vredno močjo_ zavedajoč, da je za klerikalce v danem položaju najhujše, ako se jim ne da prilike za razpust. In že ob-Ijubujejo, da pridejo drugi teden z novim nasiljem in da razveljavijo tudi še mandata poslanca Lenarčiča in Višnikarja samo, da dosežejo razpust.
Naj že bo kakor hoče. Klerikalno tolovajstvo ne sme ostati brez odgovora. Ako naj obvelja njihova praksa potem je sploh nepotrebno. da še manjšina voli poslance. Po tej najnovejši klerikalni praksi lahko Nemci v Gradcu kratkomalo pomečejo slovenske klerikalce iz zbornice, čez noč lahko izgubimo Slovenci na Koroškem vsako zastopstvo in v Trstu morajo Italijani na podlagi takega nezakonitega postopanja vsak hip izbacniti slovensko delegacijo iz deželnega zbora.
Ogorčenje, ki danes valovi po naših žilah moramo spraviti v pravo smer. Zaprise-ziino si danes, da hočemo vse napeti, da vržemo tolovajsko deželnozborsko večino!
Naprednjaki, maščujmo se že danes nad klerikalci! Naše maščevanje pa obstojaj v tem, da odpošlje sleherni večji ali manjši znesek na »NARODNI SKLAD«. Težki časi nas še čakajo, hudi boji. Denarna sredstva so ključ do zmage vsake armade. Na delo torej! NABIRAJTE, ŽRTVUJTE!
Kranjski deželni zbor.
(Seja z dne 25. januarja 1912.)
Ob pol desetih otvori glavar dr. Šušteršič sejo in imenuje zapisnikarjem dr. Novaka in dr. Zajca.
Svojo odsotnost so opravičili poslanci: baron Schwegel, Seho!lmayer - Lichtenberg, baron Codelli in škof Jeglič
Vlado zastopata baron Schwarz in grof Kiinigl.
Glavar naznani, da se je vložilo več predlogov in interpelacij. — Posl. Ribnikar in tovariši so interpelirali radi prezidave južnega kolodvora, radi spopolnitve telefonskega o-mrežja in pa radi prodaje plemenskih preši-čev od strani deželnega odbora.
Klerikalci so tudi vložili več predlogov. Posl. Lavrenčič vloži predlog, da se deželnemu odboru naroči, da razsodi o pravnem značaju premoženja meščanske korporacije v Ka-
onemogočena, čebi se le vstvarilo najpotrebnejše življenske pogoje za vse, mesto nezaslišani luksus za maloštevilne, tega tudi ni upošteval. Rezultat je bil, da se naj izroče Jezusu, to se pravi, vstopijo naj v državno cerkev, se odrečejo vsem posvetnim radostim in naj prepuste te višjim razredom. Na koncu govora je dejal pastor prvim petim v prvi klopi, da naj počakajo. Govoriti je hotel z vsakim posameznim. Tako je hotel polagoma storiti z vsemi. Prvi peti so zgledali kot na smrt obsojeni. Prsa so se vdrla, hrbet se je zvil, kot bi jih dušilo in če se jih je natančneje pogledalo, tedaj se je videlo, da so se zježili lasje in da jih je po čelu oblil mrzli pot. V očeh jim je zastala vsa kri in oči so bile kot dve stekleni kroglji, nepremične, v dvomu, ali se naj opogumijo k odkriti izpovedbi, ali se naj skrijejo za predrzno laž.
Molitev so govorili in pesem o rafiah Jezusa so peli, toda večer je bil pet kot od jetičnih, mestoma komaj slišna ali pa pretrga-xr °1 sulie£a kašlja. Potem so polagoma odšli. Eden od petih se je hotel zmuzniti, toda pastorjev klic: »Ti ostaneš tu!« ga je zadr-zal.
Grozen trenutek je bil to. Gospod Teodor, n1 P*-, e* X prvi klopi je bil eden od petih. 1 ocutu se je zelo slabo. Ne vsled tega. ker SI .!?	krivde,	temveč	občutil je kot
najhujso zahtev moža, če se mora tako pred vsemi razlagati. Ostali štirje so se vsedli daleč narazen. Jermenar, ki je bil med njimi je poskusil šalo, a ostala mu je v grlu. Videli so policijo, ječo, bolnico in v ozadju norišnico. Vedeli sicer niso, kaj jih čaka, a čutili so dobro, da jim bo pošteno zasolil. Edina tolažba v bolesti je bila, da se je nahajal med njimi gospod Teodor. Vedeli niso, zakaj bi bi-
mniku in predlaga, da se predlog izroči kmetijskemu odseku.
Slede različna poročila deželnega odbora.
Prihodnja točka dnevnega reda je volitev deželnega odbornika iz mestne kurije
Izvoljen je dr. Triller, ki je dobil 9 glasov, en glas je dobil Višnikar. Za namestnika je izvoljen prof. Reisner, ki je dobil 9 glasov, en glas pa Višnikar.
Poročila verifikacijskega odseka.
(Poroča posl. Jarc.)
Ker je bila volitev pravilna, predlaga odsek: Visoki deželni zbor skleni: Izvolitev Iv. Vehovca za deželnega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Trebnje—Višnja gora— Zužemberg—Mokronog—Litija—Radeče se potrdi. Predlog se sprejme soglasno.
Reisnerjev in Ribnikarjev mandat.
(Poroča dr. Pegan.)
Poročevalec omenja poročilo deželnega odbora in predlaga, da se izvolitev obeh poslancev ne odobri.
Glavar: K besedi sta se oglasila dr. Tavčar in dr. Triller.
Dr. Tavčar.
Sicer ve, da bo govoril rezuspešno. ampak pribiti hoče to zakonolomstvo. Predlog po-menja nasilstvo in nepostavnost. Ce bi prišel sv. Duh in govoril z ognjenim jezikom bi ne prepričal večine (posl. Krek nekaj mrmra) — tudi dr. Kreka ne.
Krek: Ta opazka je preneumna, kaj sem Vam pa naredil? —
Dr. Tavčar: Glede izraza preneumen ne apeliram na glavarja, ampak prepuščam to dr. Kreku. Mi smo 1. 1908. tu sklenili težak kompromis glede delozinožnosti in vsako obstrukcijo označili za bolezen. Zato smo pritrdili volilni reformi. To se nam še danes očita, češ, da smo mi premehki. Ce bi se mi takrat ne bili udali, bi morebiti še danes tu imeli mi večino. Večina ima pravico uporabljati svojo moč,- a večina ima tudi dolžnost spoštovati postave.
Dr. Krek se je nekoč izrazil, da je vse pravično, kar hoče večina. Proti takemu na-ziranju moram slovesno ugovarjati. Povda-rjam pa, da je dr. Krek to tudi resnično dejal.
Kfek: Kje? ■
‘•'Tavčar: Ce ni bilo rečeno, je bilo pa napisano.
Ena stvar je, ki se mora omeniti. G. deželni glavar mi bo že oprostil, da moram tudi njega omeniti. Spominjam ga kompromisnih pogajanj, ki so sc vršila 1. 1908.
Takrat je deželni glavar kot sedanji voditelj S. L. S. izjavil, da se v mestnih okrajih, dokler se ne bo deželni red postavno izpreme-nii, ne bo glede tega ničesar ukrepalo, kar bi obstoječi volilni red tangiralo.
Takrat je izjavil, da se v mestnih občinah ničesar ne spremeni, dokler se ne spremeni deželni volilni red. — In če bo večina danes poročilo odseka odobrila, tedaj bo moral oditi g. glavar z očitkom, da je prelomil slovesno obljubo, ki jo je dal, da ne bo nikdar dovolil spreminjati niti kmetskih, niti mestnih volilnih okrajev.
Gospodje! Če pogledamo stvar na bližje, tedaj se moramo pečati s poročilom deželnega odbora. Gre za principialno naziranje, gre za pravice, dane po postavi. Tudi bivši deželni glavar je naglašal, da ko gre za ustavne pravice, da je treba spoštovati zakon. Pri takih
lo to pravzaprav tolažilno, ampak uganili so, da se njemu, sinu profesorja ne more zgoditi ničesar hudega.
»Pridi notri, VVennerstrom«, je dejal pastor. ki je prižgal plin v zakristiji.
Wennerstrom je šel notri in vrata so se zaprla. Vsak izmed štirih ostalih je ostal v klopi in je poskušal vse mogoče pozicije, da bi sedel prijetno, toda ni šlo.
Končno je prišel Wennerstrom, objokan, razburjen in je takoj odšel skozi vrata kora.
Ko je stopil na dvorišče kora, ki je bilo vse zasneženo, je hitro premislil, kar se je dogodilo notri. Pastor ga je vprašal, če je grešil. Ne, grešil ni. Ali je imel sanje? Da! Sanje so ravno tako pregrešne, ker one pokažejo, da so naša srca slaba in Bog vidi tudi v srca. On preišče naš drob in položil bo enkrat na tehtnico vse naše pregrešne misli in sanje so misli. Daj mi svoje srce moj sin, pravi Jezus. Pojdi k Jezusu, moli, moli, moli. Jezus je bistvo vsega sramežljivega, vsega čistega, vse-čudodelnega! Jezus bodi tvoj začetek in tvoj konec, Jezus vse^ tvoje, tvoje življenje, tvoje upanje, tvoja blaženost! Premagajte vse mesno poželjenje in očistite se z molitvijo, pravi Jezus! Pojdi v Jezusovem imenu in ne delaj več greha!
Te besede so ga razkačile, ali vendar je bil pobit, pobit kljub razkačenosti, in v šoli zdrava pamet še ni bila toliko razvita, s katero bi lahko premagal to jezuitsko zofistiko. Izrek, da so sanje misli, bi gotovo lahko s pomočjo psihologičnih del toliko izpremenil, da so sanje fantazija, ali vse jedno, Bog ne gleda na besedo! Njegova logika mu je dejala, da je to prezgodnje poželjenje protinaravno! S šestanjstim letom še ni mogel rediti svoje žene, toda naslednje misli, zakaj ne more re-
prilikah se mora zakon striktno upoštevati in je vsaka pravniška fantazija nemogoča.
Poročilo deželnega odbora pravi, da se ne smemo držati § 7. preveč na besede, temveč, da moramo gledati na smisel. Gospoda, po našem tolmačenju paragrafov bi me tudi na smrt obsodili, ker je pač smisel paragrafa tak. Ce bodete zakon tako razlagali, potem je absolutno nemogoče, da bi vladala pravica.
Gospoda! Ko sem prejel poročilo verifikacijskega odseka sem mislil, da dobimo bolje fundirano poročilo.
Glavar: Oprostite, da Vas prekinem. Stenograf je dejal, da je izrekel g. Višnikar besedo »absolutni lumpi.« Izjavljam, da bom uporabljal v takih prilikah z vso strogostjo § 33 dež. opravilnega reda. ker ta ni vreden, da sedi v deželnem zboru.
Ribnikar: Kolikokrat ste jo že vi rabili! —
Glavar zvoni in kliče Ribnikarja k redu.
Tavčar: jaz je nisem slišal. —
Višnikar: Rabil sem »To je absolutna lumparija«.
Glavar ga nato pokliče k redu.
Dr. Tavčar prosi tovariše, da ostanejo mirni, ker je samo on prekinjen. Poročilo ni fundirano in se bavi s tem vprašanjem dovolj temeljito.
Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da se morejo razmere spremeniti. Zgoditi se more, da pridete Vj na naše mesto, da pridete Vi pod kolo. Želel bi ne, da bi takrat stala večina na istem stališču, kot Vi.
Dr. Tavčar omenja, glasovanje v odseku, kjer so juristi, dr. Vilfan m dr. Eger nastopali proti predlogu in kjer so bili za predlog nujnosti dr. Zajc, Jarc in Zabret.
Dr. Zajc: Saj sem bil samo predsednik.
Po danih zakonih imajo volilno pravico samo občani, ljudje, ki v Ljubljani tudi prebivajo!
Pa prjde doktor, pa pravi, občani so tisti, ki plačujejo davke, čeprav ne stanujejo v občini. Mi smo hoteli, ko smo spremenili zakon, da bi spravili S. L. S. v mestni zastop. narediti te za občane, zato ne velja zakon, ampak velja samo to, kar smo hoteli, ko smo delali zakon.
Volilno pravico da deželni volilni red. Ta določa natančno, kdo je občan in kdo ne. Interpretacija je tu nedopustna, ker nastopi interpretacija samo takrat, če se ne da kaj razjasniti po besedilu samem, kar ve tudi g. dr. Pegan.
Pa še eno je treba upoštevati. Spremembe volilnega reda so mogoče samo, če spremeni kvalificirana večina volilni red. To se pa ni nikoli zgodilo. Če hoče biti zakon veljaven za Ljubljano, se mora dokazati ono kvalificirano večino.
Prepričani smo, da bi sodil vsak sodnik tako, kot mi sodimo. Vsak sodnik mora zavrniti poročilo verifikacijskega odseka.
Ne spuščam se v konfuzijo, ki mora nastati s sprejetjem tega predloga v pravu. Za kmečke občine mora veljati isto. Potem morajo imeti vsi volil, pravico v kmečki kuriji, ki imajo na deželi svoja posestva. Samo za mestne občine se ne more uveljaviti § 13. Vendar se s to zadevo nočem pečati dalje.
Sami imate vtis, da stvar predlagate krivično, brez primere krivično, da bj nas ubili. (Odobravanje.) Gospodje! Taki eksperimenti pa so za nas dokaz, da mi še obstojimo. (Živahno odobravanje) in da se nas bojite. Apeliram na vas. da pripustite ob zadnji uri spravljivo besedo. Spominjam vas, da ste enkrat vi, enkrat da so zopet drugi na površju. Odne-
diti žene. ko je vendar goden, si ni upal premisliti, ker tu je zadel na družabni zakon, ki so ga postavili višji sloji in ki ga ščitijo z bajoneti. Najbrže je bila njegova narava kriva, da je godnost nastopila pred možnostjo služiti kruh. Pokvarjenost! Njegova fantazija ni bila čista, in očistiti se je hotel z askezo, molitvijo in bojem.
Ko je prišel domov, so sedeli pri mizi oče in sestre. Teodor se je imel pred njimi za nečistega. Oče ga je vprašal kot navadno, če že ve, kdaj grejo k birmi. Teodor ni vedel. Pri večerji ni nič jedel in se je delal bolnega. Toda v resnici se ni upal na večer kaj jesti. Potem je šel v svojo sobo in je začel brati iz Schartana, ki mu ga je dal pastor. Knjiga je obravnavala ničnost razuma. Ravno tu kjer je mislil, da uide nejasnosti, tu je ugasnila svetloba. Razum, ki mu je včasih obudil upanje. da prodre globoko temo, ravno razum je bil greh; večji greh od vseh drugih, ker bil je proti Bogu, ker je hotel razumeti to. kar se sploh ni smelo razumeti! Zakaj se »to« ni smelo razumeti, tega ni bilo v knjigi, ampak vzrok je bil pač ta, ker bi bila sleparija odkrita v minuti, če bi se »to« razumelo.
Nič več se ni upiral, temveč udal se je. Predno se je vlegel je bral »Jutranje glase« Arndta, Oče naš, vso izpoved. Gospod, blagoslovi nas. Bil je grozno lačen, toda to je dočutil z nekako škodoželjnostjo, kot da bi s tem trpel njegov sovražnik.
Potem je zaspal. Sredi noči se je zbudil. Sanjalo se mu je, da je bil pri Norrbacku, da je obedoval za dva državna tolarja in da je pil šampanjca, in končno, da je odšel z neko deklico v sobo. Tedaj mu je zopet pred očmi strašni večer.
(Dalje.)
hajte, ker verujete, da se take krivice maščujejo najbolj nad onim, ki jih je sprožil! (Viharno odobravanje pri nar, naprednih poslancih.)
Za njim je govoril dr. Triller.
Visoka zbornica!
Gospod predgovornik je že jasno raztolmačil pravno stran zadeve in neutemeljeno naziranje večine. Spominjati hoče samo na § 3 ki izrecno navaja vse volilne upravičence. Govornik prebere § 3. — Konstatujem, da ne stanuje v tem okrožju nihče onih volilcev, za katere se zavzema deželni odbor. Ta zakon izrecno izključuje one, ki ne stanujejo v okraju. Morebiti ste prezrli ta §. ko ste delali zakon. Apeliram na vašo vest, da umaknete predlog, ki očividno lomi zakon. (Odobravanje.)
V poročilu moram pa tudi grajati površnost, ker zakon se krivo In napačno citira. Govornik prebere dotični paragraf. — To je naravnost potvorba zakona, ker v zakonu stoji, da imajo samo volilno pravico, ki imajo v občini redna stanovališča. Kostatiram. da od teh nima nihče rednega stanovališča. Prepuščam vesti poročevalca, da spravi v sklad predlogo z zakonom. — Če je bilo naziranje dež. odbora res tako, bi se moral pritožiti proti razsodbi deželne vlade na najvišje sodišče in počakati tu odločitve. Z razsodbo upravnega sodišča bi morali nastopiti. — Pričakujem, da se gre preko predloga na dnevni red, če ne, moramo verjeti govoricam, da se bojite posledic svojega gospodarstva in da hočete a tout prix razpust.
Ekselenca, Vam pa dajemo na znanje, da odklanjamo razpust, ker smo za delo, in zato bomo podredili strankarski interes, čeprav s težkim srcem splošnemu blagru, v prid dežele. Vajeni smo gluhim govoriti, sedaj bomo za eno izkušnjo bogatejši in ne v prid sedanje večine. Vsaka večina spravi parlament na nivo, na katerem ga hoče imeti, ta večina je odgovorna če bo padel naš parlament na nivo politične plate.
Klic: Mi smo ga dvignili.
— Reisner: Se vidi.
Triller: Ponosni smo, če uporabljate proti nam taka sredstva, ponosni, če nas morete decimirati samo s pomočjo zakonolomstva. Ampak v zadnjem trenutku apeliram na vas, da tega ne storite, če ne ste stranka, ki vedoma tepta zakon in moralo. (Viharno odobravanje.)
Glavar zvoni in pokliče govornika radi-tega k redu.
Dr. Eger: Predgovornika sta že obširno razložila pravni značaj te predloge. Gre za vprašanje, ali se sprejme poročilo odseka ali ne. Priporoča odvrnitev predloga, ker ni zakonit. § 13. dež. volilnega reda pravi, da so volilni upravičenci vsi oni občani, ki plačajo 2 gld. direktnega davka. § 7. določi te občane natančnejše. Občani so samo oni. ki imajo v občini domovinsko pravico, ali pa oni, ki v občini stanujejo, izključeni pa so vsi, ki nimajo domovinske pravice in ki ne stanujejo v občini. Zakon je jasen in je vsaka interpretacija nedopustna. Omenja še posledice sprejetja tega predloga. Vlada vstraja na tem stališču, večina tudi in končno bo Ljubljana brez vseh zastopnikov. (Res je! Odobravanje.)
Poročevalec dr. Pegan: Tu se ne gre za izpremembo volilnega reda, ampak zato, ali. naj za Ljubljano ne velja to, kar velja za celo deželo.
Ribnikar: Kje velja to?
Dr. Tavčar: Pa ne za deželnozborske volitve !
Dr. Pegan: Ljubljančani, ki v okolici plačujejo davek, so tam občani, zakaj bi okoličani ki v Ljubljani davek plačujejo, ne imeli te pravice? (Ugovori pri manjšini.)
Dr. Triller: Diplomo naj da nazaj! Glavar zvoni.
Lampe: Vsak advokat ima svoj paragraf.
Tavčar: Samo večina ne. (Glavar zvoni.)
Pegan: Prosim, jaz imam svojo pravno vest, vi pa svojo.
Ribnikar: Vaša vest je zelo kosmata.
Pegan: V verifikacijskem odseku je bil tudi od naše strani jurist.
Pegan povdarja dalje, da je besedilo v navskrižju s smislom. (Citira paragrafe.)
Ribnikar: Kaj boste vi govorili o paragrafih, vislice vzemite v roke. (Glavar ga kliče k redu.)
Nato pride Pegan v navskrižje z dr. Trillerjem in si potem pomaga s tem, da pravi, jaz ne morem zato, če je v mojem zakoniku tiskovna napaka. Poročevalec navaja potem več slučajev, ko je parlament v slučajih, ko se pravno naziranje njegovo ni krilo z onim državnega sodišča, sklenil po svoje. Kar sme parlament, smemo tudi mi.
Ribnikar: Ce bi drugod tako postopali, kakor vi z nami, potem bi lahko parlament tudi vašega deželnega glavarja ne verificiral. Poročevalec navaja nekaj točk iz dotičnih razprav v parlamentu. (Odobravanje pri S. L. S.
Glavar: Bomo glasovali.
Gangl: Na podlagi § 63 poslovnika izražamo željo, da se glasuje po imenih.
Glavar: Ni nobene določbe, da bi moral (Poslanci manjšine: To je na prosto voljo!) Ne najdem razloga za to. Glasovali bomo po navadi.
Gangl: Po § 64 poslovnika zahtevam nasprotno glasovanje in štetje glasov.
Glavar: Tej zahtevi bom seveda ustregel. Prosim gospode, ki glasujejo za predlog, naj vstanejo.
Dr. Triller: Ali vas ni sram?
Ribnikar: Kedaj pa je še bilo cigana sram? Klici pri večini: gospod glavar ali slišite, cigani smo.
Glavar šteje glasove in izjavi:
23 glasov za.
Glavar odredi nasprotno glasovanje in naznani izid:
19 glasov proti.
Glavar: Predlog je sprejet. S tem sta gg. Reisner in Ribnikar prenehala biti poslanca. Dr. Tavčar stopi k Ribnikarju in Reisner*
ju ter zakliče: Živela naša poslanca! kar po-nove vsi napredni poslanci. Tovariši si podajo roke in nato odideta Reisner in Ribnikar.
Glavar: Saj bosta zopet izvoljena.
Slede poročila ustavnega in občinskega odseka, ki se sprejmejo vsi brez debate.
Samo pri poročilu o ureditvi plač cestarjev pride do večje debate.
Razpravo vodi glavarjev namestnik Lich-tenberg.
Po poročilu g. Žitnika se oglasi k besedi dr. Novak.
Spominja se ravno storjenega zakonolomstva večine in pravi, da to omenja samo vsled tega, da se vidi kako dela večina, in da je vedno pripravljena nepravilnost.
Je proti temu, da je odvisno napredovanje in dolgost službene dobe od lepega vedenja. — V zbornici so že neštetokrat padle s strani članov S. L. S. besede kot lump, če pa zgovori kdo drug samo malo podobno besedo. (Lampe: Ga pa ven vržemo!) Kako se bo pa potem šele delalo s cestarji, če celo postopa večina z deželnimi poslanci na tak način. Zato bo večina interpretirala vedenje po svoje in če ne bo imel cestar spovednega lista, bo zgubil službo. Ne morem razumeti, kako se more soditi cestninarja, če opravlja svojo službo vestno, še po vedenju. Vsled take določbe imate pravico, da ga odpodite iz službe, če nima vam ljubega »vedenja«. — To je brutalnost! — Naravno, da za take stvari njegova stranka ne more glasovati.
Plače, ki so odmerjene cestninarjem so prenizke v primeri plač državnih cestninarjev. Državni cestninarji imajo na deželi 60 K, v ljubljanski okolici 70 K, štiri štiriletnice po 6 K in avtomatičen avanzma. Vi jim pa daste 50 K, zahtevate, da delajo ves dan točno in pridno in končno še zabelite svoje zahteve in hočete, da se tudi »lepo vedejo«. — To je nemogoče, da bi vse to cestninarji storili. Dr. Zajc se v občinskem svetu silno pritožuje ,da imajo mestni užitninski uslužbenci premalo plače, da imajo samo 72 in 82 K, za cestninarje pa nima besede.
Dr. Triller: So že v opoziciji.Dr. Novak: da se še niso lepo vedli.
Posl. Žitnik vrže nervozno svinčnik po tleh.
Dr. Novak: Zato stavim izpreminjevalni predlog, da se zvišajo plače cestninarjem in da se črta beseda »vedenje«.
»Odgovarja« Lampe, človek, ki je velik po svojem v nebo vpijočem zavijanju in po nesramni zofistiki. Primera. — Ker je dr. Novak bil upravičeno proti zahtevi lepega pojma, kot preraztezljivi besedi, je Lampe stopil »široko« in dejal. Narodno napredna stranka je proti lepemu vedenju. — Seveda je sledil smeh! I udi je govoril, da bi lahko stigmatiziral narodno napredne voditelje, da pa noče. — Lampek pa — dober človek! Sicer so pa z medklici nar. napr. poslanci zelo zožili hvaležni avditorij, na najbližje reprezentante S. L. S.
Končno besedo je imel dr .Žitnik, ki je bil nad vse ogorčen, in vedno le ogorčen samo nad sprejetjem predloga verifikacijskega odseka ne.
Sprejet je bil seveda predlog odseka in sta bila oba spreminjevalna predloga odklonjena.
Ko so še bile ostale točke dnevijega reia rešene in vsa poročila sprejeta, je naznanil glavar, da je prihodnja seja danes ob pol enajsti i dopoldne in zaključi nato sejo ob pol eni uri.
SPLOŠNI PREGLED.
V nižjeavstrijskem deželnem zboru je govoril posl. Silberer, nekdanji voditelj dunajskih krščanskih socialcev, ki je pa bil v zadnjem času radi svojih kritik o razmerah v stranki iz iste izključen. V svojem govoru je bičal ne-svestno in škodljivo politiko sedanje stranke in njenih voditeljev ter izjavil: jaz hvala Bogu ne pripadam več krščansko socialni stranki. ali naravnost smili se mi. ko vidim kaj dela. kaj se godi v nji. Stranko so njeni voditelji obdarili s slepoto. Poskušajo vse, da poraz, ki ga je stranka doživela pri zadnjih državnozborskih volitvah, še povečajo in propad stranke v najkrajšem času udejstvijo. S to svojo izjavo je mislil na bližnje občinske volitve na Dunaju, kjer bodo opozicionalne in napredne stranke naskočile to kraljestvo krščanskih socialcev. — Jako zanimiva pa je interpelacija poslanca dr. Heilingerja, o kateri smo na kratko že včeraj brzojavno poročali. Heilinger je namreč interpeliral radi sledečega članka »Budapester Presse«: Avstrijska vojna stranka je sedaj omejila svoje de o na borbo med Belvederom in dvorom. Nikdo noče poznati voditelja te vojne stranke, dasi vsakdo ve, da to ni nikdo drugi, kakor nadvojvoda Franc Ferdinand. Vsakdo pa tudi ve, da je glavni cilj te vojne stranke, da napove Avstrija takoj Italiji vojno, da s tem razbije trozvezo in ugladi pot zvezi treh cesarjev. V avstrijskem generalnem štabu tvori vsakdanji govor debata o potrebi vojne z Italijo. Nikaka skrivnost ni več, da ima prestolonaslednik svoj vojaški program, ki ga dosledno izvaja. Začetkom meseca novembra je izdal odredbe, ki so dvor in zunanje ministrstvo precej iz-nenadile. Na južno I irolsko so bili odposlani regimenti, za katere se pa tam ni moglo dobiti niti stanovanj; toda še vedno se pošiljajo nove čete na jug! Stari cesar, ki tako zeli miru, je -oklical prestolonaslednika ™ odgovor; a Franc Ferdinand ni bil v zadregi, posrečilo se mu je dokazati, da se Italija pripravlja in oborožuje. A da bi ne naletel zaprek v svojem vojaškem programu, potoval je v Berlin, kjer se je izpovedal cesarju Viljemu. Ali ta je že zvedel o pripravah na meji in se ni navduševal za besede avstrijskega prestolonaslednika. Cesar Viljem ni več oni zaletel kakor nekdaj in ima skrbi s svojim prestolonaslednikom. Pred odpustom bivšega šefa generalnega štaba Conrada Hotzendorfa se je vršil vso noč vojni svet v dunajskem Belve-deru, ob štirih zjutraj pa je sprejel prestolonaslednik zastopnike krščansko socialnih listov.« Iz te interpelacije je pač jasno razvidno zakaj vodijo krščanski socialci tak boj proti Aehrenthalu in odkod imajo zaslombe.
Predsedniško mesto v nemškem državnem zboru. V nemškem državnem zboru obstoja navada, da je član najmočnejše stranke predsednik držav zbora. Ker ima v sedanjem drž. zboru socialdemokratska stranka največ 'zastopnikov, bi bilo torej pričakovati, da bo socialdemokrat predsednik zbornice. Ker so pa s predsedniškim mestom zvezane tudi različne reprezentacijske dolžnosti, h kateri spada recimo avdijenca pri nemškem cesarju, ne zahtevajo socialni demo-kratje za se predsedniškega mesta. Nemški so-cijalci so se namreč do sedaj še vedno branili, prisostvovati raznim slavnostim pri dvoru in se bodo tega gesla držali brž čas tudi v bodoče. Zato pa zahtevajo mesto prvega '^nredsedni-ka v zbornici in kandidirajo zanj knjigotržca in založnika Dietza iz Stuttgarta.
Situacija na Kitajskem. Predsednik kitajske republike dr. Sunjatsen izjavlja, da ne more prav nič zaupati Juanšikaju; vsled tega pa tudi ne odloži svojega predsedstva toliko časa, dokler ne bodo velesile priznale kitajsko republiko. Šele takrat bo mogel biti Juanši-kaj izvoljen, ko pretrga vse vezi z dinastijo in prizna javno ter odkrito vsa republikanska načela.
DNEVNI PREGLED.
Skrb deželne vlade za red in mir. Za včerajšnji dan je c. kr. deželna vlada pričakovala izrednih dogodkov radi deželnozborskih nasil-stev. Sklicala je žandermerijo od vseh krajev in jih menda koncentrirala na 60 mož.
Mačka imajo klerikalci ker so napravili njihovi poslanci v deželnem zboru tako grozodej-no nasilstvo. Za škofovsko stranko je res značilno s kakimi sredstvi skušajo usta zamašiti ljudem, ki se jih boje.
Daleč smo prišli! Ni je pod avstrijskim žezlom dežele, ki bi bila pogubnemu klerikalnemu vplivu bolj izročena kot je Kranjska. Zato se moramo tem bolj čuditi, da klerikalizem podpira celo oni faktor v deželi, ki naj bi bil vsestransko pravičen, to je deželna vlada. Ona dopušča, da stoje okrajna glavarstva po deželi takorekoč popolnoma pod vplivom kranjske duhovščine in da imajo v županskih uradih edino govoriti le duhovniki. Skoraj je nepotrebno, da se še trpe županski uradi na deželi, naj se raje različni občinski posli oddajo kar naravnost duhovščini. V tej naši trditvi nas pokrepi neki odlok c. kr. okr. glavarstva v Kamniku na občine, kjer se županstvom naznanja, kako da se imajo vršiti podpore po suši prizadetim kmetovalcem. Dotični odlok pravi dobesedno: »Razdelitev v občini ima izvršiti g. župan dogovorno s pristojnim dušnim pastirjem (župnikom)« To je vendar preveč! Vlada gotovo ne misli ironično, češ, častita duhovščina bavi se rajši z različnimi vrstami prešičje reje, duhovniški posli so ti itak malo všeč. Da bi naša vlada upala celo tako prikrito govoriti duhovščini, to ni pričakovati. Res je pa tako, in prepričani smo, da bi te božje namestnike zelo razveselili, ko bi jim dovolili še druge posle, n. pr. nekaj opravila pri izbiranju žensk za babice. Na to bi se gg. duhovniki prav tako razumeli kakor na prašič-jerejo, veselilo bi jih pa to delo gotovo bolj kot prešičjereja. — Le tako naprej, dan plačila mora priti prej ko slej!
Na Dunaju so se vršile včeraj velike demonstracije o priliki pogreba bratov Polka, -i sta bila vstreljena od vojaške straže na vojaškem vežbališču na Schmelzi. Okoli 10.000 ljudi se je zbralo na pokopališču, ki so glasno protestirali proti vojaštvu. Vsled velike gnječe dalj.; časa ni bilo mogoče, da bi prinesli pogrebci obe rakvi do groba. Policija je bila v začetku popolnoma brez moči, šele ko je prišel veliki oddelek policije na pomoč, je bilo mogoče, da se je izvršil pogreb.
Konec prvega tečaja na srednjih šolah. Glasom ministrske odredbe se konča letos prvi tečaj na srednjih šolah v soboto, dne 10. februarja, ta dan se razdele učencem tudi semestralni izkazi. — Drugi tečaj pa se začne 13. februarja z rednim poukom.
Češka šola na dunaju v III. okraju. Znano je, da je dunajski nemški magistrat zaprl češko šolo v 111. dunajskem okraju. Cehi so vložili pritožbo na upravno sodišče, ki je sklep dunajskega magistrata razveljavilo.
»Katoliška« slavnost. V Lvovu je bila gr-ško-katoliška slavnost, pri kateri je delalo nepotrebno štafažo tudi ondotno vojaštvo. Pri 18 stopinj mrazu so morali stati vojaki na prostem trgu skozi 3 ure predpoldne. Posledica tega skozinskoz nesocialnega postopanja je bila, da je zbolelo nad 125 vojakov, katerim je zmrznil nos, ali ušesa in tudi prsti na rokah. To je krščansko usmiljenje!
Na pošti v Inomostu je ukradel nek goljuf, ki se je preoblekel v pismonošo, okoli 17.000 K denarja.
Budimpešta brez luči. V torek, popoldne je izbruhnil ogen v centrali ogrske električne družbe. Vsled tega je bila polovica mesta zvečer brez razsvetljave, nad 20.000 strank ni imelo svoje navadne električne luči. Vrhtega ni bil razsvetljen kraljevi dvor, ministrstva, bolnišnice itd. Popravila so bila zvečer tako daleč, da so dobila vsaj nekatera javna poslopja luč, predvsem gledališča, kjer so se zamogle vršiti običajne predstave. V privatnih stanovanjih niso imeli elektrike do polnoči.
Kaznovan denuncijant. V neki gostilni v Inomostu si je prižgal jednoletni prostovoljec »Kaiser« cigareto. Ker mu cigareta ni ugajala, jo vrže od sebe z besedami: »Ach, was Kaiser!« To je slišal pri sosednji mizi sedeči knjigovodja Anderle, ki je takoj ovadil prostovoljca Janca, češ, da je razžalil veličanstvo. Janca so vtaknili sicer v zapor, toda preiskava je dognala, da je prostovoljec nedolžen, ker je hotel označiti le slabo kvaliteto »Kaiser« cigaret. Prostovoljec je pa tožil nato ovaduha, ki je bil obsojen na 50 K globe, češ, da je nepremišljeno ravnal in da je prostovoljcu škodoval.
V Milanu je konfiscirala vlada v neki knjigarni zbirko najnovejših pesmi slavnega pesnika Gabriele d’ Anunzio. V tej zbirki se nahaja pesem o Dardanelih, v katerih se žali našega cesarja Franca Jožefa I.
Narodno-napredni delavci!
V nedeljo, dne 28. januarja t. 1. se vrše za delavske volilne razrede volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Treba je, da ta dan pokažejo slovenski delavci, da še vedno čutijo narodno in da mislijo napredno. Zato je tudi centralni volilni odbor narodnonapredne stranke sprazumno z delavci, postavil kandidate, da podpira prizadevanje narodnonaprednega delavstva in mu pripomore pri bližajočih se volitvah do zmage. Slovenski delava’ ki se ne sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in ki ljubite svoj rod, napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogovom, napišite vsi na glasovnice, razločno in jasno naslednje kandidate:
I. SKUPINA VELEOBRT. Prisedniki:
1. Grošičar Matija, kov. strugar, Žabkar.
2. Hribar Ivan. meteur, Narodna tiskarna.
3. Sedej Jakob, plač. natakar pri »Slonu«.
4. Tonija Ivan, dežnikar, pri tvrdki Mikuž.
Namestnika:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar, Žabkar.
2. Setnikar Anton, vrtljar, Tonnies.
V prizivno sodišče:
1. Kollmann Albert, tiskar, Kleinmayer &. Bamberg.
II. SKUPINA MALA OBRT. Prisedniki:
1. Ferant Štefan, urar pri tvrdki Maire.
2. Ham Valentin, mesar pri Marčan.
3. Jakopič Ivan, knjigovez, Breskvar.
4.Korene Rado, strojnik v Učiteljski tiskarni.
5. Malič Fran, pečar pri tvrdki Kalmus.
Namestniki:
1. Jeran Ivan, steklar pri Kollman.
2. Nakrst Ignacij, sodar pri Buggenig.
3. VVinter Makso, mesar, Černe.
V prizivno sodišče:
1. Vovko Anton, knjigovez pri Bonaču.
Na delo toraj, agitirajte od moža do moža, da bo zmaga naša.
Centralni volilni odbor nar. nap’-, stranke.
LJUBLJANA.
Danes zvečer vsi v Mestni dom na javen društven shod, ki se vrši ob osmih zvečer. Govore narodno-napredni poslanci ter gg. Reisner in Ribnikar.
Znak draginje. V preteklem letu je bilo v Ljubljani 1000 volov manj pobitih, kakor prejšnje leto. To reprezentira okoli pol miljona kron kapitala. Pač znamenje neznosne draginje!
V konkurzu je knjigotržec Drischel na Kongresnem trgu.
Nesreča na kolodvoru v Šiški. Premikač I. Cotman, o kterem smo poročali v predvčerajšnji številki našega lista, je umrl včeraj v deželni bolnici.
Pazite na goreči pepel! Te dni je žena nekega delavca v Ravniharjevi ulici vrgla goreč pepel v lesen zaboj. Vnel se je sicer majhen ogenj, ki je uničil le nekaj desek, vendar bi se bila zgodila lahko velika nesreča, če se ne hi pravočasno vzbudila žena vsled nastalega dima. Dražbe. 26. jan., 8. febr. 1.1. se vrši ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Kongresni trg 9 in Kuhnova cesta 20 javna dražba: opreme za sobe in trgovino, podob, knjig, pianina itd. — 27. jan. t. 1. ob 9. uri dop. v Sp. Šiški št. 77 javna dražba: vina, dveh konj, vozov, sodov itd.
Zgubljeno. Zapestnica, zlat prstan in denarnica z manjšo vsoto denarja. Zasebnica M. E. je izgubila dijamant, z zlatom obrobljen.
Konjska odeja, ki je bila gotovo ukradena, je dobiti pri tuk. okr. sodišču.
Aretirali so v sredo zvečer v neki trgovini »Pred igriščem« berača Ant. Masterla v trenutku, ko je hotel ukrasti denarnico, v kateri je bilo 8 K denarja.
Umrli so v Ljubljani: Dne 21. prosinca: Josip Jeriha, tovarniški delavec v pok., 79 let. Stari trg lla — Dne 22. prosinca: Marija Miklavčič, zasebnica, 79 let, Radeckega cesta 11. — Dne 23. prosinca: Ivana Smole, posestnikova žena, 45 let, Jeranova ulica 5. — Ivan Slam-njak, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov, Sv. Florijana ulica 28. — V deželni bolnici: Dne 20. prosinca:	Frančiška	Valjavec,	posestnikova
hči, 2 leti. — Ivan Kos, čevljar, 24 let. Dne 21. prosinca: Alojzij Pungertar, prosjak, 24 let.
Dne 24. prosinca: Viljem Černe, čevljarjev sin, 2 dni, Stari trg 11. — V deželni bolnici: Dne 21. prosinca: Ivan Dolinar, poljski dninar, 30 let. — Marija Rici, delavčeva žena, 50 let. — Janez Osredkar, delavec, 52 let. — Dne 22. prosinca: Fran Plazar, tesar, 70 let. — Jernej Lavrič, gozdar, 58 let.
Tujci v Ljubljani. Dne 23. prosinca: Simeoni, Trident. — Gschrey, Monakovo. — Kokert, Liberce. — Lassbacher, Bele vode. — Perko s soprogo, nadučitelj, Horjul. — Baron H. Schey, inžener, Grosz, ravnatelj, Dunaj. — Golmajer, Tržič. — Legat, uradnik, Lesce. — Gostiša, posestnica, Divača. — Hočevar, posestnik, No-vavas. — Anton Suša, trgovec, Senožeče. — Douglas Robinson, ravnatelj, Gradec. — Ludo-vik Borovnik, puškar, Borovlje. — Milan Lah, poštar, Lož. — Peter Grassi, trgovec, Gorica.
— M. Černuta, trgovec ,Log. — Metzler, Bar-men. — o. Homan s soprogo, trgovec, I. Kordin, c. kr. okr. komisar, s soprogo, dr. Vilfan, odvetnik, s soprogo, Radovljica. —Verstovšek, Cerknica. — Valentina Vavpotič, nadzdravnikova hči, Novo Mesto. — F. Vilar, trgovec, Predgrad.
— Dolenc, trgovec Železniki. — P. Majerle, trgovec, Predgrad. — Juri Fugina, trgovec, Marko Majerle, mesar, Stari trg pri Kočevju. -7 Dne 24. prosinca: Dr Karl baron Born, graj-ščak, Sv. Ana. — Fried. baron Rechbach, graj-ščak, Krumperk. — Siisskind, trgovec, Kelmo-rajn. — Mittermayer, trgovec, Passau. — Žagar trgovec, Brežice. — Vozlaček, Vel. Lašče.
Dr. Leinert, strojni inžener, Trbovlje. — Šve-gelj, posestnik, Gorje. — Košir, Lavrenčič, Ribič, Kamnik. — Pestotnik, trgovec, Blagovica.
— M. Fock, Kranj. — Al. Mihelčič z družino, župan, Metlika. — Lavrenčič, posestnik, Vrhpolje pri Vipavi. — Zorčič, Žalec. — L. Majzelj, posestnik, St. Jernej. — Kohn, trgovec, Mis-kolcz. — Singer, trgovec, Warnsdorf. — Meiss-ner, Petris, trgovec, Brno. — Goedtler, trgovec, Lipsko. — Bela Rotter, trgovec, Budimpešta. — Lapajne, Kavčič, Idrija. — Dr. Zakrajšek, Škofjaloka. — Pirc, dež. poslanec, Kranj.
— Dr. I. Schegula s soprogo, Novo Mesto. —• Teischinger, vseučil. prof., dr. Vargason, stotnik avditor. Tatjana Dourdin, Gradec. — En-glisch, Pin, Jakič, Teply, Geržina, Krašovec, Trst. — Šabec, c. kr. učitelj, Idrija. — E. Mor-dick, kontrolor, Antwerpen.
Vremensko poročilo. 25. jan. t. 1. oredDol-dne. Stanje barometra v mm: 732.6, temperatura 5° C. Slab svzh. veter. Popoldne: Stanje barometra: 729.2. Temperatura: 7° C Sl. j vzh. veter. Obakrat deževno.
DRUŠTVA.
Sokolski odsek »Moste«. Na občnem zboru sokolskega odseka »Moste«, ki se je vršil dne 21. januarja so bili izvoljeni sledeči: brat Fran Remžgar, starosta, brat Avgust Heuffel, podstarosta, brat Jože Starič, načelnik: odborniki bratje: Ivan Kostka, Viktor Zorič, Josip Mekinda, Anton Jerančič, Valentin Vidmar, Rudolf Lahajnar in Avgust Mlakar; preglednika računov: brata Jože Napret in Franc Ham-bergar.
Slovensko Planinsko Društvo ravnokar razpošilja vabila za svoj VI. planinski ples, ki ga priredi dne 3. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Začetek od 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Ker naj bode ta ples prava planinska veselica, prosi se, da pridejo tako gospodje kakor dame čim najštevilnejše v planinskih ali narodnih nošah (strogo prepovedani so seveda podkovani čevlji); sicer naj bode toaleta promenadna. Društvo postreže v lastni režiji z najboljšo domačo pijačo in z izbornimi jestvinami, ter postavi v to svrho 12 paviljonov, katerih oskrbo je prevzel damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve (skupaj do 150 sotrud-nic). Zanimanje za VI. planinski ples je že sedaj veliko in ker se bo nudila vsestransko neprisiljena zabava v krogu veselih planincev, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Ker bodo na razpolago vsi prostori Narodnega doma, se tudi ob velikem navalu ni treba bati kake gneče.
II. izredni občni zbor »Adrije« v Pragi se vrši v petek 26. januarja ob 8. uri zvečer v restavraciji »u kuriho oka«.
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Karl Weis: Revizor. (Opereta v treh dejanjih.) Preko berlinskih odrov je dospel do nas \Veisov »Revizor«. Ustavil se je mimogrede na Dunaju, a tam kjer prevladujeta Lehar in Fali s svojo osladnostjo resno umetniško delo ni našlo odziva; mogoče je temu kriv tudi nemški tekst, ki se preveč oddaljuje od svojega klasičnega originala in se približuje moderni oper-ni banalnosti. Slovenski tekst pa je prilagoden kolikor dopušča kratki obseg operetnega dialoga Gogoljevi komediji. Kar odlikuje delo ]e zdrav humor v glasbi, brez vsakih pikanten] j in iskanih dvoumnosti, delo je operetna godba, čustvena in polna vsebine, melodijalna, ki je spretno obdelana in duhovito instrumentirana, v svoji celoti spominja na mojstra tega operetnega Žanra Straussa. Svežina in izvirnost, radi katerih se mora Weisov Revizor prištevati med najboljša dela operetne literature, sta naravnost občudovanja vredni, humor glasbe je naraven in prilagoden klasični Gogeljevi komediji, uo-tovo je. da se bo ta opereta vzdržala na vseh resnih odrih del časa, kakor vse te operete, ki danes kraljujejo na odrih kot šlagerji. Slovenska uprizoritev je bila nad vse dostojna. Novi kapelnik g. Niko Štritof se je zopereto jako simpatično upeljal, vodil je predstavo temperamentno in držal orkester na višini, tildi solist je vzdržal veden kontakt. Hlestakov gosp. liičiča je bila simpatična figura, njegova igra ie bila živahna, petje pa dovršeno kot smo že vajeni pri njem. Ob strani mu je stala gdč. Thalerjeva, ki je kreirala to ulogo brez vsakih tujih vzorov samostojno in tekstu primerno. Izmed ostalih omenjam v prvi vrsti g. Horskega v ulogi Osipa, kateri je izvedel svojo partijo pevsko in igralsko v splošno zadovoljnost, ko mu pride slovenski jezik popolnoma v oblast, bo Horsky jako uporabljiva moč. Komična plemiča sta podala gg. Povhe in Križaj prav dobro, kakor so spadali v enotno celoto prav primerno gg. Bukšek, Molek, Peček, Goran in Plut. Ga. Bukšekova in gdč. Danilova sta bili v igri prav dobri! — Gledališče je bilo prav dobro obiskano in upamo, da privabi to resno delo se dostikrat mnogo občinstva v gledališče.
Quidam.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se vprizori prvič izvirna drama Ivana Cankarja »Lepa Vida« (za par-abonente.) Dramo neutešenega in neutešnega hrepenenja bi mogli nazvati ta najnovejši poetski umotvor Ivana Cankarja. Dejanje se vrši v podstrešni sobici ubožnih in bolnih študentov poetov ter v vili poleg mesta. V krasnem jeziku je podal Cankar v »Lepi Vidi« simbole nemirnih, brezdomskih mladeničev in enako iz kraja v kraj za temnim ciljem hrepenečih mož. Mestoma spremlja dejanje orkester pod vodstvom gosp. kapelnika V. Talicha. — V nedeljo popoldne °b 3; se igra pri zelo nizkih cenah burka »Vražji Rudi« (za lože par), — zvečer se poje opereta »Revizor« (za nepar). — Dramsko osobje pripravlja Hermanna Bahra izvrstno veseloigro »Koncert«, operetno osobje V. Parmovo opereto »Caričine amaconka«, operno osobje pa A. Dvorakovo veliko opero »Ru-salka«.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo 28. t m. se uprizori prvič v Trstu izvirna slovenska opera »Caričine Amaconke« ob prisotnosti skladatelja g. V. Parme. Sodeluje vojaški orkester pešpolka št. 97. — Popoldan se ponavlja burka: Anatolov dvojnik (Podobnik), ki je pri prvi uprizoritvi, vzbudila mnogo smeha in zabave.	_________
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
GROF APPONY NA DUNAJU IZŽVIŽGAN.
Dunaj. 25. jan. Danes je napovedal na Dunaju bivši ogrski naučni minister Appony, ki se je vedno odlikoval s svojo protislovansko politiko na Ogrskem, ter preganjal vse nema-džarske narodnosti, predavanje o svojem 40 letnem parlamentarnem delu. V dvorani pa se je zbrala velika množica Srbov, Rumunov in Slovakov, ki so z žvižganjem in petjem preprečili predavanje. Šele ko je policija odstranila demonstrante se je moglo predavanje nadaljevati.
OŽJE VOLITVE NA NEMŠKEM.
Berlin, 25. jan. Do desete ure zvečer je bil tukaj znan le en edini rezultat ožjih volitev in sicer iz Landsberga, kjer je bil izvoljen nek konservativec.
BOSANSKI SABOR.
Sarajevo. 25. jan. Po daljši pavzi je danes začel zborovati mirno bosanski sabor. Rešilo se je nekaj manj važnih predlog. Prihodnja seja jutri.
KRIZE V SRBIJI.
Belgrad, 25. jan. Konflikt med prestolonaslednikom Aleksandrom in vojnim ministrom je poravnan. Vojni minister je umaknil trans-feriranje nekaterih oficirjev, vsled česar je nastal med obema konflikt.
AVSTROOGRSKA BANKA.
Dunaj. 25. jan. Avstroogrska banka je izdala za leto 1911 svoje poslovno poročilo, po katerem je imela letos 14 in nol miljarde kron prometa ter izplača dividende v znesku 104 K 40 h.
ITALIJANSKO-FRANCOSKI KONFLIKT.
Rim, 25. jan. Italijansko-francoski konflikt, ki je izbruhnil radi zaplembe parnika Manoube je poravnan. Dogovori, ki se vrše še nadalje, so samo formalnega pomena.
RAZNO.
Železnica preko morja. Iz New Jorka poročajo, da je bila 23. jan. t. 1. slovesna otvoritev železnice, ki zveže Florido z amerikanskim o-zemljem. Proga te železnice je dolga nad 200 km. 120 km te proge je izpeljano nad morjem in sicer leže tračnice na umetno zidanih mostovih ki segajo od otoka do otoka. Šest let so potrebovali, da je bila železnica, ki je zahtevala velikanske svote denarja, dogotovljena.
Nesreča po avtomobilu. V Parizu je zavozil nek avtomobil z vso močjo v oddelek vojakov.
Stotnik je nevarno poškodovan na glavi, 10 vo-ajkov je težko ranjenih.
* Tretji spol v Ameriki. V Ameriki je raz-motrival nek telovadni učitelj dekliško vprašanje iz estetičnega stališča takozvane ženske nežnosti in prišel do zaključka, da v Ameriki »nežni spol« izumira. To naj bi bila po mnenju tega učitelja posledica preobilnih iger na prostem, ki pospešujejo nenavaden razvoj mišic in takorekoč preostrojijo telo mlade deklice. Vrat namreč postane tanjši, boki pojemajo, rame postanejo oglate, roke in noge rastejo in postanejo večje. V to svrho je preiskal okoli 10.000 deklic iz vseh slojev in je dognal, da se pojavi v Ameriki nov človeški tip, ki je bolj podoben moškemu. Ta tretji spol bo nosil tudi moško obleko, ki mu bo bolje pristojala in v kateri ne bo vzbujal preveč pozornosti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda h vinarjev. NuJmuoJSI znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nli popusta in se plačujejo vnaprej; zunauji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob G. uri zvečer.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.
Dobro ohranjen pianino se proda za 350 K na Radeckega cesti št. 2. 1. nadstr. 91—1
„Jaz Pierretta, Ti Pierrot!”
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. januarja 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912	.	za	50 kg	11-81
Pšenica za mesec oktober 1912	za	50 kg	1103
Rž za mesec april 1912 . .	.	za	50 kg	10 41
Koruza za mesec maj 1912 .	.	za	50 kg	876
Oves za mesec april 1912 .	.	za	50 kg	9-81
Pozor!
v sredini mesta, v kateri je že več let ■lUScl dobro vpeljana gostilna, se proda. Pogoji jako ugodni. Natančneje v .Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
  — Ceniki zastonj in franko. =====
K ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. R»
Stritar-Jeva ulica. štev. 2, (lastna, hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
2 0
— 24 —
so se pravilno stresale v groznih krčili, tri predpodobe anormalnosti, grozote, nečloveške divjosti, zvijajoče se sence treh mladeničev s trdno zamašenimi ustmi in trdno zvezani. Prvi se je zdel štirinajstleten, drugi petnajstleten, tretji šestnajstleten. In videti so bile njih strahotne oči. neizmerne oči, tuleče v grozi, oči. v katerih je v vrtincih besnela pošast-nost, oči, iz katerih so vstajali kriki, polni tožbe ...
Vizija je izginila: človek je spustil zagrinjalo. Kraljica si je otrla mrzli pot. Zbrala je moči in rekla:
— Saitano, radi tega nisem prišla nocoj.
Človek Groze se je začudil. S pogledom je vpraševal mrko obiskovalko. Naklonila se je in šepnila par besed. Saitanom nazvani se je posmehnil, dvignil glavo, odprl železno skrinjo, preletel s prstmi obilico stekleničic na polici, izbral si eno in jo podal kraljici:
— Vzemite, strela je to.
Izabela je prijela stekleničico, jo skrila pod plašč in Saitano jo je pospremil na ulico ponavljajoč.
— Preskrbite še mrtvega otroka! Ali pa nisem odgovoren za žive tri!...
Kraljica je dolgo trepetala in končno odgovorila:
— Dobro!... To noč še... da. še to noč more biti!
In odšla je. mrtvaški sen. ki ga je P°8°ljf nila pomočnica — noč... odšla je pr°ti_ h15.1’ kjer je čakala Lavra d’ Ambrun... kjer je bival Hardy... dete ... in mislila je na žive
— 21 —
— Premagali ste me. Usmiljenje je v meni. odpuščam vam; rešim vas in otroka!...
— Veličanstvo, Veličanstvo! Kaj pravite !
— Da, vaša hči dobi ime, do katerega ima pravico. Še to noč se izvrši poroka na skrivnem! In vi boste živeli!
— Milost! je blodila nesrečnica. Ne igrajte se z mano.
— Živeli boste. Idite. Bodite močni. Vrnite se v hišo Passavant. V eni uri bom za vami!
— Moj Bog! usliši mojo vročo molitev. Gospod, ohrani kraljico! Gospod, blagoslovi kraljico!...
Izabela je bila že odšla. Mati pa je obležala. sapo loveč, na kolenih brez moči pod težo nepričakovane radosti. Roselys je objela njen vrat z obema rokama in šepetala:
— Urno, poiščiva Hardy-ja, da naju bo branil.
— Da, da! je hropela mati.
In spremenjena, lahkih korakov, kakor v omotici, s hčerko v naročju se je pognala iz sobe...
Izabela se je ustavila v dvorani Mathe-brune. Tu je udarila s silnim udarcem kladiva po širokem nastavku, ki je zazvenel otožno in zategnjeno. Vsa palača se je stresla ob tem znamenju, dozdevna tihota je na mah oživela, urni koraki so stresali gluhi mir, baklje so se zasvetile, kraljico pa so obdajali duhovnik v črni obleki, pisar odet v surovo volno s svojimi potrebščinami ob pasu, kapitan straže ves v jeklu in še mnogo drugih... Izabela je iz-
Hiša Saint-Pol.	6
r
Zaradi inventure prodaja
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mesini trg št 5
vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno.	o.	Bernatovič.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Vsak petek	(3^7“©Ž©I
jadranske in severomorske ribe.
V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko - novomeške klobasice in dunajski kruh. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki
T. MENCINGER v Ljubljani,
Sv. Petra cesta.
[
1
Učiteljska tiskarna v L		jubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:			
					
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. H Slapšak: Turki pri St. Tilnu, iiustrovana knjiga. Cena 120 K.		r. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.	Stupar: O prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1-50 K.	Brunet: Telovadba. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 K.	E Vizitke 1 c	ngelbert Gangl: teli rojaki. ena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60.	Kuverte s firmo	Kaj izide zopet 9 •	Trgovske račune
Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena a 1*50 R. — Rape: Mladini. Cena 1*50 H. — Gangi: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 R. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Žirovnik o ve na- | rodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena a 20 vin. j
Bretl: Rako si o-liranim® zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in 1 ! potrebne šolske tiskovine.	Kazni napisi na lepenkata za šoie.	Novo? Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanj umetnih gnojil, j	Vse tiskovine za j knjižnice.
Uradne tiskovine j za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šote	Stereotipi) a	litografija	Muzikalije	Založba knjig
V ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo s Slovenski Mranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, I&udar, Domače ognjišče, ^vosraeek, Popotnik, iMasa Modoenost, Gasilec, Zarja, Tlačni delavee.					
  22 _______
dala povelja, vsakemu posamič in okolica se je v diru odstranjevala ...
Mrk prizor je to bil in enak pripravam za mrtvaško ceremonijo, združeno z zasedo. Kraljica pa je šepetala sopeč:
— K njemu sedaj! Gorje mu, če se bo ustavljal. Bois-Redon je tukaj!..
Burno in zahtevajoče je stopila v sobo, kjer je Nevers pričakoval ljubico osemnajstih let, s tako gracioznim obrazom, v plamtenju mladosti in tako lepo, da je kronist Froissard ni mogel dovolj navdušeno popisati.
Kaj je govorila! Kaj zahtevala! Kaj ukazovala? ... Ivan Nevstrašni je bil mož nasilja in hladne krutosti. Ivan Nevstrašni se ni zdrznil ni pred nasilnim bojem, ni pred podlim zločinom. Ko pa je zapuščal obzidje Hiše Saint-Pol, je trepetal...
Po njegovem odhodu se je zavila kraljica v plašč s kapuco in odprla skrivna vrata za svojim ležiščem. Prikazala se je mala kamrica in v nji je sedel na edinem stolu mlad mož, svoje vrste kolos s prikupljivim obrazom. Znameniti Bois Redon je bil to, bodoči kapitan palače, bodoči... sedaj pa telesna straža kraljice, njen pes, pripravljen na migljaj plaziti se v prahu, grizti in prilizovati se, trgati drobovje...
— Bois-Redon, hodil boš ob meni. Niti za ped se ne smeš oddaljiti. In ničesar ne boš razumel, ničesar videl, naj se zgodi karkoli hoče.
— Dobro. Gluh, nem in slep bom. Kam hoče kraljica?
— V hišo Passavant, ulica Saint Martin: najprvo pa v mesto, v ulico Auff Feves (Bois Redon je malo pobledel). Sedaj pa, obdrži to:
— 23 —
kdorkoli bodi, prostak ali veljak, udari, kadar ti porečem ...
Bois Redon se je zasmejal. S strašnim gibom si je zasigural bodalo. Ko sta prišla iz palače. se je držal ob strani kraljice, nategoval silne mišice in rezal noč z napetimi čeljustmi. Blizu notrdamskih mlinov sta se spustila po bregu nizdol. Bois Redon je odvezal čoln in po par udarih v vodo je bil s kraljico v Mestu. Iz-ognivši se Obzidju Ljubezni s hrumečimi nočnimi kabareti, sta se ustavila v ulici Auff Feves pred nizko hišo. Mogoče sta bila pričakovana: vrata so se bila odprla in vstopila sta... Bois Redon se je prekrižal.
Miša Groze je to, ljubi bralec: prizori, ki bodo takoj sledili, ti razjasnijo skrivnost.
Človek, ki je bil odprl kraljici je prekoračil prvo sobo. V drugi se je ustavil, rekoč:
— Pripravljen sem. Imam žive tri, gospa. Prihajate li z m r t v i m ?
— Žive tri! je zajecljala kraljica.
— Neobhodno potrebno za to, kar zahtevate. Danes sem jih dobil in ne brez truda... Preskrbite mi mrtvega otroka — nasilne smrti, ne pozabite!
— Nasilne smrti, da! je ponovila kraljica kakor stroj.
— In brez kaplje krvi. Ne pozabite!... Podvizajte se. gospa. Živi trije pričakujejo ... Glejte ...
Odgrnil je zastor. Bois-Redon je zaprl oči. Izabela pa je gledala:
Tri klopi so bile tam, nepremično pritrjene na steno, iz smerekovega lesa. Vsaka pa je nosila strahoten stvor... Tri žive postave
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
v
I3LAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg