Ekipa Dela v Litiji
LITIJA. 20. decembra — V litijski občini, kjer imajo veliko tozdov s sedežem delovnih organizacij v drugih občinah, je težje doseči tak razvoj industrije, kot bi ga želeli. Tako so ob današnjem obisku novinarjev Dela povedali predstavniki političnega in gospodarskega življenja v občini. Kljub temu. da nameravajo o naslednjem srednjeročnem obdobju posvetiti pozornost razvoju kovinske in električne ter kemične predelovalne industrije, sta za zdaj nosilki razvoja temeljna organizacija vrhniške Industrije usnja v Šmartnem in Predilnica Litija. Do konca leta bo 1.020 delavcev Predilnice (iz te tovarne je posnetek) ustvarilo osem milijard dinarjev prihodka in del tega je tudi tri milijone dolarjev neposrednega izvoza. V prihodnjem letu bodo končali naložbo, v celoti vredno 2,1 milijarde dinarjev — gre predvsem za modernizacijo strojnega parka — ki bo Predilnici omogočila povečanje proizvodnje s sedanjih 8.000 na 9.600 ah celo 10.000 ton še kakovostnejše preje iz naravnih in umetnih vlaken. (K. M.. foto: Srdan Živulovič)
DANES V DELU
2.	stran:
•	Podatki kažejo, da pri regresiranju prehrane študentov nismo dosegli pravega namena. Veliko je namreč študentov, ki še vedno sami skrbijo za svojo prehrano.
3.	stran:
•	V razpravi o načrtu za razvoj Furlanije-Julijske krajine le malo spodbudnih novic za Slovence.
VREME DANES
Deloma jasno.
Transformator iz TE Sisak so pripeljali v nuklearko
Elektroenergetski sistem dela na robu zmogljivosti — Popravilo v jedrski elektrarni Krško se nadaljuje
LJUBLJANA. 20. decembra — Kot so nam povedali na dispečerski službi Elektrogospodarstva Slovenije, zdaj niso potrebne dodatne omejitve porabe električne energije zaradi okvare transformatorja v jedrski elektrarni Krško, vendar pa elektroenergetski sistem obratuje na robu svojih zmogljivosti. Treba je tndi zapisati, da poraba električne energije v naši republiki ni majhna, saj smo včeraj na primer porabili 30,5 milijona kilovatnih ur električne energije.
Sedaj delajo vsi bloki šoštanjske termoelektrarne, stari in novi del trboveljske termoelektrarne, vodne elektrarne in dva bloka ljubljanske termoelektrarne in toplarne (tretji blok so morali izklopiti zaradi pregleda, ki so ga opravili Jugoturbini-ni strokovnjaki). Nekaj električne energije dobivamo še po pogodbi iz TE Tuzla 5 in TE Ugljevik. Prav tako že ves teden dobivamo 2,4 milijona kilovatnih ur električne energije na dan iz Srbije.
Medtem pa v nuklearki nadaljujejo s popravilom, ki se odvija po načrtu, ki so si ga zastavili v elektrarni. Ponoči so namreč pripeljali transformator iz TE Sisak in so ga dopoldne že začeli priključevati, s tem da bodo morali prilagoditi priključke in zaščito, o čemer smo že poročali. Obenem so dopoldne odpeljali pokvarjeni transformator na popravilo v tovarno Rade Končar v Zagreb. Na vprašanje, ali bi
Na Šentilju je bilo v petek devetnajst kolon
Največ je bilo tovornjakov — Vozniki so čakali na ustrezna dovoljenja nekaj dni
ŠENTILJ, 20. decembra — Od danes pa vse do 26. decembra bo na šentiljskem mejnem prehodu spet silna gneča. Tako je bilo v petek ob 12. uri že dvanajst kolon za osebne in sedem kolon za tovorne avtomobile. V našo državo se je valilo 11 kolon, ena pa ven.
Že nekaj dni je bila na Šentilju nekaj kilometrov dolga kolona naših, predvsem pa turških tovornjakov. Avstrijski obmejni organi niso pustili vstopati nikomur, ki ni imel tranzitnega dovoljenja. Preden so vozniki dobili ustrezna dovoljenja, je minilo nekaj dni. Zdaj kolon ni več.
V našo državo vstopajo v enajstih kolonah in čakalna doba, ki je bila dopoldne več kot dve un, se je zdaj zmanjšala na dobro uro, vendar bo najhuje ponoči. Letos prinašajo zdomci k nam izredno veliko daril. Ne skrivajo jih, vendar pa je za ocenitev in določitev carine le potrebno nekaj več časa, pravijo cariniki.	M. K.
lahko nuklearka delala tudi brez pokvaijenega transformatorja, so povedali, da strogi predpisi obratovanja zahtevajo dva vira za napajanje elektrarne (380 kV in 110 kV), vse naprave na teh virih (tudi omenjeni transformator) pa morajo zanesljivo delovati. V nuklearki pričakujejo, da bodo usposobili transformator sredi prihodnjega tedna, potem pa bo nuklearka začela spet delati.
TOMAŽ GORENC
NAJBOLJŠE
HLAČE
Slabim gospodarjem se še predobro godi
Predsedstvo slovenskih sindikatov govorilo o uresničevanju politike OD letos in o načrtih za 1986
LJUBLJANA, 20. decembra — Hlastanje po večjih osebnih dohodkih je to, kar se sedaj dogaja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Tako je najbolj na kratko označil dogajanje predsednik ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta Franc Hribar v razpravi na predsedstvu slovenskih sindikatov.
Koliko so dejansko letos ze držati politiko delitve osebnih
narasli realni osebni dohodki, natančno ne ve nihče. Od devetmesečne ocene o 8,8-odstotni rasti realnih OD, so številke še enkrat zbezljale; sedaj nekateri govore že o 12-odstotni rasti. Govori se o novih dvigih osebnih dohodkov brez osnove v rezultatih dela, slišati je o proračunih, o delitvi trinajstih in štirinajstih plač, o izsiljenih sestankih, grožnjah delavcev, o tem, da si poslovodni delavci v nekaterih delovnih organizacijah pri »bazi« nabirajo točke z dvigovanjem plač, za katere ni osnove. Skratka, kaže, da se v mnogih delovnih organizacijah boje zamrznitve plač in slepo navijajo OD.
Tudi Franc Šeruga iz kranjske Save je povedal nekaj zanimivih podatkov o tem, kako težko je sindikalnim delavcem in razsodnim poslovodnim delavcem ob-
Elkroj
HLAČE
OD delavcev v prosveti povišani januarja 1986?
Pobuda za 5,8-odstotno povišanje v januarju — Razlika še ob zaključnih računih marca? - Vnovič o naložbah
LJUBLJANA, 20. decembra — Šolski dinar še naprej lovi čezmerno rast dohodka v gospodarstvu, ki je zdaj ocenjena na 89 odstotkov. Odbor za usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti Slovenije je danes podprl predlagano spremembo letošnjega letnega denarnega načrta za usmerjeno izobraževanje, s katerim bi v cenah vkalkulirana sredstva dohodka bila po novem predlogu za 89 odstotkov višja od lanske korigirane osnove, v cenah vkalkulirana sredstva za kritje materialnih stroškov pa bi bila za 85 odstotkov večja od lanskih. Taka naj bi bila tudi rast sredstev za zagotovljeni program osnovnega šolstva.
Odbor je ugotavljal, da zvezni intervencijski zakon ne omogoča uskladitve v decembru, četudi bi denar bil. V strokovni službi posebnih izobraževalnih skupnosti so zato pripravili oceno, po kateri bi bilo najbrž mogoče v januarju uskladiti rast dohodka v usmerjenem izobraževanju do 82-odstotne rasti dohodka glede na leto 1984, oziroma za 5,8 odstotka več, kot je bila dosedanja rast. Odbor je podprl pobudo, naj bi se takrat poravnala razlika za vse mesece letošnjega leta in naj bi se štela v osnovo za leto 1985. Preostalo razliko dohodka do 89-odstotne rasti ter povečana sredstva za materialne stroške pa naj bi visoko in srednje šolstvo dobilo po tem predlogu v marcu ob poračunih pri zaključnih računih. Predlog naj bi skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije obravnavala v torek, 24. decembra.
Odbor za usmerjeno izobraževanje je danes obravnaval še vrsto stvari, ki-bodo na dnevnem redu bližnje seje skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije, med njimi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta izobraževalne skupnosti Slovenije za novo petletje. Osnutek je podprl, skupaj z dopolnitvami, ki jih je predlagal. Obenem je odbor umaknil svoj sklep, s katerim je na eni izmed prejšnjih sej postavil vrstni red 5 najpomembnejših republiških naložb usmerjenega izobraževanja.
JANKO SVETINA
Podivjani osebni dohodki
Rast OD ni podkrepljena z uspešnim gospodarjenjem — Nedopustno razdeljevanje 13. plač - Napovedujejo se nove obremenitve gospodarstva
dohodkov v dogovorjenih okvirih, če je v okolju dovolj zgledov, da se tudi slabim gospodarjem dobro godi, če ne celo bolje. Tako pogosto izpade, kot da se sindikat bori proti delavcem, proti višjim osebnim dohodkom.
Psihologija decembrske plače, kot so pojav raznih proračunov poimenovali na danšanji seji predsedstva RS ZSS, ima lahko hude posledice, ki se bodo pokazale že pri zaključnem računu za leto 1985. Vsekakor pa je na današnji seji prevladalo mnenje, da je treba vztrajati pri tem, da naj bo osnova za oblikovanje politike osebnih dohodkov družbeni dogovor, ki ga za to področje pripravljamo v republiki in samoupravni sporazumi dejavnosti. Vendar bo treba pospešiti tudi ustvarjanje ustreznega informacijskega sistema za spremljanje uresničevanja sporazumov dejavnosti. Tudi to, da tega še nimamo, je precej pripomoglo k letošnji zmešnjavi pri osebnih dohodkih. Tako je dohodek (oziroma tako imenovani primerljivi dohodek) nenadoma postal edino merilo v politiki delitve. Kako je to varljivo, pokaže primer organizacij, ki so imele v preteklem obdobju izgubo, ustvarjanje pozitivnega rezultata pa jim po tej logiki že daje »pravico« za dvig osebnih dohodkov.
Tako je v zaključku razprave o politiki delitve osebnih dohodkov (o uresničevanju v letošnjem letu in o resolucijskih predlogih za leto 1986) podpredsednica RS ZSS Francka Herga poudarila, da se sindikat zavzema, da bo politika OD prihodnje leto izhajala iz temeljnih dokumentov, ki jih že imamo. Republiški izvršni svet predlaga v resoluciji nekoliko drugačne usmeritve. Uresničevanje tega dela resolucije naj bi spremljal poseben odbor, v katerem pa sindikat ne namerava sodelovati, je dejala Francka Herga.
HELENA KOS
gorenje^iiffvos
CENTRALNA DEŽURNA SERVISNA SLUŽBA ZA ZAMRZOVALNIKE -
ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure, telefpn: (063) 855-353 (063) 855-1371
LJUBLJANA, 20. decembra — Povprečni izplačani čisti osebni dohodki so se v naši republiki po statističnih podatkih v letošnjih devetih mesecih povečali za 91,2 odstotka, tako da so se realni osebni dohodki povečali za 8,8 odstota. Ta skokovita rast osebnih dohodkov se nadaljuje tudi v času do konca leta, kar pa ni podkrepljeno z boljšim gospodarjenjem, saj se delež akumulacije v čistem dohodku nenehno manjša in je bil ob letošnjih devetih mesecih za 9,2 odstotka nižji kot v enakem lariskem obdobju.
»Če se bodo ta gibanja nada-
ljevala, če jih s skupnimi močmi ne bomo uspeli umiriti, bomo januarja oziroma februarja prihodnje leto morali ponovno uporabiti nepriljubljeno »administriranje«, je na današnjem pogovoru s predsedniki občinskih izvršnih svetov opozoril predsednik republiškega IS Dušan Šinigoj. Previsoka raven osebnih dohodkov na koncu letošnjega leta bo namreč povzročila verižne težave v letu 1986, saj bomo šli v novo leto z veliko večjim zajedanjem v akumulacijo, kot pa smo ga lahko še pred nekaj meseci načrtovali. Kakor je povedal predsednik republiškega komiteja za delo Peter Toš, smo v naši republiki na tisti točki rasti OD, ki je ne moremo več utemeljevati z uspešnostjo gospodarjenja, tudi glede na druge dele Jugoslavije. Opo-
zoril je tudi na prevladujočo zavest (kar velja za vso državo), o zahtevah za povečevanje oseb-
• Posebej so danes opozorili na nevzdržni pojav razdeljevanje 13 plače, ki se v nekaterih okoljih širi kot plaz. Zato, je rekel Dušan Šinigoj, morajo odločno aktivnost voditi tudi občinski izvršni sveti. Dogovorili so se, da bodo še pred koncem leta v vseh občinah sklicali poslovodne delavce in skupaj s predstavniki sindikata in ZK ocenili položaj. Nadalje bodo naredili vse, da bi se prenehalo z izplačevanjem 13 plač.
nih dohodkov ne glede na dosežene delovne rezultate, saj so za neuspehe vedno krive le zunanje težave.
Odprli so mikroračunalniški sejem
LJUBLJANA, 20. decembra — V preddverjih Cankarjevega doma so danes v navzočnosti dr. Borisa Frleca, podpredsednika IS, odprli mikroračunalniški sejem, ki ga je, že tretje leto zapored, pripravila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na sejmu, ki bo odprt do nedelje zvečer, so razstavljeni mikroračunalniki, ki so jih razvili v slovenskih organizacijah ter nekateri uvoženi stroji, računalniška literatura, programi itd. (M. R., foto: Zoran Vogrinčič)
Prav tako je treba preprečiti, da bi se zaradi nekaterih višjih prispevnih stopenj avtomatično povečevali osebni dohodki. Takoj po sprejemu republiške resolucije, je bilo rečeno, pa morajo ozdi njene opredelitve vključevati v svoje letne načrte.
Druga enako pereča točka današnjega pogovora je bilo vprašanje skupne porabe, oziroma prispevnih stopenj za sise družbenih dejavnosti in iz tega izhajajočega obremenjevanja gospodarstva v prihodnjem letu. Iz primerjave povprečnih prispevnih stopenj za leto 1985 s predlaganimi prispevnimi stopnjami za leto 1986 (ko bo v prvih mesecih republiškim zakonom urejeno začasno financiranje) je razvidno, da občine niso dosledno upoštevale resolucijske opredelitve. Tako so predlagane prispevne stopnje v globalu za 0,18 odstotka večje od povprečnih prispevnih stopenj v letošnjem letu. Vse te težnje za večje obrmenje-vanje gospodarstva, je rekel Dušan Šinigoj, se nam bodo maščevale že v prvem četrtletju leta 1986. Še vedno je namreč preveč parcialnih pritiskov, ki trdijo, da, na primer, 0,01 odstotno povečanje prispevne stopnje ni velika obremenitev. Pozabljajo pa, da se te sicer majhne številke seštevajo in da nazadnje pridemo do velikih povečanj obremenitve gospodarstva. Dušan Šinigoj je tudi opozoril, da bo predlagano povečanje prispevnih stopenj že januarja pomenilo zmanjšanje neto osebnih dohodkov. Zato bi. se morali držati dogovora, da nove prispevne stopnje ne bodo večje od povprečnih letošnjih. Že poleg njih se namreč napovedujejo nove obremenitve do katerih bo prišlo zaradi sprotne revalorizacije pokojnin, zaradi podaljševanja porodniškega dopusta, zaradi zahteve po dodatnih sredstvih za financiranje federacije (gre za 22 milijard dinarjev). »Zato se bomo odslej v izvršnem svetu odločno zoperstavili vsaki desetinki predlaganih povečanih obremenitev gospodarstva«, je poudaril Dušan Šinigoj.
GREGOR PUCELJ
_ aero ^ ...
Obrazci
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 21. DECEMBRA 1985
LETO XXVII • ŠT. 295 • CENA 50 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »IJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND
| V prilogi: Cerkev kot del družbe — Napake, ki nas peljejo v slepo ulico r- Omizje z loncem vrele kaše |
Osmi vrh neuvrščenih
Sklep o sklicu konference v glavnem mestu Zimbabveja Harareju v začetku septembra 1986
NEW YORK, 20. decembra (Tanjug) — Osma konferenca neuvrščenih bo potekala v začetku septembra prihodnjega leta v zimbabvejskem glavnem mestu Harareju. To so sklenili na sinočnjem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih na sedežu Združenih narodov.
PRIZNANJE TERITORIALNI ENOTI MIRA PERCA-MAKSA - V veliki dvorani predsedstva SR Slovenije so včeraj podelili priznanja za najpomembnejše dosežke na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v naši republiki. Veliki plaketi oboroženih sil SFRJ sta prejeli občina Škofja Loka in enota TO Mira Perca-Maksa iz Ljubljane. Na sliki: poveljnik TO Slovenije generalmajor Edvard Pavčič izroča priznanje poveljniku enote Mira Perca-Maksa Janezu Preslu. (Foto: Zoran Vogrinčič)
Zadnji del usklajevanja spornih zakonskih besedil
Zbor republik in pokrajin je na včerajšnji seji obravnaval tri zakonske predloge iz paketa o manj razvitih in predloga srednjeročnega načrta
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 20. decembra — Odbori zvezne skupščine nenehno zasedajo. Delegacije v zboru republik in pokrajin skušajo uskladiti še zadnje dele spornih besedil treh zakonskih predlogov iz paketa o manj razvitih in predloga srednjeročnega plana za prihodnjih pet let. Te zakone naj bi povsem uskladili in bi jih lahko sprejel zbor republik in pokrajin, ki je napovedan za jutri.
Drita Dobroši, delegatka s Kosova, je v odboru za manj razvite presenetila z novim predlogom k osnutku zakona o sredstvih sklada za kreditiranje hi-
trejšega razvoja manj razvitih, ki pomeni, da bi namesto 1,56 odstotka, kot predlaga ZIS, v sklad namenili 1,62 odstotka družbenega proizvoda. Druge delegacije so ob razumevanju sedanjega gospodarskega in političnega položaja podprle predlog zvezne
Veliko zaupanje v našo armado in njeno delo
Predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič je čestital Branku Mamuli - Slovesnost v Ljubljani
BEOGRAD, LJUBLJANA, 20. decembra — Predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič je za 22. december, dan JLA, v imenu predsedstva in v svojem imenu poslal zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo admiralu flote Branku Mamuli in predsedniku komiteja organizacije ZKJ v JLA Georgiju Jovičiču prisrčne čestitke.
Čestital je vsem komunistom, pripadnikom JLA in civilistom v službi v JLA. Ob prazniku vseh narodov in narodnosti naše države jim je zaželel mnogo uspehov pri opravljanju njihovih odgovornih in zapletenih del in nalog. ki jih naša družbena skupnost z velikim zaupanjem daje Jugoslovanski ljudski armadi. Branka Mamulo je danes obiskal zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič s sodelavci.
V veliki dvorani predsedstva SRS je bila slovesnost ob dnevu JLA v naši republiki. Slavnostni govornik je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič. Več na 4. strani.
Ukaz predsedstva SFRJ
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Predsedstvo SFRJ je objavilo ukaz, da je treba 21. decembra na čast dnevu Jugoslovanske ljudske armade, 22. decembru, v glavnem mestu Socialistične federativne republike Jugoslavije Beogradu izstreliti 15 častnih salv iz 24 topov, v glavnih mestih socialističnih republik Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in Titogradu pa 10 salv iz 12 topov.
TEMA DNEVA
Odlike naše vojske
Praznik se v enotah oboroženih sil ne razlikuje veliko od vsakdanjega delovnega dne. Današnjih nalog pač ne gre prenašati na jutri. Lahko bi rekli, da praznik naše armade pravzaprav še najbolj hvaležno in slovesno praznujejo v tistih odmaknjenih krajih, kjer so vojaki skupaj z vaščani zgradili ali razširili cesto in vas približali svetu, v mestih, kjer so vojaki pomagali napeljevati vodovod ali telefonske kable, v krajih ob morju, kjer so se mladi v vojaških uniformah skupaj z drugimi noč in dan borili z ognjem, ki je letos poleti pustošil ob Jadranu. Prav ta tesna povezanost s prebivalstvom in pripravljenost priskočiti na pomoč, ko je najbolj potrebno, je element, ki JLA dviga ugled pri ljudeh in ki našo. zares ljudsko armado ločuje od drugih armad v svetu.
Tudi v oboroženih silah poudarjajo, da je armada del te družbe, da ni nikakršen okostenel organizem zunaj družbenih tokov in zunaj družbenih odnosov. Njihovo življenje in delo vedno bolj poteka pred (pogosto tudi kritičnimi) očmi javnosti. Ljudi zanima, kam gre denar, ki ga za obrambo režemo po proračunskih merilih. Odgovori so trezni in pošteni. Stabilizacijsko obnašanje in varčevanje je že vrsto let tudi v armadi nenehno na dnevnem redu. Vsak dinar, ki ga porabijo, prej trikrat obrnejo.
Cilj naše vojske je jasen in neizpodbiten: obramba svobode in miru. In za to so seveda potrebna velika sredstva. Hkrati pa morda ne bi bilo odveč reči, čeprav morda zveni protislovno, da je ravno varčno obračanje dinarja tisti kakovostni element JLA, ki še bolj krepi njeno obrambno sposobnost in vliva dodatno zaupanje vseh nas vanjo.
BRANKO SOBAN
vlade in umaknile svoje predloge, razen srbske delegacije, ki vztraja pri predlogu, naj bi ozdi iz Srbije brez pokrajin plačevali 1,25 odstotka in bi denar porabili za premagovanje relativnega zaostajanja gospodarstva tega dela republike. Soglasja niso dali tudi k srbski zahtevi, da bi organizacije s področja Šrbije neposredno, mimo sklada združevale tista sredstva, ki bi jih sicer morale nameniti razvoju pokrajine Kosovo.
Delegacije Makedonije, Črne gore. ne soglašajo s predlogom ZIS o delitvi denarja sklada (več za n zvoj Kosova kot v sedanjem srednjeročnem obdobju), in predlagajo, naj bi — če bo ostalo pri p edlogu ZIS - obe republiki ra .bremenili tako, da jima ne bi bil j treba plačevati anuitet na pose lila sklada vse do začetka leta 1991. Delegat BiH je menil, da e zadnje čase slišati poeno-
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Petindvajseti člen zveznega pokojninskega zakona bo začel veljati 1. januarja 1987. To je končna odločitev odbora zbora republik in pokrajin za finance.
stavljene in posplošene ocene, češ da BiH skorajda ni nerazvita, in dejal, da bi morali anuitet oprostiti tudi BiH. Delegacije Vojvodine, Hrvaške in Slovenije pa vztrajajo, da je 1,56 odstotka zgornja meja, kar lahko razvitejši dajo za manj razvite in so pri tem opozorili, da bodo — če bodo dani predlogi, ki pomenijo nova finančna bremena za ozde gospodarstva, zahtevali mnenja svojih delegatskih skupščin.
Tudi v odboru za plan niso prišli daleč naprej. Še vedno so sporna nekatera besedila sred-
njeročnega plana, ki govore o cenah energije, o regresih za kmetijstvo, delitvi posojil Mednarodne banke za obnovo in razvoj in o skupnih razvojnih programih.
Odbor za trg in cene je le uskladil svoj del besedila predloga srednjeročnega plana in resolucije za prihodnje leto, v odboru za ekonomske odnose s tujino so uskladili zakon o gospodarskih dejavnostih v tujini, tudi odbor za finance je končal usklajevanje svojega dela srednjeročnega načrta in sklenil, da bo zvezni proračun v prihodnjih petih letih sodeloval s 7,2 odstotka v družbenem proizvodu. (Več na 2. strani)
. IVAN VIDIC
Stališča ZIS o pripombah k osnutkom zakonov
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je na današnji seji, ki ji je predsedoval Janez Zemljarič, izoblikoval stališča do poročila odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ o pripombah k predlogu družbenega načrta Jugoslavije od 1986. do 1990. leta in osnutku resolucije o družbenogospodarskem razvoju v letu 1986. ZIS je izoblikoval tudi stališča do pripomb in predlogov odbora za vprašanja razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin k osnutku zakona o sredstvih zveznega sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosova v prihodnjem srednjeročnem načrtu in k osnutku zakona o dopolnilnih'sredstvih republik in pokrajin od 1986. do. 1990. leta.
Na današnji seji je ZIS izoblikoval tudi stališča do pripomb odbora za finance zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju federacije.
V glavnem meštu najmlajše afriške republike se bodo 26. avgusta sestali veleposlaniki in drugi predstavniki okoli 100 članic gibanja neuvrščenih. Na pripravljalnem sestanku bodo, kot je v navadi, obravnavali osnutka politične ih gospodarske resolucije in druge dokumente, ki jih bo pripravila gostiteljica konference.
Nato naj bi se začela konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav, na kateri naj bi med drugim pripravili dnevni red osme konference.
Predvideli so, da se bo osma konferenca neuvrščenih končala 7. septembra s sprejetjem politične in gospodarske resolucije in drugih dokumentov.
Na sinočnjem zasedanju koordinacijskega biroja so sklenili, da bo ministrska konferenca neuvrščenih potekala od 14. do 19. aprila v New Delhiju. Pred tem se bo sestala skupina za koordinacijo gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami. Zasedala bo od 7. do 11. aprila, prav tako v indijskem glavnem mestu.
Veleslalom Švicarju, danes slalom
KRANJSKA GORA, 20. decembra — Ob 25-letnem jubileju se je Pokal Vitranc, zdaj že povsem utečena in priznana tekma za svetovni pokal v alpskem smučanju, v prekrasnem vremenu predstavil z izredno zahtevno in razburljivo veleslalomsko tekmo moških, ki jo je dobil 23-letni Švicar Joe! Ga-spoz (na sliki, foto: Joco Žnidaršič), naš najboljši Bojan Križaj pa je zasedel 8. mesto. Mlademu jugoslovanskemu šampionu Roku Petroviču je mesto na zmagovalnih stopnicah ušlo zaradi napake prav v zadnjih vratih druge proge. V naši ekipi pa so prepričani, da bo v jutrišnjem slalomu več sreče. Nobenega dvoma tudi ni, da bo v soboto mnogo več tudi gledalcev, ki jih pričakujejo do 30.000. (Foto: Joco Žnidaršič) Več na 5. strani.
S TELEPRINTERJA
Andrej Marinc v Trbovljah
TRBOVLJE, 20. decembra — Na srečanju s člani vodstev osnovnih in občinskih organizacij ZKS iz revirjev, ki ga je pripravil MS ZKS in OK ZKS občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, je predsednik CK ZKS Andrej Marinc predstavil aktualne družbenopolitične razmere in naloge zveze komunistov. V razgovoru je poudaril predvsem moč znanja, ki ga še vse premalo izkoriščamo. Dejal je, da imamo še veliko možnosti za razvoj in da še zdaleč nismo izkoristili vseh. Predvsem je to domače znanje in sodobna, znanstvena organiziranost dela. Tudi z odpravo neracionalnosti v gospodarskem in političnem sistemu bi marsikaj pridobili. Zavzel se je za prodor mladih, tudi na odgovorne funkcije. Andrej Marinc je govoril še o ekonomski politiki, zakonskih novostih, vlogi ZK v družbi, statutarnih spremembah v ZK. v pogovoru pa se niso ognili mednacionalnim odnosom v Jugoslaviji. (M. P.)
Petmilijonta tona premoga iz T. Velenja
TITOVO VELENJE, 20. decembra - V Titovem Velenju so danes zvoki siren in kano-nanda naznanili nov uspeh velenjskih rudarjev. Ob osmih zjutraj so namreč letošnji izkop premoga zaokrožili na pet milijonov ton. Zdaj ni nobenega dvoma več, da bodo rudarji velenjskega rudnika letos dosegli rekordno proizvodnjo. Lani so namreč izkopali pet milijonov 4000 ton premoga, letos pa jih do konca leta čaka še sedem delovnih dni. Ob visokih dnevnih učinkih v teh dneh (okrog 22.500 ton) bo letošnja končna številka o lignitu iz velenjskega rudnika očitno zelo visoka, to pa je bil tudi cilj članov delovnega kolektiva, ki so letos opravili 273 delovnih dni, do tega 16 »rdečih« sobot in tretjino nedelje, ko so delali za modernizacijo celjske in slovenjgraške bolnišnice. Kot smo že poročali, so rudarji dosegli tudi pet rekordov najvišje dnevne proizvodnje, nazadnje 5. decembra, ko so nakopali 24 tisoč 800 ton premoga. (I. B.)
Z novo računalniško opremo hitrejše računanje pokojnin
LJUBLJANA, 20. decembra — Na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije so danes predstavili nov sistem računalniške obdelave podatkov za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novo pridobitev so si ogledali nekateri predstavniki republiških samoupravnih in upravnih organov, o njenem pomenu za stroko pa je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Boris Frlec. V Sloveniji je zdaj zaposlenih približno 930.000 ljudi, upokojencev pa je okoli 300.000. Zaposlovanje se povečuje z letno stopnjo 1, upokojevanje pa je tri- do štirikrat hitrejše. Odslužena oprema s premajhnimi zmogljivostmi in novi predpisi na tem področju so bili krivi, kot je ob tem dejal Robert Žohar, vodja sektorja AOP. da so morali včasih upokojenci precej dolgo čakati na odmero svojih pravic. Na leto morajo na skupnosti rešiti okoli 200.000 novih zahtevkov (leta 1980, denimo, jih je bilo 65.000), ob tem pa se je število zaposlenih v tem obdobju celo zmanjšalo, od 712 na 700. Kot so zagotovili, bo nova računalniška oprema IBM skrajšala čas od vloge za upokojitev do odmere oziroma prve pokojnine, ki jo dobi upokojenec. (D. B.)
Namesto šestih tozdov enovita DO Elan
BEGUNJE, 20. decembra — Od danes naprej je begunski Elan spet enovita delovna organizacija. Na današnjem referendumu je namreč velika večina delavcev glasovala za samoupravni sporazum o prenehanju šestih tozdov in delovne skupnostih skupnih služb ter združitev v enovito DO Elan, za samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev ter statut DO Elan. Od 1256 zaposlenih je glasovalo kar 1194 delavcev, »za« pa je bilo 1149 delavcev ali 91,5 odstotka vseh zaposlenih. Večina je glasovala tudi za SS o spremembah sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, pravilnik o delitvi OD ter za pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb. (V. F.)
Prihodnje leto začno graditi hidroelektrarno Vrhovo
SEVNICA, 20. decembra — Tudi na dopoldanski seji posavskih občin so se pomudili pri pripravah na gradnjo savskih elektrarn. Programskemu svetu pri medobčinski gospodarski zbornici, ki vodi usklajevalno akcijo, so dali priznanje, hkrati pa pobudo za ustanovitev posebne institucije; ta naj bi pomagala snovati tudi skupen razvoj Posavja. Danes je bilo prvič slišati še podatek, da bo slovensko elektrogospodarstvo pričelo graditi verigo sedmih savskih elektrarn, ki bodo dajale eno milijardo kWh električne energije na leto, oziroma hidroelektrarno Vrhovo že ob koncu prihodnjega leta. Dotlej bo treba pripraviti še veliko študij in sprejeti lokacijsko dokumentacijo, hkrati pa naj bi začeli akcijo čiščenja Save (zbranih 11 milijard dinaijev). (V. P.)
Jubilej Akademije znanosti in umetnosti Kosova
PRIŠTINA, 20. decembra (Tanjug) — S slovesno sejo Akademije znanosti in umetnosti Kosova so proslavili 10-Ietnico dela in obstoja te visoke kosovske znanstvene ustanove. AZUK je v tem času objavila enajst monografij, več študijskih in znanstvenih knjig, v sodelovanju z drugimi znanstvenimi ustanovami pokrajine pa je organizirala šest simpozijev jugoslovanskega in mednarodnega značaja in več znanstvenih posvetovanj.
Najpomembnejša dežurstva
v	Ljubljani
LJUBLJANA. 20. decembra — V mesecu decembru so vse prodajalne z živili ob sobotah odprte od 7. do 19. ure, prav tako tudi vse blagovnice (od 8. do 19. ure). NEDELJSKE DEŽURNE TRGOVINE:
Od 7.30 do 11.30 so odprte: Delikatesa na Titovi 28, Emona, Slomškova 6, Ljubljanske mlekarne, Titova 71 in Mercator Sadje-zelenjava, Titova 6. Od 12. do 16. ure pa kiosk ob Kliničnem centru MSZ.
Od 12. do 16. ure sta odprti tudi Bonboniera na Celovški 127 in v Kliničnem centru.
Cvetličarne: v soboto so odprte: od 6.30 do 20. ure Orhideja v prehodu nebotičnika, od 7. do 20. ure Cvetlica na Titovi 3, od 6. do 18. ure Mirta v Kliničnem centru in od 7. do 19. ure Sanoflora, Tugomerjeva 2.
V nedeljo so od 8. do 12. ure odprte cvetličarna Orhideja v prehodu nebotičnika in Androtič na Milošiče-
vi	34, med 12. in 16. uro cvetličarna Mirta v Kliničnem centru in od 13. do 16. ure Spominčica na Zaloški 2.
Lekarna: Vsak dan je nepretrgoma dežurna Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5.
Bančne storitve: v soboto od 14. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 11. ure je odprta Mestna hranilnica v Čopovi 3.
Elektroinstalacije: DES, tozd Elektro Ljubljana mesto, Kotnikova 9 (313-340) dela vsak dan med 7. in 21. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 8. in 20. uro.
Vodovodne instalacije: vsak dan med 00. in 24. uro dežura tozd Mesfni vodovod Ljubljana, Dežurna služba vzdrževanja, Povšetova 4, telefon 310-554.
Popravilo osebnih avtomobilov: AMZ Slovenije, Titova 138. tel. 987, vsak dan od 7. do 20. ure (vlečna služba in intervencijska pomoč).
Informacije o prevoznosti cest tel. 342-378 (od 5. do 21. ure).
Zlatarne Celje praznujejo 140-letnico ustanovitve
CELJE, 20. decembra — Delavci Zlatam so danes v Narodnem domu slovesno proslavili 140-letnico ustanovitve tovarne oziroma začetka zlatarske dejavnosti v Celju. Kot je v pogovoru z novinarji povedal predsednik KPO Stane Seničar, bodo pomemben jubilej praznovali do aprila prihodnjega leta in ga seveda povezali z delovnimi dosežki, ti pa v zadnjem času presegajo pričakovanja. Letos bodo namreč ustvarili 1,6 milijarde dinarjev čistega dohodka in 600 milijonov dinarjev akumulacije, medtem ko bo vrednost izvoza (pretežno v ZDA) dosegla 6,6 milijona dolarjev. V novem letu so si v Zlatarnah postavili za cilj predvsem izdelke višje kakovosti, povečanje proizvodnje za 19 odstotkov, na tujem pa bi v najboljšem primeru utegnili iztržiti celo kakih 10 milijonov dolarjev. Takšni poslovni rezultati so dosežek osemstočlanskega kolektiva, ki ima svoje tozde v Ljubljani in Trbovljah. Na današnji slovesnosti so zaslužnim delavcem podelili državna odlikovanja. Ivan Leskovšek je dobil red zasluge za narod s srebrnim vencem, Slavko Jerič, Jože Kodre, Olga Rajh, Anica Šibanc red dela s srebrnim vencem, Marija Drofenik red zasluge za narod. Najvišje priznanje delovne organizacije, izpiralca zlata, so podelili članu predsedstva SFRJ Stanetu Dolancu, Rudniku Bučim v Makedoniji, Topilnici Mežica in direktorici tozda Proizvodnja Anici Berglez-Volk. (D. H.)
Ob 25-Ietnici bralnih značk že 4000 Gašperjevih značk
LJUBLJANA, 20. decembra — Na seji sekretariata osrednjega odbora Gašperjeve bralne značke na Ravnah na Koroškem so z zadovoljstvom ugotovili, da se to gibanje med mladino vse bolj širi ter iz koroške regije prehaja tudi v šole in delovne organizacije po vsej Sloveniji. Zlasti v Mariboru in Ljubljani se vse več mladih bralcev odloča za to vzgojno rodoljubno branje koroške književnosti v spomin na Karla Prušnika-Gašper-ja. V občini Ljubljana Šiška zaradi prizadevanja Zveze prijateljev mladine ni osnovne šole, ki ne bi bila vključena v to gibanje. Ob letošnji 25-letnici bralnih značk v Sloveniji so po štirih letih akcije za to posebno značko našteli že skoraj 4000 Gašperjevih značk. V začetku februarja bodo sklicali tudi prvi posvet v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se bodo po referatih predsednika Vlada Ovniča, prof. dr. Vladimirja Klemenčiča in Teodorja Do-meja iz Celovca odločali za nove, še izpopolnjene organizacijske in vsebinske oblike. Predvsem gre za to, da bi se odločili tudi za uvedbo vmesne, to je višje mladinske značke, to je za dijake osmih razredov osnovnih šol oziroma drugega razreda srednje šole, pri čemer bo treba poskrbeti tudi za primerno študijsko branje s tematiko o koroških Slovencih v Avstriji včeraj in danes. (B. P.)
Koncert ob 10-letnici zbora
Ljubljanske banke
LJUBLJANA, 20. decembra - Mešani pevski zbor kulturno-umetniškega društva Ljubljanske banke te dni praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo v ponedeljek, 23. decembra, nastopil v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni koncert se bo pričel ob 18. uri. (J. M.)
Novosti pri kreditiranju zadružništva
LJUBLJANA, 20. decembra — Hranilno kre-titne službe, sestavni del zadružnih organizacij, kaže tudi v prihodnje obravnavati in jih kadrovsko krepiti, da bodo lahko opravljale vse strokovne — denarne servise v zadružništvu. To je kajpak pomembno tudi za celovitejše uveljavljanje zadružništva, da bi lahko z denarjem hranilno kreditnih služb spodbujali intenzivnejšo pridelavo, ki zagotavlja večje in boljše pridelke. In če bo več pridelka, bo tudi več denarja na hranilnih knjižicah kmetov, varčevalcev pri HKS, so med drugim tudi menili na skupščini zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov zveze HKS, med katerimi moramo omeniti pravilnik o kreditiranju. (M. S.)
Čimprej pretehtati posledice, ki ji bodo imele nove hiroelektrame
MURSKA SOBOTA, 20. decembra — Gradnji hidroelektrarn na Muri se verjetno ne bo mogoče izogniti, so danes ugotovili člani odbora za urbanizem, gradbeništvo in komunalo pri komisiji, ki so jo pri MGZ za Pomurje ustanovili zaradi spremljanja graditve teh hidroelektrarn. Elektrarne so širšega, republiškega pomena in ker z njimi ne pomursko gospodarstvo in ne Pomurci nasploh ne bodo pridobili ničesar — kvečjemu bodo kaj izgubili — to odločitve za gradnjo ne bo spremenilo. Prav zaradi republiškega interesa za gradnjo elektrarn pa Elektrogospodarstvo Slovenije od pomurskega gospodarstva in od družbenopolitičnih skupnosti ne more pričakovati, da bi sami financirali nujne raziskave o morebitnih stranskih vplivih elektrarn in njihovem zmanjšanju, kar Pomurci vse glasneje zahtevajo. V idejnem osnutku že deloma opredeljene raziskave bo morala financirati republika, investitor, verjetno pa tudi Raziskovalna skupnost Slovenije in še kdo. (J. P.)
Pri posojilih prednost projektom, ki bodo prinesli večjo akumulacijo
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Novi zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema naj bi omogočil poslovanje bank na podlagi ekonomskih meril ter odpravil teritorialno zapiranje finančnih sredstev in vpliv družbenopolitičnih skupnosti. Pri odobravanju posojil bodo v prihodnje imeli prednost projekti, ki lahko zagotovijo največjo akumulacijo in devizni dotok, je med drugim poudaril namestnik zveznega sekretarja za finance Vuk Ognjanovič na današnji tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem centru v Beogradu.
Prihodnje leto še bolj živahna blagovna menjava z ZSSR
LJUBLJANA, 20. decembra - Delegacija Centrosojuza, centralne zadružne zveze, ki jo vodi podpredsednik Evgenij Sazonov, jugoslovansko stran pa zastopa Žika Markovič, sekretar zadružne zveze Jugoslavije, je na poslovnem obi sku v jugoslovanskih delovnih organizacijah, s katerimi poslovno sodeluje, v Sloveniji obiskala tudi sozd Emono.
Goste je sprejel podpredsednik poslovodnega odbora tega sozda Ljubo Filipan, odgovoren za poslovne odnose s tujino. Pogovarjali so se o dosedanjem poslovnem sodelovanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ki so jih v celoti izpolnili. Ob sklepanju pogodb so izrazili obojestranski interes, da se blagovna menjava v prihodnjem letu še poveča: na 22 milijonov klirinških dolarjev v obe smeri. (Z. G.)
Seminar za podravske učitelje družboslovne vzgoje
MARIBOR, 20. decembra — Območna enota zavoda SRS za šolstvo v Mariboru, ki zajema podravske občine, je danes skupaj z marksističnim centrom mariborske univerze na pedagoški akademiji pripravila enodnevni seminar za učitelje družbenomoralne vzgoje na osnovnih šolah. Program je zanimiv, krajša predavanja spremljajo razprave s predavatelji. Na seminar je prišla večina učiteljev tega predmeta na osnovnih šolah v podravski regiji, več kot 60 udeležencev. (F. F.)
Nesorazmerja v cenah naj bi odpravili v treh letih
Uskladili naj bi cene elektrike, premoga in plina — Ozdi naj oblikujejo cene izdelkov in storitev samostojno, v skladu z zakonom in trgom
OD NAŠE DOPISNICE
BEOOGRAD, 20. decembra — Odbor za trg in cene je danes končal delo; uskladil je del novega srednjeročnega plana in resolucije, tisto, kar sodi v njegovo pristojnost.
Srbska delegacija je sprejela predlagani vrstni red skupnih elementov, po katerih naj bi oblikovali cene osnovnih proizvodov in storitev v energetiki, železniškem in PTT prometu, čeprav se ji ni zdelo logično, da bi na prvo mesto postavili stroškovno načelo namesto kriterija svetovnih cen. Ozdom in njiho-
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — V odboru zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno denarni sistem tudi danes niso veliko napredovali pri usklajanju svojega dela družbenega plana do leta 1990. Pričakovati je bilo, da bo današnje usklajanje bolj plodno, kot je bilo včeraj, saj so medtem opravili vsa posvetovanja in tudi ZIS je zavzel stališča do vseh neurejenih vprašanj. Toda delegati so odločno vztrajali pri svojem. Prav zaradi tega se niso sporazumeli o štirih'najbolj pomembnih vprašanjih: o tečajnih razlikah, spreminjanju kratkoročnih kreditov v dolgoročne, o politiki obrestnih mer in o selektivnem kreditiranju. Odbor jutri nadaljuje sejo.
vim združenjem so dali rok do 31. marca. Tudi vojvodinska delegacija je sprejela rešitev, povezano z določanjem zaščitnih cen osnovnih kmetijskih proizvodov. Izhajali bodo tudi iz najnižje povprečne akumulacije v kmetijstvu, s katero naj bi zagotavljali dolgoročne ekonomske interese proizvajalcev kmetijskih proizvodov za povečanje te vrste proizvodnje. Vojvodinski delegat Dušan Uijevič je opozoril, da so s tem vnesli vsaj nekoliko kon-
Energetski načrti za prihodnje leto
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Člani zveznega komiteja za energetiko in industrijo so obravnavali osnutek bilance proizvodnje premoga, elektrike in naftnih derivatov v letu 1986. Premoga naj bi nakopali 75 milijonov ton, proizvodnja električne energije naj bi presegla 81 milijard kilovatov. Surove nafte naj bi uvozili 10,8 milijona ton, na domačih naftnih poljih pa načrpali 4,2 tone derivatov in uvozili približno milijon ton.
Ob stoletnici rojstva Djure Djakoviča
Osrednja proslava ob obletnici delavskega voditelja bo v Brodski Varoši
SLAVONSKI BROD, 20. decembra (Tanjug) — Pod vodstvom predsednika predsedstva CK ZKJ Vidoja Žarkoviča je danes v Slavonskem Brodu potekala seja odbora za proslavo stote obletnice rojstva Djure Djakoviča, uglednega jugoslovanskega revolucionarja in delavskega voditelja. Kot so se dogovorili na današnji seji odbora, bo v okviru jubilejne proslave v Brodski Varoši, rojstnem kraju velikana jugoslovanskega delavskega gibanja, tradicionalna prireditev Dnevi Djure Djakoviča, v kolektivu Djuro Djakovič bodo organizirali tekmovanje kovinarjev iz Slavonije in Baranje, na slovesni akademiji v Slavonskem Brodu pa bo govoril predsednik predsedstva CK ZK Hrvaške Mika Spiljak.
Sklenili so, da bodo to pomembno obletnico počastili tudi s priložnostnim referatom na posebni plenarni seji 13. kongresa ZKJ, ustrezne prireditve pa naj bi organizirali v vseh krajih, organizacijah združenega dela in ustanovah, ki nosijo ime Djure Djakoviča.
kretnosti v opredelitev, naj bi spodbudili proizvodnjo hrane, kar brez določene akumulacije ni mogoče. Jasno je, kaj to pomeni za pokrajino, saj znaša delež agrokompleksa v strukturi njenega gospodarstva dobrih 40 odstotkov.
Odbor je uskladil tudi tisti del resolucije, ki se nanaša na trg in politiko cen. Vprašanje, kako odpraviti nesorazmeije med cenami elektrike, premoga in primarnega plina na temelju skupnih elementov za izoblikovanje teh cen, naj bi uredili v odboru za plan. Jasna pa so izhodišča ZIS in delegacije SR Srbije. ZIS je namreč mnenja, da bi morali ta nesorazmerja uskladeno odpraviti v naslednjih treh letih. Srbski delegat Tihomir Vlaškalič pa je opozoril, da bi že v letu 1986 morali odpraviti kar 50 odstotkov nesorazmerij pri cenah.
Resolucija pa predvideva, da bodo ozdi oblikovali cene proizvodov in storitev samostojno, po razmerah na tržišču in v skladu z zakonom, ob medsebojni povezanosti in odgovornosti. Prek gospodarskega sistema, ekonomske in razvojne politike naj bi ustvarili možnosti za tržno oblikovanje cen in za njihovo počasnejše zviševanje v prihodnjem letu. Pri tem naj bi cene
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — V odboru zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za gospodarske odnose s tujino so danes uskladili osnutek zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini, zadnjega izmed petih sistemskih predpisov, ki urejajo zunanjetrgovinske odnose. Pričakovati je, da bo zbor republik in pokrajin sprejel ta zakon na seji, ki je napovedana za 21. december. Z novim zakonom so predvideli strožje pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini in zagotovili pravne možnosti za smotrnejše poslovanje v tujini, cilj zakona pa je povečanje deviznega dotoka. Hkrati so zagotovljene pravne možnosti za učinkovitejši družbeni nadzor poslovanja naših podjetij v tujini.
surovin in reprodukcijskega materiala določali v reprodukcijski povezanosti, predvsem v okviru
skupnih razvojnih programov. Cene blaga, namenjenega za široko porabo, naj bi oblikovali po razmerah na trgu, z ukrepi ekonomske politike, z intervencijami iz blagovnih rezerv in iz uvoza pa naj bi vplivali, da bi počasneje naraščale. Cene energetike, prometa in zvez ter zaščitne cene v kmetijstvu in cene teh proizvodov in storitev naj bi se oblikovale v skladu s skupnimi elementi, določenimi v srednjeročnem planu. Zaradi boljše založenosti trga z blagom široke porabe naj bi tudi prihodnje leto nadaljevali politiko zagotavljanja uvoza izdelkov, ki so bistvenega pomena za preskrbo prebivalstva, pa tudi surovin, potrebnih za njihovo izdelavo. Če bo jez predvidene politike cen vendarle popustil, bo ZIS v skladu z zakonom o cenah sprejel nujne ukrepe za neposreden nadzor nad cenami, brž ko bodo razmere to terjale.
BOJANA JAGER
Nadaljevati z usklajevanjem stališč
Noben predlog ni tako sporen, da z usklajevanjem v skupščini SFRJ ne bi mogli končati
PRIŠTINA, 20. decembra (Tanjug) — Delegati kosovske skupščine so danes pooblastili svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, naj nadaljuje usklajevanje stališč do planskih dokumentov razvoja Jugoslavije od 1986. do 1990. leta, pri tem pa naj bi izpričala vsestransko razumevanje tako za interese pokrajine in njene probleme kot za skupne interese države v celoti. Poudarili so, da noben predlog ali stališče ne moreta biti tako sporna, da se zato usklajevanje v skupščini SFRJ ne bi moglo končati.
Delegate so najprej seznanili z dosedanjim potekom usklajevanja v skupščini, pa tudi z najnovejšimi predlogi kosovskega izvršnega sveta, ki zadevajo zahteve SAP Kosova v razvojnih dokumentih do leta 1990. Delegati so predloge v celoti podprli.
Kosilo je razmeroma poceni, a si študenti kuhajo še kar sami
Izvršni odbor skupščine delegatov sporazuma o štipendiranju je obravnaval poročila o regresiranju prehrane učencev in študentov
LJUBLJANA, 20. decembra — Poročili, ki sta jih o izvajanju regresiranja prehrane študentov pripravili univerzi v Mariboru in Ljubljani kažeta, da niso bili doseženi takšni rezultati, kot smo pričakovali.
To so dejali na današnji seji izvršnega odbora skupščine delegatov samoupravnega sporazuma o'štipendiranju. Vsi študentje namreč še sedaj nimajo zagotovljene prehrane, podatki pa kažejo, da se jih prehranjuje tudi precej manj, kot je bilo predvideno. Tako so na primer v Ljubljani v Študentskem centru novembra izdali povprečno 2.543 toplih obrokov (1.034 malic in 1509 kosil) na dan, čeprav bi jih lahko pripravili 12 tisoč (kolikor je zmogljivosti). V Mariboru so novembra pripravili povprečno 1.047 obrokov (410 kosil in 637 malic) na dan, to pa pomeni, da pri njih en topli obrok* na dan v povprečju zaužije 24,5 odstotka študentov.
Vzroki za to so različni. V glavnem pa obe poročili ugotavljata, da se veliko študentov (predvsem tistih iz Ljubljane, Maribora in vozači) hrani doma, mnogi pa še vedno kuhajo sami, ker je to cenejše. V Ljubljani tu-
di še niso urejene vse prehranje-valnice, trenutno pa je največji problem s študenti medicinske fakultete, ki imajo predavanja tako rekoč ves dan, v bližini pa ni nobene prehranjevalnice, kjer bi lahko uveljavljali svojo pravico do regresiranega toplega obroka.
Na današnji seji so dejali, da zaradi vsega tega ostajajo sredstva za regresiranje prehrane, lahko pa bi jih koristneje uporabili za zvišanje štipendij.
Obravnavali so tudi poročilo o izvajanju prehrane na srednjih šolah. Tu je položaj boljši5 saj se prehranjuje več dijakov. Šole so namreč do regresa upravičene, če se prehranjuje več kot 60 odstotkov učencev. Še vedno pa je v Sloveniji 13 šol, ki za prehranjevanje nimajo ustreznih prostorov, pa tako učenci malicajo kar v učilnicah, na hodnikih in pred šolo.
MARKO JENŠTERLE
Od 1. januarja zajamčeni OD 30.000 dinarjev?
Ocenjujejo, da ga bo v Sloveniji prejemalo okoli en odstotek zaposlenih
LJUBLJANA, 20. decembra — Od prvega januaija 1986 naj bi bil najnižji zajamčeni osebni dohodek 30.000 dinarjev mesečno. Predsedstvo slovenskih sindikatov je danes razpravljalo o predlogu odloka o določitvi najnižjega zneska, ki še zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Ta znesek je bil letos že dvakrat popravljen.
Tako so delavci v organizacijah z izgubo imeli aprila in maja letos zajamčenih 18.500 dinarjev najnižjega mesečnega dohodka, maja pa je bil določen nov znesek, 21.500 dinaijev, ki velja do konca leta. Novi znesek, 30.000 dinaijev mesečno, je za 18 odstotkov višji od 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v prvem polletju letos in za 39,5 odstotka večji od sedaj veljavnega zneska. To, da je rast tega zneska nekoliko počasnejša od rasti osebnih dohodkov v tem obdobju, pojasnjuje republiški komite za delo z gibanji, ki jih je treba po zakonu upoštevati pri odmetjanju tega zneska. Tako je bila na primer vrednost košarice življenjskih potrebščin novembra letos za 37 odstotkov višja od vrednosti te košarice aprila letos, ki je bila osnova za izračun sedaj veljavnega zneska zajamčenega osebnega dohodka.
Osebni dohodki sicer letos res rastejo hitreje kot življenjski stroški, vendar njihova rast ni skladna z doseženimi rezultati gospodarstva. Družbena produktivnost dela pa se je v desetih mesecih letos celo zmanjšala za 0,8 odstotka. Znesek 30.000 dinarjev bo januarja predvidoma pomenil okrog 45 odstotkov povprečnega osebnega dohodka za januar 1986, vendar republiški komite za delo ocenjuje, da se bo hitra rast osebnih dohodkov prihodnje leto umirila. Glede na razporeditve delavcev po višini osebnih dohodkov v preteklosti je ocenjeno, da bo približno en odstotek zaposlenih prejemalo osebni dohodek 30.000 dinaijev mesečno.
HELENA KOS
V sredo bo objavljen seznani evidentiranih kandidatov
Prihodnji teden, v sredo, 25. decembra, bomo v Delu objavili pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilec delegatskih in družbenih funkcij v republiki in za nosilce teh funkcij iz SR Srovenije v federaciji za skupščinske volitve 1986. Vse organizacije, ki potrebujejo več izvodov Dela, v katerem bo objavljen omenjeni pregled, ga lahko naročijo čimprej na naslov: DELO, Naročniški oddelek, Ljubljana, Titova 35 (telefon 315-366).
REKLI SO

Racionalizacija in modernizacija delovnih postopkov
Dr. BORIS FRLEC, podpredsednik Slovenskega IS, ob piodstavitvi nove računalniške opreme pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je že po samih predpisih o vzpostavitvi družbenega sistema informiranja pristojna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo, analizo in izkazovanje podatkov za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki. Čeprav so takšne določbe relativna novost, pa večina opisanih nalog na področju informacijskega sistema za skupnost v praksi ni novih, saj je ta skupnost že v letu 1980 sprejela temeljit razvojni program integriranega informacijskega sistema skupnosti. Ta je na podlagi analize dotedanjega informacijskega sistema natančno razdelal nove dolgoročne razvojne cilje in usmeritve in tudi strokovne podlage za njihovo uresničitev. Pri tem je poudarjena predvsem potreba po racionalizaciji in modernizaciji delovnih postopkov in informacijskega sistema z uporabo avtomatske obdelave podatkov. Praksa je pokazala, da je mogoče informacijski sistem, ki ga v grobem uokvirjajo podatki za približno 930.000 zavarovancev in približno 300. 000 upokojencev, racionalno in uspešno razvijati le s sodobno računalniško tehnologijo, ki omogoča neposredno dostope do potrebnih podatkov. Klasične evidence, kartoteke in podobna pomagala pri tako obsežnem številu podatkov danes nikakor ne zadoščajo. To pomeni, da brez uporabe računalnika in druge sodobne tehnologije skupnost ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz načel družbenega sistema informiranja.
Iskra v projektu Eureka le z 20 programi
sozda Iskra na tiskovni
RADO FALESKINI, član KPO konferenci:
»Ko je francoska vlada pozvala evropske države, naj se izjasnijo, ali so pripravljene sodelovati pri projektu Eureka, je tudi Iskra dobila poziv ZIS, naj pove, s čim lahko sodeluje pri tem projektu. Ko so bila znana merila za sodelovanje, izdelana v Hannovru (ta merila pa zahtevajo, da bi z Eureko v Evropi delali izdelke, ki bodo sposobni pred japonsko in ameriško konkurenco zavzeti trg), smo po teh merilih lahko pregledali, kje bi se bilo mogoče vključiti. Zahteva, da lahko pri nekem izdelku sodeluje le firma, ki obvlada znanstveni, razvojni, proizvodni, investicijski in marketinški potencial, je naredila močno selekcijo in od 2000 razvojnih projektov, kolikor jih letos teče v Krki, smo lahko prijavili le 20 progarmov. Iz vse Jugoslavije pa je pri ZIS prijavljenih sto projektov. Naš potencial, s katerim se lahko vključimo v Eureko, torej ni pretirano velik.« (J. P.)
Do standarda s prostovoljnimi prispevki
EDO PERHAVEC, podpredsednik občinskega IS, na volilno-programski seji OK SZDL:
»Ljudje v krajevnih skupnostih so bili v zadnjih petih letih izredno prizadevni, ko je šlo za urejanje in financiranje širših družbenih potreb in urejanje življenjskega okolja. Za financiranje programov v krajevnih skupnostih so zbrali s samoprispevki in drugim prostovoljnim zbiranjem 800 milijonov dinarjev oziroma 80 odstotkov vsega zbranega denarja.« (I. G.)
V občini ni ne pometačev ne kustosa
TONI BILOSLAV, ravnatelj Obalnih galerij, na programski seji občinske konference SZDL Piran:
»V Obalnih galerijah imamo velike načrte, s katerimi naj bi bogatili kulturno delo, vendar se bojimo, da vsega nc bomo zmogli, če gospodarstvo ne bo pokazalo razumevanja. Ob vseh težavah smo zdaj še ob kustosa. S kustosi je približno tako kot s smetarji. Tudi teh je v piranski občini premalo. Toda ko sem naključno pregledoval povprečne osebne dohodke za september, sem videl, da so imeli čistilci uiic takrat povprečni mesečni osebni dohodek nekaj nad 75 tisoč dinarjev, naš kustos pa je imeI takrat nižji osebni dohodek.« (B. Š.)
Ali res ni mogoče ničesar spremeniti?
AVGUST PLESNIK, predsednik občinskega sindikata Mari-bor-Pobrežje:
»Skupščine interesnih skupnosti so bile večkrat sklicane in večkrat nesklepčne. Tudi zato. ker delavci in delegati pravijo, da ne morejo ničesar spremeniti, ne cen, ne dohodka. Zalo nima smisla delati. Ljudem bi spet morali vliti zaupanje, da s svojim delom lahko prispevajo, da bodo šle zadeve na boljše.« (J. J.)
^--------—________________________________________>
Razprave razširiti v tribune
Na programsko-volilni seji severnoprimorske MS SZDL so poudarili, da bi tako okrepili demokratično razpravo — V obalnih občinah uskladili stališča o statutu
NOVA GORICA, KOPER, 20. decembra - Javnih razprav o raznih temah v regijskem okviru je bilo sicer v zadnjih dveh letih precej, več kot dvajset, vendar bi kazalo iz njih potegniti več političnega kapitala. Te razprave bi bilo treba razširiti v tribune, da bi okrepili res demokratično razpravo in spoznali avtentičen interes delovnih ljudi in občanov.
Tako je poudaril predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorske regije Marjan Tavčar v uvodni razpravi na današnji programsko-volilni seji tega sveta. Tudi drugi razpravljalci so kritično govorili o uresničevanju nalog SZDL v severnoprimorskih občinah. Ob uspehih medobčinskega sveta, občinskih in krajevnih konferenc SZDL pri prizadevanju za učinkovitejše uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja v vseh okoljih so namreč opozorili tudi na slabosti. Med drugim so na primer menili, da bi se morala SZDL in njeni posamezni frontni deli bolj dejavno vključiti v premagovanje gospodarskih težav. Pri tem pa bo treba odpraviti tudi znano dvojnost, ko torej delavec v delovni organizaciji razmišlja kot član združenega dela, v krajevni skupnosti pa le kot občan.
Poudarili so tudi potrebo po oblikovanju skupnih regijskih razvojnih programov za prestrukturi-
ranje gospodarstva. Ko so podrobneje govorili o delu SZDL, so menili, da bo treba bolj spodbuditi sekcijsko delo SZDL, ker če tega ni, SZDL pravzaprav ne more priti do ljudi.
Precej pozornosti so v razpravi namenili tudi sodelovanju s slovensko narodnostno skupnostjo v sosednji Italiji in poudarili, da je treba sodelovanje okrepiti tudi v okviru širše družbenopolitične skupnosti. Kritično so ocenili tudi dogodke v Idriji in^idmeve nanje.
• Na programsko-volilni seji medobčinskega sveta SZDL severnoprimorske regije so izvolili novo vodstvo sveta in za predsednika ponovno izvolili Marjana Tavčarja, za podpredsednika pa (nepoklicno) Zdravka Likarja iz Tolmina.
V minulem letu so v obalnih občinah dobro gospodarili, dokončno so organizirali vse družbenopolitične organizacije na obalni
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Labod leti, rak vleče nazaj, čoln pa - stoji
Politika ekspres poroča o javni tribuni na Kolarčevi univerzi, na kateri so znanstveniki vzeli pod povečevalno steklo Kritično analizo političnega sistema:
Poznamo težave v razpravah o spremembah političnega sistema vse od 12. kongresa ZKJ naprej in po spodbudi predsedstva CK ZKJ oktobra 1982. leta, da je treba prevetriti delovanje sistema. Sodeč po besedah dr. Najdana Pa-šiča, sicer soustvarjalca Kritične analize, nismo prišli kaj prida naprej od položaja, ko »labod leti, rak vleče nazaj, ščuka plava, čoln pa — stoji.«
Dr. Pašič: »Ocene sedanjih razmer so v kritični analizi ostre in neusmiljene, ugotavljanje je že bolj zadržano, predlogi za izhod iz krize političnega sistema pa so v glavnem na šibkih nogah. Spet imamo opraviti s staro neprijetno zadrego, ko naj bi vse ostalo po starem, ker se pač nismo sposobni dogovoriti o spremembah.«
Poleg Pašičevega moramo upoštevati tudi druga mnenja znanstvenikov, ki smo jih te dni poslušali na izjemno obiskani javni tribuni. Zdi se, da analiza ni dobro prestala preskušnje. Med najbolj kritičnimi je bil akademik dr. Jovan Djordjevič: »Duševna lenoba in oportunizem dominirata v mišljenjih, ki iščejo izhod, tako da predlogi za rešitev krize
nimajo opaznega odmeva niti v uradnih dokumentih. Demokratizacija političnega •sistema zahteva spopad s samovšečnim prepričanjem, da so tisti, ki so družbo in sistem speljali v krizo, sposobni nas rešiti iz te krize. V nasprotnem primeru bomo zabredli v še hujše težave. Osnovne vzvode za spremembe moramo najti v znanosti in volji ljudstva.«
Profesor Djordjevič vidi največjo nevarnost v »rentniškem razmišljanju« posameznikov, ki mislijo, da je »bistvo zgodovine v njenem čuvanju«. Poslušamo razprodajanje zaslug in pozabljamo, da je zasluge treba ves čas potrjevati^ Prav zaradi tega ljudje, ki so zadovoljni s sedanjimi razmerami, niso sposobni za spremembe.
»Naloga znanstvenih analiz je v snemanju mask z iluzij in v razkrivanju sledov, ki so spretno pokriti s frazami. Med občane in organe oblasti moramo vrniti zaupanje. Občani ne verjamejo oblastem, ki ne skrbe dovolj za človeka, tako da imamo opraviti s široko pahljačo neenakosti in korupcije v vseh plasteh družbe.«
Javna tribuna na Kolarcu ni obšla tudi delovanja federacije. Spet smo slišali ocene, da »zvezna država deluje na devetih krajih« in da »z ustavo zajamčeno
pravico za izražanje interesov onemogočamo z zakoni«.
Po mnenju dr. Najdana Pašiča neodtujljive pravice občanov postajajo že prava institucija, ki govori v njihovem imenu. Zvezne funkcije, prenešene na republike in pokrajini, se spreminjajo v oblast nad federacijo, s katero upravljajo kot nesložni družabniki.
Razprave na javni tribuni niso dale jasnih namigov, kaj nas utegne še doleteti ob vrednotenju Kritične analize. Morda bo prave odgovore ponudila javna razprava o spremembah političnega sistema, torej delovni ljudje in občani, ki na svoji koži še najbolje čutijo, kako »boli« sistem, ki ne učinkuje po pričakovanjih, je zaključil svoj komentar Ra-divoje Petrovič.
Plačilo za sestankovanje
Večernje novosti o plačilu za sestankovanje:
Samoupravljalskc dejavnosti praviloma ne vrednotimo v pravilnikih za nagrajevanje. Vse več je delavcev, ki sprašujejo sindikat in ustavno sodišče, kaj je s pravico do nadomestila za »izgubljen čas«, ki ga prebijejo na vse pogostejših sestankih delavskih svetov, izvršnih odborov, komisij in drugih samoupravnih organov med delovnim časom.
Del odgovora je moč najti že v družbenem dogovoru o pridobivanju in delitvi dohodka v Srbiji (začeli ga bodo uporabljati I. januarja), saj dovoljuje nadomestilo OD za »izostanek z dela zaradi opravljanja samoupravnih in drugih funkcij v višini povprečnega čistega dnevnega OD, ki ga je delavec imel v prejšnjem mesecu.«
Svetnik v republiškem sindikalnem svetu Milovan Cotrič pravi, da je na ta način praktično uveljavljen »plačan izostanek« delegatu, ki zaradi opravljanja svojih dolžnosti ni dosegel delovnega učinka.
V Ustavnem sodišču Srbije trde, da ima delavec pravico do nadomestila za izgubljen zaslužek, če je bila seja samoupravnega organa med delovnim časom. »Le malo je kolektivov, ki so s svojimi pravilniki uredili tak način plačevanja izostanka z dela,« pojasnjuje svetnik ustavnega sodišča Zorica Uličevič. »Poudariti velja napako v razlagi, da ima pravico do nadomestila samo tisti delavec z normiranim dnevnim učinkom. Tudi drugi delavci, ki niso na sestanku po službeni dolžnosti, lahko dobe del nadomestila, morebiti zgolj za izgubljen gibljivi del.«
Prav gotovo bo taka razlaga sodišča prispevala k temu, da bo manj sestankov med delovnim časom, meni V. Čorovič.
Pripravil: IGO TRATNIK
ravni in pripravili nekatere spremembe v organiziranosti skupnosti obalnih občin, ki jih bodo februarja uzakonili s sprejetjem novega statuta. To so tri poglavitne teme, ki jih je v uvodni razpravi poudaril Milan Vatovec, predsednik obalne konference SZDL. na današnji programsko-volilni seji te DPO.
Glede novega statuta posebne družbenopolitične skupnosti obalnih občin so že uskladili stališča. Med drugim bo novi statut prinesel spremembe v sestavi skupščine. Dosedanji zbor krajevnih skupnosti bodo nadomestili z zborom občin, družbenopolitični zbor pa bodo sestavljali delegati obalnih družbenopolitičnih organizacij. Mitja Butul, sekretar občinske konference ZSMS Koper je opozoril, da je vrsta vprašanj zvezne MDA Istra 85 prepuščena razreševanju mladincem in posameznim strokovnjakom, da je vse premalo čutiti interes drugih D PO in skupnosti za ohranitev take MDA. Menil je tudi, da zaradi nekaterih pomanjkljivosti v izobraževalnih procesih na Obali primanjkuje strokovnjakov, to pa vpliva na splošno stagnacijo tega prostora, namesto da bi učinkoviteje sledili svetovnemu tehnološkemu razvoju.
SLAVICA CRNICA BORIS ŠULIGOJ
jana
SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo:
JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR Odgovorni urednik Dela:
JOŽE VOLFAND
Pomočniki glavnega urednika:
TIT DOBFRŠEK VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR Uredniki:
ANTON JANEŽIČ. MITJA MF.R-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JOŽE ŠIRCELJ (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo, znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STA NE IVANC (publicistika), TIT DOBERŠEK (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga) JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Kremelj pričakuje ameriški odgovor na moratorij
SZ bo svoj sklep o prekinitvi jedrskih poskusov preklicala, če se ji ne bodo pridružile tudi ZDA — Vse več je pesimističnih ocen Ženeve
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 20. decembra — Zaradi negotovosti, kakšna bo vnaprejšnja usoda začasne odpovedi jedrskim preizkusom, za katero so se v Kremlju enostransko izrekli v začetku letošnjega avgusta, tukaj vse bolj narašča vznemirjenost, saj se prav lahko zgodi, da se bo januarja porušil prvi most v še majavem sovjetsko-ameriškem zaupanju. V Washingtonu se bi namreč morali do konca decembra pridružiti Sovjetom, ali pa bodo v Kremlju svojo enostransko odločitev o moratoriju preklicali.
i
rov na kraju samem — kot so to že oti vsega začetka zahtevali v Pentagonu.
Sovjetski partijski voditelj Mi-hail Gorbačov je zaradi tega Ronaldu Reaganu že poslal posebno pismo, toda, kot kaže. v Washingtonu vse do sedaj niso pokazali nobene prave volje za začasno prepoved vseh jedrskih preizkusov obeh supersil. ki naj bi bila po sovjetskem mnenju prvi korak k zmanjšanju jedrskega orožja. Sovjetski diplomati in komentatorji so zaradi tega v zadnjih dneh sprožili veliko ofenzivo v vseh smereh, da bi še nekako vplivali na ameriško odločitev. zatrjujoč, da bi bil ameriški »ne« v tem trenutku »velik poraz« za ženevski dogovor, in da se morajo v Beli hiši zamisliti nad posledicami, ki bi jih imela vrnitev k jedrskim preizkusom za nadaljnja razorožitvena pogajanja.
V Kremlju namreč v zadnjih dneh tako ali drugače opozarjajo. da bo Sovjetska zveza svojo odločitev o moratoriju po 1. januarju preklicala, čeprav se vidi, da jim pri tem ni vseeno, in da bi radi sprejeli vsako drugo odločitev. če bi jim v Washingtonu le ponudili kakršenkoli »prijetnejši izhod« iz zapletenega položaja. Ronalda Reagana zaradi »oklevanja« sicer posebej ne napadajo. vendar pa se vidi, da so jezni na vse ostale, ki naj bi bili v vvashingtonski administraciji krivi za ameriško »nepopustljivo stališče«. Pri tem jim očitno ne pomagajo veliko niti nekatera nova zagotovila o pripravljenosti na »multilateralni nadzor« izvajanja sprejetih sporazumov, saj še do nedavnega sovjetski strokovnjaki niso hoteli niti slišati za nadzor razorožitvenih dogovo-
Poziv predsednika SWAP0
BRUSELJ, 20. decembra ( APS) — Predsednik organizacije SVVAPO Sam Nuyoma je pozval afriške države naj po diplomatski poti prisilijo ZR Nemčijo in Veliko Britanijo, ki »še vedno vlagata denar« v Južnoafriško republiko in Namibijo, da se bosta pridružili gospodarskim sankcijam proti rasističnemu režimu.
Kot kaže, je v tem trenutku na preizkušnji tudi osebni prestiž Mihaila Gorbačova, kajti v najvišjem sovjetskem vodstvu baje niso vsi z največjim navdušenjem sprejeli navidezno »toplega ozračja«; ki je vladalo na pogovorih v Ženevi, češ da je Reagan dal le nekaj meglenih napovedi o izboljšanju sovjetsko-ameri-ških odnosov, nič konkretnega pa ni obljubil za zaustavitev oboroževalne tekme in zmanjšanje jedrskega orožja. V tem pogledu naj bi bil sedanji ameriški »ne«
za nekatere v Kremlju najboljši dokaz, da je bila »ženevska evforija« zelo precenjena.
Zaradi tega se tukaj ponovno krepi tudi kritika ameriškega programa »zvezdnih vojn«, češ, da je prepoved militarizacije vesolja temeljni pogoj za kakršenkoli resničen premik v razorožitvenih zadevah. Napadajo was-hingtonske »jastrebe«, veliko razburjenje pa je včeraj povzročila tudi odločitev Bonna, da se bo ZRN pridružila ameriškim načrtom pri pripravi sistema strateške protiraketne obrambe.
Sovjetski komentatorji danes poudarjajo, da bi človek v teh »odločilnih trenutkih« pričakoval od zahodnonemških političnih voditeljev več modrosti, ne pa da so sc tudi oni prepustili sanjam o »vsemogočnosti vesoljskega orožja« — kar naj bi bilo sicer že nekaj časa značilno za washingtonske kroge. Po njihovem mnenju je tudi to »direktni udarec ženevskemu sestanku«.
DANILO SLIVNIK
Papandreu o položaju v Grčiji
Grški premier je v parlamenta branil uvajanje družbenoekonomskih sprememb
ATENE, 20. decembra (Tanjug) — Grški premier Papan-dreu je izjavil, da bo vlada v Atenah »utrdila državno varnost ne glede na težave, s katerimi se bo spopadla, in izvajala politiko, ki je ne bodo krojili tuji centri, temveč jo bo oblikovala sama.« Papandreu je danes govoril v parlamentu na koncu štiridnevne razprave o novem programu gospodarske stabilizacije in proračunu za prihodnje leto. Poudaril je, da socialistično vlado »obtožujejo zaradi nedoslednosti, ki se ii v hudih časih, kakršne preživlja Grčija, v resnici ni mogoče izogniti.«
Predsednik grške vlade je dejal, da so pred kratkim uvedeni gospodarski ukrepi »zbudili upravičeno zaskrbljenost, a uvedli so jih v prepričanju, da Grčijo čaka še dolga pot do hitrejšega razvoja«.
Vlada v Atenah poudarja, da bo »še pogumneje« uvajala družbenogospodarske spremembe, da bi zagotovila možnosti za postopni socialistični razvoj Grčije.
Brez soglasja o manjšini
Med razpravo o proračunu za prihodnje leto ter načrtu za razvoj Furlanije-Julijske krajine ni bilo slišati spodbudnih novic za Slovence
OD NAŠEGA DOPISNIKA
TRST, 20 decembra — Tridnevna razprava o deželnem proračunu za prihodnje leto in o razvojnem načrtu Furlanije — Julijske krajine za obdobje 1968—1988 (z glasovi šestčlanske vladajoče koalicije so bili vsi dokumenti sprejeti) je bila priložnost za merjenje moči in pojasnjevanje stališč tudi do zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v tej avtonomni deželi. Vendar ni bilo slišati kakih posebnih novosti, še manj pa spodbudnih novic za Slovence v Italiji.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je izjavil, da je stališče deželne vlade do zakona nespremenjeno, se pravi, da ga pravzaprav ni, ker je zadeva preveč zapletena. da bi o njej lahko dosegli soglasje vseh strank, ki koalicijsko vodijo deželo. Po njegovih besedah je pogoj za vsakršno soglasje »pravilno ravnovesje« med zahtevami slovenske manjšine in nekaterih strank, pri tem je mislil predvsem na KPI, in tisto zaščito, ki jo večinski narod še lahko da, ne da bi pomenila »posebne privilegije«. Biasutti je tudi posvaril, da brez tako »uravnovešenega predloga« tudi rimski parlament vetjetno ne bo izglasoval zaščitnega zakona.
Deželni odbor jc sprejel resolucijo Slovenske skupnosti, ki zavezuje predsednika in deželni odbor, naj pri vladi in pri parla-
mentu posreduje, da bi hitro in pravočasno rešili še odprta vprašanja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Sprejel jc tudi resoluciji Furlanskega gibanja in Proletarske demokracije, ki izražata upanje, da bo rimski parlament pospešil zakonodajni postopek o zaščitnem zakonu. Zavrnjena pa je bila resolucija KP Italije, ki je zavezovala deželni odbor, naj zahteva od parlamenta, vlade in strank, da bi čimprej uresničili določila 3. in 6. člena italijanske ustave in 3. člena deželnega statuta in mednarodnih sporazumov, tako da bi sprejeli zakon o zaščiti slovenske manjšine, ki naj bi bil čimbolj širok — vsekakor ne ožji od določil posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu — in bi zadovoljil pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti.
Programi boljši od možnosti
RTV Ljubljana se z dopolnitvami in izboljšavami programov za leto 1986 skuša izogniti malodušju zaradi slabega finančnega položaja
Prav tako je bila zavrnjena resolucija socialistov, ki je zahtevala od deželnega odbota, naj posreduje pri rimski vladi, da bi parlament čimprej razpravljal o globalni zaščiti slovenske etnične manjšine in sprejel »realističen« zakon, ki naj bi rešil to »že predolgo odprto vprašanje«. Za nameček pa je bila nato zavrnjena še resolucija komunistov, ki je zahtevala, naj deželni odbor posreduje pri rimski vladi in pri italijanski radioteleviziji, da bi državna teles izija končno le začela oddajati tudi programe v slovenščini, kot jc bilo obljubljeno že leta 1975. Predsednik Biasutti je to resolucijo zavrnil z obrazložitvijo, da je zahteva neutemeljena, »ker še ni zaščitnega zakona«. Tako je tudi na deželni ravni sklenil začarani krog uresničevanja pravic slovenske narodnostne skupnosti.
MIRO POČ
Začetek nove ofenzive v Angoli
Južna Afrika se morda pripravlja, da bo odpadniškemu gibanju Unita priskočila na pomoč
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 20. decembra — Zadnje dni tuje agencije poročajo, da je angolska vlada sprožila novo ofenzivo proti odpadniškemu gibanju Unita, hkrati pa prihajajo v javnost poročila, daje Južnoafriška republika spet poslala čete precej globoko na angolsko ozemlje. Iz Pretorie te novice zanikujejo in posredno priznavajo samo, da južnoafriške enote »zasledujejo« namibijske gverilce na angolsko ozemlje.
«22271
ZA REKREACIJO. ODDIH IN SPOR J
Značilno je, da se je najprej oglasil johannesburški državni radio, ki je v komentarju napovedal novo ofenzivo angolsko-kubanskih čet proti gibanju Unita Jonasa Savimbija. Po trditvah johannesburškega radia naj bi v tej ofenzivi sodelovalo najmanj pet tisoč angolskih in med dva in tri tisoč kubanskih vojakov, ki ob podpori bombnikov sovjetske izdelave in helikopterjev — topnjač prodirajo proti položajem Unita. V Južni Afriki poudarjajo, da kombinirane angolsko-ku-banske sile pred dvema mesecema niso uspele zavzeti glavnega oporišča v kraju Jamba na skrajnem jugovzhodu Angole tik ob angolsko-namibijski meji. Takrat so Savimbijeve enote (po nekaterih podatkih naj bi Unita štela okrog 25.000 gverilcev) z južnoafriško logistično in letalsko podporo uspele zaustaviti ofenzivni sunek nasprotnika že precej pred Jambo.
Po drugi strani iz Pretorie poročajo, da so v zadnjem času nekajkrat z vojaškimi enotami zasledovali namibijske gverilce Stvapo, ki so se umaknili na angolsko ozemlje. Čeprav v Luan-di zanikajo, da bi imel Stvapo oporišča na njihovih tleh, se gverilci gotovo zatekajo na angolsko ozemlje, kjer živi več kot polovica ljudstva Ovaraho, iz katerega pretežno izhajajo pripadniki namibijskega odporniškega gibanja, ki imajo v Južni Angoli neke vrste naravno zaledje.
Ob vsem tem je najbolj pomembno, da vrsta znamenj kaže na to, da se Pretoria bržčas pripravlja (ali se je že) na nov vojaški vdor na jug Angole. Iz neka-! terih virov poročajo, da so južnoafriški vojaki že kakih 40 kilometrov globoko na angolskem ozemlju, kjer naj bi menda pomagali Savimbijevim enotam ustaviti ofenzivo angolsko-ku-banskih čet. Spet od drugod je slišati, da se Pretoria kljub lanskemu sporazumu z Angolo o prekinitvi ognja in o umiku čet sploh ni umaknila z juga Angole, marveč so neaktere njene enote ostale približno 20 do 30 kilometrov znotraj angolsko-na-mibijske meje.
Afriški komentatorji sc sedaj sprašujejo, ali se Pretoria res
pripravlja na nov vdor v Angolo, ki naj bi hkrati nevtraliziral angolsko ofenzivo proti Unita, po drugi strani pa dokazal trdnost Južne Afrike kljub notranji krizi in napetostim. Zanimivo je, da so v Pretorii po eksploziji mine, ki je v nedeljo na severovzhodu države ubila šest belcev, hitro našli skupni jezik s Hararejem in so že napovedali, da sestanek vojaških funkcionarjev obeh držav, da bi preprečili »nadaljnja nasilna dejanja«. Uboj šestih belcev je silovito odmeval med belsko manjšino v Južni Afriki in zlasti med skrajno konservativnimi burskimi nacionalisti, ki zahtevajo maščevanje.
AVGUST PUDGAR
SLORI v Trstu čaka drugo leto vrsta raziskav
Slovenski raziskovalni inštitut ima za svoje delo ugodne perspektive
TRST, 20. decembra — Gospodarski potencial vzdolž itali-jansko-jugoslovanske meje, komplementarnost gospodarstva in neizrabljene možnosti za trgovinsko in proizvodno sodelovanje ter poslovno-pravni problemi glede na politične in gospodarske razlike med državama bodo teme ene izmed raziskav, s katerimi sc bo prihodnje leto ukvarjal Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu (SLORI).
Na sinočnjem občnem zboru SLORI so ugodno ocenili letošnje delo inštituta in njegov srednjeročni načrt možnega gospodarskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, prav tako pa vse bolj razvejano sodelovanje s sorodnimi znanstvenimi inštitucija-
IJ L BIJ AN A. 20. decembra — Razprava na današnji skupščini RTV se je strnila ob programih, ki jih radio in televizija pripravljata za leto 1986. Najprej smo na skupščini slišali, da je bila javna razprava o programih bolj temeljita in je zajela širši krog delovnih ljudi in občanov, kot kdajkoli doslej. Udeleženci razprave so se strinjali s predlogi programov RTV', izrekli pa so tudi nekaj-kritik in novib pobud za delo.
O načrtih za radijske programe je najprej spregovoril Lenart Šetinc. Povedal je, da pripravljajo akcijo, s katero bodo v letu 1986 ugotavljali najbolj uspešno delovno okolje. Razširili bodo informativno mrežo za kongresno poročanje ter poskrbeli za razvoj ter regionalizacijo radijskih postaj. V zvezi s tem je tudi omenil, da nimajo namena odpirati novega dopisniškega mesta za poročanje s celjskega območja, ker je tam dovolj strokoven novinarski radijski kolektiv, ki lahko sam poroča za ljubljanski radio. Delegati so se s tem strinjali. Spregovoril je tudi o konfliktu z ORF in borčevskimi organizacijami zaradi turističnega programa MM 2. Avstrijska RTV hiša je protestirala proti
• Na skupščini je eden od delegatov menil, da je lep slovenski jezik bistveni sestavni del kakovostnega in informativnega programa, ker pa jezik v rtv programih ni ravno zadovoljiv, je predlagal, da se pri RTV ustanovi svet šestih ljudi, ki bi skrbeli za lepo slovenščino po vzorcu jezikovnega razsodišča. Predsednik skupščine je predlagal, da se predlog pretehta, nakar bo o njem razpravljala skupščina.
on — programov o kulturi je na radiu vse več in boljših, kar je utemeljil tudi z nekaj podatki.
Stane Grah pa je spregovoril o načrtih za tv programe v letu 1986. Obeta se nam kar nekaj novosti. Najpomembnejša med njimi je gotovo uvedba enournega informativnega večernega programa, ki bo združil vse dnevniške, obzorniške in raznovrstne informacije. V tem bloku bo tudi TV Dnevnik, ki pa ga bodo v poletnem času predva;ali kasneje — ob 21.30 uri, da bi zadostili željam in potrebam tudi tistih tv gledalcev, ki jim poleti zgodnja ura emitiranja TV Dnevnika ni bila povšeči. Kot drugo novost je omenil novi, 90 minutni dopoldanski izobraževalni program, namenjen tudi šolskemu pouku. S tem bodo nadomestili dosedanji, srbohrvaški del tega programa. Uporabili bodo tudi kasetno produkcijo.
TV pripravlja tudi nadaljevanko o Primožu Trubarju in sicer v treh delih, snemanje pa se bo pričeio 27. januarja. Priprave na snemanje so bile večletne, tako da organizacijskih problemov ni, ostajajo zgolj finančni. Sredstev, ki jih je obljubila KSS, na TV še niso dobili. Izjalovil se je tudi poskus koprodukcijskega sodelovanja z bavarsko televizijo, tako da je ta čas celovito finančno breme zgolj na plečih TV, ki pa išče druge oblike finančnega sodelovanja.
Finance in pa materialni položaj so, kljub nedavnemu precejšnjemu zvišanju naročnine, še vedno velik problem. Ob koncu leta ima RTV bilančni primanjkljaj in več nekritih obveznosti, med katere je vštet tudi republiški premostitveni kredit. Poročevalec je na skupščini utemeljil finančne težave z visokimi stroški tv produkcije. Drag je tudi program, ki ga TV kupuje v tujini. Pri tem pa le omenimo, da so na TV v letu 1985 dobili od spon-sorjev — torej od združnega dela — 20 starih milijard dinarjev v devizah za nakup tovrstnega programa.
LILIJANA ŠAVER
Shultz zagrozil z odstopom, če bi ga testirali z detektorjem laži
V ZDA zamisel o preverjanju uslužbencev z detektorjem laži ni nova — 1983. leta je kongres takšen predlog že zavrnil
3VASHINGTON, 20. decembra (Tanjug) — Ameriški državni
sekretar George Shultz je izjavil, preizkusiti z detektorjem laži.
, Ameriški predsedniki je 1. novembra, po razkritju več primerov vohunstva, zaradi zaščite nacionalne varnosti izdal odlok, da je treba vladne uslužbenec, ki imajo dostop do zaupnih dokumentov, preveriti z omenjeno napravo. Po prvih izračunih pride v poštev približno 175.000 ljudi.
Preverjajo že uslužbence Centralne obveščevalne agencije (CIA), Agencije za nacionalo varnost (NSA) in nekaterih drugih ameriških obveščevalnih služb
Shultz je v informativni oddaji televizijske mreže NBC podvomil o zanesljivosti na ta način dobljenih podatkov. Naprava registrira čustvene reakcije testiranca in jo uporabljajo kot enega od načinov za preverjanje res-
oddajanju tega programa, češ da neposredno posega v interesno območje ORF. Borci pa menijo, da je bilo na tem programu preveč oddaj izključno v nemškem jeziku in da je zato vprašljiva njegova namembnost s stališča NOB. Lenart Šetinc je poudaril, da s tega stališča turistični program ne more biti vprašljiv. O tem je bilo na razpravi slišati še več mnenj. Predsednik skupščine Vlado Janžič jih je zaokrožil s podatkom, da je ORF blokirala oddajanje MM 2 na njegovi frekvenci, tako da v Avstriji tega programa ne slišijo več. Z ORF se dogovarjajo za nemoteno emitiranje turističnega programa na drugi frekvenci. Rekel je, da večjih problemov s tem ni in ne more biti, saj turistični radio — kot je zatrdil — postaja mednarodni, s programom v več jezikih. Med drugim je Lenart Šetinc tudi zanikal mnenje KSS, da jc na radijskih programih vse manj kulture. Nasprotno — meni
GV
gospodarski
vestnik
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
RADIO
Pojoči dežniki
Mi, predvojna generacija otrok, smo zrasli ob pravljicah.
Zdajšnji uspevajo — vsak kar za- _____________________,a _________
deva radijsk: program — ob j polnimi vode(?), in celo z dekli
Zmaga Frcceta). da ti je ob poslušanju kar milo pri srcu. Toda povezava tega ljubeznivega in eminentno radijskega prizorčka s tistim, kar se je dogajalo poprej — s prometnikom na vročem križišču (Brankom Grubarjem), cirkuškim direktorjem (Jurijem Součkom), čigar vrhunska točka ima nekaj opraviti z vedri,
zgodbah in igricah, ki so večinoma »nadrealistične«; tako jim pravimo, dokler ne najdemo ustreznejšega izraza. Ne vem. če je to napredek. Pravljice, katerih motive so večinoma obrusila stoletja, so zakladnica ljudske modrosti, zgled trdno zgrajene zgodbe in pravcata šola logičnega mišljenja; s pravljičnih predpostavk, se razume. »Nadrealističnemu« pisanju vse to manjka; je odsev skrajno zapletenega sodobnega sveta, v katerem se nihče več ne spozna, in spodbuja otrokovo domišljijo v smeri »vse je mogoče«, pri čemer ni ravno potrebno pojasniti zakaj in čemu.
Tako sfrče v Darke Čeh nagrajeni radijski igrici Šumeči vodnjak (15. decembra na I. programu) razpeti dežniki sprehajalcev med oblake in zasnujejo tamkaj prav ljubko deževno konverzaci-jjo, podprto z glasbo Janija Go-j loba in tehničnimi mojstrstvi Jureta Culiberga (ob asistenci
co (Vesno Pernarčič) in mornarjem (Poldetom Bibičem), ki nujno iščeta vodnjak želja, ali z dekličino mamo prodajalko (Marjano Brecelj) - je tako rahla, da je skorajda ni. Vse je brezobvez-no in razdrobljeno, rdeča nit je — recimo — dekličino prizadevanje, priti do vodnjaka, ki pa moraš imeti zanj »prave« želje, na primer takšne, kot jih ima mornar, ki je izgubil ladjo in zdaj polni vedra čim bolj počasi, ker ga voda v vedrih spominja na morje . .. No, ja.
Seveda pa je igrica namenjena današnjim malčkom in ti so takšne hrane, kot rečeno, vajeni in jim gre bržčas v slast. Nanje je mislila režiserka Irena Glonar, ko je poskrbela za izbrano zasedbo in odlično tehnično izvedbo. Dežniki — Zvone Hribar, Stanislava Ronisegna, Polona Vetrih. Aleš Valič in Saša Pavček — pa so zares imenitni.
RAPA ŠUKLJE
Študenti AGRFT bodo uprizorili Schnitzlerjev Vrtiljak
LJUBLJANA, 20. decembra
—	Študenti četrtega letnika dramske igre in režije na AGRFT bodo v nedeljo, 22. decembra, ob 21. uri v Kulturnem domu Španski borci uprizorili igro Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja. Pocbvodstvom izrednega profesorja Zvoneta Šedlbauerja in docenta Alberta Kosa se bodo predstavili študenti igre Vesna Jevnikar, Boris Kerč, Mojca Partljič. Matija Rozman, Maja Sever. Judita Zidar, Jonas Žnidaršič, režiserka Doris Vozny-—Potočki, dramaturg Gorazd Perko, scenografka Bogdana Krušič in kostumografka Meta Sever.
Partizanski zbori na Prevaljah
LJUBLJANA, 20. decembra
—	Jutri se bodo na Prevaljah srečali trije osrednji slovenski partizanski pevski zbori — iz Ljubljane, Trsta in Celovca. S to prireditvijo, ki bo v družbenem domu, bo organizacijski odbor »Svobodi in miru — Poljana 85« tudi sklenil svoj letošnji program. Koncert, ki je posvečen dnevu JLA, bo prvič v skupnem nastopu povezal Koroški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Branko Čepin, tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča pod vodstvom Oskarja Kjudra, ter Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga zdaj vodi Ciril Cvetko. Vsi trije zbori si bodo tudi izmenjali listine o pobratenju in družno zapeli.
B. P.
da bo odstopil, če ga bodo hoteli
ničnosti izjav. Po njegovem mnenju s<" je v preteklosti že večkrat izkazalo, da ni zanesljiva, in celo — kot trdi Shultz — da ni znanstvena.
Zamisel o preverjanju usluž-
• Prihodnje" leto bo SLOKI med drugim zbral tudi sveženj predpisov, zakonov in zakonskih osnutkov, ki zadevajo slovensko manjšino v Furianiji-Julijski krajini, dokončal študijo o emigraciji v tej avtonomni deželi, in študijo o šolstvu v Kanalski dolini. V delu je tudi študija o opredelitvah voiilcev v vseh občinah Furlanije-Julijske krajine, kjer žive Slovenci. Pripravljajo pa še raziskavo o socialni strukturi manjšine, h koncu pa gre delo za krajevni leksikon.
• Tiskovni predstavnik Bele Hiše Larry Speakes je med evropsko turnejo državnega sekretarja dejal, da bodo »z detektorjem laži najverjetneje preizkusili tudi nekatere člane vlade«.
bcncev z detektorjem laži v ZDA ni nova. Nekaj podobnega so predlagali že leta 1983, vendar je kongres predlog zavrnil.
V zvezi z uporabo te naprave so očitno tudi zdaj zelo protislovna mnenja. Medtem ko Shultz tak test odločno zavrača, pa je predstavnik Pentagona Robert Sims povedal, da je njegov šef Caspar Weinberger pripravljen na testiranje z detektorjem laži.
mi v Italiji, Jugoslaviji in v drugih državah, uspešnost že tradicionalnega raziskovalnega tabora in pripravo novembrskega srečanja manjšin v Trstu. Potrdili so tudi pravilnost sedanje usmeritve inštituta, ki opravlja temeljne raziskave, med katere sfidijo tudi — širše raziskovanje manjšinske problematike, raziskave uporabnega značaja in pa analize vprašanj, na katere mora slovenska narodnostna skupnost hitro odgovoriti. Izredna finančna pomoč dežele (160 milijonov lir) je veliko priznanje strokovnemu delu in pomembnosti inštituta, praktično pa tudi, da bodo denarne težave, ki nenehno omejujejo delo SLORI, nekoliko manjše, in da bo mogoče posodobiti raziskovalno opremo in res poskrbeti tudi za računalniško »banko podatkov«.
M. P.
S TELEPRINTERJA
Vlado Klemenčič se je pogovarjal s francoskim ministrom za finance
PARIZ, 20. decembra (Tanjug) — Zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič se je na poti iz Ne\v Yorka v Beograd ustavil v Parizu, kjer se je sestal s francoskim ministrom za gospodarstvo in finance Pierrom Beregovoyjem. Klemenčič in Be-regovoy sta se pogovarjala o jugoslovansko-fran-coskem finančnem sodelovanju, pa tudi o odnosih med SFRJ in Evropsko skupnostjo.
Uspeh naših delavcev na gradbišču v Alžiriji
ALŽIR. 20. decembra (Tanjug) — Na gradbišču jeza Kedara, ki ga gradi beograjska Hidrotehnika, so te dni, kar eno leto pred predvidenim rokom, začeli polniti zbiralno jezero. Gre za največji jez, kar so jih jugoslovanska podjetja zgradila v Alžiriji, vrednost del pa znaša 176 milijonov dolarjev. Jez je sestavni del vodnega sistema Iser — Kedara —Budua, pri katerega gradnji poleg Hidrotehnike sodelujeta tudi zagrebška Hidroelek-tra in sarajevski Unioninvest. Ko bo sistem nared, bo alžirski prestolnici zagotavljal pol milijona kubičnih metrov vode na dan. Tako naj bi Alžir konec leta 1988 imel dvakrat več vode kot zdaj.
OPEČ se bo bojeval za tržišče, čeprav se zaveda padca cen
BAGDAD, 20. decembra (Tanjug) — Iraški minister za nafto Kaim Tak Al-Oraibi je izjavil, da organizacija držav izvoznic nafte (OPEČ) ne bo sedela »križem rok« in prepustila svoj del svetovnega tržišča drugim državam. »Bojevali se bomo s proizvajalci zunaj OPEČ, čeprav se zavedamo, da bo nujni padec cen prizadel člane organizacije,« je dejal bagdadskemu listu Al Taura.
Prvo žensko z umetnim srcem že drugič operirali
M1NNEAPOLIS, 20. decembra (AP) - Prvo žensko na svetu z umetnim srcem, 40-letno tajnico Mary Lund iz Minneapolisa, so že dan po zapletenem posegu vstavitve umetnega srca drugič operirali. S tem kirurškim posegom naj bi ugotovili vzrok velike izgube tekočine v prsnem košu, so sporočili zdravniki bolnišnice Ebot-Northwestern. Mary Lund, ki je zbolela za virusnim miokarditisom, so vstavili umetno srce, ki je skoraj za tretjino manjše od srca, ki ga vstavljajo moškim, z umetnim srcem pa naj bi živela, dokler ji ne bodo presadili človeškega srca.
Tudi v Italiji za motoriste obvezne zaščitne čelade
RIM, 20. decembra (Reuter) — Italija je med zadnjimi v Evropi naposled sprejela zakon, ki predvideva, da morajo motoristi med vožnjo obvezno nositi zaščitne čelade. Komisija za transport v predstavniškem domu je sprejela zakon, ki določa, da morajo vsi motoristi, razen starejših od 18 let na motorjih z manj kot 50 kubiki in z največjo hitrostjo 40 kilometrov na uro, nositi čelade. Zakon bo začel veljati čez šest mesecev. Italijanska vlada si že tri leta prizadeva, da bi ga sprejeli, vendar so v parlamentu temu nasprotovali predstavniki tovarn motorjev, ker so se bali, da se bo prodaja zmanjšala. Ko so minuli mesec v Italiji uzakonili presajevanje srca, so italijanska sredstva obveščanja seznanila javnost, da so v prvih šestih od osmih posegov bolnikom presadili .šrce mladih mbtUifisrdV, ki so umrli v prometnih nesrečah.
,-ti.t -jrn.ar/Kpa/u ‘jtfji1	: n . * oiio;h'j noq
Velika Britanija bo povečala denarno pomoč Ugandi
LONDON, 20. decembra — Velika Britanija bo zagotovjla pet milijonov funtov dodatne pomoči Ugandi, potem ko so vlada in gverilci v torek sklenili mirovni sporazum'Vodja Foreign Officea Geoffrev Howe je ob tej priložnosti izjavil, da je Velika Britanija »pripravljena pomagati ugandski vladi in ji svetovati, kako naj spet zagotovi notranjo varnost in spoštovanje človekovih pravic«. Kot poroča agencija AP, bo Velika Britanija pomagala vladi v Kampali, tako da bo sodelovala pri urjenju vojakov ugandske armade in pri razvoju kmetijstva, izobraževanja in zdravstva. Britansko pomoč Ugandi v znesku milijon funtov so prej preklicali zaradi razmer v državi.
Manjša nedohranjenost še ni vzrok za zadovoljstvo
RIM, 20. decembra (Reuter) — Po ugotovitvah organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) se je stopnja nedohranjenosti v državah v razvoju prvič v zadnjih štiridesetih letih zmanjšala. Spričo nagle rasti prebivalstva v teh državah pa se je nekoliko povečalo število sestradanih na svetu, je rečeno v petem poročilu FAO o prehrani. »Pravega vzroka za zadovoljstvo ni,« je dejal generalni direktor FAO Sauma, ki je kot vzrok za izboljšanje razmer navedel hitrejšo povprečno rast količine živeža na prebivalca. »Kot je mogoče sklepati iz sedanje afriške krize, se utegne splošna nedohranjenost naglo spremeniti v pravo lakoto in umiranje,« je dejal Sauma.
Piloti grške letalske družbe se bodo vrnili na delo
ATENE, 20. decembra (AFP) — Piloti grške letalske družbe Olympic Airways so davi sklenili končati stavko, ki sojo začeli v sredo. Odtlej niso ne jedli ne spali. Kot poroča AFP, se letalski promet ne bo takoj normaliziral, ker se piloti niso sposobni takoj vrniti na delo. Na maratonskem sestanku med predstavniki združenja pilotov in vlade, ki je trajal dobrih 12 ur, so stavkajočim pilotom obljubili, da bodo do konca januarja ugodili njihovim zahtevam. Zahtevali so uveljavitev kolektivnih konvencij, sklenjenih leta 1984, in dosledno spoštovanje pravil.
Članice južnoafriške konference za usklajeno informiranje
DAR ES SALAAM. 20. decembra (Tanjug) Štiridnevna konferenca o skupnem izkoriščanju informativnih resursov držav članic južnoafriške konference za koordinacijo razvoja se je končala s sklepom, da morajo knjižnice, dokumentacije, arhivi in podobne institucije regije čimbolj sodelovati v menjavi podatkov tako na nacionalni kot na regionalni ravni. Konference, ki jo je organiziral UNESCO, so se udeležili predstavnik Angole Bocvane, Lesota. Malavija, Mozambika, Svazije. Zambije, Zimbabveja in Tanzanije.
Jerzy Urban v zadnjih dneh ostro napada Walenso
VARŠAVA, 20. decembra (Tanjug) - Predstavnik za tisk poljske vlade Jerzy Urban je v zadnjih štirih dneh dvakrat ostro napadel Lech.t NValenso, rekoč, daje »vse njegovo politikantstvo naperjeno proti Poljski na mednarodnem prizoriš ču«. Povod za kritike je bila Wa!ensova izjava zahodnonemškim novinarjem, da ••> (Ivdujli poljskih mejah ne želi govoriti, saj je »h hi in ne politik«. Urban je ocenil da se- Walcnsu hotel zameriti nacionalistični desnici v ZRN, ki podpira njegovo dejavnost, škodljivo poljskim interesom«. Urban je dodal: »Kljub temu pa nam zaradi tega ni treba biti posebej v skrbeh, kajti Walensove besede, kot tudi on sam. že dolgo nimajo več resnega pomena.«
Popolna prepoved uporabe hormonov v živinoreji
BRUSELJ, 20. decembra,(Reuter) - Ministri žd kmetijstvo evropske skupnosti so se ne glede na pripombe Velike Britanije. Irske in Danske odločili, da bodo popolnoma prepovedali uporabo hormonov v živinoreji. Prepoved. ki bo začela veljati 1. januarja leta 1988, zadeva tudi naravne hormone, uporaba umetnih hormonov v živinoreji pa je v državah EGS že prepovedana. Britanskim kmetovalcem. ki najbolj glasno zagovarjajo uporabo naravnih hormonov v živinoreji, so dali leto dni časa, da se prilagodijo novim razmeram. Bruseljska izvršna komisija je zaradi presežka 730.000 ton govedine z odobravanjem sprejela prepoved, ki utegne zmanjšati prirejo mesa v državah članicah EGS. Za prepoved sla se še posebej zavzemali Nizozemska in ZR Nemčija, kjer delujeta močni ekološki gibanji
križanke, humor
Mariborska uprizoritev Velikega briljantnega valčka v Gradcu
Predstavo SNG iz Maribora je spremljal simultani prevod Horsta Ogrisa, zato je škoda, da je bilo občinstva tako malo
MARIBOR, 20. decembra — Sinoči je gostovala v Gradcu Drama SNG Maribor z dramsko uspešnico Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Mariborski gledališčniki so kot gostje graških Združenih odrov, s katerimi v okviru mariborsko-graških medmestnih in jugo-slovansko-avstrijskih kulturnih stikov zadnje čase boljše sodelujejo, nastopili v ambientalni akademijski dvorani graške Opere. Gostovanja se je udeležil tudi avtor Drago Jančar.
Maloštevilno, vendar očitno izvedensko občinstvo, ki je Briljantni valček lahko spremljalo v simultanem avtorskem prevodu Horsta Ogrisa, je predstavo sprejelo z izjemnim navdušenjem. Uprizoritev je spremljal tudi jugoslovanski konzul v Gradcu Ivo Goič. Na srečanju mariborskega ansambla s člani graške Drame po predstavi sta zavzeto govorila o gledaliških stikih med Mariborom in Gradcem umetniški ravnatelj in režiser dr. Rainer Hauer in'dramaturg mariborske Drame Tone * Partljič.
Ob maloštevilnem občinstvu na tem gostovanju se ni mogoče več izogniti resnemu vprašanju o publiki in obveščanju. Res je pri naših sosedih zdaj čas predbožičnih nakupov in obiskov, slovenski študentje v Gradcu pa so najbrž že odšli na božične počitnice, toda hud spodrsljaj je, da
graška publika ni bila vnaprej obveščena o simultanem prevajanju. Gre očitno že kar za nekakšno negativno zakonitost, saj je tudi prvo gostovanje Mariborčanov s Pirandeliovim delom Nocoj bomo improvizirali imelo premalo obiskovalcev, odlično pa je bil obiskan in sprejet Beckettov Konec igre mariborskega Malega odra. Graški gledališčniki (in druge kulturne skupine) so bili doslej na vseh svojih gostovanjih v Mariboru deležni velikega zanimanja občinstva, nazadnje na letošnjem Borštnikovem srečanju z Molierovim Tartuffom.
Ker se kulturni in gledališki stiki med mestoma poglabljajo in širijo, bosta očitno za obveščanje in animacijo graškega občinstva morali več storiti obe strani.
FRANCE FORSTNERIČ 1
gorenjesairwDS
SKRB ZA POTROŠNIKA
Do nove slikovne cevi za tv z industrijsko obnovo
Prednosti:
•	nižja cena
•	hitrejša dobava
•	možnost obnove vseh vrst slikovnih cevi za barvne in
črnobele televizorje gorenje
•	kakovost enaka kot pri novih slikovnih ceveh
•	garancija 12 mesecev
Podrobnejše'informacije dobite na naslovu:
Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje ali po telefonu (063) 856-796
&GSISVJ5T
Sistem splošne ljudske obrambe je del strategije miru v svetu
Janez Bohorič: Kolikor bolj bomo uspešni pri premagovanju sedanjih težav, toliko bolj bodo stabilne notranje razmere, večja zunanja varnost
»Ob praznikih, kot je dan Jugoslovanske ljudske armade, se vedno spominjamo velikih dni naše revolucije, herojskih časov, neustavljivega poleta narodnoosvobodilnega boja, ko se je rodila JLA kot odraz odločenosti ljudstva, hotenj naših narodov in narodnosti po svobodi ter prepričanja delavskega razreda Jugoslavije, da si lahko le z lastnimi silami izbori svobodo in zgradi temelje pravičnejše družbene ureditve. To nam je omogočilo uspešen boj proti fašizmu in drugim reakcionarnim silam, boj. ki je bil podlaga za vse povojne napore in uspehe za osvoboditev človeka in za gradnjo socialistične samoupravne družbe,« je na sprejemu ob dnevu JLA na predsedstvu SRS dejal podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič.
Narodnoosvobodilne, revolucionarne in demokratične težnje, opredelitev za enakopravnost, bratstvo in enotnost, socialno pravičnost in druga načela izjemne vrednosti in pomena za revolucionarno mobilizacijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, so bila temelj nastanka naše armade in vsega njenega ter našega celotnega dosedanjega družbenega razvoja. Pomenijo osnovo življenja, dela in napredka naše skupnosti in so trajni izvor naših obrambnih moči.
• Oborožene sile SFRJ so danes kot del sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izraz in sredstvo naše odločenosti za ohranitev miru, za varno življenje in svoboden razvoj. Z graditvijo tega sistema uresničujemo vizijo tovariša Tita, Kardelja in drugih o konceptu oboroženega ljudstva v sodobnih pogojih. V današnjem nemirnem svetu se vse bolj potrjuje Titova misel, da je sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite del strategije miru v svetu. Je pa tudi pomemben dejavnik stabilnosti notranjih razmer ter naše notranje povezanosti. Vse bolj trdno postaja spoznanje delovnega človeka in občana, da je obramba in zaščita njegovih in skupnih rezultatov dela, samoupravnih pravic, premoženja in varnosti, vsakdanja potreba in interes vsakogar. To še toliko bolj občutimo v obdobju, ko se spopadamo s številnimi nakopičenimi težavami in nasprotji, še zlasti pa tedaj, kadar nas ogrožajo naravne in druge nesreče.
Vsesplošna vključenost delovnih ljudi in občanov v posamezne sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, njihova pripravljenost, odzivnost in samoiniciativa v številnih aktivnostih in oblikah dela na tem področju je potrditev, da se zasnova splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri večini temeljnih nosilcev polno uveljavlja. To je vsekakor spodbuda in dobro izhodišče za njegovo dograjevanje in uresničevanje rešitev, sprejetih v zadnjih letih, obenem pa potrditev pripravljenosti naših delovnih ljudi, da v skrajnem primeru tudi z orožjem v roki branijo svoje pridobitve. svojo samoupravno pravico, da skupaj in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v celotni jugoslovanski skupnosti neovirano in svobodno odločajo o smereh in poteh svojega razvoja.
Ob tem so zelo pomembna naša prizadevanja za premagovanje sedanjih družbenoekonomskih težav. Ni naključje, če tudi ob prazniku JLA posebej poudarjamo naš skupni interes za uresničevanje stabilizacijskega programa in za utrditev samoupravnega položaja delovnih ljudi, saj je v tem najtrdnejše zagotovilo za varen in stabilen razvoj ter za zagotovitev sposobnosti obvladovanja vseh nevarnosti. s katerimi se lahko soočimo.
Našo strategijo premagovanja družbenoekonomskih težav gradimo na prestrukturiranju in boljši izrabi gospodarskih zmogljivosti, na hitrejšem tehnološkem razvoju in učinkovitejšem organiziranju, na nadaljnjem širšem in enakopravnejšem vključevanju v mednarodne gospodarske tokove, na najširšem povezovanju v Jugoslaviji, na utrjevanju in varstvu ustavnega položaja delovnega človeka, na krepitvi delovanja ekonomskih zakonitosti ter na - dograjevanju na teh osnovah delujočega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Za vse to pa potrebujemo več znanja na vseh ravneh pa tudi boljšega znanja od obstoječega. Samo tako lahko dosežemo višjo produktivnost, večjo in enakopravnejšo vključitev v mednarodno delitev dela
in boljše gospodarske uspehe. To pa je tudi nepogrešljiv pogoj za popolnejše zadovoljevanje številnih družbenih potreb ter za preseganje nasprotij, ki se pri tem pojavljajo. Kolikor bolj bomo uspešni pri preseganju današnjih težav, toliko višja bo naša zunanja varnost, toliko bolj bodo stabilne tudi naše notranje razmere. Pri tem pa se jasno zavedamo, da je za današnji hitrejši razvoj najpomembnejši dejavnik znanje ter ustrezna organiziranost družbe za njegovo pridobivanje, širjenje, uporabo in uveljavljanje. Samo informacijska družba, s sodobnimi tehnologijami, racionalno izrabo proizvodnih tvorcev, s skrbjo za zdravo okolje in skladen razvoj infrastrukture, lahko odgovori na ta razvojni izziv in izpolni te razvojne zahteve. To pa terja mnogo kvalitetnega znanja in polno aktiviranje lastnih sil in sposobnosti ter njihovo organizirano združeva-vanje in usmerjanje k doseganju skupnih strateških razvojnih ciljev.
V veliki meri to velja tudi za razvoj posameznih delov obrambnosamozaščitnega sistema. Tudi ta zahteva visoko razvito tehnologijo in neprestano izpopolnjevanje in posodabljanje znanja. Številni programi na tem področju morajo zagotavljati ne le povečevanje materialne in tehnične osnove oboroženih sil in drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ampak tudi modernizacijo proizvodnje, ki zadovoljuje mirnodobne potrebe. S tem pa se neposredno povečuje sposobnost delavcev, inženirjev in drugih strokovnjakov v naših tovarnah in institutih za njihovo vključevanje v procese, ki jih nalaga današnji siloviti razvoj znanosti in tehnike v svetu, današnja svetovna tehnološka revolucija.
Ta vsebinska povezanost in soodvisnost obrambnih in samozaščitnih interesov s splošnimi družbenoekonomskimi interesi družbe pa ni značilna le za gospodarski oziroma tehnološki razvoj, temveč tudi za številna druga področja družbenega dogajanja. To še posebej velja tudi za vzgojno-izobraže-valno področje.
• Nadaljnjo krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter višjo stopnjo pripravljenosti lahko zagotovimo le s stalnim usposabljanjem naših ljudi, z bogatenjem njihovega znanja in sposobnosti za opravljanje obrambnih in samozaščitnih nalog. To velja še predvsem za delavce, ki neposredno delajo na obrambnih nalogah, v oboroženih silah, za pedagoge v šolah in za strokovnjake, zaposlene na drugih obrambnih področjih.
Pri tem doslej nismo bili dovolj uspešni in učinkoviti. Vemo, da nadaljnji razvoj posebej organiziranih obrambnih in samozaščitnih sil lahko gradimo le na višji kakovosti, ki jo bomo dosegli le z visoko usposobljenimi kadri. Najpomembnejša‘so zato prizadevanja za dvig kakovosti obrambnega in samozaščitnega usposabljanja v rednem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Izredno pomembna pa je tudi kakovost študija splošne ljudske obrambe na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer bomo v kratkem dobili že stotega diplomanta te smeri. Z večjim kadrovskim potencialom, ki ga tako ustvarjamo, pa bomo lahko izboljšali tudi strokovnost pedagoških delavcev na tem področju in izpopolnili druge vrste in oblike obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Tako bomo tudi uspešnejši pri spodbujanju mladih ljudi, da se bodo pogosteje odločali za vojaške poklice.
V specializiranem prodajnem skladišču METALKE s tehnično železnino v Ljubljani, Šmartinska 152 — Javna skladišča, hala Vlil
'si lahko ogledate in izberete ročno in merilno orodje, rezno orodje, brusni [j material, vijačno blago, galove verige, u varilno tehniko in pribor, opremo za delavnice in stroje
Po novem letu boste lahko izbirali tudi ležaje in pribor, s čimer bomo zaokrožili ponudbo blaga tehnične železnine.
—	Prodaja je namenjena vam, obrtniki in kupci za reprodukcijo
—	Do prodajalne lahko pridete z vsemi motornimi vozili
—	Blago boste lahko sami izbirali
—	Mi vam bomo pri tem strokovno svetovali.
Priznanja za dolgoletne uspehe pri krepitvi obrambe in samozaščite
Slovesnost v veliki dvorani predsedstva SR Slovenije — Veliki plaketi oboroženih sil SFRJ občini Škofja Loka in enoti TO Miro Perc-Maks — Priznanja republiškega sekretariata za LO
LJUBLJANA, 20. decembra — V veliki dvorani predsedstva SR Slovenije je bila danes slovesnost ob dnevu JLA, ki jo je pripravil svet predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo. Slavnostni govornik je bil podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Bohorič.
Janez Bohorič je v svojem govoru poudaril pomembne rezultate in uspehe na področju utijevanja obrambne sposobnosti naših oboroženih sil, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju, kljub težjim in zahtevnejšim družbenoekonomskim razmeram. To je potrdila tudi široka in poglobljena javna razprava o uresničevanju splošne ljudske obrambe in določenih nalog družbene samozaščite v obdobju 1981 —1984, kije bila uspešno zaokrožena na oktobrskem zasedanju zborov skupščine SR Slovenije. Okrepljena skrb in trud za uravno-
dejavnost na področju usmerjanja v vojaške in obrambne poklice pri RK SZDL, Slavko Petaver, svetovalec predsednika republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, in major Anton Stiftar, vojaška pošta 3649 Pulj.
Na priložnosti slovesnosti bodo priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo izročili še Albertu Vodovniku, članu pokrajinskega odbora za Koroško.
Predsednik republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Stane Kotnik je podelil plakete Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Plakete so prejeli: Vik-
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Za 22. december je bilo odlikovanih več generalov. Red republike z zlatim vencem so dobili generalpolkovniki Slobodan Alagič, Milan Daljevič, dr. Drago Nikolič in Ilija Radakovič ter generalpodpolkovnik Tošo Atanasov-ski. Red zaslug za narod z zlato zvezdo so dobili generalpolkovnik Predrag Djurič, generalpolkovniki Jere Grubišič, Svetozar Oro, Ilija Perišič in Ilija Trbovič ter generalmajor dr. Mičo Čušič. Z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem so bili odlikovani generalpodpolkovniki Slavko Bunčič, Vladimir Damjanovič, Zdravko Dimič, Ilija Djujič, Pavle Gajič, Čedo Glišič, Anton Luke-žič, Stanko Mihalič, Djordjo Novosel in Gojko Uzelac ter generalmajor Nikola Žutič, z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem pa generalmajorji Božidar Božovič, Zvonko Jurjevič, Milan Kapamadžin in Andrija Rašeta. Red ljudske armade z lovorjevim vencem so dobili generalpodpolkovniki Petar Dimitrnevski, Mile Mandič in Vojislav Mikic ter generalmajorji Ivan Ban, Živko Blago-jev, Simeon Bunčič, Milosav Kundačina, Sakib Pozderac, Bogdan Renčelj in dr. Sveto Suša, red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem pa generalmajor Ljuben Jandrejevski. Z redom dela z rdečo zastavo so bili odlikovani generalpodpolkovnik Borivoje Milenkovič ter generalmajorji Božidar Kraš, Milun Ognjanovič in Alojz Zupanc, z redom za vojaške zasluge z veliko zvezdo pa generalmajorji Matej Andjelkovič, Nikodin Jovanovič, Zdravko Novoselič, dr. Aleksandar Stamatovič, dr. Antonije Škokljev in kontraadmiral Mile Kandič.
(jjj) metal Ra
težen razvoj vseh sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vse bolj prispevata k dosegi zastavljenega cilja, to je k razvijanju in utrjevanju koncepta ter po-družbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, poroča republiški komite za informiranje.
K doseganju teh ciljev mnogo prispeva tudi mladina, ki danes že prevzema vse odločilnejšo vlogo in odgovornost pri vsestranski krepitvi obrambe in zaščite, s tem pa tudi k vse večji obrambno-samozaš-čitni pripravljenosti naše družbe.
• Veliko plaketo oboroženih sil SFRJ za leto 1985. za pomembne in dolgoletne uspehe pri krepitvi in razvoju SLO in DS, sta prejeli občina Škofja Loka in enota teritorialne obrambe Miro Perc-Maks iz Ljubljane. Plaketi je izročil poveljnik Teritorialne obrambe SR Slovenije generalmajor Edvard Pavčič.
Poveljnik ljubljanskega armadnega območja, generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič, je podelil srednje plakete JLA delovni organizaciji Sava Kranj, Mesni industriji Primorske, tozd Živinopromet Nova Gorica in pokrajinskemu štabu teritorialne obrambe za Posavje. Mali plaketi JLA sta prejeli delovna organizacija Tekstil Ljubljana, tozd Pletilstvo Prosenjakovci, in občinski štab teritorialne obrambe Črnomelj.
Plakete Teritorialne obrambe SR Slovenije je podelil poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije generalmajor Edvard Pavčič. Srednjo plaketo sta prejeli Zveza letalskih organizacij Slovenije in republiška skupnost za ceste, mali plaketi pa Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev, tozd Veterinarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, in Franc Korun iz pokrajinskega odbora za zahodno Štajersko.
Za najboljšo teritorialno obrambo med pokrajinami v Sloveniji v letu 1985 je bila proglašena Teritorialna obramba pokrajine Posavje, kije prejela zmagovalni pokal.
Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije je v imenu republiškega sekretarja podelil namestnik republiškega sekretarja Ivo Samec. Priznanja za dosežene dolgoletne uspehe pri krepitvi obrambnih in samozaščitnih priprav so prejeli Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj, Stanko Rus, predsednik skupščine občine Ribnica, Hrabro Stcrdin, predsednik skupščine občine Radlje ob Dravi, Janez Langerholc, predsednik skupščine občine Slovenj Gradec, dr. Emil Rojc, predsednik pokrajinskega komiteja za SLO in DS za zahodno Štajersko, Livij Jakomin, predsednik pokrajinskega odbora za južno Primorsko, dr. Tomo Korošec, predstojnik katedre za SLO in DS pri FSPN, Marko Žvokel, predsednik komisije za informativno-propagandno
tor Avbelj, Martin Košir, Daniel Lepin, Ivan Maček Matija, Franc Poglajen, Stane Potočar, poveljstvo ljubljanskega armadnega območja, republiški štab teritorialne obrambe SR Slovenije, republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije in Občinska konferenca ZRVS Koper.
Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade, 22. decembru, je v znak priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje s Centrom za civilno zaščito zveznega sekretariata za ljudsko obrambo plaketo centra za civilno zaščito ZSLO, ki jo je ustanovil vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ, prejel Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo.
Na priložnostni slovesnostih bodo izročili priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije:
Priznanje za prizadevno delo in posebne uspehe pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo prejeli: Andrej Ambrožič, SO Grosuplje, krajevna skupnost Bre-' sternica-Gaj, V.P. 2266 Ajdovščina, Janez Kersnič, RSLO Slovenije, Vida Tolar, SM Ljubljana, Lucija Prepotnik, Robanov kot, SO Mozirje.
Priznanje za prizadevno delo in posebne uspehe pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo prejeli: Sekretariat za ljudsko obrambo občine Brežice, delovna organizacija Kovind Unec (občina Cerknica), Bojan Košir (občina Črnomelj), KS Trbonje (občina Dravograd), KS Steklarna (občina Hrastnik), strelska družina Kapetana Mihevca Idrija, Gorenjska oblačila, tozd Jesenice, komisija za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Koper, Drago Bohinc (občina Kamnik), Izletnik Celje (poslovna enota Krško), Franc Krevs (občina Lenart), delovna organizacija Agrotehnika-Gruda, Tiskarna Jože Moškrič, komisija za vojaško mobilizacijske zadeve v KS Ajdovščina (Ljubljana Center), Rihard Pevec (občina Ljubljana-Šiška), Mirko Horvat (občina Lendava), krajevna skupnost Laze (občina Logatec), krajevna skupnost Nazarje (občina Mozirje), Kar$l Dimnik, Marko Ravter, KK Maribor (skupščina mesta Maribor), Drago Cecelj (občina Maribor Pesnica), OO ZSMS KS Melje (občina Maribor Pobrežje), gradbena srednja šola Boris Kraigher (občina Maribor Rotovž), Lavoslava Topovškova (občina Maribor Ruše), krajevna skupnost Maks Duijava (občina Maribor Tabor), krajevna skupnost Slivnica (občina Maribor Tezno), Gasilsko društvo Nova Gorica, Avtopromet, Gostinstvo in turizem Gorjanci, tozd Avtobusni promet, Vika Avsec, krajevna skupnost Škocjan (občina Novo mesto), Peter Plevnik (občina Ravne na Koroškem), obrambni krožek osnovne šole Dr. Bogomir Magajne (občina Sežana), delovna organizacija Kovinar Vitanje (občina Slovenske Konjice), Merx, Tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina, občinska strelska zveza Škofja Loka, Janko Koren (občina Tolmin), Mefcator, Tozd
Iskra: večji izvoz kot lani, za tretjino večja proizvodnja
Relativno majhno povečanje konvertibilnega izvoza - Uvajanje novih tehnologij — Kontinuirano o ekoloških problemih
LJUBLJANA, 20. decembra — Večji izvoz kot lani, pri čemer pa povečanje izvoza na konvertibilni trg ne bo večje kot za dobra dva odstotka; za 35 odstotkov večji obseg proizvodnje, toda ob upoštevanju vplivov inflacije (njena rast ne bo večja kot 5 odstotkov), uvajanje novih tehnologij, toda prešibko — to so pomembnejše ocene poslovanja in delovanja Iskre v letu 1985, ki sojih predstavili na tradicionalni novinarski konferenci, ki jo ta organizacija redno pripravlja ob koncu leta.
Boris Lasič, predsednik poslovodnega odbora Iskre, je kot pomembne dejavnosti v organizaciji s 3CK000 zaposlenimi omenil reintegracijo, ki naj bi povečala sposobnosti Iskre kot sistema; nadalje ekološko konferenco, s katero so se namenili v tej organizaciji začeti reševati ekološke probleme na drugačen, kontinuiran in organiziran način; kot tretjo pa pristop h kompleksnemu trženju. K stvarem, ki so neprijetne narave, vsekakor sodijo izgube. Boris Lasič je imenoval dve zgubarski organizaciji v Iskri. Široko potrošnjo in organizacijo v Sežani. Telematika, črna ovca v minulem letu, je, kot je zatrdil Lasič, največje težave letos prebrodila.
Splošna značilnost, ki jo je opaziti tudi ob letošnjem poslovanju Iskre, je vsekakor relativno majhno povečanje konvertibilnega izvoza, saj bodo plan prodaje na te trge po ocenah izpolnili le 86-odstotno. Kot razlog za to in za dejstvo, da so tudi znotraj Iskre v veliko slabšem položaju tiste organizacije, ki izvažajo, navajajo v tej orga-l
nizaciji »ne povsem razumljiv odnos tekoče ekonomske politike do izvoza na klirinško področje, ki je zaradi take politike izjemno zanimiv, pa zato prihaja do prestrukturiranja izvoza«.
Ob ocenah letošnjega poslovanja v Iskri opozarjajo, da tudi ta sestavljena organizacija kljub 17-odstotni rasti izvoza in 16,2 milijarde bruto akumulacije »prihaja na majhno področje poslovne uspešnosti.«
MIJA REPOVZ
Ladje iz Uljanika za mehiško družbo
PULJ, 20. decembra (Tanjug) — Ladjedelnica Uljanik je dosegla izreden delovni uspeh. Mehiški družbi Flota Petrolera Mexi-cana so izročili ladji Antonio J. Bermudez in Antonio Dovali J. Namenjeni sta za prevoz nafte in naftnih derivatov. Njuna nosilnost je 40.157 ton, dolgi sta 176, široki 32 metrov in visoki 15,1 metra. Vgrajeni imata Uljanikov motor moči 7.650 kilovatov, ki jima omogoča hitrost 14,3 vozla.
Preskrba Tržič, Miha Marš (občina Trebnje), Vladimir Kojnik, osnovna šola Ivan Kavčič Izlake (občina Zagorje ob Savi), delovna organizacija Sadjarstvo Mirosan (občina Žalec), Franc Glažar (občina Postojna), Križevske opekarne Boreči, Anton Kos (občina Domžale), pokrajinski odbor za Notranjsko — Javor Pivka, pokrajinski odbor za zahodno Štajersko — Božo Jurak,
• Za rezultate v bojnem usposabljanju je bilo na ljubljanskem armadnem območju ob 22. decembru pohvaljenih, nagrajenih in odlikovanih več kot 600 starešin in civilnih oseb, ki so v službi v JLA. Na današnjem slovesnem zboru starešin poveljstva ljubljanskega armadnega območja v domu JLA v Ljubljani so prebrali tudi ukaze o napredovanju v višje čine.
Dušan Kundih, pokrajinski odbor za Gorenjsko — Območna vodna skupnost Gorenjske, pokrajinski odbor za vzhodno Štajersko - Podjetje za PTT promet Maribor.
Enota Mira Perca-Maksa najboljša v Jugoslaviji
Ljubljansko teritorialno enoto vodijo izključno rezervni starešine - Intenzivno usposabljanje, krajše vaje
LJUBLJANA, 20. decembra - Enota TO Mira Perca-Mrksa iz Ljubljane je letos najboljša enota teritorialne obrambe v Sloveniji in v Jugoslaviji. Velika plaketa oboroženih sil SFRJ, ki jo je enota dobila ob tej priložnosti, je hkrati priznanje za vso republiko, saj kaže naš odnos do obrambnih priprav, so dejali na predstavitvi enote na mestnem štabu TO Ljubljana.
Zakaj je bila najboljša ravno ta enota? Gre za enoto, ki je notranje izredno trdna, človeško in vojaško. Poveljevanje temelji na kolektivnem delu, med pripadniki enote vladata veliko tovarištvo in medsebojno zaupanje. Odziv na vaje je zelo visok; zelo aktivni sta partijska in mladinska organizacija.
Čeprav je enota dokaj velika, jo vodijo izključno rezervni starešine. V njej ni nobenega aktivnega oficirja. Hkrati je to zelo mlada enota, saj v povprečju še ni stara 30 let. Sestavljajo jo predvsem delavci iz moščanske in bežigrajske občine, med njimi je tudi precej delavcev iz drugih republik in pokrajin.
Veliko skrb posvečajo vzdrževanju orožja in opreme, kritični so do vsake najmanjše napake. Nič manj pomembna ni kakovost usposabljanja: to je običajno zelo intenzivno, tako da vaje opravijo v krajšem času kot drugje. Poraba časa je torej zelo racionalna. Vaje so v glavnem konec tedna ali pa v popoldanskem času, pri načrtovanju pa tesno sodelujejo z delovnimi organizacijami.
Pomembna odlika, ki je odločala o tem. katera enota bo najboljša v Jugoslaviji, pa je bila prav gotovo tudi tesna povezanost s krajevnimi skupnostmi in občinami, kjer je bila enota na vajah. Povsod, kamor smo prišli, so nas sprejeli za svoje, so dejali predstavniki enote TO Mira Perca-Maksa.
BRANKO SOBAN
YU SKIPOOL

PODARIM
DOBIM
Darilna akcija prijateljev našega tekmovalnega smučarskega športa.
„ icOt A .500 JjUH
SMELT*;**
pokrovitelj
Aleksandar Popovič
Generali za mir
4. nadaljevanje
Vprašanje: Gospod general, bojevali ste se proti fašizmu v II. svetovni vojni, bili ste ranjeni v Italiji. Usoda poklicnega vojaka vas je selila v številne evropske države, v Afriko in Azijo. Bogate izkušnje ste izkoristili kot član vodstva britanske vojaške akademije (vojaški kolidž v Camberlyju) in kot načelnik štaba sil OZN na Cipru sredi šestdesetih let. Upoštevajoč vašo vojaško kariero je boj za popolno in splošno razorožitev, ki ga bijete kot sekretar gibanja za razorožitev, žal tipična, toda logična in razumna reakcija človeka, ki je vojne grozote čutil na lastni koži. Kako ocenjujete oborožitveni program NATO, ki izhaja iz sklepov washingtonskega zasedanja NATO leta 1978, in ki je bilo po ironiji usode prav tedaj kot generalno zasedanje OZN za razorožitev v New Yorku?
HARBOTLE: Nisem prepričan, da bi morali biti osebni vtisi in vojne grozote, ki jih človek preživi, nujni potrebni za to, da bi se postavil v vrsto bojevnikov za mir in s prezirom gledal na uničevanje človeških življenj z močjo orožja. Seveda pa je nesporno, da je tudi moje osebno izkustvo sestavni del tega prepričanja, po katerem se ravnam. Moje izkustvo in prepričanje sta se krepila z uspehi, ki so rezultat mojih prizadevanj za ohranitev miru med mojim bivanjem in služenjem v silah OZN na Cipru. Ta uspeh ni bil dosežen z močjo orožja, temveč z upoštevanjem razuma, interesov in treznih po-
gledov nasprotujočih si strani v tem sporu.
Vam prepuščam sodbo, ali sklep NATO, ki je bil sprejet leta 1978 v VVashingtonu, ustreza ciljem in duhu posebnega zasedanja generalne skupščine OZN. Prepričan sem, da danes varnost enih narodov na škodo drugih ni možna, uresničljiva je samo splošna, kolektivna varnost. Povedati hočem, da premoč v oborožitvi vedno vodi k povračilnim reakcijam po zakonih strahu in obojestranskega nezaupanja, kar v skrajni posledici sistematično zmanjšuje možnosti za ohranitev miru.
Absurd je, toda tudi dejstvo je; ko danes v vojaške namene vsako leto porabimo več kot 500 milijard dolarjev, proračun agencije za nadzor na orožjem in razoroževanjem vodilne zahodne države, se pravi ZDA, ne dosega vsote, ki jo ta država daje za vzdrževanje vojaških orkestrov, po drugih državah pa podobne ustanove, ki naj bi uresničevala sklepe posebnega zasedanja generalne skupščine OZN o razoroževanju sploh ni.
Vprašanje: V vojaškopolitičnih razpravah v NATO posebno pozornost namenjajo vprašanjem jedrskega orožja in doktrini njegove uporabe. Pred očmi se nam množe arzenali tega orožja, ki ga je toliko, da lahko uniči vse življenje na Zemlji. Kot opravičilo za ohranjanje in širjenje tega procesa, katerega skrajni cilj je zelo sumljiv, poslušamo razmišljanja o tem, da to menda pelje k varovanju mednarodne varnosti. Če se omejim na ožji pomen vojaške varnosti, naj bi bila uporaba jedrskega orožja isto kot politika samomora, če že ne uničenje
celotnega človeštva. Kako torej ocenjujete vpliv, ki ga ima razvoj novih sistemov jedrskega orožja za državno varnost naših držav?
HARBOTLE; Priznati moram, da sodim o tem procesu zelo negativno. Poudarjam, da pri taki sodbi nisem sam. Leta 1964, se pravi leto dni po podpisu sporazuma o prepovedi preskušanja jedrskega orožja na kopnem, morju in v zraku, sta Wisner. tedanji glavni svetovalec predsednika Kennedyja za vprašanja znanosti, in York, nekdanji Eisenhowerjev in Kennedy-jev svetovalec, objavila članek, v katerem sta zapisala: vse nadaljnje jedrske eksplozije za preskušanje tega orožja so brez koristi.
Že tedaj sta VVisner in York menila, da bi vsaka nadaljnja krepitev tako imenovane vojaške moči, ki jo spremljajo jedrske raziskave in razvijanje novih sistemov atomskega orožja tako na vzhodu kot na Zahodu, neogibno pripeljala do oslabitve državne varnosti. Visokokvalificirana strokovnjaka, ki sta tedaj imela na razpolago vse nujne podatke, sta sodila takole; podaljševanje tekme v atomskem oboroževanju ne bo odpravilo tega čudnega paradoksa. S tem se popolnoma strinjam.	s
Ni treba pozabiti, da tudi v dneh najostrejše hladne vojne niti ena stran ni tvegala za tako rešitev konfliktov, saj se je bala, da bi v odgovor dobila prav tak atomski udarec, ki bi ji prinesel nepopravljivo škodo. Koncepcija vzajemnega ustrahovanja je izgubila tla pod nogami. Danes so se zadeve razvile tako, da nam poskušajo dokazati možnost »omejene jedrske vojne«. Takšne poglede imam za skrajno nevarne. Po moji sodbi razlike med navadnim in atomskim orožjem ni mogoče izenačevati niti s tako imenovanim nevtronskim orožjem, niti z miniaturizacijo samega jedrskega orožja. Ne glede na eksplozivno moč bo vedno ostalo zastrahovalno orožje. Potemtakem je tekma v
jedrskem oboroževanju popolnoma nelogična. V sedemdesetih letih, ko je bil Kissinger na političnih položajih, se je ravnai po stališču, da je tekma za atomsko premoč nestvarna naloga. Jedrski ščit tako Zahoda kot Vzhoda je imel za premočnega nasproti tistemu, o čemer je sodil, da bi bilo nujno za vzajemno ustrahovanje. Tako je Kissinger potrdil poglede Wisnerja in Yorka, da namreč povečevanje jedrskih arzenalov samo slabi mednarodno varnost, ko je septembra 1979 v Bruslju govoril o modernizaciji jedrskega orožja NATO in takole dejal: »Evropski zavezniki ZDA nenehno poslušajo izjave Združenih držav o strateških jamstvih, ne jemljemo pa jih resno. Če hočemo o tem resno govoriti, bi uresničevanje teh jamstev prinašalo tudi tveganje da bo uničena človeška civilizacija. »S tem je Kissinger potrdil, kar sta se obe veliki državi dobro zavedali; njuna politična nesoglasja ne morejo biti premagana po poti medsebojnih jedrskih udarcev.
Januarja 1980 je Times objavil daljši članek lorda Zukermanna, tedaj glavnega svetovalca britanske vlade za znanost. V njem je pisal o nadrobnostih pogovorov, ki jih je imel z znanstvenimi svetovalci ameriškega predsednika glede tekme v atomskem oboroževanju.
»Vsi svetovalci ameriškega predsednika za znanost in vodje vojaškoraziskovalnih in vojno-tehnoloških centrov, s katerimi sem se pogovarjal, so priznali, da če je že dosežena meja vzajemnega atomskega ustrahovanja, bi že popolnoma s tehnične plati postalo nesmiselno nadaljnje razvijanje ali zbiranje jedrskega orožja. Seveda pa tisti, ki jim ti zelo avtoritativni znanstveniki služijo, te resnice iz različnih razlogov ne priznajo.«
Rad bi poudaril misel, s katero je lord Zu-kerman končal svoj zelo opazen spis: »če s pogajanji ne bo mogoče najti izhoda iz politič-
nih težav, s katerimi se srečujemo, mora našim političnim voditeljem postati jasno, da ni tehnične poti do zmage s podaljševanjem tekme v atomskem oboroževanju. Obe strani sta v tej tekmi obsojeni na poraz, in poraz si bosta razdelili, če bi prišlo do jedrske vojne.«
Vprašanje:	Britanski obrambni minister
Pym je trdil, da v vojaški korelaciji sil vse govori v prid Zahodu, saj je tako poskušal izsiliti sklep o graditvi podmorniškega ladjevja, opremljenega z raketami »trydent«, da bi opravičil razmestitev ameriškega jedrskega orožja srednjega dosega v vzhodni Angliji in da bi opravičil dejstvo, da so britansko križarko Co-ventry poslali v Omanski zaliv.
Pym je trdil, tudi še potem, ko je kot predsednik konzervativne frakcije v britanskem parlamentu poskušal ustvariti široko bazo za podporo svojim trditvam, da se je s Sovjetsko zvezo mogoče pogajati samo z pozicije sile. Politični opazovalci so to smer ocenili kot nerealno, saj pelje v slepo ulico ter poudarjali, da se take izjave ne razlikujejo veliko od nesmiselnih in neodgovornih izjav, kakršne so značilne za ameriško predvolilno kampanjo. Konzervativni krogi, in krogi, ki v ZDA, Z^RN in drugih državah NATO niso naklonjeni popuščanju napetosti, so odobravali in pozdravljali takšno usmeritev britanskih konzervativcev. Kakšno pa je vaše mišljenje o razvijanju in odnosih med vojaškimi silami in sklepu britanske vlade, da ne le povečuje svojo jedrsko moč, temveč da dovoli v Angliji namestiti ameriške manevrirne rakete?
HARBOTLE: Takoj moram opozoriti, da razmerja med vojaškimi silami niso statičen, temveč dinamičen spremenljiv dejavnik, ki ima tendenco stalnih nihanj. Zdi se mi, da je najprej treba popraviti napako v oceni, da voja-škoindustrijski, administrativni in intelektualni
potencial ZDA in ZSSR določa politiko teh držav. Takšni pogledi so skrajno poenostavljeni. Pomembnejši razlogi utegnejo biti v tem, da vojaški proračun nima iste vloge .v kapitalizmu (ZDA. Velika Britanija) kot v socializmu (Sovjetska zveza). V ZDA je kupčija z orožjem zelo donosno opravilo za politično vplivne skupine, kar vojaškoindustrijski kompleks tudi je.
V socialističnem gospodarstvu Sovjetske zveze so izdatki za oborožitev že sami po sebi neogibno zlo. Nihče nima od tega koristi, vpliva pa na druge sektorje gospodarstva. Bilo pa bi seveda naivno soditi, da ZSSR nima poklicnih vojakov, uradnikov in proizvajalcev orožja. Vendar je vpliv teh skupin v Sovjetski zvezi precej manjši zaradi drugačne razvrstitve gospodarskih interesov.
Če to upoštevamo, postane takoj jasno, zakaj najbolj izpopolnjene sisteme orožja skoraj brez izjeme izdelujejo in uvajajo v oborožitev prav v ZDA. Dovolj je omeniti atomsko bombo, jedrske podmornice, letalonosilke, rakete z več bojnimi glavami, manevrirne rakete, ki so izzvale tolikšne razprave. Sovjetska zveza je do pred kratkim, ko seje začela truditi za izenačevanje potencialov, v celoti zaostajala za ZDA za približno pet let.
Če bi torej vojaške potenciale NATO in Varšavske zveze primerjali po pomembnih podatkih, kot so številčnost oboroženih sil ali številu jedrskega orožja, nikakor ne bi mogli govoriti o premoči Sovjetske zveze in njenih zaveznic nad silami držav članic NATO. Po objavljenih statističnih podatkih so ZDA leta 1973 imele okrog 13 tisoč enot strateškega jedrskega orožja, Sovjetska zveza pa 7400 enot. Če bi hoteli verjeti pogostim izjavam, da ameriško orožje ne služi ustrahovanju, bi ga bilo že tedaj dovolj, da bi imeli na muhi 200 sovjetskih mest z več kot 150.000 prebivalci.
t
Veliki dan »upornika« Joela Gaspoza Smola Roka Petroviča, Bojan Križaj S.
Veleslalomska tekma jubilejnega Pokala Vitranc se je pred okrog 10.000 gledalci končala s slavjem Švicarja, ki se je dolgo bo ril za svoj come-back — Izredno zahteven izpit z dvema povsem različnima progama
KRANJSKA GORA, 20. decembra — V karavani svetovnega pokala so redki tekmovalci s tako burno kariero, kakršno ima za seboj pivi zmagovalec jubilejne prireditve za Pokal Vitranc v Kranjski gori. 24-letiu Švicar Joe! Gaspoz. Njegovim vzponom med svetovno alpsko elito so sledili padci, toda zmeraj se je ta žilavi drobni švicarski reprezentant znal pobrati. Po hudih krizah, ki jih je preživljal, ko je padel vse globje, da je imel komaj še pravico na dres druge švicarske ekipe, pa je naposled štiri leta po svoji prvi zmagi v svetovnem pokalu, dočakal nov največji uspeh na strminah Vitranca.
Zmaga v izredno težki tekmi je bila Joelu Gaspozu velika uteha za vsa razočaranja. Prav zaradi nadvse težke proge, kije danes presenetila tudi največje veleslalomske mojstre, je Ga-spozova zmaga tem večja. Ta samosvoj fant, večni upornik v švicarski reprezentančni vrsti, pa jo je tudi zaslužil. Vitranške strmine so bile danes tako neprizanesljive, daje veleslalom dobil lahko samo tekmovalec, ki je ta čas zares najboljši.
Vitranc je terjal danes pogum, zna-
kimi leti trdil, daje najboljši veleslalomist, kar jih je kdaj videl, in da bo za njim prav Gaspoz tisti, ki bo zapored zmagoval na veleslalomskih tel.mah.
Toda Stenmarkova pričakovanja se niso uresničila. Po veleslalomski zmagi v Aprici decembra leta 1981 je bilo res že videti, da se švedski šampion ni zmotil, vendar se je kmalu po tem velikem uspehu začela Gaspozova pot navzdol. Po velikem razočaranju na svetovnem prvenstvu v Schladmingu se sploh ni mogel dolgo pobrati. Ra-
nje. pamet, nazadnje pa tudi vsaj ka- zočaran pa je tudi imel biti zakaj. Na nes športne sreče. Vse to je Joel Ga- j svetovno prvenstvo je prišel kot eden spoz znal pokazati v tistih odločilnih j favoritov, ki mu je meteorski vzpon trenutkih na obeh veleslalomskih pro- j zagotavljal, da je zanj rezervirana tudi gah. Mnogi se ob Gaspozovi veliki j kaka izmed kolajn. Toda za nekaj sto-kranjskogorski zmagi spominjajo I tink sekunde mu je odvzel bronasto grenke poti tega zanimivega Švicar- | kolajno v veleslalomu Škofjeločan skega reprezentanta, za katerega je j Boris Strel. Gaspoz še dolgo ni mogel Šved Ingemar Stenmark žc pred toli- 1 verjeti, da mu je iz rok ušla tako dra-
Rezultati iz Kranjske gore
1. Gaspoz (Švi) 2:16,88, 2. Erlacher (It) 2:17.05. 3. Strolz (A) 2:17,42, 4. GirardelH (Luks) 2:17.72, 5. Totsch (It) 2:17,82,6. Gaidet (Fr) 2:17,96,7. Stenmark (Šved) 2:18,p5,
8.	Križaj (Jug) 2:18.33, 9. Enn (A) 2:18,92, 10. Julen (Švi) 2:19,28, 11 Tonazzi (It) 2:19,35, 12. Pfeifer (A) 2:19,51, 13. Comozzi (It) 2:19,52, 14. Roth (ZRN) 2:19,54, 15. Pieren (Švi) 2:19,55, 16. Shaw (ZDA) 2:19,75, 17. Strel (Jug) 2:20,61, 18. Hinterseer (A) 2:20,04, 19. Riedelsper-ger (A) 2:20,61, 20. Benedik (Jug) 2:20,66.
Prva proga: 1. Erlacher 1:04,75, 2. Gaspoz 1:05,03, 3. Strolz 1:05,07, 4. GirardelH 1:05,24, 5. Totsch 1:05,28, 6. Petrovič 1:05,42, 7. Križaj 1:05,47, 8. Hangl 1:05,90, 9. Stenmark 1:06,06. 10. Tonazzi 1:06,32, 14. Strel 1:06,69, 25. Benedik 1:07.84, 27. Žan 1:08,20, 34. Čižman 1:08,48,
36.	Kuralt 1:08,63, 37. Robič 1:08,67, 49. Žagar 1:10,19.
Druga proga: 1. Gaidet 1:10,82, 2. Gaspoz 1:11,85, 3. Stenmark 1:11,99, 4. Erlacher 1:21,30, 5. Roth 1:12,31, 6. Namberger 1:12,32, 7. Strolz 1:12,35, 8. Sundquist 1:12,43,
9.	GirardelH 1:12,48, 10. Pieren 1:12,52, 14. Benedik
1:12,72, 17. Križaj 1:12,86, 22. Strel 1:13,34.
Svetovni pokal — veleslalom: 1. Gaspoz (Švi) 36, 2. Erlacher (It) in Strolz (A) po 35. 4. Stenmark (Šved) 24, 5. Girdrdelli (Luks) 22, 6. Križaj (Jug) in Gaidet (Fr) po 15, 8. Tonazzi (It) 13, 9. Petrovič (Jug) 12, 10. Totsch (It) 11.
Svetovni pokal — skupno: 1. GirardelH (Luks) 80, 2. Miiller (Švi) 70, 3. Wirnsberger (A) 65, 4. Križaj (Jug) in Alpiger (Švi) po 55, 5. Erlacher (It) 53, 7. Strolz (A) 46, 8. Stenmark (Šved) 44. 9. Petrovič (Jug) in Nilsson (Šved) po
37,	51. Benedik in Kuralt (oba Jug) po 4.
gocena lovorika. Začela se je njegova kalvarija. Prišel je tako daleč, da je izpadel iz prve jakostne skupine in se moral pokoriti na tekmah FIS in na evropskem pokalu. V reprezentanci sc je družil samo še z drugimi uporniki — Liithyjem in smukačem Melijem.
Vihravi fant pa se je letos očitno odločil, da se spet povzpne prav na vrh. Posrečilo se mu je že na drugem veleslalomu za svetovni pokal, zato mu bo Kranjska gora prav gotovo ostala v prijetnem spominu še dolgo. Žc na prvi progi, na kateri so se popolnoma uresničila pričakovanja, da bo vražje hitra in polna pasti, je bil Gaspoz izvrsten, eden tistih redkih udeležencev prve letošnje kranjskogorske tekme, ki so bili kos ekstremni veleslalomski hitrosti, obenem pa tudi na moč zahtevnemu terenu. Še zahodni nemec Wasmair, za katerega se je njegov trener trudil, da bi mu kolikor le mogoče ustregel, ni zmogel velike hitrosti in je ostal na progi praznih rok razočaran. Izvrstni italijanski veleslalomist Robert Erlacher je kar odkrito priznal, da se je preprosto ustrašil velike hitrosti. Joe! Gaspoz pa je molčal in samo čakal, da še na drugi progi
pokaže svoje veliko znanje in se spel povzpne na najvišje mesto na odru za
najboljše.
Seveda pa se je zmaga na Vitrancu že nasmihala tudi Robertu Erlacher-ju, Hubertu Strolzu, Marcu Girardel-hju in ne nazadnje tudi našemu reprezentantu Roku Petroviču.
Italijanski reprezentant Erlacher, ki je bil najhitrejši na prvi progi, na drugi ni zmogel zahtevnih grbastih predelov, ki so terjali bolj brutalnost, kot pa prefinjeno tehniko, po kateri slovi ta tekmovalec iz Alte Badie, kjer mu je tudi v nedeljo ušla zmaga, ki so jo je tako želel, da bi ustregel domači publiki Se bolj kot Erlacher je na drugi progi popustil avstrijcc Strolz, Girar-delli si je zaman prizadeval, da bi popravil, kar je zamudil na prvi progi, Petroviču pa je športna sreča povsem obrnila hrbet.
Napaka v zadnjih vratih
Rok Petrovič si je na prvi progi zagotovil razmeroma dober izhodiščni položaj, na drugi pa je po pričakovanju strahovito napadel. Kljub tveganju v divji tekmi med veleslalomskimi, vrati ni iinel nobenega spodrsljaja. Njegov strahovit tempo je kazal, da drvi velikemu uspehu naproti, če že
ne zmagi pa vsaj drugemu mestu. Ko je Švignil čez rob podkorenske ciljne strmine, so ga hrupno pozdravili tisoči gledalcev. Petrovič je izvrstno osvajal strmino, vsa vrata s hitrostjo, visoko, da ni uhajal iz idealne linije. Njegova
• Nihče na Gaspoza
Tako kot je v navadi na vseh tekmah svetovnega pokala so tudi v kranjskogorskem novinarskem središču organizirali napoved, v kateri novinarji ogibajo tri prvonvrščene.
Zanimivo je, da je največ »glasov« dobil naš Rok Petrovič, kar 25, 24 novinarjev je za prvega favorita postavilo Stenmarka, 14 Girardelija, 10 pa Erlacherja, zmagovalca Gaspoza pa so le trije postavili na drugo mesto.
Zmagovalec tokratnega »lota«, ki se ga je udeležilo praktično vseh 240 akreditiranih novinarjev, je bil Japonec Kazuo Dem /za kar je prejel zlati znak jubilejnega 25. pokala Vitranc), zelo uspešen pa je bil tudi naš poročevalec Jože Dekleva, ki si je delil drugo do četrto mesto.	P. L.
smuka po ciljni strmini je bila nedvomno eden najbolj napetih vrhuncev današnje tekme. Tedaj pa je v zadnjih vratih, ko ga je od cilja ločilo le še nekaj metrov, smučka zdrsnila med kolcema vrat. Številni gledalci sploh niso opazili usodne napake, saj so videli mladega jugoslovanskega reprezentanta že na cilju. Toda v drobcenem delcu sekunde je bilo vsega konec. Kljub temu, daje Roka Petroviča doletela diskvalifikacija, pa je jugoslovanska reprezentanca vendarle imela svojega zastopnika med najboljšo deseterico. Bojan Križaj je še enkrat dokazal, da je velik tekmovalec tudi na veleslalomskih prograh, čeprav se jc v pripravljalnem obdobju pretežno posvečal svoji paradni disciplini slalomu.
Borisu Strelu so preprečile uvrstitev med petnajst najboljših, se pravi med tekmovalce, ki so bili deležni točk svetovnega pokala, številne napake na drugi progi. Tudi na prvi še vedno ni bil stari Strel, toda priboril si je še kar ugodno izhodišče za nadaljevanje, nato pa se mu namera, da se povzpne naprej, ni posrečila.
Gregu Benediku se je ponesrečil prvi veleslalom, v drugem je pa bi! s štirinajstim časom naš najboljši tekmovalec, medtem ko peti domači finalist Robert Žan na drugi progi ni prišel do cilja.
Značilnost prve kranjskogorske tekme je bil tudi velik izpad, ki je bil prav slalomski. Že samo ta podatek govori, kako zahtevna je bila danes vitranska strmina. Na prvi progi ni videlo cilja kar 23 tekmovalcev, med njimi tudi izkušeni veleslalomski mojstri Pramotton, NVasmaier, Biirgler, Wenzel, Gruber, sama velika imena, izraziti slalomisti pa so se današnji tekmi sploh odrekli, ko so ugotovili, da bo zlasti na prvi progi pravi pokol. Na štart niso prišli svetovni slalomski prvak Nilson, liechtensteinski specialist Frommelt, zahodnonemški reprezentant Beck, Šved Halvarsson in še nekateri.
JOŽE DEKLEVA
Silvestrski smuk v Sarajevu?
KRANJSKA GORA — Do konca letošnjega dela tekmovanja za svetovni pokal bi moral biti le še smuk 31. t. m. v Schladmingu. Toda v tem avstrijskem smučarskem središču ni snega. Zaradi tega je nekaj možnosti, da bi bilo to tekmovanje v smuku na olimpijski progi na Bjclašnici.
Rekli so v Kranjski gori
Halo, Vitranc
PokaI Vitranc slavi letos visoki, jubilej — petindvajsetletnico. Organizatorji so se ob tej priložnosti sp<*rrnili sponzorjev, s katerimi so dobro sodelovali vse do' srebrnega jubileja. To so glavni sponzorji (5) Elan. Elan — tozd smuči. Alpina, Topcr in RTV in še 15 drugih, katere so sinoči v preurejeni Jasni počastili ds krajši slovesnosti, ki je minila v imenitnem razpoloženju.
* ★ ♦
Kranjska gora je dobro opremljena s smerokazi, kje je kaj. V tiskovnem središču v telovadnici kranjskogorske šole pa so morali uradne napise spet dopolniti: do WC so dobro usmerjeni tuji poročevalci že še zlahka našli, potem pa so pred vrati začcii mencati: na enih je pisalo dečki, na drugih pa deklice. Zdaj ni več stiske in zadreg: na dodatnem listku piše, kaj so dečki in kaj so deklice.
ir Ir "k
Vsakokrat, kadar smučarski papež Sergc Lang. oče svetovnega pokala. prime za telefon, zapravi vsaj stari milijon dinarjev, velikokrat pa veliko več, vedo povedati prijazne poštne uslužbenke.
Hi
PREVZEL VODSTVO V SVETOVJEM POKALU~ Marc GirardelH.
Novinarski tabor je okrepil Franc Julcn. ki poroča za švicarski list »Šport« in radio. Brat olimpijskega zmagovalca v veleslalomu iz Sarajeva je seveda dober poznavalec alpskega smučanja.
* * ,
Lovci na avtograme so žc preplavili Kranjsko goro. Olajšajmo jim delo. V Kompasu so Jugoslovani. Švedi in Japonci, v Alpini reprezentance Avstrije. SZ. Grčije. Belgije. Bolgarije in Norveške, v Lari.xu Italije. Francije in ČSSR. v Leku Švice. ZRN. ZDA, Luksemburga in Liechtensteina.
Novinarji imajo v tiskovnem središču na voljo 10 telefonov, 7 teleprinterjev in 3 perforatorje. Delo centra PTT že od predvčerajšnjim teče brez zastojev — v splošno zadovoljstvo.
Brez okrepčil za sedmo silo ne gre: za dobro razpoloženje po tej plati skrbijo Droga. Tališ. Slo vi n. Fructal. Union tn ABC Pomurka.
HENRIK UBELEIS
9 Joel Gaspoz: »Po dolgih letih, ki so pretekla od moje prše in dosedaj edine zmage v Aprici. je seveda prišel ta uspeh v Kranjski gori kot naročen. Vsa ta leta sem upal. da bom kdaj spet na vrhu in razumljivo, da sem sedaj, ko mi je to uspelo, presrečen. Na letošnjo sezono sem se pripravljal še posebno skrbno. Mislim, da sem treniral več kot kdajkoli. No in vidite tudi rezultatov ne manjka. Glede proge lahko rečem samo to, da je bila lepa. dobro pripravljena. Tudi nad mojim smučanjem se ne smem pritoževati. Obe progi sem dobro izpeljal, povsem v skladu z mojo pripravljenostjo.«
• Robert Erlacher: »Ne morem biti zadovoljen. Izmuznila se mi je zmaga, ki sem jo ime! že j v rokah. Na drugi progi sem napravil v začetku j strmine veliko napako, v vratih sem se postavil I počez in povsem izgubil hitrost, to pa je bilo ! kljub veliki prednosti s prve proge dovolj, da sem ! bil ob prvo mesto.«
9 Hubert Strolz: »Lepa tekma. Proga je bila ! zelo težka, zlasti v zgornjem delu, kjer je bilo I zelo ledeno, pa kar precej grbinasto. Prav v tem delu sem preveč nespametno, nenatančno napa-i dal, nato pa mi ni več uspelo ujeti idealnega j ritma. Tretje mesto sicer ni slabo, toda bil bi že j tudi čas za najvišjo uvrstitev.«
9 Marc GirardelH: »V hotel grem . . .«
9 Ingemar Stenmark: »Ne vem zakaj ni šlo tako dobro kot v La Villi. "Proga je bila res zelo težka, ampak tam je bila tudi. Rečem pa lahko, da je bila dobro pripravljena. No, nekaj je jasno. Tokrat sem naredil vse preveč napak, da bi se lahko uvrstil višje.«
9 Bojan Križaj: »Progi sta bili dovolj težki, poleg tega pa bi lahko za prvo rekel, da je bila skoraj noro postavljena. Res ne vem, kdaj bo Gattermann spet lahko postavil progo na tekmi svetovnega pokala. Sicer pa glede tekme in osmega mesta lahko rečem samo — konec dober, vse dobro. Če bo tako tudi v naslednjih veleslalomih sezone bom lahko povsem zadovoljen.«
9 Rok Petrovič: »Vedel sem, da so zadnja vratiča zelo nevarna. Prav zato sem predzadnja vzel malo bolj zadaj. Da sem bil v pravi liniji, kaže pa, da mi je eno smučko na koncu le vzelo. Glede same veleslalomske forme sicer še nisem povsem zadovoljen, bilo je še preveč napak.«
9 Tone Vogrinec, direktor jugoslovanske reprezentance: »To je bila izjemno težka tekma. V prvem teku predvsem zaradi postavitve, nasploh pa zaradi preparacije proge, ki je bila povsem drugačna kot na tekmah v Italiji, kjer so vse delali z umetnim snegom. Glede rezultatov bi rekel, da je zmaga Gaspoza povsem zaslužena, saj je bil izvrsten na obeh prograh. Francoz Gaidet me ni posebej presenetil, saj je že nekajkrat dokazal kaj zmore. Škoda za Roka, saj bi zasedel tretje mesto, kljub temu, da je zaradi napake pri zadnjih vratih samo izgubil, ne pa pridobil. Bojan je bil spet zelo dober. Drugi naši pa bi najbrž le lahko pokazali nekaj več.«
9 Franc Brelih, predsednik organizacijskega komiteja Pokala Vitranc: »Mi ocenjujemo uspeh prireditve predvsem glede tega, kako uspešno so delovale naše službe. Ker so te dobro opravile svoje vloge, taka je splošna ocena, smo res lahko zelo zadovoljni, še posebej za to, ker smo se ob naši 25-Ietnici na letošnja tekmovanja še toliko bolj skrbno pripravljali.«
PETER LOVŠIN
V današnjem slalomu za SP bodo vsi napadali naše...
Tretja preizkušnja sezone med vratci v znamenju težavne proge in odločenosti Križaja in Petroviča, da branita vodilni položaj
KRANJSKA GORA, 20. decembra — Tudi jutri, v soboto, je v slalomu pričakovati izredno selektivno tekmo. Sneg na podkoren-skem slalomistu je na moč zahteven, kar je pokazal tudi današnji veleslalom. Žrtve pa bo nedvomno terjal tudi brezkompromisni boj za najvidnejša mesta.
Tudi pred kranjskogorskim slalo-mom. tretjim v tej sezoni svetovnega pokala, velja podobno kot pred slalomsko tekmo v Madonni di Campi-glio: vsa slalomska elita napada jugoslovansko reprezentanco, ki je z zmago Roka Petroviča in drugim mestoma Bojana Križaja najuspešnejša doslej.
Sobotni slalom bo nedvomno vrhunec jubilejne kranjskogorske prireditve. Naši reprezentantje se zavedajo, da bodo napadi vseh najboljših slalomistov na svetu čedalje srditejši, vendar se ne bodo pustili zlepa zriniti s priborjenih položajev. Bojan Križaj, vodilni v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala, meni da bo napolnjen podkorenski avditorij spodbuda in odgovornost hkrati: »Zavedam pa se, da sem v dobri formi, zato upam. da se bodo uspehi nadaljevali,*' je izjavil pred jutrišnjim slalomom za Pokal Vitranc.
Roka Petroviča današnja nesrečna diskvalifikacija ni vrgla s tira. Zavedal se je, daje izgubil veliko, vendar ni bil videti razočaran. »Spočit sem bolj kot pred slalomsko tekmo v Madonni di Campiglio,« je povedal pred novim slalomskim startom zmagovalec prve-
ga slaloma za svetovni pokal te sezone Rok Petrovič.
Tudi jutri bo štart na prvi progi ob 10. uri, na drugi pa ob 13.30.
J. D.
9 Križaj s številko 4, Petrovič z 10
Najboljši slalomisti bodo štarta-li po naslednjem vrstnem redu: 1. Heidegger (A), 2. Nilsson (Šve), 3 Stenmark (Šve), 4. Križaj (Jug), 5. Stangassinger (A), 6. Biirgler (Švi), 7. Gruber (A), 8. VVenzel (Lie), 9. Edalini (Ita), 10. Petrovič (Jug). 11. Zoller (A). 12. Totsch (Ita), 13. De Chi-csa(Ita), 14. Frommelt (Lie), 15. Girardelli (Luk)...
Drugi Jugoslovani: 41. Kuralt, 53. Robič, 62. Benedik, 66. Bergant. 67. Čižman, 69. Žan, 81. Žagar.
Plesno I)P v Ljubljani
LJUBLJANA Mala dvorana Tivoli bo v nedeljo, 22. t. m. prizorišče letošnjega državnega prvenstva v standardnih plesih in akrobatskem rock?nrollu. Začetek ob 16. uri.
Na turnirju v počastitev dneva JLA osem ekip
NOVO MESTO - Ženski roko-metni klub Novo mesto v sodelovanju s komando novomeške garnizije organizira v soboto, 21. t. m. v Novem mestu in v Šentjerneju tradicionalni ženski rokometni turnir v počastitev dneva JLA, na katerem bo sodelovalo osem ekip. V tekmovalni skupini, ki se bo merila v novomeški športni dvorani Marof, bodo sodelovali: Novo mesto, Zvečevo, Branik in Alples, v Šentjerneju pa nastopajo poleg jesenskega republiškega prvaka domače Iskre še metliška Beti, ljubljanska Olimpija in Ferrotehna iz Izole.
Finalno srečanje zmagovalcev obeh skupin bo v Novem mestu ob 13. uri v športni dvorani »Marof«.
SLAVKO DOKL
■Tekstil Slovan: Celje 5178:5031
LJUBLJANA - Drugo kolo republiške kegljaške lige: Tekstil Slovan : Celje 5178:5031 (Tekstil Slovan : Po-dreberšek 412, Šparemblek 887, Bla-ha 820, Sajovic 893, Urbas 879, Belci-jan 891, Osek 396; Celje : Urh 781, Sivka 817, Brglez 873, Kačič 827, Ča-galj 916, Nareks 817).
J. B.
ZADNJA VEST
ZRN : Švedska 1:1
MUNCHEN — Po prvem dnevu finalnega dvoboja za Davisov pokal med ZRN in Švedsko je izid 1:1. V prvi tekmi je VVilander premagal' Westphala s 6:3, 6:4. 10:8, v drugi pa je Beckei ugnal Edberga s 6:3, 3:6, 7:5, 8:6.
TRENUTKI RAZOČARANJA — Rok Petrovič se je po drugem nastopu v ciljni areni dolgo držal za glavo. Predvsem seveda zaradi bolečine, hkrati pa je s tem ponazoril tudi veliko zamujeno priložnost ... (Foto: Janez Pukšič)
V Tivoliju drevi - Gibona Prvi poraz Zagrebčanov?
Ob 19.30 se bodo v tekmi 1. kola drugega dela prvenstva v 1. A moški ZKL pomerili košarkarji Smelta Olimpije in državnega prvaka iz Zagreba
LJUBLJANA — Že dva dni zapozneli privrženci košarke zaman tavajo za vstopnicami za drevišnji derbi v Tivoliju, kajti vse so bile razgrabljene že prvi dan predprodaje. Neporažena Cibona je pač magnet, ki je v trenutku zagotovil nabito dvorano Tivoli, kar je hkrati tudi že jamstvo za pravi spektakel.
1. A ZKL
PARI 12. KOLA: Smelt Olimpija — Cibona (19.30), Rabotnički — Bosna (19), Budučnost — Zadar (17, TV), Šibenka — Jugopiastika (19.30), Partizan — Borac (19.30).
SMELT OLIMPIJA: Dražen ni edina nevarnost
Po visoki in prepričljivi zmagi nad Bosno se je napetost v ljubljanskem taboru pred tekmo z evropskimi prvaki še povečala. Zagrebčani so prvenstvo začeli prav z rekordno" zmago proti ljubljanskim mladincem, ki je v jugoslovanski košarki še niso pozabili, kakor tudi ne svetovnega rekorda Dražena Petroviča.
»Evforični zanos naših igralcev moramo kar malce spustiti, kajti igra proti Bosni vendarle ne more biti tudi merilo za nastop proti Ciboni,« pravi trener Zmago Sagadin. »Predvsem je
Slobodan Kačar po stopinjah Parlova?
Drevi boksa z Gregoryjem za naslov svetovnega prvaka v pol težki kategoriji
PESARO — Bo Slobodan Kačar kot drugi Jugoslovan za Matejem Parlovom stopil v poltežki kategoriji na najvišjo stopničko tudi v profesionalnem boksu? Kačar sam je prepričan, da bo: »Nikoli sc boksa ne bi bil lotil poklicno, če ne bi verjel, da bom nekoč najboljši na svetu,« pravi naš šampion. Drevi se bo ob 21. uri pomeril za naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji z Eddy-jem Mustafo Muhamedom, 33-letnim ameriškim boksarjem, ki je 13 let v profesionalnem ringu boksal kot Eddy Gregory, zdaj pa je spremenil vero in ime. Gregorija je s prestola v poltežki kategoriji izrinil Spinks, kije zdaj presedlal v težko kategorijo, tako da je po verziji IBF mesto svetovnega prvaka izpraznjeno. Eddy Mu-stafa Muhamed je pravi profesionalec, poln ukan in »nizkih« udarcev. Slobodan Kačar je star 28 let, po znanju nedvomno sodi v sam vrh profesionalnega boksa, kar je dokazal z 19 zmagami v 19 nastopih med profesionalci. Toda olimpijski zmagovalec iz Moskve je veliko manj izkušen. Še nikoli ni boksal 15 rund, kolikor naj bi ,trajal drevišnji spopad, njegov tekmec, ki ima za sabo 52 bojev in le 6 porazov, pa že velikokrat. Eddy Mustafa Muhamed doslej še ni doživel poraza s knock outom.
V Chamonbm prvič tudi NDR Tepeš na čelu naše sedmerice
Jutri pod Mont Blancom nadaljevanje svetovnega pokala v smučarskih skokih — Primož Ulaga na trening v Planico CHAMON!X — Kazalo je, da bo konkurenca na jutrišnjem tekmovanju za svetovni pokal na 95-metrski skakalnici v francoski alpski metropoli precej šibkejša kot v Kanadi in ZDA. Toda snega po Evropi ni na pretek, zato so sc mnoge reprezentance, med njimi bo tudi NDR, ie odločile nastopiti z najmočnejšimi postavami, tudi tistimi, ki so se pred dnevi utrujeni vrtnili s kanadsko-ameriške turneje.
Imenitna igra naših hokejistov z Italijani
»Modri« ugnali olimpijsko vrsto Italije kar z 11:5 — Drevi v Tivoliju (17.30)
JESENICE — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je v prvi tekmi za trening z olimpijsko reprezentanco Italije prikazala zelo dobro igro in je zasluženo visoko zmagala z 11:5 (1:1, 4:3, 6:1). »Modri« so bili vso tekmo boljši, zlasti dobro so igrali na začetku druge tretjine, ko so povedli s 5:2. Tudi za igro v tretji tretjini zaslužijo pohvale.
Tekma je bila lepa. ostra, hitra, s številnimi lepimi kombinacijami in močnimi streli. Golc za Jugoslavijo so dali Lajovec in D. Horvat po 2 ter Kopitar, M. Pa-jič, B. Lomovšek, Hafner. Gorenc, Vidmar in Burnik po 1, za Italijane pa Soia 2 ter Scapinelio, Rossi in Da Pian po 1.
Najboljši je bil napad Hafner-— Bešič—D. Horvat, med branilci pa sta se najbolj odrezala Vidmar in Lajovic.
Povratna tekma bo drevi ob 17.30 v dvorani Tivoli.
J. R.
Poraz naših mladincev
CANAZEI — V prvi tekmi mednarodnega hokejskega turnirja reprezentanc do 20 let je Nizozemska premagala Jugoslavijo z 10:2 (4:1	1:1,
5:0). Gola za »modre« sta dala Ceh in Kozič. Jugoslavija nastopa z izjemo Tišlerja in Razingerja s hokejisti starimi do 18 let.
F. M
Kompas Olimpija : Cinkarna 10:5 (5:3, 1:2, 4:0)
LJUBLJANA — V tekmi za trening so ljubljanski hokejisti, ki so igrali brez reprezentantov, gladko premagali Celjane. Strelci za Kompasa Olimpijo so bili Kovač 4, Rish 2 ter Majnik, Zajc, Bratina in Kranjc po 1, za Cinkarno pa Kuczynski 2 ter Chr-zasztek, Bratec in Felicijan po 1.
Tretja zmaga hokejistov SZ
MOSKVA — V nadaljevanju hokejskega turnirja Izvestij je ČSSR premagala Kanado s 7^2 (3:1, 1:0, 3:1), Sovjetska zveza pa Švedsko kar z 10:1 (5:0, 4:0, 1:1). Finska je bila prosta. Vrstni red: SZ 6, ČSSR 4, Švedska 3, Finska 1, Kanada 0.
Tekmovanje je najboljši trening, to je pravilo, ki ga spoštujejo v vseh ekipah, predvsem pa velja tedaj, kadar s prvimi starti v kakem taboru niso najbolj zadovoljni. Izmed najboljših v Chamonixu ne bo Avstrijcev Nc-ulandtnerja, Vettorija in Feiderja in Primoža Ulage, ki bo ta čas treniral v Planici. Nykaenena so Finci za nekaj časa disciplinsko izločili iz ekipe, a skoraj ni verjetno, da bi ga čez devet dni ne bilo na startu turneje Intersport v Oberstdorfu.
Jugoslovanska reprezentanca bo jutri nastopila s sedmimi skakalci - Miranom Tepešem, Jenezom in Matjažem Debelakom, Iztokom Golobom, Matjažem Žagarjem, Borutom Mu-roin in Rajkom Lotričem. Francozi so zelo dobro pripravili skakalnico kljub pomanjkanju snega, je po telefonu povedal direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc. V Chamonixu opravlja tudi dolžnost tehničnega delegata FIS. To je prijetno presenečenje glede na mnoge slabe izkušnje. Prvo tekmovanje za svetovni pokal v mestu pod Mont Blancom je Še nedavno tega viselo v zraku. Bati se je bilo, da ga bodo Francozi odpovedali, nato
pa so le zbrali denar. Težava je v tem, da skoki v Franciji sploh niso popularni in živijo povsem v senci drugih smučarskih disciplin. V Chamonixu se niso mogli nadejati podpore televizije, kar jim seveda močno otežuje finančni
• Včeraj v Chamonixu še niso trenirale vse reprezentance, ker so nekatere prispele šele zvečer, med njimi tudi naši reprezentantje, razen Mura, Žagarja :n Lotriča. »Realne ocene moči zato ni mogoče dati, poleg tega pa je včasih skakalcem pihal v hrbet tudi veter. Najdaljši jc bil Avstrijec Schallert s 96 m, dobro pa so skakali tudi Italijani. Malce presenečajo majhne daljave skakalcev NDR. »Weissflog je, denimo, dosegel vsega 84 m.« je povedal Lojze Gorjanc. »Borut Mur s 87 in Žagar s 86,5 tn sta bila solidna.«
položaj. Dobra udeležba, ki bo po številu nastopajočih držav najbrž celo večja kot v Kanadi in ZDA, je zato obliž organizatorjem jutrišnjega tekmovanja.
OTO GIACOMELLI
OD TOD IN TAM
Bubka športnik leta
MOSKVA — V anketi agencije TASS so za športnika leta izbrali skakalca s palico Sergeja Bubko (SZ). Druga je bila atletinja Kochova (NDR), tretji atlet Aouita (Maroko), četrti pa nogometaš Platini (Francija).
Džeko športnik v BiH
SARAJEVO — Za športnika leta v BiH so izbrali strelca Šačira Džeka, ki je na SP z zračnim orožjem v Mehiki osvojil srebrno kolajno.
Uspelo pionirsko republiško prvenstvo v katah
RUŠE — Presenetljivo veliko šievi-io mlajših in starejših pionirjev se je udeležilo republiškega prvenstva v katah, ki je bilo v soboto v tukajšnji športni dvorani, saj je skupaj nastopilo kar 124 tekmovalcev, od teh 82 pionirjev in 42 pionirk. V posamični konkurenci starejših pionirjev, kjer se je v izvajanju kat merilo 45 pionirjev, j'e prepričljivo že drugič zapored zmagal Robi Miholček (Emona), z odlično izvedbo kate »gojo-shino-dai« pred Pristovnikom in Stausom. Finalni nastop starejših pionirk je bil ponovitev klubskega tekmovanja karalejskega kluba Partizan Črnuče in tekmovanja ljubljanske regije, saj je v finalnem nastopu sodelovalo kar pet tekmovalk iz Črnuč. Prvo mesto je sicer z minimalno prednostjo zasedla Kranjčanka Anita Gorenec, na preostalih mestih pa so se zvrstile tekmovalke iz Črnuč — Berič, Muhalič, Arlič in Nuhano-vič, Čmučanke pa so za nameček osvojile Še prvo mesto med starejšimi pionirkami v tekmovanju ekip. Odličen vtis so s svojim nastopom zapustili tudi tekmovalci ekipe Angela Besednjaka iz Maribora, ki so zmagali med starejšimi pionirji ekipno.
Rezultati — posamično — starejši pionirji: 1. Miholček (Emona) 38,7, 2. Pristovnik (T. Velenje) 37,9, 3. I. Štaus (A. Besednjak) 37,3, 4. Viraj (B. Kidrič) 36,5 itd; starejše pionirke: 1. Gorenec (Kranj) 36,5, 2. Berič 36,3,3. Muhalič36,1,4. Arlič35,9,5. Nuhanovič (vse Partizan Črnuče)
35,7; mlajši pionirji: 1. Vehovar (Im-grad-Celje) 31,7, 2 G. Štaus (A. Besednjak) 30,2, 3. Muhalič (Partizan Črnuče) 30,1, 4. Sever 30,0: mlajše pionirke: 1. Tabakovič (T. Velenje) 3! ,7, 2. Žumer (Šiška) 29,7, 3. Janiči-jevič (obe Šiška) 29, 1,4. Fatkič (Partizan Črnuče) 28,9; ekipno-starejši pionirji: 1. Angel Besednjak (Maribor)
36.7,	2. I. Bistrica 35,7, 3. Boris Kidrič (Maribor) 35,4, 4. Postojna 34.5; ml. pionirji: 1. Idrija 30,4, 2. Postojna
29.8,	3. Boris Kidrič 29,7, 4. Ruše 29,6; st. pionirke: 1. Partizan Črnuče 21,7,2. Ruše 21,5, 3. Idrija 21.1; ml. pionirke: 1. Šiška (Ljubljana) 17,1.
VELJKO JUKIČ
Aleš Fridrih in Barbara Markež
LJUBLJANA — 70 najmlajših namiznoteniških igralcev in igralk je nastopilo na II. republiškem selekcijskem turnirju, ki so ga igrali za pionirje v Radljah in za pionirke na Ptuju. V Radljah je zmagala Aleš Fridrih iz Murske Šobote, ki je pustil za seboj oba favorizirana Ljubljančana. Zelo zapažen uspeh so dosegle igralke Jesenic, med katerimi je Barbara Markež postala zmagovalka turnirja na Ptuju, Jeseničanke pa so dosegle tudi nekaj drugih dobrih uvrstitev.
Izidi — pionirji, Radlje: 1. Fridrih (Sob) 8:1, 2. Lasan 7:2, 3. Ignjatovič (oba Polikcm-Olimpija) 7:2, 4. Ferbežar (Jes) 5:4, 5. Plohl (Mrb) 4:5, 6. Kešeljevič (II) 4:5, 7. Ori 3:6, 8. Ge-rendaj 3:6, 9. Smodiš (vsi Sob) 2:7, 10. Vitezič (Nm) 2:7, druga skupina: 1. Pem (Jes) 8:1,2. Škafar (Ol) 7:2, 3. Leber (Ingrad) 6:3, 4. Gorkič (Vrtč) 5:4, 5. Šlaher (Radlje) 5:4, 6. Zalar
BERI SPORED
DANES
HOKEJ NA LEDU
SHML: Triglav — Mladost (17.30).
LJUBLJANA: Jugoslavija-olimpij-ska reprez. Italije, prijateljska mednarodna tekma, ob 17.30 v dvorani Tivoli.
JUDO
CELJE: Novoletni pionirski turnir v dvorani OŠ Frana Roša, ob 9.30.
KEGLJANJE
MARIBOR: Moški in ženski turnir v počastitev dneva JLA na kegljiščih Konstruktorja in Habakuka (moški), MTT in Lokomotive (ženske), začetek tekem ob 8. uri, slovesna otvoritev ob 11.30, ob 17. uri uradna razglasitev rezultatov v domu JLA.
I. liga SRS, moški: Brest — Rudar (16).
1.	liga SRS, ženske: Kamnik - Celje (16), Tekstina - Celje II (14), Triglav — SCT Ljubljana (14).
2.	iiga SRS, moški, zahodna skupina: Gorica — Donit (16), Triglav Sava (16), Izola — 11. Bistrica (16), Hidro
—	SCT Ljubljana (14).
2. liga SRS, moški, vzhodna skupina: Novo mesto — Proletarec (15.30), Prevalje — Tekstilna (16), Rudnik Hrastnik — Hmezad (16).
KOŠARKA
II. ZKL ženske: Marles Branik — Kozala (19.30) na sejmišču, Sava Commerce — Zadar (17), Jugopiastika — Kors Rogaška (17), Mengeš — Omiš (17.30).
SKL — moški: Bistrica — Triglav (19.30), Jeklotehna Branik — Helios
—	(18), Nanos — Koper (19), Comet
—	Kraški zidar (18.30), Novoles — Slovan (19), Libela-Ilirija (19); žen-
ske: Maribor — Jesenice (16), Cimos
—	Slovan (17), Kladivar — Salonit
(17)	, Metka — Pomuije (16.30). Novo mesto — Ilirija (17).
LJUBLJANA: prvenstvena tekma I. A moške ZKL, Smelt Olimpija — Cibona, ob 19.30 v dvorani Tivoli.
ODBOJKA
II. ZOL zahod, moški: Bled - Ri-jeka (18), Fužinar - Jedinstvo Internet (18.30).
II. ZOL ženske, zahod. Bled — Gradačac (16), Koper Cimos — Ka-štela (18), Nova Gorica - Marčana
(18)	, Fužinar — Demus (17).
1. SOL moški: Turbina — Stavbar ml. (17), Granit — Salonit (17), Brezovica — Kočevje (17.30), ČIB Bovec
—	Šempeter (17), Mislinja — Mežica
(19)	, Izola — Kamnik (18), Partizan Narodni dom prost.
PLAVANJE
MARIBOR, KRANJ: Predtekmovanje ekipnega državnega prvenstva, ob 17. uri, nadaljevanje jutri ob 9. in 16. uri.
LJUBLJANA: Tradicionalno plavanje štafet ob dnevu JLA, začetek ob 10. uri v zimskem bazenu Tivoli.
t	ROKOMET
LJUBLJANA: Prvi turnir »Softy« za st. pionirje, v dvorani Tivoli, od 8. do 14. ure.
JUTRI
HOKEJ NA LEDU
SHML: Bled — Slavija (17).
SMUČARSKI SKOKI
PLANICA: Tekmovanje st. mladincev za pokal Cockta na 90 m skakalnici, začetek ob 11. uri.
seveda v središču pozornosti Dražen Petrovič s svojo šampionsko igro. Najbrž te ne bo moč ustaviti, zato bi morali iskati morebitno pot k uspehu drugje. V največji možni meri bi morali presekati povezavo Petrovič — Čutura. Igra tega tandema je največja nevarnost. Na njej večinoma tekmeci tudi padajo, čeprav to ni vedno zelo vidno. Drugo pa je seveda boj pod koši. Sodim, da bi v tem morda lahko nevtralizirali tisto prednost, ki jo Cibona sicer ima v igri branilcev.«
O borbenosti domačih košarkarjev skoraj ne gre dvomiti, vprašanje pa je, če bodo zdržali vse pritiske, ki si jih pravzaprav povzročajo tudi sami.
»Osebno nikakor nisem prestrašen pred prihodom zagrebških šampionov. Mirno sem tudi stavil 5.000 din na našo zmago,« pravi kapetan Smelta Olimpije Slobodan Subotič. In zanimivo, Subotič niti ni edini, ki te dni stavi na zmago Ljubljančanov. In niti posebej v skrbeh niso za naloženi denar...	s. T.
Belinka Olimpija v nedeljo v Titogradu
V zadnjem kolu 1. dela prvenstva I. ZRL Ljubljančanke z Budučnostjo
LJUBLJANA — Rokometne prvo-ligašice bodo v soboto in nedeljo odigrale zadnje kolo 1. dela prvenstva, moški prvoligaši pa imajo do konca še dve koli. Igralke Belinke Olimpije bodo v zadnjem kolu v nedeljo gostovale pri evropskem prvaku Budučnosti, ki je trenutno s točko zaostanka za eno mesto za Ljubljančankami — 5. Tito-grajčanke so v zadnjih kolih ujele šampionsko formo, tako igralke Belinke Olimpije na prvi pogled nimajo večjih možnosti. »Da, Budučnost je velik favorit. Na startu prvenstva bi bilo naše delo bistveno lažje, toda Čisto brez možnosti pa le nismo. V Titogradu namreč vselej igramo dobro, celo tedaj, ko je bila Budučnost najboljša, mi pa Ie povprečni, smo ji povzročali velike težave,« je dejal pred tekmo trener Leopold Jeras, ki ima preverjen »recept« za igro s to ekipo: hiter ritem, ki so mu visoke Titograj-čanke težko kos. Pri Belinki potihem upajo na točko, ekipa pa bo kompletna.
Drugi pari 11. kola: Trešnjevka -Haias Jožef, Voždovac — KTK Zaje-čar, Beograd - Radnički, Lokomotiva (M) - Dinamo, Dalma - Lokomotiva (Z).
F. B
(II) 4:5, 7. Kunej (Vrt) 3:6 itd. tretja skupina: 1. Halilagič (Jes) 8:1, 2. Štr-kič (Ingrad) 6:3. 3. Ledinke (Radlje) 6:3. 4. Gradišar (Nm) 6:3, 5. Zupanek (Sob) 5:4, 6. Sobied (Radlje) 4:5, Punterič (11) 4:5 itd , četrta skupina:
1.	Golob (Kr) 5:2, 2. Košar (Mrb) 4:3, 3. Kobal (Vesna) 4:3, 4. Vecko (Ol) 4:3, 5. Tratnjak (Beltinci) 4:3. 6. Pelko (Ingrad) 3:4, 7. Papež (Nm) 2:5 itd.
pionirke-Ptuj 1. Markež (Jes) 9:0,
2.	Ignjatovič (Polikem-Olimpija) 8:1,
3.	Rakuša (Vrt) 7:2, 4. Fajdiga (Poli-kem-Ol.) 4:5, —. Sevšek (Vesna) 4:5, 6. Teran (Tr) 4:5, 7. Kovačec 4:5, 8. Placet (obe Fuž) 3:6, 9. Jaušovec (Pet) 1:8, 10. Čehovin (Sem) 1:8. druga skupina: 1. Smolej (Jes) 8:1, 2. Nišavič (II) 8:1,3. Krojs (Radlje) 7:2,
4.	Purič (Vesna) 6:3. 5. Belaj (Fuž) 4:5, 6. Pišek (Pet) 4:5, 7. Bratuš (Sem) 3:6, 8. Starec (II) 3:6,9. Krsnik (Mrb) 2:7, 10. Ratajc (Pet) 0:9, tretja skupina: 1. Guzelj (II). 2. Samar (Jes), 3. Korošec (G. Radgona) vse 7:2, 4. Faganel (Vrt) 6:3, 5. Zupančič (Jes) 4:5, 6. Gorkič (Vrt) 4:5, 7. M. Faganel (Vrt) 4:5, 8. Klemenc (Jes) 3:6, 9. Sluga (Vesna) 2:7, 10. Tadina (Sava) 1:8.
D. N.
Zmaga Orešarja in poraz Škuljeve
MIAMI — V 3. kolu mladinskega teniškega turnirja »Orange Bowi« je naš Bruno Orešar premagal Američana Hermana s 6:1,6:3. Med dekleti pa jc Karmen Škulj v 2. kolu izgubila z Američanko Galphin z 2:6, 3:6.
29. t. m. brez športne napovedi
LJUBLJANA — Loterija obvešča, da 53. kola športne napovedi, ki bi moralo biti na sporedu 29. t. m., ne bo. V Evropi namreč tedaj ne bo ustreznih ligaških tekem.
UEFA se spet zanima za »primer Zjajo«
BEOGRAD — Potem ko je disciplinsko sodišče NZJ zaradi nepravilne registracije Miralema Zjaja za C. zvezdo kaznovalo z odvzemom dveh točk, je evropska nogometna zveza (UEFA) od NZJ zahtevala še eno pojasnilo.
Slovenski karateisti v Trbovljah
TRBOVLJE, 20. decembra - V Trbovljah bodo danes pripravili že 13. karatejski turnir, s katerim slovenski karateisti vselej počastijo dan JLA. Prireditelj, karaiejski klub Trbovlje, pričakuje, da bo na letošnjem tekmovanju sodelovalo okrog 50 tekmovalcev iz več kot 10 slovenskih klubov. Še posebej zanimivo vprašanje pred najmočnejšim letošnjim tekmovanjem slovenskih karateistov v absolutni kategoriji je, ali bo Trboveljčan Zdravko Romih še tretjič osvojil pokal zmagovalca. S posebnim zanimanjem trboveljski ljubitelji karateja pričakujejo nastop Ljuba Javorška iz Maribora, ki se je po poškodbi spet vrnil v dvorane.
Turnir bo v dvorani osnovne šole »Revirski borci«. Predtekmovanja se bodo pričela ob 15. uri, finalni boji pa ob 18. uri. V Trbovljah se bodo pomerili tudi najboljše slovenske karateist-ke (članice in mladinke) v katah. Prireditelji so pripravili še pester spremljajoč program. V ekshibicijskih nastopih se bodo predstavili pioniiji kara tejske šole iz Dola pri Hrastniku (samoobrambne veščine), trboveljski pionirji in člani (dinamični boji proti nasprotniku), kranjski karateisti, člani judoističnega kluba Trbovlje in boksarji iz Hrastnika. Pri organizaciji so pomagale delovne organizacije TKI Hrastnik, Iskra in STT iz Trbovelj ter OS ZSS Trbovlje.
MARKO PLANINC
CIBONA: brez podcenjevanja
Zagrebčani so v Ljubljano odpotovali sicer brez pretiranih skrbi, saj jim vodstva na lestvici ta hip res nihče ne more ogroziti. To pa ne pomeni, da Smelta Olimpije ne jemljejo nadvse resno.
»Ljubljančani se borijo za obstanek, tekma proti Bosni v torek pa je pokazala, da so sposobni tudi precej več. Poznamo ekipo, ki je Ciboni že večkrat zagienila počutje, zato je nikakor ne podcenjujemo. Vsak najmanjši poskus podcenjevanja bi se nam gotovo hudo maščeval, zato v nobenem primeru z njim ne bomo tvegali. Moštvo je v dobri formi, zaveda pa se tudi, da ga v Tivoliju nikakor ne čaka lahka naloga,« so menili v zagrešbkem taboru pred odhodom v Ljubljano.
D. K.
I. ZKL — ženske________________
Iskra delta Ježica: ob »polčasu« prve
Prvi del prvenstva bodo Ljubljančanke zaključile na prvem mestu. To je veliko priznanje mladi ekipi in hkrati spodbuda za nadaljevanje prvenstva, ne pa tudi zagotovilo, da bo tak vrstni red obveljal na koncu. Nadaljevanje sezone na treh frontah bo namreč še zelo zahtevno in utrudljivo, za naslov prvakinj, o katerem na Ježici pred prvenstvom pravzaprav niso resno računali, pa bo potrebno tudi veliko sreče v zaključnici štirih najboljših.
V zadnjem kolu prvega dela bodo Ljubljančanke gostovale v Tuzli pri Jedinstvu Aidi, ki že nekaj let sodi med najboljše jugoslovanske ekipe in ima, kar je za Ježičanke še dodatna oteževalna okoliščina, najštevilnejše in najglasnejše občinstvo. V novi prekrasni dvorani Mejdan pričakujejo tokrat na derbiju kar kakih 5.000 gledalcev, ki bodo prav gotovo pripravili peklensko vzdušje. Tuzlanke imajo namreč povsem negativno bilanco z Iskro Delto Ježico, odkar jo vodi trener Andrej Urlep in bodo tokrat nedvomno poskušale zaustaviti zmagovito serijo Polone Dornik in njenih tovarišic. Razija Mujanovič, najvišja jugoslovanska košarkarica in Naida Hot, izvrstna strelka, bosta glavni »tarči« obrambe Ljubljančank. Obenem pa bodo morale paziti tudi na sodnika. Beograjčana Žutiča dobro poznajo navijači Olimpije in Slovana, predvsem po tem, da jim, milo rečeno. nikoli ni bil naklonjen.
B. Š
Ojsterškova in Cvet športnika v Hrastniku
HRASTNIK — Namiznoteniška reprezentantka Vesna Ojsteršek (tretjič) ter republiški in državni mladinski kolesarski prvak v gorski vožnji Miran Cvet (prvič), sta najboljša športnika Hrastnika v letu 1985. medtem ko je 50 anketiranih izbralo za najboljšo ekipo žensko vrsto NTK Kemičar.
Sicer pa je treba reči. da je osrednja prireditev »Večer športa, glasbe in razvedrila«, ki sta jo pod pokroviteljstvom sevniške Jutranjke — TOZD Dol pri Hrastniku, že devetič pripravila občinska tclesnokulturna skupnost in zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik, tudi tokrat vzbudila pozornost telesnokulturnih delavcev in drugih športnih privržencev Hrastnika.
Poleg razglasitve najboljših so na prireditvi podelili tudi pokale, kolajne in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom letošnjih občinskih trim-skih iger. Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnika je podelila dvanajstim posameznikom in dvema ekipama priznanja za Športne dosežke v letu 1985. Odbor za priznanja in odlikovanja pri teiesnokulturni skupnosti je podelil devet občinskih Bloudkovih značk. Te so prejeli: zlato — Ivan Selič, srebrne — Elvira Šikovec, Drago Milinovič in Ferdo Žlindra, bronaste pa so prejeli — Andreja Mlinar, Miran Grohar. Jože Žlak, Borut Pirš in Rudi Potisek. Za konec pa dodajmo še odločitev odbora za šolski šport, kije tudi letos razglasil najboljšega pionirja — športnika. Ta naslov je letos osvojila učenka OŠ narodnega heroja Rajka — Maja Toplak.
JOŽE PREMEC
SAH SAH SAH
Arahamija vodi s 4 točkami naskoka
DOBRNA — Dve koli pred koncem drugega svetovnega prvenstva za mladinke do dvajsetih let si je sovjetska zastopnica Ketevan Arahamija tudi teoretično zagotovila prvo mesto. Z zmago nad Argentinko Amuro je svojo prednost še povečala.
Rezultati 11. kola: Arahamija : Amura 1:0. A. Marič : Badulescu 1:0, Leroy : M. Marič remi, NValker : Lis-sowska 0:1. Madl : Dahlgriin 1:0, Bo-ulourd : Pejčeva 0:1, Markov : Kever 1:0. Polakova : I.adner 1:0, NVright : Dalmau remi, Vardi : Botsari remi, Harmscn : Jagodzinska 0:1.
Vrstni red po 11. kolu: Arahamija 11, M. Marič in Badulescu po 7, Harmsen in Jagodzhinska po 6.5, A. Marič. Pejčeva, Lissowska, Markov in Madl po 6,5, NValker in Polakova po 6, Amura, Dahrlgriin in Leroy po5,5 itd.
Kasparov in Timman prekinila
HILVERSUM — Gari Kasparov in Jan Timman sta prekinila četrto partijo prijateljskega dvoboja v 62. potezi Partija je bila zelo zanimiva, oba velemojstra sta veliko žrtvovala, igrala ostro, prekinila pa sta v nejasnem položaju. Svetovni prvak Gari Kasparov vodi z 2:1 ob eni nedokončani partiji.
Zmagal Čeko
LJUBLJANA - Mojster Čeko je zmagal na odprtem hitropoteznem prenstvu Ljubljane, ki je bilo ob dnevu JLA v domu JLA. V prvi skupini je nastopilo 34 šahistov, v drugi 18, v tretji pa 36. Vrstni red — prva skupina: Čeko 17, Zelčič 15,5, Podlesnik
14.5.	Halik 14. Mohor in Štajner po
13.5,	Hrešč in Dimitrijevič po 13, Konvalinka 12,5, Plesec 12 itd.; druga skupina. Musič 16, Čepon 14,5, Perci 14; tretja skupina: Rogale 15,5, Ku-muše 14,5, Ivič in Rupnik po 14 itd.
M. DJ.
Na kratko
LITIJA — ŠK Litija prireja jutri, v nedeljo, ob 9.30 VI. tradicionalni turnir ob koncu tedna. Šahisli bodo igrali 9 kol, vsak pa bo imel za eno partijo na voljo po 15 minut časa za razmišljanje.
S. K.
Ljubljanski zrak sili h kašljanju
Po kotlinah in dolinah se megla zlepa ne razkadi -Ljubljanska megla zadržuje žveplov dioksid in dim
LJUBLJANA, 20. decembra — Z kdo ve kako čistim zrakom se v Ljubljani tako kot v drugih kotlinah in dolinah z veliko megle v teh dneh ne moremo pohvaliti. Pri republiški službi za varstvo zraka so nam povedali, da so prav te dni koncentracije žveplovega dioksida in dima precej visoke.
Avtomatska merilna postaja AN AS za Bežigradom je ta teden, in sicer od ponedeljka na torek (naj večja 24-urna koncentracija žveplovega dioksida se meri od 7.
• V tej kurilni sezoni v Ljubljani še nismo imeli tako onesnaženega zraka, da bi bilo treba razglasiti prvo stopnjo pripravljenosti. Kritična meja onesnaženosti je, ko koncentracija žveplovega dioksida v štirih urah ne pade pod miligram SO2 na kubični meter. V letošnji kurilni sezoni najvišja polurna koncentracija ni presegla 0,7 mg S02/
do 7. ure) namerila 0,32 od torka na sredo 0,27, od srede na četrtek kar 0,39 in od večeraj na danes 0,32 mg/m3, medtem ko je naj višja dopustna 0,30 mg/m3. Če k temu dodamo še razmeroma veliko onesna-
ženje z dimom, ki je bilo v tem tednu prav tako višje od dopustne meje 0,15 miligrama dimnih delcev na kubični meter, in za povrh vse to zmešamo v meglene kapo, ki visi nad kotlino, ni takega zraka nič kaj prijetno dihati.
Metereologi pravijo, da bo treba počakati na poslabšanje vremena, šele potem se bo megla razkadila. Po napovedih pa bo še nekaj dni toplo in v kotlinah ter dolinah megleno. Torej še nekaj časa ni upati, da bi dihali boljši zrak.
Zadnje meritve onesnaženosti zraka kažejo, da v Ljubljani, ki je bila lansko zimo na četrtem mestu, (najbolj onesnažen zrak pa so imeli v Trbovljah), te dni še niti ni tako hudo .preče) slabši zrak je v Trbovljah, pa tudi v Celju so namerili precej več žveplovega dioksida in dima kot je dopustno.
KS A VER DOLENC
Pri Škofijah so prijeli Rome, ki so hoteli ilegalno čez mejo
V skupini so bili otroci in mladoletniki — Priprli so vodiča in dva prevoznika, sicer zagrebška taksista
ŠKOFIJE, 20. decembra — Tihotapljenje otrok čez tako imenovano zeleno mejo še ne pojenjuje. Dokaz za to je prijetje večje skupine romskih otrok in mladoletnikov, ki so jih zaslužka željni tihotapci davi, približno pol ure po polnoči, skušali pretihotapiti čez mejo v bližini Škofij. Miličniki in kriminalisti koprske UNZ so spravili za zapahe 30-letnega K. 1., 24-letnega V. L. in 33-letnega I. Z., vsi so iz Zagreba.
Medtem ko so že vložili obtožnico proti prvi skupini tihotapcev, ki je 30. oktobra letos skušala prav tako ilegalno prepeljati skupino romskih otrok v Italijo, in ko se še ni dodobra ohladila »šentiljska zveza«, so miličniki s Škofij danes zjutraj v vasi Badiha, približno kilometer pred italijansko mejo, aretirali vodiča, 30-letnega K. I., ki je spremljal skupino desetih Romov, med katerimi sta bila dva otroka, stara med 10 in 13 let, in šest mladoletnikov, med temi tri dekleta, stare od 14 do 16 let. Miličnikom in kriminalistom pa sta padla v roke tudi prevoznika. Gre za znana zagrebška taksista, 24-letnega V. L. in 33-letnega I. Z., ki naj bi za vožnjo do Škofij zaslužila kar 100 tisoč dinarjev. '
Otroka in mladoletnike sta, kot je to že običaj, spremljala 30-letna Rominja iz Aleksinca in 19-letni Rom iz Zagreba. Vse kaže, da sta organizirala tudi prevoz do meje. To je moč sklepati tudi zaradi dejstva, saj je večina mladoletnikov iz Bjelovara, medtem ko so dekleta iz Zagreba. Eden izmed otrok, vsaj tako gre sklepati, je sin Rominje iz Aleksinca.
Kriminalisti koprske UNZ, ki se trudijo zajeziti tihotapljenje romskih otrok čez mejo, so otroke izročili skrbstvenemu organu, medtem ko so organizatorje tihotapljenja prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu.
ŽARKO HOJNIK
»Dobrotniku« sta dajala del osebnega dohodka
BEOGRAD, 20. decembra — Včeraj je pred beograjskim sodiščem dobil epilog nenavaden primer. Petra Medakoviča, upokojenca iz Beograda, sicer pa tudi delavca v beograjskem predstavništvu Hmezad iz Žalca, so zaradi goljufije obsodili na šest mesecev zapora. Kazen morda res ni visoka, je pa primer vsekakor zelo zanimiv.
Petar Medakovič je namreč zakoncema Jovanovič obljubil, da bosta dobila delo v predstavništvu, vendar pod naslednjim pogojem: če mu bosta vsak mesec prepustila del svojega osebnega dohodka. Tako se je tudi zgodilo in Jovanovičeva sta nekaj mesecev pridno izpolnjevala tisto, kar je Medakovič zahteval. Ko pa sta se Jovanovičeva enkrat končno uprla, je bil mož takoj ob delo, medtem ko je žena nekaj tednov kasneje sama pustila službo v predstavništvu Hmezada. Hkrati pa sta. zakonca stopila na postajo milice in povedala, kaj se dogaja v predstavništvu.
Na sodišču je Medakovič zatrjeval, da ni šlo za nikakršno izsiljevanje oziroma goljufijo, vendar so priče v glavnem potrdile vse navedbe obtožnice.
M. P.
ŠTIRIINDVAJSET UR
Požar
na gospodarskem poslopju
SLOVENSKE KONJICE, 20. de-cembra - Včeraj ob 11.25 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju 51-letnega Jožeta Petriča v Bezini pri Slovenskih Konjicah. Pogorelo je ostrešje in 20 ton sena. Škode je za dva milijona dinarjev. Ugotovili so, da je požar izbruhnil zaradi samovžiga sena.	g. B.
osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 41-letni Anton Kozjan iz Ljubljane. Pri trečenju je bil Kozjan hudo ranjen. Škode je za 330 tisoč dinarjev.
G. B.
Obtoženi zaradi nacionalizma
TUZLA, 20. decembra (Tanjug) -Okrožni javni tožilec v Tuzli je vložil proti 30-letnemu Bogdanu Antiču, 41-letnemu Obrenu Joviču in 38-letnemu Jovanu Nikoliču iz Zvornika obtožni-
Sekal je ovinek
CELJE, 20. decembra — Včeraj nekaj po 14. uri je po magistralni cesti od Slovenskih Konjic proti Celju vozil osebni avtomobil 25-letni Marjan Opečkar iz Višnje vasi pri Vojniku. ! Ko je pripeljal v Verbete, je sekal pregledni levi ovinek in se zaletel v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 37-letni Martin Potočnik iz Teznega pri Mariboru. Za Opečkarjem je pripeljal še avtobus in se zaletel v tovornjak. Pri trojnem trčenju sta bila ranjena Opečkar in Potočnik. Škode je za dva milijona in 500 tisoč dinaijev.
G. B.
S tovornjakom v avtomobil
ŠKOFJA LOKA, 20. decembra -Včeraj ob 7.30 je po Mestni ulici v Frankovem naselju v Škofji Loki vozil tovornjak 33-letni Igor Debeljak iz Železnikov. Ko je pripeljal v bližino trgovine, je začel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo levo in zaletel se je v i
Pri prečrpavanju eksplodiral plin
LUCUA, 20. decembra - Da-vi je v Luciji pri prečrpavanju gospodinjskega plina prišlo do eksplozije. Pri tem se je smrtno ponesrečil 60-letni upokojenec Stanislav Janež iz Ulice borcev 13. Približno ob 8.30 je Janež v garaži prečrpaval plin v avtomobilski rezervoar. Pri tem je nekje uhajal plin in vse kaže, da je Janež to opazil. Odprl je garažna vrata in potisnil vozilo na prosto. Takrat pa je zagrmelo. Janež je bil pri tem tako hudo ranjen, da je umrl na mestu nesreče. Prei-
skrinje, ki je bila v istem prostoru. Gmotno škodo so ocenili na približno poldrugi milijon di-narjev.	B. Š.
skovalci domnevajo, daje eksplozijo povzročila iskra pri vklopu oziroma izklopu zamrzovalne
co, ker so s sovražnimi in pročetniški-mi nameni grobo napadali družbenopolitični sistem SFRJ, pridobitve narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter druge vrednote naše samoupravne družbe.
Zdravnik Bogdan Antič, upokojeni pedagog Obren Jovič in zobni tehnik Jovan Nikolič se bodo zagovarjali zaradi sovražne propagande in blatenja ugleda SFRJ. Obtožnica bremeni vse tri, da so se eksponirali kot srbski nacionalisti. V izrazito narodnostno mešanem okolju so grobo napadali bratstvo in enotnost, poveličevali čet-niško gibanje in neresnično predstavljali zgodovinska dejstva o NOV in revoluciji, pri vsem tem pa blatili tovariša Tita.
PREJELI SMO:
Strokovno mnenje je bilo drugačno
»Delo« je dne 12. 12. 1985 na strani 11 objavilo poročilo novinarke B. G. o Andreju Puclju, ki ga je ljubljansko Temeljno sodišče obsodilo zaradi tatvine. V sestavku »Skozi priprto okno do kovčka z denarjem« omenja novinarka tudi mnenje izvedenca-psihiatra. Novinarka je zapisala takole: »Zato so v postopek pritegnili tudi izvedenca-psihiatra. ki pa je menil, da obdolženec ni kleptoman. Le zaradi te duševne motnje bi lahko prišlo do izgube spomina, vendar pa opravljene preiskave ne dajejo osnove za takšno ugotovitev«.
Sporočam, da tako strokovno napačnega mnenja nisem zapisal niti v svojem izvedeniškem mnenju niti povedal na glavni obravnavi.
doc. dr. MIKLAVŽ PETELIN
Je Balkan res podpisal bančni obrazec?
JESENICE, 20. decembra — Za nedoločen čas so danes popoldne prekinili sojenje Fehimu Balkanu in trem ljudem, ki naj bi mu pomagali pri prekupčevanju z devizami, dinarji in kavo. Balkanu so podaljšali pripor, čeprav sta njegova zagovornika ponujala najmanj 2 milijona dinarjev varščine.
Na Jesenicah naj bi zaslišali še 7 predlaganih prič, večino iz Avstrije, med njimi gostilničarja Johana Goričnika. Koroška hranilnica iz Celovca naj bi sodišču dala tudi dokaze o vnovčenju čeka za 1,3 milijona šilingov in nakupu 15 milijonov dinarjev. V spis naj bi prišli tudi dokumenti avstrijskih oblasti o statusu prvo-obtoženega, ko je še živel na Koroškem. Izvedenec-grafolog pa bo skušal ugotoviti, če je Balkan res podpisal bančni obrazec za dvig 64 tisoč DM. Sodišče bo tudi povprašalo avstrijske oblasti, če obstaja potni list Avstrijca Š. M., veljaven leta 1983, ki naj bi pred dvema letoma večkrat prišel z avtomobilom v Ljubljano po dinarje, hkrati pa tihotapil še kavo. Predlog o zaslišanju delavcev UNZ iz Kraljeva in Turina je sodišče zavrnilo.
Danes, tretji dan sojenja, so govorile štiri priče. Bivši miličnik, ki je v zaporu zaradi tihotapljenja, je povedal, da naj bi mu obtoženi na meji podaril usnjen plašč. Ni pa vedel povedati zakaj. Vztrajal je pri izjavi, da se je obtoženi ukvarjal s tihotapstvom. Ustavljal naj bi se tudi na Jesenicah in obiskoval dva carinika. Balkan je to odločno zanikal.
Obtoženčev nečak A. S. je povedal, kaj mu je Goričnik, ko je bil s stricem pri njem v Ločilu, predlagal. Tamkajšnjemu kriminalistu bi moral reči, da je bil zraven, ko je stric decembra lani dal ženi Avstrijca E. N. 210 tisoč DM.
»Ker to ni bilo res, tega nisem hotel storiti. Pred tem sem slišal, da je nameraval Goričnik kupiti tovornjak. Sam bi dal denar, lastnik pa naj bi formalno postal Balkan. Tako bi Goričnik preva-ril avstrijsko davkarijo. Denar, 210 tisoč DM, je Goričnik dal E. N., toda ta je, namesto da bi kupil tovornjak, prevaral Goričnika in gostilničar je ostal brez mark in brez tovornjaka.«
Balkan je na koncu obravnave prosil senat, naj ga spustijo iz pripora, češ da rodbina z vsem denarjem in imetjem zagotavlja, da ne bo nikamor odšel. Lahko bi dobil celo delo na ibarski magistrali, je še rekel in tako bi lahko prej vrnil več kot milijon šilingov dolga posojilnici v Lo-
Cllu	MIRKO KUNŠIČ
Še nič dokončnega o čiščenju odplak
Tovarna sintetičnih smol Fenolit še ni začela čistiti odpadnih voda v čistilni napravi v Grosupljem
LJUBLJANA, 20. decembra — Čeprav je Fenolit, tovarna sintetičnih smol iz Borovnice, po nalogu vodnogospodarskega inšpektorja občine Vrhnika izpeljal več ukrepov, da bi zmanjšal količino odpadnih voda iz tehnološkega procesa, še vedno »proizvede« vsak dan po deset kubičnih metrov s fenolom onesnaženih odpadnih voda.
Fenolit sicer pripravlja lastno čistilno napravo, vendar za zdaj išče začasno rešitev, da bi fenolne odplake čistili na eni izmed čistilnih naprav v Sloveniji. Zato so že konec septembra poslali republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanja prostora prošnjo za čiščenje odpadnih voda v čistilni napravi Grosuplje.
Komite je od Fenolita zahteval, da dobi od upravljalca čistilne naprave seznam pogojev, pod katerimi bi prečiščevali odplake, strokovno mnenje, da čiščenje odplak ne bo ogrožalo Krke, izjavo projektanta čistilne naprave o varnosti obratovanja grosupeljske naprave in dokončni sanacijski program tovarne (ptedv-sem glede lastne čistilne naprave) .
Kemični inštitut Boris Kidrič
iz Ljubljane je s poskusom na pilotni čistilni napravi ugotovil, da nevarnosti za Krko ni niti ob morebitni okvari na napravi. Ker pa Fenolit še ni predložil soglasja Komunalnega podjetja Grosuplje, republiški komite izjavlja, da prošnji še ni ugodeno in da s čiščenjem odpadnih voda v Grosupljem še niso začeli (kljub nekaterim govoricam).
Ker pa je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora od Fenolita zahteval, da dobi še soglasje grosupeljskega izvršnega sveta, očitek delegatov občinske skupščine Novo mesto, da se tako pomembne odločitve, kot je čiščenje fenolnih odplak, sprejemajo v ozkih strokovnih krogih, ni upravičen.
Eden mrtev in dva ranjena
NOVA GORICA, 20. decembra — Na cesti pred predorom Panovec v Novi Gorici se je včeraj ob 16.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je eden umrl, dva sta bila ranjena, škodo pa so ocenili na milijon in 510 tisoč dinarjev.
Iz Rožne doline proti Novi Gorici je vozil osebni avtomobil 44-letni Emil Lucu iz Šempetra. Ko je pripeljal v bližino predora Panovec, je iz neznanega vzroka zapeljal na levo in se zaletel v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 51 -letni Stanislav Sibelja iz Tomačevice na Krasu. Za Lucujem je z avtomobilom pripeljala še 47-letna Katarina Kofol iz Nove Gorice in se zaletela v Lucujev avtomobil.
Lucu je med prevozom v šempetrsko bolnišnico umrl. Ranjena pa sta bila 42-letna Marija Ranko iz Grgarja pri Novi Gorici in voznik Šibe-Ija. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta slabi dve uri in je promet tekel enosmerno.
Kaznovali so italijanske ribice
DUBROVNIK, 20. decembra (Tanjug) — Občinski sodnik za prekrške je kaznoval kapitane štirih italijanskih lj-dij, ki so jih zasačili v jugoslovanskih vodah v bližini Mljeta. Vsak je moral plačati po 29 tisoč dinarjev, medtem ko so postopek za nedovoljen ribolov ustavili. Potem ko so Italijani plačali kazni, so ribiške ladje odplule.
Iz Dubrovnika pa je hkrati prišla vest, da so prodali zaplenjeno ladjo Andonis, ki je sicer plula pod honduraško zastavo.' Ladjo je kupila ribiška zadruga Zora iz Splita, zanjo pa je plačala 11 milijonov dinarjev. Kot smo že pisali, so ladjo opazili jugoslovanski graničarji. V noči od 23. na 24 september je v bližini otoka Mljeta poskušala izkrcati veliko količino tujih cigaret. Ko je posadka opazila patruljni čoln, je z ladjo zaplula proti odprtemu morju, vendar se pobeg ni posrečil. Sicer pa so italijanski ribiči letos-precejkrat lovili v jugoslovanskih vodah.
Namesto
JANEZ PETKOVŠEK
G. B.
LOKALNI VODOVODI (1)
nočne
kronike
Prvi pogled v zadnje čase kaže, da prijatelji šankov ne pijejo nič manj, miličniki pa so opazili, da so se ljubitelji kapljice začeli vesti bolj samozaščitno. Enostavno, ne družijo se več v skupine, v katerih je doslej prihajalo do sporov in tako do kričanja in naposled pretepov. Ni več tega. Praktično nočne kronike ni več. Vzrok? Cene. Ni več »rund«, ker ni toliko denarja, pivci so se razdrobili, skrivajo se eden pred drugim in vsak zase žuli svoje Šilce. Vsak ga tiho žuli po svoje. In mir je, tih in meglen, in vsi so zadovoljni z njim. Kaj bi z žolčnimi debatami ...
In vzdušje je v redu. Praznično, prednovoletno. Ko se zvečer priž-go luči na Cankarjevi, pa na Čopovi in na Tromostovju v Ljubljani in iz zvočnikov zapoje Slak s svojo ekipo, je ljudem pri srcu toplo. Hrup, glasba in gneča jih tako prevzamejo, da pozabijo, da bi morali kaj kupiti. Se več, pozabijo celo, da so žejni. Veselijo se in komaj Čakajo najdaljšo, najbolj veselo noč veselega Silvestra. In seveda spet prvi plačilni dan. Pa toplo jim je v ponošenih suknjičih, kupljenih na boljšem trgu.
M. S.
Opozorila sušnega poletja
Več kot 25 tisoč prebivalcem Ljubljane in okolice, ki niso priključeni na mestno omrežje, je občasno primanjkovalo vode ali pa je bila oporečna
LJUBLJANA, 20. decembra — Občasna pomirjajoča zagotovila, da je voda iz ljubljanskega mestnega vodovodnega omrežja še vedno zdrava, ne veljajo za več kot 25 tisoč prebivalcev Ljubljane in okolice, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz 130 lokalnih vodovodov ali iz zasebnih objektov. Zlasti letošnje sušno poletje je opozorilo nanje, saj je vode večkrat primanjkovalo, občasno pa je bila tudi neprimerna za pitje. Problem ie znan in star, rešuje pa se počasi.
Z vodarino iz lokalnih vodovodov ni mogoče kriti stroškov enostavne in razširjene reprodukcije, zato se težave s preskrbo zaostrujejo. Zaradi pomanjkljive pozornosti, ki jo komunalno gospodarstvo posveča temu področju, je stanje še posebno kritično na območju občine Vič-Rudnik. kjer je lokalnih vodovodov največ in kjer so zaradi hidrogeoloških razmer in neurejenega odvajanja odplak prebivalci tudi najbolj ogroženi.
Že pred več kot desetimi leti je sanitarni inšpektorat mestne uprave za inšpekcijske službe prvič opozoril na nenehno epidemiološko nevarnost, ki grozi zaradi neurejenih lokalnih vodovodov. Sprejetje »registracije in zaščite lokalnih vodnih virov«, ki jo je izdelal tozd Urbanizem Zavoda za izgradnjo Ljubljane, je preskrbi z vodo od lanske pomladi obetalo boljše čase. Odlok
o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov, sprejet letos, bi pomenil še korak naprej, če bi to dokumentacijo upoštevali v praksi. Zaradi vrste vzrokov je ne. Preskrba z vodo se še naprej zateka k rešitvam, ki niso v skladu z dolgoročno zasnovo urejanja lokalnih vodovodov.
Sanacijske programe za najbolj j ogrožena prvi in drugi varstveni pas , naj bi sprejeli do konca letošnjega j leta, pa o predlogih zanje vrsta pri-i stojnih strokovnjakov še nič ne ve.
! Zaradi nekaterih organizacijskih j sprememb komunalnih skupnosti I še nekako napreduje zavarovanje vodnih virov, ki pa brez hkratne sanacije vodovodnih objektov in omrežja zadovoljive preskrbe s pitno vodo ne more zagotoviti.
Pomanjkljivosti v preskrbi z vodo, ki so jih sanitarni inšpektorji v zvezi z mestnim in lokalnimi vodo-
vodi ter zasebnimi vodnjaki ugotavljali pred desetimi leti, kljub širokim razpravam in pripravam ugotavljajo še danes. Celo huje: stanje se je v celoti še poslabšalo, saj pogosteje kot nekoč primanjkuje vode, večkrat kot nekoč pa vzorci pokažejo tudi bakteriološko oporečnost. Ta je ponekod pripeljala že tako daleč, da upravljalci posameznih lokalnih vodovodov redno kontrolo kakovosti vode preprosto odklanjajo. Najpogostejši vzrok za tako kratkovidno početje so visoki stroški pregledov, ki jih po pogodbi opravlja ljubljanski Žavod za socialno medicino in higieno, vselej možna posledica pa je zastrupitev uporabnikov ali celo epidemija.
Meritve kakovosti pitne vode največkrat odklanjajo upravljalci manjših vodovodov z manjšim številom porabnikov, ki se s tem odre-
kakršnih lahko pripelje uživanje oporečne vode. Zato bi za reden nadzor morali zagotoviti denar, morda iz sredstev komunalne skupnosti ljubljanskih občin, kakor je bilo urejeno pred leti.
BORUT ČONTALA
VARČNO DRUŽINSKO VOZILO
VISA 11 RE
UGODEN NAKUP SAMO DO 25. 12. 1985
Informacije:
Cimos: Ljubljana. Dalmatinova 4, tel.: (061) 312-250 Cimos. Koper, Vojkovo nabrežje 1, tel.: (066) 23-879 Slovenija avto, TOZD TRG, Celovška 150, tel.: (061) 557-351 DO Avtotehnika, Celje. Miklošičeva 5, tel.: (063) 24-200 Jeklotehna, Avto hiša, Maribor. Belokranjska 12, tel.: (062 ) 39-549
olja
CIMOS CITROENA
Z'
TOMOS
KRMNI MOTORJI ZA ČOLNE
N
KTL TOZD »Kuverta«, Ljubljana, Titova 87
objavlja prosta dela in naloge
KV strojnega ključavničarja — začetnika
za delo na kuvertnih strojih
Pogoji:
delo v izmenah; urejena vojaščina; enomesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o doseženi strokovnosti v 15 dneh po objav) na gornji naslov oziroma naj se osebno zglase v podjetju.
21-11047
© ENERGOINVEST
SOZD Energoinvest Sarajevo,
DO Uslužne djelatnosti Sarajevo,
TOZD inženiring Ljubljana
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: višja izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj, pretežno pri vodilnih delovnih nalogah; srednja šolska izobrazba in najmanj 10 let delovnih izkušenj, pretežno pri vodilnih delovnih nalogah; da je sposoben samostojno in uspešno opravljati dela in naloge direktorja TOZD; da ima pravilen in ustvarjalen odnos do dela in ljudi ter odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi; da ima pravilen odnos do samoupravljanja in pozitiven odnos do sistema socialističnega samoupravljanja; da je družbenopolitično aktiven
Pisne prijave z dokazili morajo kandidati poslati v 30 dneh po objavi (z ustreznimi dokazili) na naslov: Energoinvest, TOZD Inženiring, Ljubljana, Stari trg 3 s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili po sklepu delavskega sveta.
19.-10934
DO Astra, Ars Inženiring, p. o., Ljubljana, Rožna dolina c. VI/36
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
1.	referenta za izvedbo in nadzor
(1 delavec) v sektorju Marketing Pogoji;
V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu
2.	tajnice DO
Pogoji:
V. stopnja strokovne izobrazbe upravno-admini-strativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje strojepisja in poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja.
Delovno razmerje za objavljena dela oz. naloge bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: SOZD Astra DSSS, Ljubljana, Titova 77 — kadrovska služba v 8 dneh po objavi.
18-10880
Komisija za delovna razmerja
Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana,
Črnuška 9 razpisuje prosta dela oz. naloge
1.	perice — čistilke
2.	učitelja v COŠ
Pogoji:
pod 1.: končana osnovna šola
Delo je dopoldansko. Delo združujemo za nedoločen čas. pod 2.: učitelj razrednega pouka ali učitelj telesne vzgoje Delo združujemo za določen čas (poučevanje v 2. polletju šolskega leta 1985/1986)
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola nar. heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, Črnuška 9.
18-10886
IS357
Industrija usnja Vrhnika, tozd Usnjarna, Vrhnika, Tržaška c. 31
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
1.	voznika avtobusa
(za nedoločen čas, trimesečno poskusno delo) Pogoji:
izpit za voznika D kategorije
3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog voznika avtobusa
2.	kontrola dela kooperantov
v proizvodnji usnjene konfekcije
(za nedoločen čas, trimesečno poskusno delo)
Pogoji:
usnjarski, krznarski konfekcijski tehnik 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog tehnologa ali kontrolorja pri proizvodnji usnjene ali tekstilne konfekcije
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema 8 dni po objavi oglasa Industrija usnja Vrhnika. Služba za organizacijo poslovanja, Vrhnika, Tržaška 31.
19-10940
' / /xy ''- ,cpE
/H5	v razvoju
4 poslovno
trgovina
V SOSESKI BS 5/2 GRADIMO 4000 m2 POSLOVNIH POVRŠIN IN 2000 m2 SKLADIŠČ
TITOVA CESTA
Mm m
W/. '•oDHoo:%..
V LJUBLJANI Sl LAHKO UREDITE SODOBNE PISARNIŠKE PROSTORE, LOKALE ZA RAZLIČNE DEJAVNOSTI IN SKLADIŠČA V NOVIH OBJEKTIH OB TITOVI CESTI ZA BEŽIGRADOM, Z UREJENIMI PARKIRNIMI MESTI.
ČE SE ODLOČITE PRAVOČASNO, NUDIMO UGODNEJŠE POGOJE OB NAKUPU IN PLAČILU DO 28 2. 1986.
VSE INFORMACIJE DOBITE OSEBNO V PRODAJNI SLUŽBI GPG, GROSUPLJE, TABORSKA CESTA 13 ALI PO TEL. 771-112.
gradbeno podjetje grosuplje n.soLo.
A
h
i

Sobota, 21. decembra 1985	REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO				DELO ★ stran 7
					
VRTIMO GLOBUS	lagajo tudi, da bi ustanovili »evropsko borzo« za zamenjavo zdravnikov in strokovnjakov za kancerologijo, spodbudili sodelovanje med po-	Cepivo proti hepatitisu B Na Kitajskem bodo začeli izdelovati cepivo	mesečja 1987 priskrbeti ta dokument vsem polnoletnim državljanom. Obljubo je pred kratkim ponovil minister za notranje zadeve. Hkrati je pozval odgovorne službe, naj med-	Diploma ni važna Diploma še malo ni usodna dokazuje Doročilo ameriškega	za življenje. To zveznega orei-
Dedek zna govoriti z rokami
Kako naj gluhonemi otroci povedo dedku Mrazu ali Božičku, kaj si želijo? Čisto lahko, če dobrotnik iz pravljice razume govorico rok.
V Wilmingtonu v ameriški zvezni državi Delaware je zveza za gluho in slepo mladino povabila sedemdeset gluhih in slepih otrok na praznovanje v hotel Radisson, poprej pa je Božiček vsakogar obširno izprašal o njegovih željah. Da ne bi bil kdo razočaran nad darilom.
Skupni boj proti raku
Francija se zavzema za to, da bi vse članice EGS sodelovale v boju proti raku, in je o tem pripravila načrt v desetih točkah. Obdelali ga bodo na ministrskem sestanku EGS v Luksem-
burgu. Predlaga na primer, da bi članice Evropske gospodarske skupnosti skupaj financirale iskanje novih metod za zgodnje odkrivanje raka in njegovo zdravljenje. S skupnimi močmi bi lahko proučili vlogo virusov in preskusili cepiva proti rakavim obolenjem. Pred-
državah dosegli enake predpise o uporabi zdravil in registriranju rakavih obolenj. V predlogu je eno poglavje posvečeno boju proti rakavim obolenjem; raziskave le-teh bi namreč morali uskladiti in ugotoviti, kako pogosta je ta bolezen v raznih poklicih.
Posebno poglavje je posvečeno kajenju. Tobak je kriv tretjine rakavih obolenj (kar 95 odstotkov pljučnega raka), vsako leto umori 300.000 Evropejcev. Na koncu predlagajo, da bi razglasili evropski teden boja proti raku, izdajali bilten in ustanovili informativno organizacijo, ki bi sproti obveščala vse kancerologe v Evropi o najnovejših dosežkih.
Besedna moda
Društvo za nemški jezik iz Wiesbadna je izbralo besedo leta — glikol. Sledijo ji tri kratice SDI (Strategic Defensive Initiative), EUREKA (European Research Coordination (Co-operation Agency) in AIDS (Acquired Immu-ne Deficiency Syndrome).
Jezikoslovci so ugotovili, da se je beseda glikol, ki je bila doslej natisnjena le v priročnikih in leksikonih, zaradi avstrijskega vinskega škandala letos julija prebila na naslovne strani časopisov. Nemški tisk je za »vojno zvezd« uporabljal v glavnem kratico SDI in skoraj ni prevajal Strategic Defensive Initiative, prav tako pogosto kot ta kratica pa je bila zapisana EUREKA, AIDS pa je začel svoj zmagovit; pohod že leta 1984. Jezikoslovci iz \Viesbadu i so opozorili še na »spremembo lastništva« pi • kratici BB, ki sedaj ne pomeni več Brigittc Bardot, ampak Boris Becker.
preizkušnje. Kot piše Renmin Ribao, so ga naredili v pekinškem inštitutu za biologijo in inštitutu ministrstva za zdravje. Cepivo razen rahle lokalne reakcije nima škodljivih stranskih učinkov. Kar 90 odstotkov cepljenih se je nanj odzvalo pozitivno. Cepljen novorojenček je varen pred to boleznijo najmanj tri leta. Z njim lahko preprečijo, da se' zarodek ne naleze bolezni od okužene matere. Preskusili so ga tudi strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije in ugotovili, da je varno in da krepko zviša število zaščitnih telesc.
Kokain izpodriva heroin
Državljani ZDA so letos pospravili več kot sto ton kokaina. Zaužijejo ga čedalje več, čedalje večje je število žrtev. Pred štirimi leti je kokain umoril 194 ljudi, lani pa že 579. Glavna središča za razpečevanje mamil, ki prihajajo v glavnem iz Latinske Amerike, so na Floridi, naj večji potrošniški centri pa na vzhodni obali države. Medtem ko je v New Yorku heroin še vedno najbolj priljubljeno mamilo, pa imajo drugod raje kokain. Lani so ga porabili za 17 odstotkov več, medtem ko so heroina za odstotek in marihuane za tri odstotke manj.
Nigerijci z osebno izkaznico
V Nigeriji, ki šteje sto milijonov prebivalcev, še vedno nimajo osebnih izkaznic. Čeprav je država v gospodarski krizi, hoče vlada generala Babangida držati obljubo in do prvega ti-
datkov o državljanih, storijo vse drugo, kar je potrebno za nemoteno izdajanje izkaznic.
Prostovoljna »globa«
MM
Sodnik Peter Katic iz Hammonda v Indiani zbira prostovoljne prispevke za pomoč potrebne na zelo izviren način: branilcem obtožencev predlaga, naj kaj darujejo revežem. Prispevki so sicer prostovoljni, a doslej še nihče od nekaj sto branilcev, kolikor jih je imelo opraviti na hammondskem sodišču v zadnjih dveh letih, ni odklonil pomoči. Navadno sodnik pozove obtoženo stran, naj podari deset zavitkov hrane revežem. Tako je samo za žrtve potresa v Ciudad Mexicu zbral 3000 dolarjev.
skovalnega urada FBI, da ima kar 7400 Američanov kupljene diplome in so kot fakultetno izobraženi čisto normalno zaposleni celo na tako specializiranih področjih, kot je atomska energija, arhitektura, medicina in farmakologija. Od 200 uslužbencev ameriške vlade, ki so si priskrbeli lažne diplome, jih je 75 zaposlenih v ministrstvu za obrambo, enemu se je posrečilo vtihotapiti v Belo hišo, nekomu drugemu pa v tajno službo.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1879 se je rodil Josip Visarionovič Stalin (pravi priimek Džugašvili), dolgoletni vodilni sovjetski državnik (umrl 1953).
Ena od anekdot, ki so krožile o Stalinu: Pogovarjal se je z Leninovo vdovo in jo grajal zaradi napačnih nazorov. Skušal jo je pridobiti za svojo stvar. Ko je uvidel, da se zaman trudi, je vzkliknil:
»Pazite, tovarišica! Če boste še naprej tako trdovratni, bom prisiljen imenovati drugo žensko za Leninovo vdovo.«
Ko so se tik pred koncem vojne na Jalti sestali veliki trije, sta hotela Churchill in Roosevelt doseči pri Stalinu nekaj ugodnosti za katoliško cerkev in za njen prispevek k zmagi zaveznikov.
Stalin o tem ni hotel nič slišati. Suho je vprašal:
»Koliko divizij pa ima papež?«
NAGRADNA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. reklamno obvestilo, knjižni oglas, 9. poravnava, sporazum, srednja pot, 18. grelec centralne kurjave, 19. angleški državnik in zgodovinar, vzgojitelj kralja Karla II. (Ed-ward Hyde, 1609—1674), 20. ameriški humoristični pisatelj in dramatik (George, 1866—1944), 21. pripadnik oboroženih sil, 23. tesno se prile-agajoča pletenina, 24. solmizacijski zlog, 25. ročni voz na dveh koiesih, 27. stalna oblika lirske pesmi, 29. glavni števnik. 30. zelo razširjena nizka gozdna rastlina, 31. nizozemski otok v Karibskem morju, 33. priganjalec, 35. država v zahodni Afriki, 36. vzgojna ustanova, 38. antična pokrajina na Peloponezu, 39. latinsko ime za grško mitološko podzemlje, 40. obdelovanje vrta, 44. redko ime za ledvice, 47. ena od glavnih moškh oseb v Tolstojevem romanu »Ana Karenina«, 48. danski otok v Malem Beltu, 49. znameniti francoski renesančni satirik (»Gargantua in Panta-gruel«), 51. tujka za dušik. 52. fotografija, podoba, 54. eden od čutov, 55. začetnici enega od prvih sovjetskih kozmonavtov. 56. kratica za »komunalno banko«, 57. vrsta razcvetja, 58. antično ime reke Donave, 60. pred leti umorjeni italijanski politik (Aldo), 62. slovenski jezikoslovec. strokovnjak za slovensko filologijo (Rajko, 1877 — 1958), 66. izumrlo govedo. 67. pismo, 68. gorska vila v grški mitologiji.• 69. napadalnost, agresivnost, 72. ime hrvaškega prevajalca Velika-noviča, 73. ime perzijskega pesnika in astronoma Hajjama, 74. pripadnik starega plemena na Korziki. 75. desni pritok Donave v Avstriji, 77. Parmova opera, 80. znameniti sodobni angleški kipar (Henry). 83. ime ameriškega filmskega igralca Marvina, 84. del parnega stroja, 85. posameznik. subjekt. 87. državna blagajna, 88. kemijski
znak za tulij, 89. majhna, lepa gozdna kura, 91. tatvina, 93. junakinja romana Mire Mihelič »April«. 94. akvarij za morsko rastlinstvo in ži-.valstvo, 97. nedoslednost v stavčni zvezi, 99. nemški filozof, po katerem je bistvo vsega obstoječega volja za močjo, avtor teorije o »nadčloveku« Friedrich, 100. roman agleškega pisatelja Conrada, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu.
NAVPIČNO: 1. glavno mesto ČSSR, 2. moderna navigacijska naprava, 3. neusmiljeno izkoriščanje, 4. kemijski znak za siiicij, 5. dolgorepa okrasna ptica, 6. nravstveno prepričanje, 7. prerijski volk, 8. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 9. okrajšava za kilocikel, 10. pritok Donave v Romuniji, 11. pomemben nemški slikar, ki je živel pretežno v Italiji (Hans von, 1837—1887), 12. kraljevič, 13. naše največje pristanišče. 14. japonski telovadec, ki se je proslavil na rimski olimpiadi, 15. kratica za Mohorjevo družbo, 16. sodobni sovjetski arhitekt, eden od tvorcev novega monumentalnega sovjetskega stila (Boris Mihajlovič, Palača sovjetov v Moskvi), 17. sinova žena, 22. ruski politik iz obdobja februarske revolucije (Aleksander Fjodorovič), 26. trd, črn kavčuk, 28. sovjetski šahovski velemojster, ki je bil eno leto svetovni prvak (Mihail), 30. redko žensko ime, 32. ime dveh sedel na Velebitu, 34. industrijsko mesto v belgijski pokrajini Antvverpen, 35. muren, čriček, 37. površinska mera, 39. kosilo, 40. posamezna nit, 41. upodabljajoči umetnik, ki obdeluje les, 42. mesto na polotoku Krimu, kjer so se leta 1945 sestali Stalin, Churchill in Roosevelt, 43. ime že umrlega jugoslovanskega književnika Fincija, 44. gora na Koroškem, 45. veletok v Prednji Aziji, ki se
združi z Evfratom, 46. popolna enakost, 50. prednja stran kovanca, 52. staroislandska legenda, 53. zvezdica kot tiskarski znak, 57. beneško kopališče, 59. velika morska riba, 60. leta 1962 umrla popularna ameriška filmska igralka (Mari-lyn), 61. svarilo, 63. eden največjih nemških pesnikov, glavni predstavnik Mlade Nemčije (Hein-rich, 1797 do 1856), 64. tiskovna agencija Sovjetske zveze, 65. glavno mesto Toga, 67. skepsa, negotovost, nezaupanje, 70. italijansko mesto severozahodno od Ancone, 71. pritok Kame v SZ, 73. plodovit slovenski skladatelj, 75. ime angleškega popevkarja Johna, 76. evropski narod, 77. hrvaški slikar iz prejšnjega stoletja (Vjekoslav), 78. slovenski nabožni pisatelj iz kroga staroslo-vencev (Luka, 1818—1896), 79. svetovno znane terme pri Padovi, 81. pamet, intelekt, 82 muza ljubezenskega pesništva, 84. nemški inženir, izumitelj štiritaktnega bencinskega motorja in prvega avtomobila (Carl Friedrich, 1844—1929), 86. za Ahilom najznamenitejši grški junak v trojanski vojni, 89. naše letalsko podjetje, 90. kratica ene od naših republik, 92. kip ali slika golega telesa, 95. enaka samoglasnika, 96. oblika pomožnega glagola, 98. oranje, izorana zemlja.
Nagrajeni reševalci
Nagradni razpis
Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke bo žreb razdelil naslednje nagrade:
'1. nagrada: 1500 din 2. nagrada: 1000 din pet nagrad po 500 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, poštni predal 29, 61000 Ljubljana. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 21. 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse reštive, ki bodo v uredništvu do torka, 31. decembra.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank na ploščadi pred Domom tiska na Titovi 35.
Za nagradno križanko, objavljeno v sobotnem DELU 7. decembra, je prišlo 1198 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (1500 din): Janez Svetina, Rečiška 25, 64260 Bled
2.	nagrada (1000 din): Sebastijan Pečnik, Prešernova 6, 68290 Sevnica
3.	do 7. nagrado (po 500 din) prejmejo:
Ana Gregorič, Žlebič 22, 61310 Ribnica
Metka Rejic, Linhartova 62, 61000 Ljubljana
Andreja-Štivan, Gorkičeva 62, 61000 Ljubljana
Anton Lavrinc, Zg. Pirniče 78 A, 61215 Medvode
Stanko Mohorič, Ul. Viktorja Kejžarja 13, 64270 Jesenice
Rešitev nagradne križanke
VODORAVNO: 1. Berlioz, 8. Kairec, 14. oleander, 16. sardina, 17. dedek, 18. las, 20. Kos, 21. amil, 22. agar, 23. Tennessee, 26. aga, 27. jar, 28. Antara, 29. tok, 31. mi, 32. B(ožena) N(emcova), 33. šank, 35. gin, 36. ananas, 38. Octavia, 40 Asta, 42. Rit, 43. Arma, 44. Tilment, 47. Kolar, 50. Minerva, 51. tovorek, 53. Skila, 55. fanatik, 56. pint, 58. Tar, 59. obet, 61. Stassen, 64. Jarnik, 67. Oti, 68. Pont, 69. La, 70. Aš, 71. Asa, 72. Lasker, 74. lev, 75. ska, 77. tisočinka, 79. siga, 80. perm, 82. SEV, 83. not, 84. Starr, 85. interes, 87. legionar, 89. stolar, 90. reklama.
f*	2	3	4	5	6	7	r=		4	10	11	12	13	14	15	16	iT-1
is									19								
20				21				22	m	23	*				m	24	
25			26		27				28		29			■	30		
31				32		&				34				35			
u		36			37			38					39			c	
40	41					42	43					44				45	46
47						49				49	50 .						
51					52				53		54				m	55	
56				57				58		59				60	61		
62		63	64				65		66				67				
66							69	70				71					
□		72				73						74				c	
75	76				77					78	79		80			81	82
83				84				85				86		67 '			
88			89				90		91				92		93		
94		95						96		97				98			
99										100							
Willy Stenton:
MOLK
33. nadaljevanje______________________________
».. . poskusili. To hočete reči? Človek, vem, da sta bila prijatelja. Zato vam bom povedal: računati ni mogel z nobeno medicinsko pomočjo. Mrtvemu so mu v obraz izstrelili cel šaržer nabojev, še mati ga ne bi prepoznala. Potem so ga polili z bencinom in zažgali. Takega maščevanja še nismo videli. Mislim, da so tako hoteli narediti 'udi z vami, toda mi smo bili hitrejši. Se pravi, kolegi v uniformah. Miss Lora je pomagala pri identifikaciji trupla. Pa še ona ga je spoznala le po osebnih drobnjarijah, ki smo jih našli ob ožganem truplu. Lora je še v bolnišnici, toda potrdila je, da so stvari, ki smo jih jx>kazali, last Charleya Hamiltona.«
Fredu se je zmračilo. Charley je torej za zmeraj odšel iz njegovega življenja. Dobra novica pa je bila že ta, da je Lora živa. Če je lahko s policijo sodelovala pri identifikaciji Čharley-evih stvari, to pomeni, da je z njo vse v redu.
»Lepo prosim, pa gospodična Jordan? Ali so... ali so jo že pokopali, ko sem bil nezavesten?«
»Kako mislite, pokopali?«
V Fredovih očeh je zasvetil žarek upanja.
»Človek, zberite se. Kdaj pa ste slišali, da pokopavajo žive ljudi?«
»Kaj , je živa? To, to je .. . Inšektor Turp mi je rekel, da . . .«
»Pameten človek ne verjame amaterjem.
Naša pacientka Fern Jordan je sicer izgubila veliko krvi, puls se ji je drastično zmanjšal, tako da ga laik, kar inšpektor Turp je, ni mogel čutiti. Z umetnim dihanjem, infuzijo, kisikom in masažo srca pa nam je uspelo.
Že pred vrsto operacij je dvakrat dobila transfuzijo krvi.«
Fred je zaprl oči. Zdelo se mu je, da nikdar v življenju ni bil tako srečen, kot je bil zdaj na bolniški postelji. Lepše je bilo kot v kakem pocukranem filmu - Fern je bila živa.
Odprl je oči, ko je slišal, da zdravnik poleg njega glasno kliče inšpektorja Turpa.
»Blackvvood, kar vesel sem, ker ste prišli k zavesti. Zaradi vsega tega sem iskreno vesel. Sreča vas ni izdala. Vi jo zaslužite, fant. Konec je vaših križev in težav. Še nekaj malenkosti in . . .«
»Konec? Pa dokazi? Glavna priča je ubita. Tisto, kar sem poslal po pošti, lahko v najboljšem primeru pripelje do revizije procesa, toda njegova izjava . . .
»Ali govorite o Goldvvinovi izjavi? Nima pretirane pravne teže. Pojavili so se novi dokazi, za vas res močni.«
»Inšpektor, kakšni dokazi?«
»So ljudje, ki zmeraj ostanejo , po malem policisti. Tudi tedaj, kadar prekršijo zakone. Eden izmed takih je tudi nekdanji policijski inšpektor Priče. Oglasil se nam je iz Mehike. Poslal je dragocene podatke o delovanju organizacije. Da, pa še nalog svojemu odvetniku, naj preiskovalnim organom izroči zapečateno pismo, ki ga je Priče pustil pri njem.«
»In? Hitreje, prijatelj, lahko se spet onesvestim.«
»Saj veste, kaj je ponavadi v takih kuvertah. To je bilo njegovo zavarovanje, da ga ljudje iz organizacije ne bi nenadoma umoriii. Vestno
sestavljeni, zbrani in klasificiranj pravno relevantni dokazi o kaznivih dejanjih Louisa in Goldwina. Tudi tisti, da ste vi nedolžni. Dovolj gradiva za vsako sodišče v ZDA. V mojih očeh je nekako rehabilitiran.«
Že druga vesela novica tisti dan. Fred je malo zaradi pomirjeval, še bolj pa od sreče skoraj plaval nad posteljo. Fern je bila živa, on pa prost. Če Charley ne bi bil ubit, bi lahko rekel, da je zmaga popolna. Tedaj se je ponovno spomnil vprašanja, ki ga je postavil Čharle-yu, preden je bil zadet: zakaj je vse to naredil zanj?
»Vidite, Blackwood. to sem se spraševal tudi jaz. Upal sem, da bom nekaj odkril v njegovem dosjeju. Poklicni čut me ni izdal. Ali veste, zakaj je bil obsojen prvič? Seveda na milo kazen, saj je bil »zločin izvršen v vznemirjenem stanju, z močno osebno motivacijo.«
Fred ga je sprašujoče pogledal.
»Eh, ta vaš Charley Hamilton je kot mladoletnik zabodel nekega preprodajalca mamil. Človek je bil rešen. Pri tem tipu je Charleveva sestra kupovala mamila, morfij ali nekaj podobnega. Začela je iz radovednosti. Najprej malo trave . . . Potem je to počela zaradi nemogočih družinskih razmer. Kaj mislite, koliko stara je bila, ko je umrla?«
Fred je zamišljeno molčal.
»Šestnajst let, mladenič. Niti ne šestnajst.«
41.
Charley mu je bil naenkrat mnogo bližji. Sovražil je vse, ki prodajajo mamila. Želel je pomagati tisočem mladih, ki so jih uničevali taki kot so bili Preveri in njemu podobni.
Liz Ashley
Maščevanje
40. nadaljevanje_____________________________
Suličasta ograja, ki je v treh nadstropjih tekla ob palači je dajala sliki ravno pravi vtis neprijetnosti. Slika je bila dovolj intenzivna, da je pritegnila gledalčevo pozornost in zaposlila njegovo domišljijo. Da, sem pomislila, to sliko bom lahko prodala.
Rahlo trkanje na vrata me je skoraj prestrašilo. Odprla sem in se znašla pred tistim Price-ovim nasmehom, pred katerim si brez moči.
»Slišal sem že, dav ta prostor ni vstopa,« je rekel veselo. »Toda mislil sem, da boš za resničnega ljubitelja umetnosti, kot sem jaz morda napravila izjemo.«
»Takoj ko bova s Cathy naredili dovolj slik, bova imeli razstavo,« sem rekla, se nasmehnila, naprej pa ga nisem spustila.
»Če me nočeš spustiti noter, pridi ti ven, Allyn,« je izzival. Potem je navdušeno dodal: »Ti si najlepše, kar je doletelo Marchallyn, vsaj kar jaz pomnim. Meni se ne zdiš tako zelo podobna Stevie . . . veliko bolj ljubka si.« Čutila sem, da mi je kri planila v lica. »To ni res, Priče, saj sam veš. Stevie je zelo lepa.«
Zmignil je z rameni. »Pridi, Allyn, in mi povej kaj o sebi. Pojdiva jahat. Če prav razumem, si začetnica. Mimogrede te lahko izučim v sijajno jahalko.«
Zmuznila sem se na hodnik in zaprla vrata za seboj. »To bi me veselilo,« sem rekla iskreno.
»A vsak čas bo kosilo, potem pa morava s Cathy delati.«
Prijel me je za roko. »Samo šest mesecev si starejša od mene, Aliyn, zato nikar ne ravnaj z menoj kot z majhnim fantkom. Nameravam ti namreč divje dvoriti.«
Morala sem se mu smejati. »Priče, nemogoč si.«
»O ne, gospa. Kadar gre za vas, sem najbolj mogoč moški na svetu.« Zamišljeno je nagubal čelo. »Veš, vsa ta leta sem si te predstavljal kot majhno pošast, grdo kot smrtni greh, in vse, kar je tvoja mama . . . No, pač nisem pričakoval lepotice, še manj pa nadarjene lepotice, ki zna tudi misliti.«
Pa smo bili spet tam. Moja mama. »Kaj si hotel reči o moji mami, Priče?« sem vprašala, ko sva šla po stopnicah. Izogibal se je mojemu pogledu: »Oh, Leslie venomer žene eno in isto, meni se zdi to bedasto. Tvoje mame nisem nikoli videl, pa tudi Leslie je ni. Komaj teden dni sva bila stara, ko je odšla v New York s teboj in tvojim očetom.«
»Toda kaj ima Leslie proti njej... kaj imajo vsi ti ljudje tukaj proti njej?« sem silila vanj. Bila sva že ob vznožju stopnic in iznenada me je Priče ujel okoli pasu in zavrtel po zraku: »Pozabi na to, ljubica, tako davno je bilo. Le naj Leslie kuha mulo, mislim, da uživa pri tem.« Narahlo me je postavil na tla.
V tistem trenutku je prišla mimo Marija. »Kosilo je na mizi,« je rekla osorno, kot je bila niena navada.
»Hej, vi tam zgoraj!« je Priče zarjul po stopnicah navzgor. Na vrhu se je prikazala Stepha-nie: »Za božjo voljo, Priče, kaj vas na univerzi nič ne učijo lepega vedenja?«
»Daj no, daj, Stevie, seženi jih skupaj in pridite dol.«
Kmalu smo bili vsi zbrani v jedilnici. Cathy se je držala Leslie za roko, Bea, Stephanie in Luke so veselo klepetali, Priče pa mi je razlagal vrline dirkalnih konj. Manjkala sta le Clint in Ben.
Za kosilo smo imeli sendviče, pečen krompirček, čaj z ledom in za sladico čokoladno torto s sladoledom, ker sta jo imela dvojčka tako rada. Stregli sta nam Joan in Jenny in Joan je ob'tej priložnosti pripomnila, da bo Mollie dvojčkoma v čast priredila slovesno večerjo.
»Dobra stara Mollie,« je ljubeče rekel Priče. »Najboljša kuharica na svetu.«
Po kosilu smo se razšli na vse strani. Leslie in Priče sta šla k hlevom, Luke, Beatrice in Stephanie pa jahat. Medve s Cathy sva v spremstvu Pennyja pohiteli v atelje in začeli slikati. Dan je hitro minil in zvečer je,Cathy odšla v svojo sobo, da bi se okopala in oblekla za večerjo.
Ko sem se uredila, sem šla dol, da bi se odpočila in sprostila pred televizorjem. Na moje presenečenje je bila tam Leslie, ki je sedela na kavču s kozarcem v roki in gledala večerna poročila.
Čeprav sem bila utrujena, sem sedla poleg nje. Rada bi premagala njen odpor. Prijazno sem se ji nasmehnila in v zadregi začela nekoliko gostobesedno: »Zdravo, Leslie. Sta s Price-om videla novega žrebička . . . tistega, ki mu je ime Raindrops?«
»Da,« je mrzlo odvrnila.
»Kaj ni prelep? No, saj sta tudi njegova starša. Slišala sem, da si odlična jahalka, Leslie. Upam, da me bosta s Priceom malo poučila, jaz sem popolna začetnica.«
Nenadoma je vstala in šla k stolu nasproti kavča.
21. december
111S Merjenje moči med državo in cerkvijo je v zgodovini zahtevalo mnogo žrtev, med najslavnejšimi pa je gotovo Thomas Becket (rojen 21. decembra 1118, umrl 29., decembra 1170). angleški kancler in canterbunjski nadškof. Zanj pravijo zgodovinarji, da je biI nasilen, nedosleden in željan oblasti in da se je spor z enako temparamentim vladarjem Henrikom II. mora! končati tragično. Becket je bil prijatelj vladarja in je kot kancler z njim lepo sodeloval. Pristal je na ob-
davčitev cerkve, ko je Henriku zmanjkalo denarja za vojne in druge manjše cerkvene reforme v korist kroni, kar mu je prineslo naslov vrhovnega cerkvenega poglavarja. Tu pa
se je stvar zapletla. Ni hotel več popuščati in je ostro nastopil proti novemu zakonu, po katerem naj bi tudi duhovnikom sodila posvetna sodišča. Pred Henrikovo jezo se je zatekel k papežu in dosegel, da je ovrgel vse škofe, ki jih je imenoval kralj. S tem ga je prisilil, da se je odrekel tudi novemu zakonu. Becket je s tem dokazal
cerkveno premoč in se zmagoslavno vrnil v domovino, Henrikova silovita narava pa si je dala duška v izbruhu, ki je spodbudil štiri izmed njegovih vitezov, da so kraljevega sovražnika umorili v canterburyj-ski katedrali. Val ogročenja, ki ga je zbudilo to dejanje, je oropal državo številnih važnih pravic. Čaščenje sv. Tomaža (Thomasa) Mučenika pa je postalo v Angliji cela stoletja priljubljena pobožnost, tragična usoda can-terburyjskega nadškofa pa je spodbudila tudi mnoge pesnike in pisatelje, da so jo bolj ali manj uspešno opisovali.
22. december
1941 V Rudu je bila ustanov-Ijena Prva udarna brigada. Ob
nastanku je imela šest bataljonov: L in 2. črnogorskega, 3. kragujevškega, 4. kraljevskega, 5. šumadijskega in 6. beograjskega. Med 1199 borci je bilo 651 članov KPJ in SKOJ. Po narodnostni sestavi je bila Prva proletarska udarna brigada že od vsega začetka simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, saj je bilo v njej 740 Srbov, 378 Črnogorcev, 26
Slovencev, 19 Hrvatov, 4 Makedonci in 32 drugih.
Med narodnoosvobodilno vojno so jo dopolnjevali borci iz vseh delov Jugoslavije, oktobra 1943 pa ji je bil priključen tudi italijanski partizanski bataljon Garibaldi. Že drugi dan po ustanovitvi je v hudi bitki premagala italijanske in četniške enote in zaplenila veliko količino orožja in opreme. Odlikovala se je v drugi, tretji, četrti in peti sovražnikovi ofenzivi, drvarski operaciji, v bojih za osvoboditev Beograda in na
sremski fronti, svojo junaško pot pa je končala na Opčinah pri Trstu. Na poti skozi Srbijo, Bosno in Črno goro, Hrvatsko in Slovenijo je prehodila več kot 20.000 kilometrov, v njenih vrstah se je bojevalo približno 20.000 borcev iz vseh delov Jugoslavije in nekaterih drugih držav, drugim enotam je dala 3000 voditeljev, v vojni je imela 75000 mrtvih, ranjenih ali pogrešanih. Dala je 81 herojev.
V spomin na dan njene ustanovitve je 22. december praznik Jugoslovanske ljudske armade.
ROBOT XY-13
Piše: Ivan Sivec Riše: Dunja Kofler
226.	Tudi druge stare pravljice so bile nekoliko prirejene. Ko sem jih prvič slišala, so se mi zdele nenavadno smešne, toda naslednjega jutra mi je nekaj šinilo v glavo. Rekla sem si: Pika, tvoj xy-13 ne pripoveduje po naključju tako čudnih pravljic. Zdi se, da ima oči nekaj za bregom. Nekaj mi hoče z njimi povedati. Oči dobro ve, da mi bo xy-13 vsak večer, dokler bo še hodil k nam, pripovedoval namesto staršev pravljico, zato ga je oči tudi tako programiral, da mi bo odprl oči.
227.	Ko mi je naslednjega večera xy-13 spet pripovedoval pravljico o tem, da bi se morala dva robota sovražiti, a nista imela tega vgrajenega vase, sem vzkliknila: »Stop! Prenehaj pripovedovati! Zdaj so se mi dokončno odprle oči!« Robot xy-13 seje samo zavrtel za devetdeset stopinj in dejal: »Oči si imela že vseskozi odprte... Oči si imele že vseskozi odprte...« — »Oh, tale moj xy-13!« sem si mislila sama pri sebi, »nekaterih stvari resnično ne razume, pa naj bo še tako učen in poln podatkov.«
228.	»Oči, kolikokrat na teden bo lahko pozneje hodil xy-13 k meni na obisk?« sem vprašala očija tretjega popoldneva, ko mi je mami nekaj omenila, da se prijateljstvo z xy-13 končuje. »Hja, to je težko reči,« seje hotel izogniti pravemu odgovoru. »Ta teden je popoldne še prost, ker zanj pripravljamo nove programe, ko pa ga izpopolnimo, bo moral verjetno delati noč in dan...« — »Joj, to bo utrujen!« sem razočarano vzkliknila. »Ampak, Pika, saj je xy-13 samo stroj. Razumi že enkrat!«
OBJAVE - OBVESTILA
CANKARJEV
DOM!
KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
predstavitve
Sobota, 21. in nedelja 22. decembra. od 9. do 18. ure — III.
MIKRORAČUNALNIŠKI
SEJEM
S sodelovanjem Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
(I in II preddverje. Vstop prost)
glasba
Sreda, 25. decembra, ob 19.30 —
KEMAL GEKIČ. klavirski recital
Dela Frederica Chopina: Noctur-no op. 62. Scherzo op. 39. Balada op. 23. Andante spianato in Velika poloneza op. 22. Sonata v h-molu op. 58
(Velika dvorana. Vstopnice: 400, 300. Popustov ni!)
Petek. 27. decembra, ob 19.30
-	PREDNOVOLETNI KONCERT
Izvaja Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Program: G. F. Handel — Glasba na vodi; W. A. Mozart — Klavirski koncert št. 24 v c-molu; L. v Beethoven - Klavirski koncert št. 3 v c-molu. Z izvedbo Handlove Glasbe na vodi bomo še enkiat v tem letu počastili spomin na tega mojstra baročne glasbe v okviru Evropskega leta glasbe.
(Velika dvorana. Razprodano!) Sobota. 28. decembra, ob 20. uri
-	LETNI KONCERT BIG BAND ORKESTRA RTV LJUBLJANA
Gosta Debbv Cameron, Richard Boone. Slavnostni koncert - ob 40-lctnici. Orkester RTV Ljubljana je bil ustanovljen v prvih dneh po osvoboditvi kot prvi orkester tega žanra v Jugoslaviji. V njem st* igrali glasbeniki vneti jazz. Prvi javni nastop so imeli za 27. junija 1945. V 40. letih je orkester glasbeno zorel in danes velja za enega vrhunskih v Evropi. Mojstrski solisti Andv Arno!. Petar Ugrin. Silvo Štingl. Alojz Kranjčan. Emil Spruk. Raiko Divjak in drugi dajejo orkestru veljavo, ime in pomen
(Velika dvorana. Vstopnice: 600. 500)
Sreda. 1. januarja 1986, ob 17. in 20. uri - NOVOLETNI KONCERT
Izvaja Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Uroš Lajovic: solisti: Rudi Pok. flavta. Slavko Goričar, klarinet. Olga Gracelj, sopran. Karel Jerič. tenor. Ferdinand Radovan, bariton Program: U. Krek — Rapsodični ples; C. Sainl-Saens
-	Tarantela; P. I. Čajkovski — Uvertura 1812: M. L Glinka — Uvertura »Rusian in Ljudmila««; A. Dvorak - arija »O mesečku« iz opere Rusalka. B. Smetana — arija Vaška iz opere Prodana nevesta: A. Borodin — arija Igorja iz opere Knez Igor; A. Borodin — Po lovski ples.
(V elika dvorana. Vstopnice: 700, 500)
Nedelja. 22. decembra, ob 11.30
- GLEDALIŠKA KARAVANA CANKARJEVEGA DOMA NA PTUJU
Dušan Jovanovič. Življenje podeželskih plejbojev. Izvaja DPD Ss'oboda Ptuj Oder V. Obiskovalce opozarjamo, da bo odhod izjemoma ob 11.30 s parkirišča Miri—iket.
CYRANO DE
BERGERAC Edmonda Rostanda - tudi v Ljubljani
— na velikem odnP CD. Uspešna uprizoritev iz repertoarja Hrvatskega narodnega kazalista iz Zagreba. Ponedeljek, 23. decembra, ob 20. uri
Režija. Ivica Kunčevič. scena in maska: Zlatko Bourek
Cvranoja predstavlja Musta-
fa Nada revic .(Velika dvorana Vstopnice: 500. 300)
Premiera 6. februarja 1986, ob 21. uri - PESNIK - UMETNIK - POSAMEZNIK V SPORU Z UNIVERZALNIM - NARODOM - INSTITUCIJO. Ritualno dejanje posameznika, ki se končuje v sakralni pomiritvi s splošnim. Retrogardizem proglaša ta model kot osnovni fabulativni model obstoječe Civilizacije. RetrogardistiČni dogodek Krst pod Triglavom je zgodba o pesni-j kih in prekrstitvah, ki jih je njihov boj povzročil v zgodovini umetnosti.
otroška matineja
Sobota, 21. decembra, ob 10. uri
—	Katjuša Virnik: F1NTE NAPRODAJ.
Prešernovo gledališče Kranj. Režija: Lojze Domajnko. Finte med plesom in petjem prodajajo: Urban Belehar, Maša Čemažar, Urška Domajnko, Karmen Klavžar, Igor Kopač, Boštjan Omerza, Ajda Ross, Nina Virnik.
(Mala dvorana. Vstopnice: 150) Sobota, 28. decembra, ob 10. uri
—	Boris A. Novak: ČAROVNIJE SVETA
Produkcija Cankarjevega doma.
Nastopa in čara: Miran Čanak. Sodeluje tudi dedek Mraz. Režija: Jurij Souček, scenografija: Miran Mohar in Marta Gruev, slikar scene: Roman Uranjek, glasba: Aleš Kersnik, organizacija: Zorica Pesek, sirokovno vodstvo: Peter Povh. snemanje glasbe: Stane Kunc. postavitev luči: Igor Berginc. oblikovanje: Miran Mohar. (Mala dvorana. Vstopnice: 150)
NOVOLETNI PROGRAM ZA OTROKE
Od 23. do 30. decembra - Boris A. Novak:	ČAROVNIJE
SVETA
Produkcija Cankarjevega doma. Režija: Jurij Souček; nastopa in čara. Miran Čanak O predstavi je France Vurnik zapisal: »Medtem ko mojster Miran Čanak čara izgubljene robce ali žoge v roke otrok, preprosto in nevsiljivo pripoveduje tudi igrive Novakove verze, za katere je značilna ritmično tekoča in pomensko razvejana pesniška govorica. Hkrati ta poezija opeva otroštvo kot najbolj očarljivo dobo človekovega življenja in se s pričaranim golobom zavzema za mir. V vsakem pogledu domiselna m simpatična predstava.« Predstava je primerna za otroke od 4. leta dalje, na vseh bo otroke pozdravil tudi j dedek Mraz. Za vse delovne or- j ganizacije in skupnosti, ki bi za j svoje malčke želele tudi obdaritev. so na voljo tudi zaključene predstave. Obdaritve bodo v isti dvorani kot predstava, t. j. v mali dvorani.
Predstave za izven.
Torek, 24. decembra, ob 17., sobota. 28. decembra, ob 10. (otroška matineja) ponedeljek, 30. decembra, ob 10. in 17. uri. (Mala dvorana. Vstopnice: 200)
OTROŠKI ŽIV ŽAV OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH
Od 24. do 31. decembra, od 9. do 19. ure — v L preddverju: Elanovi tobogani, risanke in še kakšno presenečenje ... praznujte z nami — vabi CD Četrtek. 26. dOcembra, ob 10. uri - MATEJA KOLEŽNIK -NAJMLAJŠIM OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH!
Z znanko iz »Palčkovizije« bostr ! lahko skupaj peli in plesali. Vstopnine ni!
i Petek. 27. decembra, ob 15. uri
| - MAČEK MURI IN MUCA j MACA
Muci: Neca Falk in Silva Ros. Mačka: Jerko Novak in Igor Le-ondardi. Mačja godba vam igra, poje in pleše pesmi iz Mačjega mesta na besedilo Kajetana Koviča in glasbo Jerka Novaka. Vstopnine nif
Blagajna in informativni center sta v Emonskem prebodu (pasaža Maximarketa) odprta od ponedeljka do petka od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom predstav. Telefon: 222-815.
Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti tri dni pred prireditvijo.
Razstave so odprte vsak dan od 10. do 18. ure in v času prireditev. Vstop prost.
Organizirani ogledi Cankarjevega doma so ob sredah ob 16. in 17. uri.
Zamudnikom dovoljujemo vstop v dvorano le v odmorih med programom.
Celovita vsebinska informacija o programu CD je objavljena v sobotni Številki Dela in Dnevnika. Mesečni koledar prireditev CD — vsak zadnji četrtek v mesecu kot posebna priloga dnevnika Delo
GLEDALIŠČA
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
SOBOTA, 21. decembra, ob 19.30 - Bertok Brecht: MALO-MEŠČANSKA SVATBA. Abonma PRVA repriza in IZVEN (konto). Vstopnice so tudi v prodaji.
PONEDELJEK, 23. decembra, ob 15. uri — Bertok Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA Abonma DIJAŠKI 1 popoldanski.
TOREK, 24. decembra, ob 15. uri — Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA	SVATBA.
Abonma DIJAŠKI 2 popoldanski. Nekaj vstopnic je še v prodaji.
SREDA. 25. decembra, ob 19. uri — Stanislava Przybszewska: DANTONOV PRIMER. Abonma TŠ 1. Nekaj vstopnic je še v prodaji.
ČETRTEK, 26. decembra, ob 16. uri — Stanislava Przybszewska: DANTONOV PRIMER. Abonma POPOLDANSKI in IZVEN (konto). Občinstvo opozarjamo na zadnjo popoldansko ponovitev scenske kronike o dogodkih francoske revolucije spomladi 1794. leta z Borisom Cavazzo in Ivom Banom v glavnih vlogah. Na voljo je še večje število vstopnic! PETEK, 27. decembra, ob 19.30 - Bertolt Brecht: MALOMEŠ-ČANSKA SVATBA. Abonma PETEK DRUGI in IZVEN (kon-to). Vstopnice so tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) SOBOTA, 21. decembra, ob 20. uri. IZVEN ABONMAJA (konto). Heiner Miiller: KVARTET (po r^otivih Nevarnih razmerij Čhoderlosa dc Laclosa). Igrata Iva Zupančič in Danilo Benedičič, v režiji Edvarda Milerja. Predstava je dosegla najvišja priznanja na festivalih v Novi Gorici in v Sarajevu. Vstopnice pri blagajni Drame.
SREDA, 25. decembra, ob 20. uri - Milan Jesih: TRIKO (ena dejanska burka). IZVEN ABONMAJA (konto). Vstopnice pri blagajni Drame. Naslednji ponovitvi v četrtek, 26. in v petek, 27. decembra, obakrat ob 20. uri.
blagajna odprta od 11. do 12. ure od 18. ure do začetka predstave rezervacije: tel. 221 511
Petek, 27. decembra, ob 22. uri
- NOČNI PROGRAM - M. Shcrman MESIJA Premiera. Produkcija C'D. Prevod Lado Kralj, režija Vinko Mode rndorfer. dramaturgija in lek-torstvo Blaž Lukan, glasba Jani Golob, scena Tomaž Marolt, kostumi Marija Vidau. Igrajo: Polona Vetrih. Jerica Mrzel. Alenka Svetel Brane Ivanc. Zvone Hribar. Meta Vranič.
Židje so bili do sredine našega stoletja narod brez domovine. Razseljeni*po vsem svetu so ves čas globoko upali na vrnitev v izgubljeno domovino Izrael. Verjeli so, da bo prišel Mesija, odrešenik. ki jih bo popeljal do vznožja gore Šion, kjer bodo zaživeli združeni v zemeljskem raju. Tedaj pa je Mesija storil nekaj nezaslišanega: iz židovske vere jc prestopil v islam in postal uslužbenec na dvoru turškega sultana. Razočaranje je bilo popolno. . . Upanje in razočaranje sta vsebina drame Mesija ameriškega dramatika Martina Shcrmana (Rožnati trikotnik). Podana sta skozi izjemno plastično izrisane like iz židovskega naroda, ki pa so hkrati tudi simboli sodobnega človeka, ki zaman išče izgubljeno vero (Okrogla dvorana. Vstopnice: 300. Popustov ni!)
Nedelja. 29. decembra, ob 20.30 Martin Sherman: MESIJA (Okrogla dvorana. Vstopnice: 300)
NAPOVEDUJEMO
Gledališče sester Scipion Nasice in Cankarjev dom - retrogardi-stični dogodek »KRST POD TRIGLAVOM« na velikem odru Cankarjevega doma
OPERNI FILMI JOACH1MA HESSA Torek, 24. decembra, ob 20. uri
—	Ludwig van Beethoven: FI-DELIO
Solisti: Richard Chassily, Anja Silja. Theo Adam, Lucia Popp. Hamburški filharmonični državni orkester vodi Leopold Ludwig. Sreda, 25. decembra, ob 20. uri
—	Carl Maria von Weber: ČA-ROSTRELEC (Der Freischiitz) Solisti: Arlene Saundcrs, Ernst Kožuh, Gottloh Frick, Editb Mathis, Toni Blankenheim, Tom Krause
Četrtek, 26. decembra, ob 20. uri
—	VVolfgang Amadeus Mozart: FIGAROVA SVATBA (Dic Hochzeit des Figaro)
Solisti: Tom Krause, Edith Mat-
his. Elisabeth Steiner
Petek. 27. decembra, ob 20. uri
—	Alban Berg: WOZZECK.
Po drami Georga Biichnerja. Solisti: Toni Blankenheim, Richard Cassilv, Peter liaage, Hans Sot-lin, Horst Wilhelm, Noel Mangi n Sobota. 28. decembra, ob 20. uri
—	Albert Lortzing: CAR IN TESAR (Zar und Zimmerman) Solisti. Lucia Popp. Raymond WoIanseky. Peter Haage, Hans Sotlin. Horst Wilhelm, Noel Mangin, Uršula Boese. Vsi operni filmi bodo v izvedbi Hamburške državne opere. Ena najslavnejših oper na svetu se bo na filmskem platnu predstavila v zasedbi najboljših pevcev in opernih režiserjev.
(Srednja dvorana. Vstopnice: 150)
Do 25. decembra — FOTOGRAFIJE FABIA DE VISINTINIJA, Italija
(Predvežje Velike dvorane)
Četrtek. 26. decembra, ob 18. uri - Otvoritev fotografske razstave MARJANA PATERNOSTRA (Predvežje Velike dvorane)
Zaradi velikega zanimanja za koncerte Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije abonente vljudno prosimo, da v primeru odsotnosti svoje abonmajske izkaznice ponudijo v prodajo blagajni CD.
Slovensko
MESTO, kot sta si ju zamislila naš znani pesnik Kajetan Kovič in prvi glasbenik v Mačjem mestu Jerko Novak. Mijau-mijau. Cena vstopnic enotna po 200 dinarjev, rezervacije po tel. 214-111. TOREK. 24. decembra, ob 19.30
—	F. Kafka: PROCES. Za abon-ma ŠTUDENTSKI.
SREDA, 25. decembra, ob 19.30
-	R. W. Fassbinder: GRENKE SOLZE PETRE VON KANT. Za abonma MLAD III. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Rezervirane vstopnice za SILVESTRSKO PREDSTAVO prevzemite v času od 20. 12. do 25. 12. 1985. Telefon 214-111. Vabljeni!
L!T;i,"::nh®!iC0
i J
bar, Roman Končar.
NE ZAMUDITE ZADNJIH PKEDSTAV V LETOŠNJEM LETU! Prodaja vstopnic uro pred pričetkom!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE UU8LJANA
SOBOTA. 21. decembra, ob 19. uri — G. Donizetti: DON PA-SOUALE. IZVEN. KONTO. Dirigent: Igor Švara. Nastopajo: Gracelj, Radovan. Jeraša, Ro-binšak.
TOREK, 24. decembra, ob 10.30 - J. Strauss: PLES KADETOV. MLADINSKA
ČETRTEK, 26. decembra, ob 10.30 - J. Strauss: PLES KADETOV. MLADINSKA. Napovedujemo:
SOBOTA. 28. decembra, ob 19. uri - P. I. Čajkovski: JEVGENIJ ONJEGIN. Premiera. PONEDELJEK, 30 decembra, ob 18. uri — A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK.
TOREK, 31. decembra, ob 19. uri — G. Donizetti: DON PA-SOUALE
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061) 331-950. Rezervirane vstopnice je treba prevzeti dva dni pred predstavo, za silvestrsko predstavo pa do 24. decembra.
Mladins&o Gledališče
Ljubljana
V dneh, ko se izteka leto in dedek Mraz obiskuje otroke in jim skuša potešiti njihove velike in male želje ter sanje o dobroti, ki naj bi vladala svetu. Slovensko mladinsko gledališče vabi otroke in njihove starše, da si ogledajo našega OSTRŽKA, gledališko pripoved o lesenjačku, ki se je moral že dovolj zgodaj poučiti o pravi naravi sveta, ki počiva na delu in denarju. Dve novoletni predstavi za IZVEN bosta v soboto, 28. decembra in ponedeljek, 30. decembra, obakrat ob 17. uri. Vabimo vas, da si dovolj zgodaj zagotovite vstopnice za poldrugo uro razigrane gledališke domišljije.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
SOBOTA, 21. decembra, ob 19.30 - F Kafka: PROCES. Za abonma KOL C.
NEDELJA, 22. decembra, ob 10. in 16. uri KONCERT ZA MALE IN VELIKE ZLATA I.A-DJA IN MAČEK MURI. Mačja godba v sestavi: Neca Falk, Jerko Novak in Igor Leonardi vas bo z ZLATO LADJO popeljal v deželo ČIRE-ČARE in v MAČJE
yyimiM24
LJUBLJANA, Krekov trg 2
.SOBOTA, 21. decembra, ob 9., 11., 13., 15. in 17. uri — Vlado Zupančič-Grigor Vitez: OGLEDALCE v režiji Petra Militarova. ZAKLJUČENO.
NEDELJA. 22. decembra, ob 9., 11., 13., 15 in 17. uri1— Vlado Zupančič-Grigor Vitez: OGLEDALCE v režiji Petra Militarova. ZAKLJUČENO.
Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo silvestrska predstava ob 19.30. W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA Rezervacije vstopnic po telefonu 312-860.
SOBOTA, 21. decembra, ob 11. uri - Svetlana Makarovič: SOVI CA OKA, IZVEN. Razprodano! Ob 16. uri — S. Makarovič: SOVIČA OKA — zaključena. NEDELJA, 22. decembra, ob 10. in 16. uri — S. Makarovič: SOVIČA OKA — zaključeni.
MALA DVORANA PONEDELJEK, 23. decembra, ob 10. uri — Polonca Kovač: KAJ MORA SOVA OPRAVITI POZIMI — premiera — zaključena. Igrica sodi v naš cikel o letnih časih, za katerega smo se dogovorili s pisateljico Polonco Kovač. V letu 1984 smo uprizorili »pomlad« (Kaj mora sova opraviti spomladi), tokrat pa je na vrsti »zima«- . Otroci se bodo o dogodivščinah sove, papagaja in slikarja srečevali z vsem, kar je značilno za ta letni čas. Igrica bo del novoletnega programa, zato bo lahko polnila prostor novega gledališča, obenem pa bo primerna tudi za gostovanja. Predstavo je režiral Matjaž Loboda. Pri tem so mu pomagali: likovnik Alojz Zorman in avtor glasbe Aleš Kersnik. V predstavi nastopajo: Iztok Jereb, Alja Tkačev in Blaž Vižintin. In-spicient in tonski manipulanto je Lojze Sedovnik, rekviziter pa Andrej Slinkar.
KULTURNICA
Židovska steza 1 NEDELJA, 22. december, ob 1 ?. uri - Zlatko Krilič: JAJCE, IZVEN. Razprodano! Vesela igrica jc namenjena najmlajši publiki. Vse izven predstave bo obiskal dedek Mraz!
Gledališka blagajna na Krekovem trgu 2 je odprta uro pred pričetkom izven predstave. Vstopnice za Kulturnico so na voljo pri gledališki blagajni ali uro pred pričetkom predstave v Kulturnici. Rezervacije sprejemamo po telefonu 314-962, ko je odprta bla-gajna.
|p
KULTURNI DOM ŠPANSKI ROKC'1
SOBOTA, 21. decembra, ob 16. uri
SOBOTNO POPOLDNE ZA OTROKE
Jan Wilkowski:	TRDO-
GLAVČEK.
Gostuje LG Jože Pengov iz Ljubljane.
AKADEMIJA
ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO
NEDELJA, 22. decembra, ob 21. uri — Arthur Schnitzler: VRTILJAK
Uprizoritev četrtega letnika dramske igre in režije pod vodstvom izr. prof. Zvoneta ŠEDLBAUERJA in doc. Alberta KOSA. Režija: Doris VOZNY-PO-TOČKl, dramaturgija: Gorazd PERKO. Igrajo: Vesna JEVNI KAR. Boris KERČ, Mojca PARTLJIČ, Matija ROZMAN, Maja SEVER. Judita ZIDAR, Jonas ŽNIDARŠIČ. Scenografija. Bogdana KRUŠIČ. Kostumi: Meta SEVER.
Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri blagajni KL> Španski borci. Zaloška 61.
eksperimentalne gledališču
GLPd
v SOBOTO, 21. decembra, ob 17. uri VAS VABIMO NA PREDSTAVO
SUMMERTIME
V	predstavi nastopajo: JERICA MRZEL. VOJKO ZIDAR in MOŽ JASTOG. Glasba: DO-
ORS, JANIS JOPI.IN, HfcN-DRIX...
V	NEDELJO, 22. decembra, ob 19.30, ponovno v programu našega gledališča
ROŽNATI
TRIKOTNIK
Predstavo so pripravili: Vinko Moderndorfer, Slavko Cerjak, Brane Grubar, Ivan Rupnik, Ivan Jezernik, Silvo Božič, Zvone Hri-
G L
PODJETJE
ZA PROIZVODNJO FIKCIJE
Inspectors 2 — nov slovenski gledališki bibus Podjetja za proizvodnjo fikcije (Ana drugič v ba zenu) in Gledališča Ane Monro
(Inspector Shvvake). Koprodukcija: Škuc-Forum in CIDM. Predpremieri bosta v ponedeljek in torek ob osmih zvečer v kapelici Kersnikove 4, premieri pa bosta v petek in soboto.
n
I^rarBl SLOVENSKO
llJI Bl9l narodno ImariborI gledališče
SOBOTA, 21. decembra, ob
19.30	- Pavle Merku: KAČJI PASTIR, SOBOTA II. NEDELJA, 22. decembra, ob 15. uri — E. Humperdinck: JANKO IN METKA (opera) — za red U in IZVEN.
PONEDELJEK, 23. decembra, ob 19.30 — E. Humperdinck: JANKO IN METKA, za red BELI in IZVEN.
TOREK, 24. decembra, ob 9.30
-	J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) — za OŠ Starše
Ob 11.30 - J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) — za OŠ Kamnica
SREDA, 25. decembra, ob 9. uri
-	J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ Podlehnik
Ob 11. uri — J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ F. R Stane ČETRTEK, 26. decembra, ob
10.30	— E. Humperdinck: JANKO IN METKA (opera) — za VIZ Lendava
Ob 14. in 19. uri — D. Jančar. VELIKI BRILJANTNI VALČEK — Drama SNG Maribor gostuje v Avditoriju v Portorožu PETEK, 27. decembra, ob 19.30
-	I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (drama) — za red PETEK in IZVEN
SOBOTA, 28. decembra, ob 10.30 - J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ Tone Čufar
Ob 12.15 — J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ Cirkovci
NEDELJA, 29. decembra, ob 10. uri — J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za IZVEN.
Ob 19.30 - M. Gavran: KRE-ONTOVA ANTIGONA (drama) premiera za IZVEN. PONEDELJEK, 30. decembra, ob 9. uri - J. Kislinger- IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ Boris Kidrič
Ob II. uri — J. Kislinger: IGRA O ZMAJU (otroška predstava) za OŠ bratov Polančič in OŠ Šentilj
Ob 15. uri — E. Humperdinck: JANKO IN METKA (opera) -za OŠ Draga Kobala Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12.30 in od 18. ure do začetka predstave.
Akord 84, pod vodstvom dirigenta Jožeta Fursta bo imel svoj drugi letni koncert dne 21. decembra 1985 ob 20. uri v Narodni galeriji. Spored sestavljajo slovenske narodne pesmi. __________________________19-10925,
Kinematografi
Ljubljana

slovensko ljudsko gledališče celje
SOBOTA, 21. decembra, ob 10. uri — Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU. Za abonma 5. ŠOLSKI IN IZVEN.
Ob 17 uri — Georges Fevdeau: BOLHA V UŠESU. Za abonma SOBOTA POPOLDANSKI IN IZVEN.
Vse gledališke ljubitelje, organizatorje kulturnega življenja v OZD in mentorje gledališke vzgoje v šolah vabimo na srečanje z ustvarjalci uprizoritve, ki bo v kadilnici po predstavi. PONEDELJEK, 23. decembra, ob 9. in 12. uri — Erič Vos: PLEŠOČI OSLIČEK Zaključena predstava za OŠ Celje, Občinska zveza prijateljev mladine Celje. Pokrovitelj predstave NA-MA Žalec.
AMATERSKO GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE
Sobota, 21. decembra, ob 19.3U - F Hadžič: DRŽAVNI LOPOV. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Za abonente redov SOBOTA in PETEK IIL Nekaj vstopnic je še v prodaji. NEDELJA, 22. decembra — VAŠA NAŠA MATINEJA.
Ob 10. uri v dvorani GTČ - TRIJE SNEŽAKI. PREMIERA Ob 14.30 v dvorani na Breznici — TRIJE SNEŽAKI Ob 17. uri v Kavarni Park hotela na Bledu: TRIJE SNEŽAKI.
KONCERTI
CONSORTIUM MUSICUM Ljubljana bo imel v nedeljo, 22. decembra, ob 19.30 v dvorani SF vokalr.o-instrumcntalni koncert. Na sporedu bodo dela J. Ryba in slovenskih skladateljev. Solisti: O. Gracelj, A. Dernač-Bunta, J. Kores in J. Jeraša. Dirigent: M. Cuderman.
Harmonikarski orkester KUD Vide Pregare bo imel koncert drevi ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije. Spored: J. S. Bach, J. Chr. Bach, Rossini, Hollfelder, Seiber. 8. Adamič. Dirigent: Srečko Piškur. Vstopnice od 10.-12. ure in uro pred koncertom pri blagajni SF.
SOBOTA
NEDELJA
UNION: ameriški WS filmv komedija ŽENSKA V RDEČEM po zgodbi filma »Če skače slon čez plot«. Orion, 84. Scenarij, režija in glavna vloga: Gene VVilder. Igrajo še: Gilda Radner, Joseph Bologna, Kel!y Le Brock idr. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri (Vstopnice so v prodaji že od 13. ure dalje!).
KOMUNA; leto mineva — še niste videli uspešnice leta? — dobitnik letošnjih 8 »Oskarjev«, ameriški CS (dolby/stereo) film AMADEUS. Kamera: M. Ondriček. Scenarij po lastnem odrskem delu: Peter Schaffer. Režija: Miloš Forman. Vloge: Salieri — F. Mur-ray Abraham, Mozart — Tom Hulce. Constanza — E. Berridge idr. Predstave ob 15*30, 18.15 in 21. uri.
Ob 10. uri MATINEJA: ameriška V V komedija AVTOR! AVTOR! (Osamljeni očka) — Al Padno, Dyan Cannon idr. Zadnjič! V nedeljo NI MATINEJE! BEŽIGRAD: »Rick Springfield poje za vas — ameriška ljubezensko glasb, melodrama OBJEMI ME STRASTNO (Hard To Hold). Scenarij in režija: Larry Pierce. Igra še: Patty Hansen idr. Ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat!
TRIGLAV: »Želeli ste - glejte!« (akcija »Kinematografov Ljubljana« in »Radia Glas Ljubljane«) — ameriški film, ljubezenska drama ČASTNIK IN GENTLEMAN. Režija: Taylor Hackford. Vlogi: Richard Gej^ in Debra VVinger. Predstave oWT6., 18. in 20. uri. VIČ: ameriški WS film, pustol. komedija LASSITER. Prod.: Golden Harvest, 83. Glasba: Ken Thorne. Scenarij: David TayIor. Režija: Robert Young. Vloge: Tom Selleck. Jane Seymour idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. ŠIŠKA: ameriški CS akcijski pustolovski film SLEDNIKI. Scenarij in režija: Elliott Hong. Vloge: May Ter, Sho Hoskins idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. SLOGA: franc. erot. pustolovski ŽENSKI KONVOJ P. Chcvalli-erja z Ano Garek. Ob 15., 17.,
19.	in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
OTROŠKI KINO MOJCA: DEDEK MRAZ PRIHAJA V VAS . —v soboto sta obe predstavi RAZPRODANI, v nedeljo ob 18.uri ameriška risanka Walta Disneya ROBIN HOOD s prihodom dedka Mraza!
Vstopnice DVE URI pred začetkom prvih predstav!
SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA:	ameriški film
FRANKENSTEIN. Režija: James Whale. Glav. vi.: Boris Kar-loff, Colin Clive, Mae Clarke, Fredrick Kerr. Predstave ob 16.,
18.	in 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
SVOBODA - DOL PRI LJUBLJANI: ital. BUD SPENCER -BOMBARDER, ob 20. uri CANKARJEV DOM - VRHNIKA: francoski. VELIČASTNI, ob 17. uri.
Angleški, ŽIVLJENJSKI POMEN MONTY PNTHONA. ob
20.	uri.
SVOBODA - DOLGI MOST:
hongkonški, KAČA V ORLOVI SENCI, ob 15. uri.
Ameriški, TARZAN — ČLOVEK OPICA, ob 17. uri. Italijanski. BUD SPENCER IN iERENCE HILL - PAZI, DA NE BO ZMEDE, ob 19. uri DOMŽALE:	ameriški, DAN
POTEM, ob 18. in 20. uri. MENGEŠ: grški, MAČJI SINDROM, ob 20. uri Mladini do
15.	leta ogled filma ni dovoljen! NARODNI DOM - LOGATEC: ameriški, HIŠA STRAHU, ob 20. uri.
CENTER - KRANJ: ameriški, BREAKDANCE 2, ob 16., 18. in 20. uri.
Premiera amer. OSTERMANOV VIKEND, ob 22. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer., OKTAGON, ob 16., 18. in 20. uri.
TRŽIČ:	ital.-franc. GANG-
STERJA NEŽNEGA SRCA. ob
16.	uri.
AmeriSki, ZADNJA VOJAKOVA NALOGA, ob 18. in 20. uri. DOM - KAMNIK.: ameriški, VOJNA ZVEZD, ob 16. uri. Slov., BUTNSKALA, ob 18. in 20. uri.
Premiera amer.. DEKLIŠKI INTERNAT, ob 22. uri. DUPLICA: amer., 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE, ob 20. uri.
ŽELE7.AR: amer., OGNJEVITE ULICE, ob 17. in 19. uri. Premiera amer., UMAZANI INŠPEKTOR HARRY, ob 21. uri. PLAVŽ: amer., ABSURD V GROZLJIVI NOČI, ob 18. in 20. uri.
RADOVLJICA: jugoslovanski. MALI ROP VLAKA, ob 18. uri. Japonsko-nemški, ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM, ob 20. uri.
BLED: italijanski. RAFALI V PUŠČAVI, ob 18. uri. Jugoslovanski, OČE NA SLUŽBENI POTI, ob 20.uri.
BOHINJ - BOH. BISTRICA: ameriški. MLADI BOJEVNIKI, ob IS. uri.
Grški, MAČJI SINDROM, ob 20. uri.
KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB SAVI: ameriški, TOM IN JER KY, ob 10. uri.
Ameriški, DEKLE IZ INDIJE, ob 17. uri
Nemški, ŠEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE, ob
19.	uri. Ni primeren mladini do 15. let.
DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: francoski, UUBEŽEN V OGLEDALU, ob 17. in 19. uri. SVOBODA II - TRBOVLJE:
ameriški, ZVEZDNE POTI, ob
17.	in 19. uri.
c3i
DELAVSKI DOM - HRASTNIK: amer., DETEKTIV HARI-ETA ZAPPER, ob 17. in 19. uri. DOL PRI HRASTNIKU: nemški, KRVNI BRATJE, ob 18. uri. BREŽICE: ameriški, OKRUTNI KALIGULA, ob 20. uri. SEVNICA: ameriški, GOLI V SEDLU, ob 19. uri.
NOVO MESTO: BEAT STREET, ob 16. uri.
Amer., GOSPODAR ZVERI, ob 18. in 20. uri.
VIDEM - DOBREPOLJE: slovenski, LETA ODLOČITVE, ob 19.30.
GROSUPLJE:	hongkonški,
ZMAJ BRUCE LEE, ob 20. uri. KOSTANJEVICA NA KRKI: ameriški, POGREŠANI. ROGAŠKA SLATINA:	ital.,
LJUDJE PROTI, ob 17. in 19 uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH: ameriški, VOLKOVI, ob 19. uri. Film ni primeren za otroke!
SOČA - NOVA GORICA: ameriški, KRISTINA - MORILSKI AVTO, ob 18. in 20. uri.
Franc., KONVOJ ŽENSK, ob 22. uri.
Spored za nedeljo SVOBODA - DOL PRI LJUBLJANI: italij., BUD SPENCER - BOMBARDER, ob 15. uri. CANKARJEV DOM - VRH-NIKA: franc. VELIČASTNI, ob 10. uri.
Franc., VELIČASTNI, ob 17. uri.
Amer., POLNOČNI MAŠČEVALEC, ob 20. uri.
SVOBODA - DOLGI MOST: hongkon., KAČA V ORLOVI SENCI, ob 15. uri.
Ital. BUD SPENCER IN TE-RENCE HILL - PAZI, DA NE BO ZMEDE, ob 17. uri.
Amer., TARZAN - ČLOVEK OPICA, ob 19. uri.
DOMŽALE: amer., DAN POTEM, ob 15., 17. in 19. uri. RADOMLJE: amer., SAHARA, ob 15,, 17. in 19. uri. MENGEŠ: amer., MORILEC IZ METROJA, ob 15. in 17. uri. Grški, MAČJI SINDROM, ob
19.	uri. Mladini do 15. leta ogled filma ni dovoljen!
NARODNI DOM - LOGATEC: franc., ZELJNATA JUHA, ob 16. uri.
Amer., HIŠA STRAHU, ob 20. uri.
CENTER - KRANJ: amer., VOJNA ZVEZD, ob 10. uri. Amer., BREAKDANCE 2, ob 15.. 17. in 19. uri.
Premiera amer., 1001 EROTIČ-NA NOČ ŠEHEREZADE, ob 21. uri.
STORŽIČ - KRANJ: italij , ŠTIRJE ASI, ob 14. in 18. uri. Hongkon., NEPREMAGLJIVI JUNAK, ob 16. uri.
Premiera amer., POROČNA ZVEZA, ob 20. uri.
TRŽIČ: amer., VOJN A ZVEZD, ob 15. in 19. uri.
Amer., ZADNJA VOJAKOVA NALOGA, ob 17. uri.
DOM - KAMNIK:	franc.,
SPRIJENEC, ob 15. in 19. uri. Slov.. BUTNSKALA. ob 17. uri. Premiera amer., OSTERMANOV VIKEND, ob 21. uri. DUPLICA: hongkonški, MEČ, ob 15. uri.
Amer., DEKLIŠKI INTERNAT, OB 17. in 19. uri. ŽELEZAR: nem.. POREDNI MORITZ, ob 10. uri.
Amer., OGNJEVITE ULICE, ob 17. uri.
Amer., UMAZANI INŠPEKTOR HARRY, ob 19. uri. PLAVŽ: Amer., LETALIŠČE 80 - CONCORDE, ob 16. uri. Italij., LJUDOŽERCI Z AMAZONKE, ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA: amer., PAST ZA EDDIJA MACONA, ob 18. uri.
Amer., MLADI BOJEVNIKI, ob 20. uri.
BLED:	jugoslov.. OČE NA
SLUŽBENI POTI, ob 18. uri. Grški, MAČJI SINDROM, ob
20.	uri.
BOHINJ - BOH. BISTRICA:
amer., PAST V MONTANI, ob 18. uri.
Italij., RAFALI V PUŠČAVI, ob 20. uri.
KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer.. NEW YORK 2019, ob 15. in 17. uri.
Amer., RAGTIME, ob 19. uri. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE:	franc., LJUBEZEN V
OGLEDALU, ob 17. in 19. uri. SVOBODA II - TRBOVLJE: amer., ZVEZDNE POTI, ob 17. in 19. uri.
DELAVSKI DOM - HRASTNIK: amer., DETEKTIV HAR1-ETA ZAPPER, ob 17. in 19. uri. DOL PRI HRASTNIKU: nem., KRVNI BRATJE, ob 17. uri. BREŽICE: amer, KRILATA KAČA, ob 17. in 20. uri. SEVNICA: amer., POBESNELI MAKS, ob 18. uri.
KRŠKO: amer., SINJA STRELA, ob 18. uri.
ČRNOMELJ: hongkonški. BANDIT IZ ŠANTUNGA, ob 17. uri. Amer., PODGANE, ob 20. uri. NOVO MESTO: amer., BEAT STREET, ob 16. uri.
Amer., GOSPODAR ZVERI, ob 18. in 20. uri.
GROSUPLJE:	zahodnonem.
SALON ZA MASAŽO, ob 16. uri.
IVANČNA GORICA: zahodnonem. SALON ZA MASAŽO, ob 18 30.
VIDEM - DOBREPOLJE:
hongkon., ZMAJ BRUCE LEE, ob 15. in 19.30.
KOSTANJEVICA NA KRKI:
angl., NAJVEČJI BANČNI ROP
ROGAŠKA SLATINA: italij., LJUDJE PROTI, ob 17. in 19. uri.
Amer., ŽIVALI FILMSKE ZVEZDE, ob 10. uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH: amer., VOLKOVI, ob 18. uri. Otrokom je vstop prepovedan!
SOČA - NOVA GORICA: amer.. VRNITEV JEDIJA, ob 10. uri.
Amer., BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA, ob 16., 18. in 20. uri.
SVOBODA - ŠEMPETER:
franc.. OPERACIJA BANZAI, ob 19.30.
emona hoteli
OBVESTILA
V Mestni galeriji je od 10. do 18. ure odprta razstava »Beer, Mihelič, Satler«. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka in v nedeljo od 10. do 13. ure.
19-10920
Centralni zavod za napredek gospodinjstva — Ljubljana, Kardeljeva 2, Potrošniško informativni center
Potrošniško informativni center pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani na Kardeljevi 2 vabi na zanimivo »Novoletno razstavo« na kateri bodo razstavljeni izdelki domače in umetne obrti, ki so že bili prikazani na razstavah v PIC-u in so dosegli priznanja potrošnikov zaradi kakovosti in uporabnosti ter praktični izdelki za vsakdanjo uporabo, ki doslej še niso bili razstavljeni. Med drugim bodo razstavljeni tudi izdelki iz medu, kozmetike, čipke, izdelki iz lesa, usnjene kravate, slike, nakit, str-gaia za odstranjevanje barve, praktični obešalniki, izdelki iz vrvi ipd.
Vsi razstavljeni izdelki so primerni za darila in jih bo mogoče kupiti po ugodnejših cenah.
Razstava bo odprta od 18. do 26. 12. 1985 vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter v soboto od 10. do 13. ure.
Vstop prost. Vljudno vabljeni!
18-100
AVDITORIJ Portorož predstavlja gledališko komedijo
»ŠEXPLOZIJA«
21.	12. Kočevje
22.	12. Ribnica
23.	12. Litija
Mladini do 16. leta starosti vstop ni dovoljen.
Smučajte s smučarskim društvom
»KRPLJE« na tečajih za začetnike in slabše smučarje. Informacije in prijave po tel. (061) 441-577.
pt-149469-0
Dedek Mraz
vas obišče tudi na domu!
Informacije od 15. do 20. ure pri Dedku Mrazu v Čopovi ulici.
21-26589
Novoletne jelke dobite na Hajdrihovi 16, Ljubljana. Tel. (061) 262-684.
PT-149718
Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se zahvaljuje prof. dr. Bogdanu BRECLJU iz Ljubljane, Kardeljeva 36 za podarjeni denar namesto novoletnih voščil prijateljem in znancem .
21-7590
Izkoristite ugoden nakup (obročno odplačevanje, stara cena) programiranih jezikovnih tečajev 2000 S in najuspešnejših knjig Mladinske knjige (Atlas Slovenije, Pozdrav iz Ljubljane, Dorčje-va Biblija.. ABC pletenja, slikanice, romani) v pritličju Metalke nasproti foto oddelka.
t-150363-o
Hatha yogo in avtogeni trening
vadim z začetniki vseh starosti. Tel. (061) 317-835.
t-149980-0
Predstojništvo kartuzije Pleterje
sporoča, da multivizijskega programa zaradi obnovitvenih del ne bo od 7. I. 1986 do 28. II. 1986.
21-7241
S
3SST	Plesna šola
ROŽANC
Trg OF 3, tel. 325-378
vabi k vpisu v začetne, nadalje-valne, izpopolnjevalne tečaje, v tečaje za starejše, tečaje rock’n-'rolla. disco hustla, break dance-a, jazz baleta in aerobike ter celoletno plesno šolo za otroke. Vodimo tudi maturantske tečaje s četvorko.
Vpis vsak dan od 8. do 19. ure. Tel. 325-878
HI IH PLESNA ŠOL*
JENKO
CENTER ZA KULTURO MLATVILt
vabi k vpisu v plesne tečaje: ZAČETNI: ponedeljek, 6. L, sobota, 18. 1
ZAČETNI ZA STAREJŠE: so-bota, 11. 1 .
NADALJEVALNI: ponedeljek, 13 1.
MATURANTJE: vodimo maturantske tečaje s četvorko v Festivalni dvorani.
Vpisujemo tudi otroke od 4. leta starosti v celoletno plesno vzgojo. Vpis vsak dan od 17. do 20. ure v plesni šoli Jenko, Petkovškovo nabrežje 35 (pri zmajskem mostu). Informacije po telefonu dopoldne 316-124 in popoldne 320-042.
GALERIJA ŠKUC in RK ZSMS razpisujeta natečaj za osnutek plakata za Mladinske delovne akcije v Sloveniji za leto 1986. Izbrani osnutki bodo nagrajeni. Izbrani avtorji pa bodo lahko oblikovali celostno podobo (plaketo, značko) MDA 1986. Osnutke prinesite ali pošljite v Galerijo ŠKUC, na Stari trg 21, Ljubljana. Informacije po telefonu (061) 216-540. Natečaj traja do 1. 1. 1986.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice); za otroke in mladino do 15. leta sta rost» — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; j — ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrič ni dežurni ambulanti — dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060.
V	primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in' šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč
ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 15.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer vsak dan od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331-142in 224-903.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 5 telefon 22-222 SOBOTA
V	mestu: dr. Andrej Pišec, okoliška dežurna služba: dr. Tatjana Grmek-Zemljič in dr. Jana Terti-nek, ambulantna dežurna služba: dr. Sašo Letonja, pediatrična dežurna služba: dr. Friderik Skačej.
NEDELJA
V	mestu: dr. Tatjana Grmek-Zemijič, okoliška dežurna služba: dr. Jelka Polh in dr. Sašo Leto nja. ambulantna dežurna služba: dr. Franc Bcigot, pediatrična dežurna služba: dr. Friderik Skačej.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
TONE SVETINA UKANA I.—IV.
Z* založba borec
VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani \TOZD za biologijo obvešča, da bo mgr. Janez ŠKRK, dipl. biol. zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom: »Dejavniki v karcinomskem ascitesu, ki vplivajo na transformacijo normalnih celic in vitro«.
Javni zagovor bo v torek, 24. decembra 1985 ob 13. uri vpraktiku-mu št. 4 na VTOZD za biologijo, Ljubljana, Aškerčeva 12/IV.
21-11049
KAZINA
plesna šola pri sidru Trg osvoboditve!tel214348
vabi k vpisu (od 16. do 20. ure) v plesne tečaje, ki se pričnejo: začetni: petek, 27. 12., sobota, 11. L, sreda, 15. 1. nadaljevalni: petek, 3. 1., sobota,
11.	L, sreda, 15. 1.; torek, 7. 1.
izpopolnjevalni: torek, 7. 1.
višji: nedelja, 5. 1.
jazz: četrtek, 19. 12., torek, 24.
12.
rock’n’roU: sobota, 11. 1. disco hustle: nedelja, 19. 1.
vabi na:
DRŽAVNO
PRVENSTVO
v standardnih plesih in v rock’n'rollu
hala Tivoli, nedelja, 22. decembra — predtekmovanja ob 16. uri, finale ob 19. uri. Vstopnice: Globtour pri Maximarketu in Inex — Titova 25.
Vse prijatelje plesa vabimo na
NOVOLETNI PLES
ki bo v Festivalni dvorani v nedeljo, 29. decembra, ob 19.30
JUTRANJE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK?
Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov.
Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku.
In če ste z . LJUBLJANE, če ste za dober in hiter zaslužek in ste se zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici Dela, Ljubljana, Titova 35
‘0B^
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Neuradno poročilo o žrebanju 51. kola srečk dne 19. 12. 1985
Komisija za izbiro novega imena
DO »Orbital-corea!«
sporoča, da
javni natečaj ni uspel.
21-11055
srečke s Končnicami	so zadele din	srečke s končnicami	so zadele din	srečke s končnicami	so zadele •• din
0	60	47793	4.000	337396	30.000
3240	2.060	54	100	17	100
7160	660	84	80	47	160
91550	4.060	94	120	9997	1.000
418150	30.060	044	200	48	120
451	200	444	200	055648	200.120
24231	10.000	10144	8.000	103438	100.000
50961	6.000	11924	4.000	112278	30.000
079151	30.000	106794	30.120	59	80
380551	30.000	5	60	89	80
72	140	1995	860	99	80
492	400	7445	860	1289	680
2692	600	075365	30.060	6869	1.000
02192	6.000	210375	2,000.060	33739	6.000
04432	4.000	46	140	45979	4.000
180302	30.000	86	120	48509	10.000
63	100	30106	6.000	059759	30.080
3093 15323	600 8.000	265026	1,000.000	173079	30.000
Premija i.000.000 din je v Celju na številko 265026.
LOTO
51. kolo — žrebanje 17. 12. 1985
Izžrebane številke: 2, 9, 18, 21, 25, 28, 34 in dodatna 38
Začasna vrednost sedmič: 9,116.932 Začasna vrednost šest + ena: 1,051.945 din Začasna vrednost šesterke: 196.423 din Končna vrednost peterke: 2.410 din Končna vrednost četverke: 212 din
Seznami lističev, ki so zadeli peterke in četverke, so na vpogled na vseh vplačilnih mestih po Sloveniji.
IZDAJA ČGP DELO. TOZD »DELO«. GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO. TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA TEL 315-366. REKLAMACIJSKI ODD DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA IJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA. TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 40 DIN SOBOTNA ŠTEVILKA 50 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 1 000 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603 48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 98 DOL.. AVSTRIJA 1.889 ŠIL.. ZRN 268 DM, FRANCIJA 821 F. F . ŠVICA 227 ŠV1C. F . ŠVEDSKA 777 Š. KRON, ITALIJA 171 200 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100 620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO
MESEČNA • ODPOVEDI l.AHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH IZPOLNIT K. POŠIJII F NA NASLOV:	ČGP Delo. lo/d Prodaja. 61000 Ljubljana. Titova 35
OGLASOV PO TELEFONU 223-311 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO.	,	,,,,,,,
19. URE • SPREJEM OSMRTNIC. OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO n.iNarocaiu dnevnik IJelo I osiljailc mi ga na naslov URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALIPrjjnu.k
PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽE-	'	1-------------------------------------
NJE. LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAFI IN PRAZNIKIH,	. ..
SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUB.1 "ta m nisna st----------------------------------------------------
LJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 INTERNA 29-15 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUB-,,	V
LJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO •	*	sl kn"----------------------------------------------------------
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS YU DELO 31-255
Datum:
Podpis:
r
MALI OGLASI
TEL. 22 3311
SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU IN NA BLAGAJNI VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, OB SOBOTAH MED 7. IN 11. URO. DO 9.30 SPREJEMAMO OGLASE ZA OBJAVO ZA NASLEDNJI DAN.
PRODAM garsonjero, 32 m2, na Bratovševi ploščadi Ponudbe pod »Gotovina«.	t-15070cl0
PRODAM novo stanovanje v središču Mengša (31,10 m2). Tel. (061) 52-108	26467-10
TRISOBNO stanovanje, v Portorožu, možna delitev ra dve enosobni, prodam. Tel. (066) 75-444.
t-150090-10
ENOSOBNO stanovanje, v Domžalah, 33 m2, prodam za gotovino. Tel. (061) 721-132.	t-150094-12
DVOSOBNO, komfortno stanovanje, v Šiški. 60 m2, takoj prodam. Ponudbe po tel. (061) 441-926.
t-150101-10
DVOSOBNO stanovanje, staro štiri leta. na Glinškovi ploščadi, prodam za 750 M. Ponudbe pod »Gotovina« vseljivo takoj.	t-150107-10
Štirisobno, novo stanovanje,
z garažo, v Šiški, zelo blizu središča mesta, prodam. Ponudbe pod »70% kredita«.	10818-10-st
DVOINPOLSOBNO, starejše
stanovanje, v Ljubljani, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«.
10822-10-st
TRISOBNO stanovanje za Bežigradom. prodam. Informacije po tel. (061) 448-548.	21252-10
MANSARDO, 75.m2, s podstrešjem — skupno 150 m2, v Ljubljani, prodam. Ponudbe pod »Center«.
21361-10
ENOSOBNO stanovanje. 39 m2, prodam. Ponudbe pod »Komfortno«.
26394-10
TRISOBNO, komfortno stanovanje. v Šiški, prodam. Ponudbe pod »Gotovina«.	26443-10
DVOSOBNO stanovanje, 42,5 m2 in balkon, za Ruskim carjem, v tretjem nadstropju, s centralno, plinom. toplovodom, telefonom, takoj prodam. Ponudbe pod »Dvosobno — gotovina«.	t-149806-10
DVOSOBNO stanovanje, v Šiški, prodam. Tel. (061) 349-874.
t-149827-10
ENOSOBNO stanovanje v Domžalah prodam. Tel. (061) 721-227.
t-149840-10
DVOINPOLSOBNO, novejše komfortno stanovanjc, s telefonom, prodam. Ponudbe pod »Pomlad 86«.
t-149849-10
DVOSOBNO, stanovanje, vseljivo febraurja, s telefonom, prodam v Kranju. Informacije po telefonu (064) 37-317, vsak dan po 16. uri.
t-149885-10
DVOSOBNO stanovanje. 60 m2, v Medvodah. 1. nadstropje, brez centralne. prodam za gotovino in kredit. Ponudbe pod »13 M/m2«, t-149912-10 NA BAKOVNIKU (Kamnik) prodam trisobno, komfortno stanovanje. 85 m2, za 9 NM. Ponudbe pod »50% gotovine«.	t-149952-10
DVOINPOLSOBNO stanova
nje. v terasastih blokih, izjemna lega. odlično opremljeno, garaža, telefon, prodam. Inf po tel. (061) 571-708.
t-149965-10
TRISOBNO^ komfortno, vseljivo stanovanje, 63 m2, v Celju, prodam za gotovino. In! po tel. (063) 722-130 ali ponudbe pod »Nova vas«, t-149967-10
KOMFORTNO, štirisobno
(2+2) stanovanjc.^ toplovod, telefon, na Fužinah. 135 m2, prodamo Ponudbe pod »Takojšnja vselitev«. 21323-10 TRISOBNO stanovanje na Bra-tovževi ploščadi (73 m2), prodam za gotovino. Vseljivo junij 87. Ponudbe pod »Pomlad 87.	p-25856-10
ENOSOBNO stanovanje. 37 m2, v Borovnici, prodam. Informacije po 14. uri po tel. (061) 578-597
p-26259-10
STANOVANJE, trisobno, s telefonom. v Kamniku, prodam. Ponudbe pod »Zelo ugodno«, pt-148821-10
V	POREČU prodamo prvo nad-
stropje vseljivega stanovanja. 110 m2. Tel (053) 31-872.	pt-148881-10
PRODAM enosobno stanovanje. 35,78 m2 po 140000 din/m2, v stolpnici v Ljubljani. Stanovanje ima centralno ogrevanje in telefon. Resne ponudbe na naslov. Emilija Zupan. Sečovlje 77, 66333 Sečovlje.	pt-149613-10
ENOSOBNO stanovanje. 68 m2, v središču Celja, vseljivo po dogovoru, prodam ali zamenjam za enakovredno v okoiici Portoroža. Tel. (063) 36-390, od 18. do 20. ure ali (066) 73-992, po 12. uri	pt-149699-10
DVOSOBNO, komfortno, opremljeno stanovanje, prodam. Tel. (061)318-304.	pt-149898-10
DVOINPOLSOBNO, kom-
fortno. opremljeno stanovanjc. 72 m2, v središču mesta, prodam. Tel. (061) 328-393.	1-149989-10
V	KOPRU (Markovec) prodam 1-sobno stanovanje (38 m2). Ponudbe na podr. Dela. Koper pod »Lep razgled«.
pt-150160-10 DVOSOBNO stanovanje s pogledom na morje, pri Umagu, prodam. Ponudbe pod »Morje«. p-21Ž25-10 TRISOBNO, novejše stanovanje v Domžalah ugodno prodam za kredit in gotovino. Tel. (061) 722-337.
p-26072-10
DVOINPOLSOBNO stanova nje Koseze terase. 77 m2, telefon, garaža. prodam. Ponudba pod »Gotovina«.	p-26620-10
DVOSOBNO stanovanje (50 m2) prodam. Cena 15 M'm2 v gotovini. Tel. (061) 313-669, samo v soboto, od 11. do 13. ure.	26638-10
GARSONJERO v Logatcu za Narodnim domom prodam. Ponudbe pod »Takoj«.	pt-146371-10
DVOSOBNO stanovanje, plin, centralna, telefon. 60 m2, na Glinškovi ploščadi, prodam ali zamenjam za manjše z doplačilom. Ponudbe pod »Gotovina«.	1-149280-10
DVOSOBNO, komfortno stanovanje. 60 m2, centralna, telefon, delno opremljeno, v Škofji Loki. prodam. Ponudbe pod »Dogovor«.
pt-149652-10 NOVO stanovanje pri Umagu prodam. Tel. (053) 52-337, od 18 do 21. ure	pl-149700-10
DVOSOBNO stanovanje. 60 m2, v stolpnici, takoj vseljivo s centralno, plinom in telefonom, prodam. (13 M). Ogled vsak torek osebno. Topniška 70/ 17 nadst. Golja ali po tel. (061) 315-553. od 16 do 18. ure pt-150217-10 DVOINPOLSOBNO Stanova
nje, v Celju, komfortno, vseljivo takoj, prodam. Tel. (061) 218-041.
pt-150285-10 TRISOBNO, komfortno stanovanje (90 m2) v terasastih blokih v Kosezah prodam ali zamenjam za dvosobno z doplačilom. Ponudbe pod »Takoj«.
1-150327-10
GARSONJERO v Šiški, komfortno. nova oprema, prodam. Ponudba pod »Gotovina 5 M«, t-150386-10 DVOSOBNO, komfortno stanovanje na Glinškovi ploščadi prodam. Ponudbe po tel. (061) 347-072.
t-150398-10
ENOSOBNO, komfortno stanovanje prodam. Neto 41 m2, kredit—gotovina. Ponudbe pod »Koseške terase«	26618-10
TAKOJ vseljivo, novejše, enosobno stanovanje prodam za gotovino. Ponudbe pod »Bežigrad«.	10865-10-st
PRODAM trisobno stanovanje, brez centralnega ogrevanja, klet in vrt zraven, zelo blizu sta avtobusna in železniška postaja, cena, po dogovoru. Drago Klenovšek. Šutna 6, Brestanica.
021374-10
ENOINPOLSOBNO, novejše
stanovanje (43 m2) z garažo prodam za gotovino in kredit. Cena 16,5 M/m2. Ponudbe pod »Bijedičeva 1, Šiška«.
26534-10
ENOINPOLSOBNO stanova
nje (52 m2), centralna," plin. telefon, v Novih Jaršah prodam ali zamenjam za manjšo garsonjero z doplačilom. Stanovanje je vseljivo po dogovoru Ponudbe po tel. (061) 40-602. 26566-10 NOVO dvosobno, komfortno stanovanje v Kamniku prodam. Tel. (061) 322-975, dopoldan. t-150202-10 GARSONJERO v Trnovem, vseljivo jannarja 86, prodam za gotovino. Tel. (061) 211-451.	t-150221-10
TRISOBNO stanovanje s kabinetom, 76 m2, etažna centralna, prodam v Izoli. Tel. (066) 63-765.1-150243-10 GARSONJERO v Kamniku, novejšo. 32 m2, prodam za gotovino. Tel. (061) 721-011, int. 252, ob delavnikih, Draga.	t-150266-10
TRISOBNO stanovanje, centralna, plin. telefon. Dravlje, 80 m2, vseljivo 1. junija, cena 13,5 M/m2, 35% kredita. prodam. Inf. po tel. (061) 52-279.
T-150267-10 KOMFORTNO enosobno stanovanje, 40 m2, centralna, toplovod, mestni plin. telefon, prodam. Tel. (061)40-070.	T-150288-10
kupim
V	CENTRU Ljubljane kupim ne-adaptiran kletni ali podstrešni prostor do 2. nadstropja okoli 30 m2. Prostor potrebujem za dopoldansko risanje, lahko z načrtom pomagam pn adaptaciji hiše. Ponudbe pod »Arhitekt«.
26556-12
MANJŠE stanovanje do 350 SM, lahko je v slabšem stanju, kupim. Ponudbe pod »Vseljivo v letu dni«.
26592-12
ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »»Gotovina in kredit«.	10894-12-st
KUPIM enosobno stanovanje ali garsonjero v Ljubljani. Ponudbe javite po telefonu (091) 224-515.
p-021465-12
V	KOPRU kupim komfortno, vse-
ljivo stanovanje v novogradnji, I. II. ali III. nadstropje. Sporočite po telefonu (011) 417-268.	26641-12
GARSONJERO kupim za gotovino in kredit. Kličite dopoldne po tel. (061) 575^212. int. 55 ali popoldne 443-366.	t-150335-12
DVOSOBNO ali enoinpolsobno, lahko starejše stanovanje, kupim v Ljubljani. Gotovina do 250 SM, ostalo kredit. Tel. (061) 737-577.
t-150362-12
DVOINPOL ali trisobno stanovanje. novejše, najraje za Bežigradom (ni pogoj), kupim. Ponudbe pod »Kredit-gotovin«.	p-10738-l2-st
STANOVANJE, majhno, v Ljubljani ali okolici, kupim takoj - z vselitvijo lahko počakam. Plačam delno z gotovino, pretežno s kreditom Ponudbe pod »Nadaljnja investicija«.
p-21166-12
MANJŠI vikend ali garsonjero ob obali od Portoroža do Pule kupim. Ponudbe pod »Gotovina«, t-148957-12 TRISOBNO stanovanje kjerkoli v Sloveniji, po možnosti z vrtom in šolanjem v istem kraju kupi zdomka. Ponudbe pod »Spomladi«, pt-149025-12
MANJŠE, dvosobno stanovanje, v bloku solidne gradnje, kupim. Ponudbe pod »Zdomec«.	10827-12-st
STANOVANJE (26-40 m2), zaželen vrt aii balkon, kupim v Ljubljani za gotovino. Tel. (063) 32-357.
21266-12
ENOSOBNO ali manjše dvosobno. komfortnb stanovanjc, kupim za Bežigradom. Zaželena relacija Plava laguna—Ruski car. Ponudbe pod »Gotovina«.	21336-12
SAMOSTOJNO sobo kupim. Ponudbe pod »Kupim«. 21358-12 DVOSOBNO stanovanje, 60 m2, kupim. Plačilo 50% gotovine, 50% kredit. Ponudbe pod »Maj ’86«.
26393-12
STANOVANJE do 70 m- ku-pim. Ponudbe pod »Tomi«. 26413-12 TRI do štirisobno stanovanje kupim. Ponudbe pod »Pomlad 86«.
t-149848-12
KUPIM enosobno stanovanje do 33 m“, centralna kurjava, v prvem aii drugem nadstropju, 'lokacija Šiška. Bežigrad Tel. (061) 559-402. t-150013-12 ENOINPOLSOBNO stanova nje, do 45 m2 v soseski 6 Šiška, kupim za gotovino, tel. (061) 577-930, popoldan.	t-150024-12
MANJŠE dvosobno ali enoinpolsobno stanovanje, vseljivo, takoj ku*. pim za gotovino. Ponudbe pod »Takoj« ali po tel. (061) 318-323.
t-150124-12
KUPIM triinpolsobno stanovanje v Kosezah. Tel. (061) 579-248
f-150138-12
__________najamem_____________
ZAKONSKI par najame garsonjero ali manjše stanovanje. Ponudbe pod »Mesar«.	21373-13
MLAD par brez otrok išče sobo s kopalnico, garsonjero ali enosobno stanovanje, nudiva nekaj predplačila. Ponudbe pod »Dogovor«. 21383-13 USLUŽBENKA iz štajerske najame v Ljubljani garsonjero ali sobo s kuhinjo. Telefon (061) 481-213.
2i390-13
DRUŽINA z dveletnim otrokom Išče stanovanje. Ponude pod »Pomagamo v gospodinjstvu.«	21421-13
MATI z dveletnim sinkom nujno potrebuje stanovanje. Ponudbe pod »Nujno«.	21442-13
ZA OGREVANO sobo popoldan pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Urna«.	26489-13
MEDICINKA išče sobo s posebnim vhodom, sanitarijami in možnostjo kuhanja. Telefonirajte v soboto od 15. do 18. ure na štev. 264-212. 26498-13 SOBO s posebnim vhodom v bližini Centra išče usležbenec. Ponudbe pod »Predplačilo«.	t-150091-13
GARSONJERO ali ogrevano sobo išče študentka, nekadilka, v Ljubljani. Tel. (0601) 23-828. jr	t-150120-13
ŠTUDENTSKI par išče garsonjero ali ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Nujno«.
10689-13-st
USLUŽBENKI iščeta ogrevano, dvosobno stanovanje, z možnostjo kuhanja in pranja, v Šiški ali centru. Ponudbe pod »Lasten vhod«. 10814-13-st SOBO v Ljubljani išče veliko odsoten učenec. Ponudbe pod »Miren in pošten«	10836-13-st
TRIČLANSKA družina najame garsonjero ali enosobnno stanovanje za ceno do dve leti. Najraje v Šišaki ali Šentvidu. Ponudbe pod oznako »Predplačilo«.	21148-13
IŠČEM miren kotiček za svoje ustvarjalno delo v hiši ali gospodarskem poslopju. Ponudbe pod »Lutkovni junaki slovenskega Bajeslovja«.
21275-13
DVA mlada izobraženca najameva garsonjero, enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Dolenjca«.	21289-13
MLAD fant išče sobo v središču Ljubljane. Ponudbe pod »Nekadilec«.
21299-13
DVOSOBNO ali enosobno stanovanje nujno potrebujeta študentki. Ponudbe pod oznako »Mir« po telefonu 225-601.	21339-13
DVE uslužbenki iščeta ogrevano sobo ali stanovanje. Ponudbe po telefonu (061) 578-891 ali pod »Nujno«.
26217-13
SOBO išče dekle s Primorske. Ponudbe pod »Fužine«.	21349-13
ZDOMKA najame garsonjero za ■dve leti. Ponudbe pod »Februar«.
21351-13
MLAD par nujno išče enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Mesečno 3500«	21356-13
ŠTUDENTKA ob delu išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, gre tudi za sostanovalko ponudbe pod »Januar«.	21359-13
USLUŽBENKI iščeta sobo ali garsonjero. Ponudbe pod »Cimprej«.
B J	21360-13
TUJ par z dojenčkom išče opremljeno stanovanje, s telefonom, v Ljubljani. Ponudbe pod »Predplačilo«^^ ^
MLAD par brez otrok išče enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Predplačilo« ali tel: (061) 346-959. Kličite v soboto in nedeljo.	21368-13
IŠČEM sobo pri starejši osebi. Ponudbe pod »Mirna in poštena«.
21369-13
MLADA štiričlanska družina išče neopremljeno stanovanje na relaciji Lj.-Domžale-Kamnik. Ponudbe pod »Redni plačnik«.	p-25772-13
USLUŽBENEC išče sobo v bližini centra. Ponudbe pod »Takoj«.
26220-13
PAR brez otrok najame stanovanje na relaciji Lj.-Kamnik, Lj. —Kranj. Tel. (062) 865-318 v soboto, nedeljo. Ponudbe pod »Predplačilo 25 SM«.
26269-13
SOBO z možnostjo kuhanja in s svojim vhodom išče fant. Ponudbe pod »Iskra«.	26312-13
NAJAMEM enosobno stanovanje ali Garsonjero s telefonom. Cena ni pomembna. Ponudbe ood »Solidna«.
26356-13
1ZOBRAŽENKA najame garsonjero ali enosobno stanovanje s telefonom. Ponudbe pod »Nujno«.
26357-13
INTELEKTUALKA najame
enosobno stanovanje — garosnjero s telefonom. Ponudbe pod »3 M«.
26358-13
MLAD zakonski par išče sobo z uporabo kopalnice ali garsonjero, plačava tudi vnaprej po dogovoru. Pokličite po tel. 347-410, popoldan.
26371-13
MLAD par brez otrok išče manjše stanovanjc ali sobo. Kličite po 15. uri po tel 444-596.	26373-13
V KAMNIKU vzamem v najem
eno do dvosobno stanovanje zaželeno z možnostjo kasnejšega odkupa. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.
26387-13
ŠTUDENT nujno potrebuje sobo. Ponudbe pod »Miren in skromen«.
26391-13
NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje za šest mesecev. Ponudbe pod »Januar«.	26441-13
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero, opremljeno v Ljubljani, išče uslužbenka možnost predplačila 12 SM. Telefon (061) 317-194, v soboto.
26455-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem, najraje na Vodmatu. Ponudbe pod »Takoj«.
t-149448-13
GARSONJERO, s telefonom, najamem. Tel. (061) 578-354.
t-149785-13
ŠTIRIČLANSKA družina nujno išče stanovanje, za krajše obdobje do vselitve v novo lastniško stanovanje. Tel. (061) 266-281.	t-149789-13
MLAD fant, zaposlen, išče garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Nujno« ali tel. (061) 662-591, int 222, Matjaž.	t-149894-13
ČE STE pripravljeni oddati večje
stanovanje ali manjšo hišo s telefonom v Ljubljani, pokličite urejeno družino Tel. (067) 74-560. Protiusluga — apart-
ma v Bovcu.	26437-13
GARSONJERO ali enosobno
stanovanje najame študentka, možnost krajšega predplačila. Ponudbe pod »Do 2,5 SM«	p-2! 191-13
IŠČEM sobo. Ponudbe pod oznako »Dobro plačam«.	p-10784-13-st
OGREVANO garsonjero ali manjše stanovanje, v Ljubljani, iščeta dve uslužbenki. Ponudbe pod »Redna plačnika«.	p-10812-1
MLADA delavka nujno išče sobo, kjerkoli v Ljubljani. Tel. 574-820 (popoldan).	p-21119-13
USLUŽBENKA z enoletnim sinom išče večje, enosobno ali dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod oznako »Cimprej«.	p-21205-13
GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče par brez otrok, najraje v središču mesta ali okolici. Ponudbe pod »3-4 SM«	p-21285-13
MLAJŠI moški išče eno aii dvosobno stanovanje s telefonom, nudi predplačilo. Cenjene ponudbe po telefonu 327-015 ali 455-441.	p-21304-13
STAREJŠI občani, pozor! Nudim vam celotno oskrbo v sodobnem domu starejših občanov, v zamenjavo za stanovanjc. Ponudbe pod »Ugoden dogovor«.	p-21340-13
MLAD par z otrokom išče dvosobno stanovanje, nudiva predplačilo za eno ali dve leti. Ponudbe pod »S 1. marcem«.	p-21370-13
GARSONJERO ali ogrevano sobo išče študentski par. mirna, nekadilca. Ponudbe pod »Redna plačnika«.
p-26244-13
TUJ državljan išče manjšo hišo z garažo ali večsobno stanovanje, čim bliže Centra. Ponudbe po tel. (061) 325-531, popoldan.	p-26266-13
TISTEMU, ki odda sobo študentki, nudim po dogovoru, in kadarkoli ' bivanje v hišici s 5 ležišči, tik ob morju, na izredno lepi lokaciji. Ponudbe pod »Ljubljana«.	p-26320-13
DVOSOBNO ali enosobno stanovanje iščem. Tel. 345-665, vsak dan razen nedelje do 17. ure. p-26468-13 MLADA mamica s sinčkom nujno potrebuje sobo. s souporabo kuhinje in kopalnice, garsonjero ali podobno. Ponudbe pod »Klic na pomoč«.
pt-149433-13 IŠČEM komfortno stanovanje s centralno. telefonom, enosobno ali dvosobno, lahko neopremljeno. Plačam do 4 SM mesečno. Dalmatinovič, tel. (061) 323-442, int. 323, ob delavnikih do 15. ure.	pt-149867-13
OPREMLJENO garsonjero s telefonom ali enosobno stanovanje v Ljubljani za pet let nujno iščem. Tel. (061) 327-468 (kadrovska služba) ali pod »Zdravnik«.	p-10755-13-st
MLADA družina s 6-letno hčerko išče enosobno stanovanje, v Ljubljani ali okolici, nudimo enoletno lahko tudi 2-letno predplačilo, stanovanje bi najeli za dobo treh let. Ponudbe pod »De-cember-januar«.	p-10835-13-st
ŠTUDENTKA išče mirno sobo Ponudbe pod »Poseben vhod«.
p-1086l-13-st STANOVANJE najame uslužbenka z rednim plačilom Ponudbe pod »Šiška«.	p-10872-13-st
PAR nujno išče stanovanje, lahko nudi predplačilo, dobra in redna plačnika. Tel. 348-435.	10885-13-st
SOBO s posebnim vhodom in kopalnico najamem. Informacije od ponedeljka naprej po 13.30 po tel. (061) 315-366 int. 26-10, Goran.
»-10911.13-sf iVtL.AU par z otrokom nujno išče sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje za določen čas. Nudiva nekaj predplačila. Ponudbe pod »Dogovor«.
p-21229-13
STANOVANJE enosobno, prvo nadstropje, centralno ogrevano, družbeno, najamem. Ponudbe pod »Podeželje«.	p-021399-13
MLAD par brez otrok išče stanovanje. Ponudbe pod »Dobra plačnika« ali tel. 551-432, v soboto popoldan.
'	21466-13
MLADA tričlanska družina nujno potrebuje garsonjero ali stanovanje. Pokličite ob delavnikih dopoldan pc tel. 312-226 ah pisne ponudbe pod »Ločena od otroka«.	21476-13
MLAD par brez otrok išče eno ali dvosobno stanovanje. Nudiva predpla čilo za eno leto. Tel. 452-648, v sobo to. Ponudbe pod »Nujno«. 26604-13 ŠTUDENTA iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe poč »1. januar«.	26608-13
SAMSKA intelektualka išče garsonjero aii manjše enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Predplačilo«. 26611-13
USLUŽBENEC išče sobo v bližini centra. Ponudbe pod »Takoj«.
26629-13
MLAD par brez otrok išče enosobno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe po tel. (061) 316-777, int. 265 ali pod »Takoj«.	26642-13
MIRNA študetka išče sobo s sou-prabo kopalnice in kuhinje. Tel. (061) 341-815.	26660-13
TRISOBNO stanovanje s telefonom najamem. Tel. (061) 262-909, v nedeljo.	t-150354-13
GARSONJERO s telefonom, ogrevano in opremljeno, najamem. Tel. (061) 324-982 ali ponudbe pod ,»1.1. 1986«.	t-150414-13
DVE SODELAVKI iščeta garsonjero. Možnost predplačila ali pomoč pri gospodinjskih opravilih. Tel. (061) 576-166, popoldan. 10864-13-st GARSONJERO ali enosobno ^ stanovanje s telefonom najamem. Ponudbe pod »Enoinpolletno predplačilo«.	10874-13-st
GARSONJERO išče resen fant kjerkoli v Ljubljani. Nudim predplačilo. Ponudbe pod »Leto 86«.
MOŠKI išče ogrevano, enoposteljno sobo v Šiški. Ponudbe pod »Šiška«.
... . p. _	26522-13
MLAD FAK potrebuje stanovanje. Ponudbe pod »1986«.	26530-13
SOBO, garsonjero ali enosobno stanovanje išče mlajša uslužbenka. Ponudbe po tel. (063) 33-605, po 14. uri.
USLUŽBENKA nujno potrebuje sobo v Ljubljani. Tel. (061) 579-409
MLAD PAR najame opremljeno garsonjero. Ponudbe po telefonu (061) 341-088.	26547-13.
GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom iščem. Možnost predplačila. Tel. (061) 40-489.	26549-13
MLAD PAR z enim otrokom išče garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko tudi soba z uporabo kuhinje in kopalnice. Ponudbe pod »December 85«.	26550-13
MANJŠE, ogrevano stanovanje v Ljubljani, najamem. Predplačilo. Ponudbe pod »Mati z otrokom«.
26555-13
BRATA obrtnika iščeta stanovanje v bližini centra. Ponudbe na tel. (061) 331-726.	021456-13
MLAD PAR brez otrok išče garsonjero ali sobo s sanitarijami. Ponudbe pod »Predplačilo«.	26560-13
DOBRO predplačilo nudim za garsonjero ali enosobno stanovanje s centralno kurjavo v središču mesta. Ponudbe oddajte pod »Absolventa«.
26563-13
GARSONJERO ali manjše stanovanje s telefonom in centralno kurjavo najamem v centru mesta. Možnost eno ali dveletnega predplačila. Ponudbe pod »Srečno novo leto«.
26564-13
ENOSOBNO stanovanjc aii garsonjero v Ljubljani išče mlada delavka. Ponudbe pod »Nujno« 26577-13 SKROMNO opremljeno sobo iščem. Sem miren, zaposlen fant. Tel. (061) 327-938 ali ponudbe pod »Bežigrad«.	1-150188-13
MLAD PAR brez otrok išče manjše stanovanje. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.	t-150215-13
OBRTNIK najame dvo-trisobno stanovanje ali hišo v Ljubljani. Tel. (061)317-835.	t-150245-13
oddam
ENOSOBNO stanovanje s telefonom oddam najboljšemu ponudniku. Ponudhe pod »Januar«. 10875-14-st ŠTUDENTKAMA oddam ogrevano sobo v Šiški. Tel. (061) 578-922, popoldan.	10883-14-st
SOBO z lastno kopalnico, centralno ogrevano, topla voda, na mirnem kraju za Bežigradom oddamo samo mirni uslužbenki brez obiskov. Tel. samo v soboto, 21. decembra (061) 341-495.
021446-14
ENO - TRISOBNO opremlje
no, centralno ogrevano stanovanje, prodam. Izčrpne ponudbe pod »Blizu Medvod«.	26474-14
ENOSOBNO, opremljeno stanovanje v Šiški, oddam. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 26524-14 LJUBITELJEM vrta takoj oddam primestno, komfortno, neopremljeno hišo. Cenjene ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 26588-14 SOBO z uporabo kopalnice in kuhinje oddam dvema dekletoma. Kličite po 15. uri tel. (061) 574-975.
1-150295-14
OGREVANO eno ah dvoposteljno sobo s kopalnico oddam zaposlenim dekletom. Tel. (061) 341-180.
t-150329-14
OPREMLJENO sobo s kopalnico oddam nekadilcu. Ponudbe pod »Bežigrad«.	150340-14
VELIKO sobo z mini kuhinjo, lastnimi sanitarijami, centralno ogrevano, kletno, zelo zračno in suho, oddam paru. lahko z enim otrokom. Tel. (061) 221-292 samo v soboto, od 9. do 12. ure	150426-14
NOVO komfortno, neopremljeno, vseljivo dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani—Trnovo oddam za nekaj let. Ponudbe s podatki o uporabniku pod »Takoj«.	p-10511-14-st
GARSONJERO za Bežigradom, opremljeno, telefon, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Januar ’86«.	p-21103-14
TAKOJ oddam najboljšemu ponudniku dvosobno stanovanje, 60 m*-, s plinom, telefonom in centralno, v stolpnici, na Topniški 70/17 nadstropje, Golija. Ogled vsak torek od 16. do 18. ure.	pt-147625-14
DVOSOBNO stanovanje, v Šiški, oddam. Ponudbe pod »Predplačilo«.
10805-14-st
DVOSOBNO stanovanje, v starejši hiši, primerno za manjšo obrt in mogoč kasnejši odkup, v Škofji Loki, oddam. Ponudbe pod »Najboljšemu ponudniku«.	21312-14
NUDIM stanovanje in nagrado za pomoč pri konjereji. Ponudbe pod »Ljubljana«.	21346-14
SOBO in kuhinjo, s posebnim vhodom, vse opremljeno, takoj vseljivo, oddam v najem. Ponudbe pod »Ljubljana okolica«.	21347-14
ODDAM sobo za delno varstvo otroka v Trnovskem bloku. Telefon 211-537, od 12. do 15. ure. 26352-14 MANJŠE, opremljeno, dvosobno stanovanje, centralno ogrevano, oddam za določen čas. Ponudbe pod »Šiška predplačilo«.	26359-14
SOBO, veliko, opremljeno, s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja, v Ljubljani, oddam zakoncema za enoletno predplačilo. Ponudbe pod »Vseljivo takoj«.	26411-14
DVE dekleti sprejmem v opremljeno, komfortno, enosobno stanovanje. Franci Bastel, Medenska 19, Vižmarje, tel. (061) 52-849.	t-149778-14
ODDAM manjše, dvosobno stanovanje pri kinu Šiška (telefon, centralna). za nov ali malo rabljen avto. Tel. (064) 26-880, v ponedeljek dopoldan.
t-149931-14
DVEMA bratoma oddam od 1. 6. 86 sobo, opremljeno, z WC, in centralno,-posebnim vhodom. Ponudbe pod »Šestmesečno predplačilo«.
t-149942-14
V SREDIŠČU Rovinja, ob obali, oddam dvosobno stanovanje v najem za leto ali več s predplačilom — podjetju ali posamezniku. Tel. (064) 21-548.
1-149988-14
ODDAM sobo, 14 m2, za mimo obrt (AOP. sestavljanje raznih predmetov itd.). Ponudbe pod »Plačilo stroškov«.	t-150002-14
STANOVANJE oddam študentu nekadilcu. Slomškova 31/L
26492-14
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, s telefonom za Bežigradom, takoj oddamo. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.	26518-14
GARSONJERO oddam, lahko takoj. Ponudbe pod »Predplačilo«.
st-10854-14
TAKOJ oddam opremljeno stanovanje s telefonom v Bežigradu. Ponudbe ood »Takoi«	21377-14.
SOBO s souporabo kopalnice, možnostjo kuhanja in posebnim vhodom, oddam dvema dekletoma. Tel. (061) 329-748.	t-150137-14
SOBO, posebni vhod, brez kopalnice, oddam uslužbencu — predplačilo. Tel. (061) 344-936.	t-150147-14
zamenjam
LJUBLJANA—LITIJA! s so-
glasjem zamenjam dvosobno stanovanje Tel. (061) 224-208. pt-149186-15
D\ OSOBNO stanovanje, na Fužinah, III. nadstr, 59 m2, zamenjam za garsonjero (Fužine), doplačilo s kreditom in gotovino. Zalokar, Trg okt. rev. 15 ali tel. (061) 268-258.
26499-15
DVOSOBNO stanovanje, ogrevano, zamenjam za garsonjero v Šiški ali Celovški. Ponudbe pod »Sončno«.
26505-15
LJUBLJANA — Beograd! Dvosobno, komfortno stanovanje, v Ljubljani, s soglasjem, zamenjam za primemo v Beogradu. Ponudbe pod »Dogovor«.	t-150068-15
ENOSOBNO stanovanje v Šiški (30 m2) in vikend na Dvoru pri Žužemberku (dostop po asfaltu, kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, sanitarije, drvarnica in večji'-vrt), zamenjam za trisobno stanovanje, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava«.
10725-15-st
ENOSOBNO, komfortno stanovanjc, družbeno, v Grosupljem, zamenjam za večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Lepa narava«.	21151-15
V KOPRU zamenjam komfortno sobo za enakovredno, na relaciji Ljubljana—Kamnik. Tel. (066) 23-836, zvečer.	21267-15
DRUŽBENO garsonjero, s centralnim ogrevanjem, s soglasjem, zamenjam za večje, v Ljubljani ah okolici. Ponudbe pod »Šiška«. 21330-15 DRŽUBENO, dvosobno stanovanje, 64 m2, s telefonom, v Štepanj-skem naselju, zamenjam za večje. Tel. 443-473.	21365-15
MARIBOR—LJUBLJANA
zamenjam triinpolsobno stanovanje s telefonom, za podobno v Ljubljani. Informacije po tel. (062) 22-446.
26231-15
TRISOBNO, lastniško, komfortno stanovanje, zamenjam za manjše (okoli 40 m2). Ponudbe pod »Kredit — gotovina«.	26277-15
ENOSOBNO, komfortno stanovanje, na Tržni (Stara cerkev), zamenjam za večje. Ponudbe pod »Soglasje«.	26380-15
TRIINPOLSOBNO - mansardno stanovanje, 96 m2, pri Ljubljani, zamenjam za enakovredno. Ponudbe pod »Bližje centru«. t-149708-15 ZAMENJAM trisobno stanovanje, 87 m2, novogradnja, v Titovem Velenju, za enako ali manjše v Ljubljani. Tel. (061) 348-421.	1-149773-15
TRISOBNO, komfortno stanovanje. s telefonom, v izmeri 97m2 in garažo, II. nadstropje, v koseških blokih, zamenjam za enakovredno, dvosobno in enosobno stanovanje a*i garsonjero v Ljubljani. Ponudbe poti »Komfortno«.	p-21196-15
ZAMENJAM enosobno stanovanje na Prulah, za večje stanovanje vseljivo takoj. Opravim tudi selitev. Ponudbe pod »Soglasje«. p-26322-15
ZAMENJAM komfortno, enosobno. družbeno stanovanje, za večje, s soglasjem prevzamem stroške. Tel. (061) 577-046.	p-10886-!5-sl
ZAMENJAM družbeno, dvosobno stanovanje (80 m2)*v strogem središču mesta, za manjše dvoinpolsobno ali trisobno v bloku. Ponudbe pod' »Adaptacija — soglasje«. 10928-15 st KOMFORTNO dvosobno stanovanje (56 m2) v Beogradu, poleg Dera-ma. zamenjam za podobno v Ljubljani s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod telefonu (011) 424 074, od 18. do 20. ure.	21477-15
LASTNIŠKO, komfortno stanovanje v Ljubljani (47 m2) zamenjam za podobno brez centralnega ogrevanja na relaciji Piran—Umag. Ponudbe pod »Poletje 86«.	26602-15
DVOSOBNO, lastniško, komfortno stanovanje s telefonom in pokritim garažnim prostorom za Bežigradom zamenjam za trisobno, lastniško stanovanje v centru Ljubljane ali neposredni bližini, z možnostjo garažiranja, centralno kurjavo in telefonom. Informacije po tel. (061) 317-494, po 19, uri	26633-15
DVOINPOLSOBNO, kom-
fortno stanovanje v Mariboru zamenjam za Celje, Kranj ali Koper. Telefon (062) 28-191.	1730-15
BEOGRAD-LJUBLJANA.
Dvoinpolsobno stanovanje, centralna, telefon zamenjam za podobno v Ljubljani. Telefon (011) 171-733.
10858-15-sf
ANKARAN-LJUBU ANA,
trisobno družbeno stanovanje, 75 m*-, s centralno kurjavo zamenjam za podobno. Ponudbe na »Delo, Koper«, Ankaran C 4«.	t-150173-15
BANJA LUKA-LJUB-
LJANA. Enosobno in dvosobno, komfortno stanovanje, zamenjam za podobni v Ljubljani. Inf. po tel. (061) 572-252.	t-150191-15
	
prodam	
RABLJEN KAVČ ugodno prodam. Tel. 263-669.	26528-20
PEČ za etažno ogrevanje cmo, 15.000 kcal, ugodno prodam. Kličite ob delavnikih po tel. 556-021. int. 7033, Likar.	26575-20
NOV ELEKTRIČNI radiator, 3 kW, prodam. Tel. (061) 319-013.
26581-20
NOVO POHIŠTVO Brest -maja prodam. Pokličite po tel (061) 341-094.	t-150228-20
OPREMO za manjšo dnevno sobo prodam. Tel. (061) 455-473.
t-150277-20
POCENI prodam štiri naslonjače, dve omari in novo zakonsko posteljo. Inf. po tel. (061) 225-704. p-26433-20 BELO meblo pohištvo za dnevno sobo in dva jogija, 140 x 190, prodam. Tel. (061) 573-261.	pt-149546-20
PRODAM pohištvo za dvosobno stanovanjc in posteljnino — čisti puh. Tel. (061) 349-641.	st-10774-20
KAVČ in dva fotelja prodam za 2,5 SM. Čampa, Bratovševa pl. 19, (3. nad.) ogled v soboto do 12. ure.
st-10850-20
TRAJNOŽAREČI peči emo 5 in 3, na olje, prodam po zelo nizki ceni. Informacije samo v soboto po telefonu (061) 219-571, Jovo. 21381-20 DOBRO ohranjen kavč in tri manjše fotelje prodam za 30000 din. Telefon (061) 315-806.	26504-20
PEČ na kurilno olje zelo poceni prodam. Tel. (061) 223-018.	t-150106
RAZTEGLJIV kavč in dva fotelja, prodam. Informacije po 16. uri po tel. (061) 40-880.	t-150128-20
PRODAM rabljeno garderobno omaro, tip hopa in štirioglato kuhinjsko mizo, tip lipa. Tel. (061) 271-152.
t-150133-20
TRI garderobne omare naravna smreka ter dve posteljni omarici in toaletno mizico, ugodno prodam. Tel. (061)219-711.	t-150145-20
PISALNO mizo (1 M), manjšo omaro (1 M), dva fotelja in klubsko mizo (1,5 M), most omaro (2 M) in starejšo omaro za obleke (1 M), prodam. Tel. (061) 551-555. t-149797-20
PRODAM sedežno garnituro -raztegljiv trosed, dva fotelja, stolček. Informacije tel. 556-537, od 7.-15. ure Branka.	10780-20-st
FRANCOSKO	posteljo,
140x200, prodam. Informacije 559-830. Potel	10785-20-st
DOBRO ohranjeno, kompletno staro spalnico, z volnenimi žimnicami, poceni prodam zaradi selitve, cena 50.000 din. Ogled v soboto in nedeljo od 10.-16. ure. Funtkova 32, telefon 344-647.	10798-20-st
OLIVETTI letera 12, zložljiv kavč, ugodno prodam. Tel. (061) 573-255.	21262-20
PRODAM novo spalnico »Lipa-Vencra« in dva nova radiatorja »Jugo-term«. Vse 10% ceneje. Telefon (061) 751-181, int. 03, v soboto od 6. —15. in v ponedeljek od 6. —14. ure. 21279-20
KUPPERSBUSCH peč, malo
rabljeno, usodno prodam. Informacije tel. 455-729.	21338-20
NERABLJENO moderno mizo kerin, 150x90, s šestimi stoli, prodam. Tel. (061) 328-032.	26225-20
TRI OMARE, sestavljivi program Brest Cerknica, 3x3 in kuhinjske elemente »Lucija« (Lipa), malo rabljeno, prodam. Tel. (061) 345-318.
t-149738-20
UGODNO prodam dva kavča, tri fotelje in mizo za dnevno sobo. Tel. (061) 320-931.	t-149891-20
NOV, 80-litrski, ležeč bojler, prodam. Tel. (061) 331-582. t-149908-20 SEDEŽNO garnituro prodam po ugodni ceni. Čerkič, Črtomirova 22/2, Ljubljana.	t-149910-20
PRODAM spalnico Louis XV., pisalno mizo in jedilno mizo 0 140 cm. Tel. (061) 221-902.	t-149933-20
TAPISON nov. medeno rumene barve, dveh velikosti, 7,25x4 m in 1,15x4 m, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 265-452 ali 263-208.
10891-20-st
DVE postelji, jogija, omaro, vse hrast, ohranjeno, ugodno prodam. (061)40-186.	10914-20-st
FRANCOSKO posteljo, kavč, kuhinjsko mizo, raztegljivo mizo, 3 klubske stole in novo plinsko peč prodam. Informacije po telefonu (061) 559-566 ali (061) 559-567.
10918-20-st
ZAKONSKO posteljo, dve leti staro, prodam za 30.000 ND. Telefon 481-253.	26615-20
POSTELJO z omarico, umivalnik, miza, skrinja, kuhinjsko luč (meblo) prodam. Miklošičeva 6/1., levo.
26619-20
TROSED s posteljo, dva fotelja in mizo prodam za 6 SM. Telefon (061) 752-382.	26645-20
POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodam. Tel. (061) 554-214.
^	pt-150038-20
SPALNICO prodam. Informacije po tel. (061) 262-973.	t-150066-20
KUHINJO brest 2001. novo, prodam. Tel. (061) 578-946. t-150300-20 REGAL in garderobno 'omaro ugodno prodam. Tel. (061) 441-944, int. 26-05, dopoldan oziroma 345-730,
popoldan.	t-150355-20
ZASTEKLJENI knjižni omari,
novi, ugodno prodam. Ponudbe po tel. (061) 226-581.	t-150375-20
UGODNO prodam dva kavča, tri fotelje in mizo za dnevno sobo Tel. (061) 320-931.	t-149891-20
LONČENO peč, visoko, z lepim vzorcem, ohranjeno, ugodno prodam. Kličite zvečer po tel. /061) 213-156.
t-150408-20
DNEVNO sobo prodam. Tel. (061)442-987.	t-150420-20
„ kupim
KUPIM pohištvene elemente »Peter« (belo-zeleno). Ponudbe po tel. (061) 59-692.	021341-22
(771 GOSPODINJSKA 1^1 OPREMA
PRODAM pralni stroj gorenje. Inf. po tel. (061) 225-372.10810-25-st PRODAM električna Štedilnika. Kidričeva 5, Bregar.	10811-25-st
PRALNI stroj zoppas, rabljefi, ugodno prodam. Informacije tel. (061) S53-770 ali osebno. Pavšičeva 6, Rott.
10819-25-st
SKRINJO LTH, 220 1, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 766-007, v soboto od 13. —15. ure. 21118-25
2 ZOPPAS HLADILNIKA,
starejša, 150/2401 in kombiniran štedilnik iskra venera (2 plin, 2 elektrika), prodam. Ponudbe po telefonu (061) 443-569, po 16. uri.	21293-25
PEČI kiippersbusch nemški, termoakumulacijsko (4 kW) in plinsko, ohranjene, ugodno prodam. Dragan Radulovič, Podlipoglav 12, Sostro.
21462-25
PRALNI stroj candy (6 M) in štedilnik gorenje 2+2 (1,5 M) prodam. Tel. (061) 313-669 samo v soboto, od 11. do 13. ure.	26639-25
ŠTEDILNIK na trdo gorivo gorenje in električni štedilnik ugodno prodam. Tel. (061) 341-718, po 16. uri.
t-150315-25
POPOLNOMA novo zamrzovalno omaro v garanciji Gorenje, 125 1, prodam 10% ceneje. Ponudbe po tel. (061) 577-880.	t-150344-25
PRALNI stroj (5 kg) zanussi kon-čar L 831 klasic in pialni stroj gorenje »bio« (5 kg), oba brezhibna, prodam po 35.000 din. Inf. po tel. (061) 51-602, Gorše, Tischlerjcva 16, Ljubljana.
1-150351-25
KUHINJO »dalija« — hrast prodam. Inf. po tel. (061) 487-488.
1-150358-25
ŠTEDILNIK (2 + 2), dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 343-815
t-150399-25
ZAMRZOVALNO omaro, 240
1	in skrinjo Gorenje, 410 1, rabljeno, vendar brezhibno in odlično ohranjeno. prodam. Tel. (061) 52-619.
1-150427-23 RAJNOŽAREČO peč magma in bukova drva prodam. Tel. 328-488.
P-10823-25-S1 AMC posodo, še zapakirano, brez carinskih dajatev, prodam. Ponudbe pod »Priložnost«.	p-26364-25
PRODAM štedilnik, hladilnik,
pralni stroj, peč kiippersbusch, termo akumulacijsko peč in kombinirano Švedsko peč za centralo kurjavo. Inf. potel (061) 59-381, popoldan.
1-14906-25
ELEKTRIČNI štedilnik miele j prodam. Tel. (061) 347-921, dopoldne, v	pl-149907-25
PEC, termoakumulacijsko, 4 kw in bojler, 120 1, skoraj nov, prodam po zelo ugodni ceni. Slobodan Kečan, l^evstikov trg 7.	o-10839-ZS-«*
SKORAJ novo 120-litrsko zamrzovalno omaro prodam. Ponudbe po tel. (061) 486-943, od 15. ure naprej.
10919-25-st
PRALNI STROJ gorenje PS 635 ugodno prodam. Tel. 226-329.
st-10882-25
ELEK. KUHALNIK poceni prodam. Kličite po tel. (061) 348-201.
22430-25
KOMBINIRAN štedilnik (2 plin,
2	elektrika) prodam. Telefon (061)
318-196.	26523-25
NOV HLADILNIK, 140 l, star hladilnik 140 1 in trajnožarečo peč ugodno prodam. Ogled v soboto. Knezova 18 — Predovič, od 9. do 14. ure.
1-150178-25
CANDY superautomatic 50, potreben manjšega popravila, prodam za 3,5 M. Tel. (061) 454-410, popoldan.
t-150187-25
HLADU.NIK s 50 1 zmrzovalni-kom, pralni stroj in ČB TV ugodno prodam Tel. (061) 262-320.
1-150265-25
OTROŠKA
OPREMA
prodam
ZAMRZOVALNO
skrinjo
Končar, 50 iitrov, prodam. Tel. (061) 326-702.	t-150023-25
UGODNO prodam hladilnik gorenje z zamrzovalnikom. Informacije v soboto ip nedeljo po telefon (061) 881-685.	t-150081-25
D\ E peči magma 10 in emo 4 prodam. Tel. (061) 666-137. 1-150112-25 POMIVALNI stroj naonis prodam. Informacije po 16. uri po tel. (061)40-880.	1-150127-25
SEDEŽNO garnituro irbi, skoraj novo, prodam pc polovični ceni. Tel. (061) 332-722.	t-150156-25
BOSCH pralni stroj, 5 kg. brezhiben, prodam. Telefon (061) 219-648, dopoldan.	21300-25
PLINSKI štedilnik in oljno peč poceni prodam. Ogled Prijateljeva 19,V, Štor.	26292-25
HLADILNIK gorenje, 200 1, v omarici kuhinje dalija, prodariio. Tel /061) 446-600.	26381-25
ŠTEDILNIK -2 elek. + 4 plin), dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Inf. tel. (061) 559-174.	26382-25
KOMBINIRAN štedilnik Gorenje (2 plin + 4 el.), nov, ugodno prodam Inf. po tel. (061) 443-889.
26418-25
POCENI prodam pralni stroj gorenje, star eno leto. Tel. (061) 342-200.
26424-25
ŠTEDILNIK gorenje — 4 el. plošče, s pečico (120 V), za vgraditev v elemente, prodam. Informacije po tel. (061) 52-527.	26430-25
HLADILNIK končar, 170 1, prodam. Tel. (061) 222-536.	26434-25
UGODNO prodam kuhinjo in električni štedilnik Gorenje. Tel. (061) 266-281.	1-149560-25
CANDY pralni stroj, obnovljen, prodam. Stane Česen, Savska 53, Domžale.	t-149683-25
ZAMRZOVALNO skrinjo LTH, 220 1, starejšo, ugodno prodam. Tel. (061) 772-820.	1-149765-25
PRODAM lamelni parket, okoli 20 m2 in termoakumulacijsko peč, 2,5 KW, za 10% ceneje, vse novo. Tel. (061) 482-349.	1-149883-25
LEPO ohranjen štedilnik gorenje, 2 plin, 4 elektrika, prodam. Tel. (061) 264-057.	1-149893-25
ZAMRZOVALNO skrinjo
LTH, 380 1, prodam za 8 SM. Informacije po tel. (061) 553-019, dopoldan.
1-149925-25
ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika) poceni prodam. Tel. (061) 261-877.
t-149949-25
ŠTEDILNIK (dva plin. dva elektrika), star osem let, 60x50. dobroo ohranjen, ugodno prodam. TEI. (061) 344-361.	1-149962-25
UGODNO prodam 220-litrsko zamrzovalno skrinjo. Inf. tel. (061) 348-773.	1-150006-25
PRODAM novo zamrzovalno omaro gorenje, 240 litrov. Ogled v nedeljo ves dan. Movrin, Poljanski nasip 14.	. 1-150007-25
prodam
Hotel Dreilandereck
Hotel Dreilandereck,
A-9601 Arnoidstein {ob cesti Trbiž—Beljak) tel. 9943/4255-2403 2404
plavalni bazen, savna, kegljišče, diskoteka, biljard, namizni tenis, video
posebna ponudba za januar 86: posebno bogat zajtrk, izbrani menuji, bife s solatami, kozarček za pozdrav (ob sprejemu), dia-večer (ali video), organizirani pohod z baklami, fondi parti, 1-krat sauna Cena: polpenzion
320 Sch/dan (dodatek za enoposteljno sobo 70 Sch)
smučanje v smučarskem centru Dreilandereck (YU-I-A)
Veselimo se vašega obiska! •
NOV fotoaparat Canon A 1 z objek-tivom 50 mm 1:1,4, prodam. Dodatno objektiv 35 mm, 1:1,2 in bliskavico speedlite 199 A. Informacije po tel. (061) 574-612, po 20. uri med tednom.
21269-40
IBM executive električni pisalni stroj ugodno prodam. Ponudbe pod »Darilo«.	21294-40
OFFSET stroj rominor A 4, brezhiben, prodam. Tel. (061) 263-237.
21295-40
TELEFON, na tipke, s spominom, prodam. Tel. (061) 576-375, popoldne.	26253-40
KOPIRNI stroj NP 5000 prodam. Informacije tel. (061) 557-735.
26405-40
MIZARSKI nadmizni rezkar, rabljen, cena ugodna, prodam. Informacije po tel. (061) 52-527.	26431-40
ELEKTRIČNI agregat, 1,25 kW, prodam ali zamenjam za računalnik. Tel. /061) 266-483.	26436-40
SUŠILNICO za les (Žična Ljubljana), 4 m3, prodam. Jože Felicijan, Brode 19 a. Vransko.	26446-40
APARAT za sušenje perila gorenje prodam za 12000 din. Tel. 554-358 26453-40
MIZARSKO kombinirko, 4-stransko, z mlinom Standard Osijek, prodam. Tel. (061) 222-025.26464-40 STROJ za kemično pranje in likalnike, za zasebno obrt, prodam. Ponudbe pod »Kemična čistilnica«.
t-148806-40
FOTOAPARAT canon FTB 1:1,8, dve maero predleči, en kos skylghp 1 A, canon flesh in canon flesh avtoring ter teleobjektiv khrenar avto zoom, 85—210 mm, prodam, vse za 12 SM. Tel. (066) 51-056.	1-149183-40
NOVO lesno kopirno stružnico, na pet brzin, stružne dolžine 80 cm, poceni prodam. Informacije po telefonu (066)75-775.	t-149430-40
V NAJEM dam stroje za izdelovanje vijakov. Tel. (066) 76-871, zvečer.
149558-40
TOČKOVNI aparat, 40 kW, pnevmatika, elektrika, italijanski, prodam. Telef. (053) 71-490 /Buje).
t-149603-40
EKSPRESO za kavo, gaggia, nov, deklariran, prodam za 10 SM. Tel. (061) 341-079.	t-149667-40
TRAJNOŽAREČO peč, bojler
80 litrov in radio tranzistor, prodam. Tei. (061) 319-439.	t-149835-40
PRACTIKA MTL 3, z objekti vi, 135 in 35 mm, vse novo, prodam za 60.000 din. Tel. (068) 62-269.
t-149847-40
STATVE, 90 cm, prodam. Tel. (061) 263-743.	t-149879-40
DOBRO ohranjen, rabljen pralni stroj zoppas, ugodno prodam. Tel. (061) 571-415.	t-1499fl5-40
LESENO STAJICO in športni
voziček poceni prodam. Medvode. Preska, Kalanova 1, stan. 19/11, tel. 61-029, dopoldan.	26585-30
DVE POSTELJICI z jogijem za 1,6 M in globok Tribuna voziček, rdeč žamet prodam za 8 tisoč. Tel. (061) 445-079.	t-150229-30
CHICCO avto sedež z varnostnimi pasovi (12 tisoč din) in nahrbtnik (4 tisoč din) prodam. Tel. (061) 268-493.
t-150272-30
ŠPORTNI VOZIČEK, dve
zimski vreči za nošenje in stol za dojenčka prodam. Tel. (061) 452-721.
t-150283-30
ZLOŽLJIVO otroško posteljico s prešito odejo, jogijem in posteljnino prodam za 15.000 ND. Inf. po tel. (061) 345-006, Dolenc. 10903-30-st OKROGLO stajico prodam za 0,5 M. Tel. 342-433.	10909-30-st
ITALIJANSKI globok voziček prodam. Tel. 451-367.	t-149013-30
ITALIJANSKI	kombiniran
športni voziček prodam. Tel. (061) 579-069, od 19. do 22. ure.
t-150407-30
UGODNO prodam otroški stolček za hranjenje v kombinaciji s hojico — thomaseser. Kličite po tel. (061) 264-319, od 8. do 13. ure. p-10713-30-st BELO otroško posteljico na koleščkih z jogijem. 120x60 cm, prodam. Cena 1,1 SM. Tel. 40-188, zvečer.
p-10720-30-p GLOBOK otroški voziček prodam Tel. (061) 831-109. t-149889-30 OTROŠKO spalnico »Iztok« prodam. Telefon (061) 558-633.
26497-30
DVE OTROŠKI posteljici z ,ogi-ji prodam. Tel. (061) 579-282.
t-150041-30
OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. Tel. (061) 572-442.
t-150093-30
KAKOVOSTNO zimsko obutev, štev. 28, 37, 38, smučarska oblačila za starost 13 do 15 let in avtomobilske varnostne pasove za prenosno torbo, poceni prodam. Tel. (061) 328-283	t-150102-30
CHICCO previjalno mizo in grel-ček prodam. Tel. (061) 576-988.
150103-30
GLOBOK otroški voziček tribuna prodam za 6000 din. Tel. (061) 344-716.	t-150114-30
GLOBOK voziček, moder žamet, prodam. Ogrizek-Zupan, Jakšičeva 4, Ljubljana-Bežigrad.	10787-30-sl
KOMBINIRAN voziček znamke »Peg«, prodam. Telefon (061) 347-395 10792-30-st
CHICCO nahrbtnik in stolček prodam. Telefon (061) 327-174.
10793-30-st
OTROŠKO posteljico, 70 cm x 130 cm z jogijem, prodam. Boris Trošt, Ulica Narodne zaščite 4. Ljubljana, tel. 340-003.	21328-30
POVIJALNA miza in krznena vreča za športni voziček naprodaj. Tel. (061) 226-701.	21334-30
OTROŠKO posteljico / jogijem in dva prva sedeža za zastavo 750 prodam. Tel. (061) 312-567, dopoldan.
t-149768-30
GLOBOK otroški voziček tribuna prodam. Tel. (061) 443-223.
t-149853-30
KOMBINIRAN voziček za dvojčke ugodno prodam. Tel. (061) 40-826. v nedeljo.	t-149966-30
AVTO sedež, stajico in hojico, prodam. Tel. (061) 341-167. t-150000-30
BRIZGALKO negri bossU do 125 g in pihalko do enega litra, prodam. Tel. (053) 59-133. 1-149939-40 ČEVLJARSKI stroj za brušenje in frezanje (pucmašina) prodam. Tel. (063) 881-125.	t-149941-40
ZAMENJAM traktor zetor 50 super, 50 KM, za manjšega in lažjega, do 28 KM. Tel. (061) 574-479, do 14. ure.	t-149943-40
BULDOŽER TG 75, letnik
1975, z riperjem, prodam za 2 M Tel. (066)63-856.	t-149951-40
GOZDARSKI vitel, 5 ton, tritoč-kovni priklop, skoraj nov, prodam. Tel. (061) 752-026.	t-149975-40
NOVEJŠE stroje za kemično čiščenje, znamke C. E. F. in malo rabljen stroj za brizganje plastike, 100-180 gramov, ugodno prodam. Tel. (062) 819-160, po 19. uri.	1729-40
IDNUSTRUSKI šivalni stroj dtirkop, cik cak in ravni šiv, prodani, cena 200.000 din. Inf. po tel. (061) 552-504.	21424-40
ŠIVALNI stroj bagat z omarico, skoraj nov in dvoredni pletilni stroj z vsem priborom, poceni prodam. Oglasite se v soboto popoldan do 18. ure. Bohinc, Sp. Rudnik 4/4. Ljubljana.
26486-40
ŽELITE samostojno delo? Prodam stružne avtomate z velikoserijsktm de lom. Ponudbe pod »3,5 M«. 26490-40 STRUŽNICO edgwick, lioo
stružne dolžine prodam. Valentin Prebil. Ljubgojna 20, Horjul. 26513-40 UGODNO prodam krožno žago iskra KZ 55 D. v gamaciji. Inf. po tel. (061) 226-923, popoldan, t-149997-40 PETVRETENSKI, mizarski, skobeljni stroj za izdelovanje opaža in ostalih profilov, prodam. Tel (064) 62-043.	t-150034-40
CANON objektiv FD 50 mm 1:1.8, prodam. Tel. (063) 854-090, vsak dan od 17. do 18. ure.	t-150056-40
STROJ batenfeld, 45 g, z nadomestnim 25 gramskim cilindrom in polžem, 'prodam. Tel. (061) 263-323.
i-150061-40
PRODAM del vpeljane obrti, stroje, inštrukcije, zagotovljeno delo. Ponudbe pod »Kozmetična embalaža«.
1-150062-40
AVTOMATE za napitke, na kovance, eden rabljen in dva nerabljena, pirodam Tel. (063) 26-056.
t-150077-40
ROVOKOPAČ skip, leto izdelave 1979, cena 270 SM, prodam. Tel. (063)781-068.	t-150100-40
AVTODVIGALO na kolesih, dvig 90 cm in david hidravlika, za ravnanje poškodovanih vozil, 10 ton. (13M) prodam. Tel. (061) 373-411.
t-150113-40
BOY, letnik 70, prodam. Tel. (063) 855-115.	t-150140-40
PLETILNI stroj brulther, dvoredni, prodam. Tel. (061) 373-329.
t-150153-40
SINGER memomatic pletilni stroj prodam. Tel. (066) 31-535.150165-40
INDUSTRIJSKI šivalni stroj overlak 39500 PC special ugodno prodam. Informacije po tel. (053) 71-259. od 7.-8.30.	p-26246-40
HIDRAVLIČNE Škarje »JelSm grad« mg 3100, do 12 mm in viličar »Indos«, 2,5 tone, obratoval 800 ur, prodam. Inf. potel. (068) 71-407.
p-26345-40
STRUŽNI avtomat pitller - pimat 63/200, letnik 1973, programski, na kartice, prodam. Ponudbe pod »Pitller«.	t-149454-40
STRUŽNI avtomat index 24 in za-rezovalni stroj prodam. Telefon (063) 33-319.	pt-149594-40
BAGER oreistein koppel MH 6, rovokopač MF 50B in traktor torpedo 120 KM prodam. Janko Alič, Setnik 3a, 61355 Polhov Gradec.
149880-40
INDUSTRIJSKI šivalni stro- za šivanje usnja durkop unior special in krznarski stroj pokert, ugodno prodam. Angela Marinček, Preserje, Igriška ul. 19, Radomlje (za tovarno Indu-plati Jarše).	t-149958-40
VARILNI aparat Gorenje 400 D/ O3/CO2, ugodno prodam. Valentin Marinček, Preseije, Igriška ul. 19, Radomlje (za tovarno Induplati Jarše).
t-149959-40
DISKETO 3742 in 3741 ugodno prodam. Ponudbe pod »IBM«.
1-149970-40
PRODAM stružni avtomat manur-hin TR 16 B. Inf. po tel. (065) 71-411, int. 262, Jesenko.	t-150012-40
REPRO KAMERO prodam Tel. (061) 751-271, od 12. do .16. ure.
10895-40-st
KAMERO tonsko bauer 8X ZOOM, malo rabljeno, prodam. Rebolj, tel. (061) 831-334, po 16. uri.
021425-40
BROTHER pletilni stroj, dvoredni KH-830, na kartice, prodam. Tel. (061) 316-515.	21457-40
FOTOKOPIRNI stroj minolta EP530R, format A3, A4 in pomanjševanje ugodno prodam. Telefon (061) 211-520.	21471-40
MIZARSKO kombinirko, 5 operacij, delovne širine 30 cm, z delom, prodam. Tel. 577-695, v soboto, od 15. do 17. ure.	26598-40
REDUKTOR 1/19, prenos 15 kW, prodam. Ponudbe pod »Reduktor«.	26605-40
SINGERJEVO industrijsko br-zošivalko, brezhibno, enofazni tok, prodam za 10 SM. Ločnikarjeva 12, Reja.	26631-40
OFFSET geha 2000 SR in adast ro-mayor 313 prodam. Prepadnik, tel. (063) 831-954.	26636-40
EKSCENTRIČNO stiskalnico,
25-tonsko in kraker, zračni, 50 kg udarci, prodam. Informacije po tel. (068) 75-600.	26640-40
kupim
LEGO kocke, rabljene, kupim. Tel. (061) 576-345, zvečer. 21270-32
APARATI IN STROJI
prodam
Tel. (061) 314-863.	10741-40-st
BOY 15/7 elektronik-stroj za brizganje plastike, letnik 1976, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 213-967.
21245-40
OLYMPUS OM-2 N, prodam. Tel. 345-627.	21306-40
ŽAGO za razrez hlodov prodam. Albin Trlep, Sela Šumberk, tel. (068) 84-120.	21354-40
KINOKAMERO exakta super 8, zvočno in filme prodam za 3,9 M. Tel. (061) 737-544.	26644-40
TRAKTOR štajer, 120 KM, prodam ali zamenjam za manjšega. Tel. zvečer (063) 745-231.	/p-148913-40
HIDRAVLIČNI agregat - batna črpalka, 80 l/min, elektromotor 11 k\V in cilinder, prodam. Tel. (063) 741 -366 ali 741-911.	pt-150026-40
VARILNI APARAT C02
uljanik A 10/275, nov, prodam. Tel. (066) 51-092.	t-150293-40
ROČNI siroj kuper za spajanje furnirja, nov, prodam. Tel. (061) 486-625.
t-150316-40
STROJ za brizganje plastike batenfeld, 30/50 g, prodam. Telefon (064) 47-083.	t-150319-40
MASIVNO blagajno — sef, predvojne izdelave, ugodno prodam. Tel. (062) 842-119, po 18. uri. .
t-150331-40
EKSPRES mouiinex, nov, ugodno prodam. Tel. (061) 558-135.
150336-40
DVOIGELNI šivalni stroj union special (prekrivalka) ugodno prodam. Gracer, tel. (063) 34-182.1-150368-40 TRAČNO žago prodam. Tel. (061) 866-050, Adamič.	1-150370-40
STRUŽNI avtomat peterman, premera 25., index ON 12, prodam. Boštjan Dežman, Begunje 57 a, na Gorenjskem.	t-150377-40
ELEKTRIČNI računski stroj s trakom in el. pisalni stroj triumf prodam. Inf. (061) 574-482. t-150385-40 STROJ za mozničenje z avtomatskim krmiljenjem prodam. Inf. po tel. (061) 783-520.	t-150402-40
FOTOKOPIRNI stroj canon MP 210 A4, A3, ugodno prodam. Tel. (061)226-682.	t-150403-40
NOV PLETILNI stroj singer memomatik prodam. Telefon (061) 573-338	M50113-40
VIDEORECORDER s kamero prodam ali dam v račun za večji avto. Tel. (061) 323-500. t-150418-40 DVOIGELNI industrijski over-lok, znamke pfaf, kot nov, star dve leti, prodam. Tel. (064) 35-884.
t-150441-40
BOLEY HRA 26-revolverski stružni avtomat prodam. Telefon (062) 35-795.	1733-40
VRTALNI stebrni stroj, bergin TB 13/5 E, prodam. Telefon 487-133, po 18. uri.	st-10868-40
TRIFAZNI elektromotor, 10 KM. 900 obratov, prodam. Jernej Virant, tel. (06i) 52-850.	21432-40
KROŽNE škarje na podstavku, z elektromotorjem, za fino pločevino do 1 m/m, širina do 20 cm ali prilagoditev prodam za 10 SM. Telefon (061) 376-197.	21440-40
APARAT za merjenje pritiska bosch, testiran, prodam. Tel. 263-669.
26529-40
VIDEO kamero sony HVC 2000 P kolor adapter VHS-beta, prodam. Tel. (061) 576-716, od 8. do 20. ure.
26S87-40
CB postajo stalker XX, odlično ohranjeno, s carinsko deklaracijo, prodam.
| Telefon (051) 711-813.	t-159108-40
STROJ za brizganje plastike engel 150 g, ugodno prodam. Volčjak Karel, Virmaše 124, Škofja Loka, v soboto dopoldne.	t-150177-40
PLETILNI stroj singer memomatic prodam. Telefon (064) 81-902.
t-150181-40
EKSCENTRIČNO stiskalnico VMV, 50 t, prodam. Telefon (068) 47-180.	t-150183-40
NAKLADAČ fial alis, 1,5 m*’, gu-maš, zgibni, in gume za MF ugodno prodam. Telefon (065) 76-053.
t-150190-40
DOBRO ohranjeno univerzalno stružnico, seltic 20, stružne dolžine 1,5 m, višina konic 250 mm z opremo in stebelni vrtalni stroj dalmastroj SB 3, star dva meseca, prodam. Telefon (063) 857-485, popoldan, t-150193-40 RAN K xerox 660 A 4 in apeko A 4, B 4, oba odlično ohranjena, prodam. Telefon (06011) 73-545, popoldne ali (0601) 62-073.	t-150196-40
POLIESTRSKE kalupe za izdelavo poliestrskih čolnov prodam. Telefon (061) 226-487.	t-150209-40
MANJŠO univerzalno stružnico, 150 x 150, s kompletno dodatno opremo. prodam. Cena 50 SM. Telefon (068) 22-615.	t-150233-40
VARILNI aparat, električni, 160. 180. nov m kotno brusilko. manjšo, prodam. Forlunat, Nožiče, Partizanska 14, Radomlje.	t-150238-40
ŠEPING klop 400 x 400 prodam Telefon (063) 25-058.	t-150276-40
računalniki
SINCLAIR 48 K ugodno prodam. Informacije po tel. (066) 75-777. po 20. uri.	st-10867-41
VIDEORECORDER micu
bischi, prenosni ali uporaben kot domači, z vsemi trem: sistemi, s torbo z akumulatorjem, z vsemi dodatki, in z daljinskim upravljanjem, prodam. Ponudbe pod »Dokumenti« t-150180-41 PRINTER espon LX 80, prodam. Informacije po telefonu (061) 831-485, Matej.	t-150216-41
COMMODORE 128 PC in
/lopi disk z disketami prodam. Tel.
(061)	341-950.	t-150270-41
APPLE II E z disketno enoto, monitorjem in profesionalnim softwa-rcom ugodno prodam. Telefon (061) 345-224, od nedelje naprej.
10889-41-st
ZA SPECTRUM 48 prodam interface I in microdrive, oboje novo. Inf. po tel. (061) 831-273.10900-41-st COMMODORE C 64 in kaše
tofon, cena 110.000 din, prodam. Tel. 326-855.	1C902-41-SI
AMSTRAD CPC 464 zelen
monitor in disketno enoto DDI-1 prodam. Tel. (061) 312-797.	21453-41
RAČUNALNIK VZ 200 pro-dam. Tel. (061) 218-153.	26652-41
RAČUNALNIKA QL + pro grami in C 64 s kasetofonom prodam. Tel. (061) 59-209 ali 211-374.
pt-149638-41 MATRIČNI tiskalnik speedy, 100-80, popolnoma nov, v garanciji, deklariran, prodam za 17,5 M. Tel. (063) 855-149	t-150309-41
INTERFACE 1 in microdrive za spectrum kupim. tel. (061) 577-644.
t-150322-41
AMSTRAD SCHNEIDER
CPC 464 prodam. Tel. (061) 326-151.
t-150374-41
RAČUNALNIK Sinclair 48 K, nov, prodam. Tel. (061) 721-401.
pt-148523-41
AMSTRAD schneider CPC 464 (kasetar, zelen monitor), prodam Telefon (061) 223-811.	10626-41-st
SPECTRUM 48 K, mprolog, pascal, devpac. igre prodam ali zamenjam za hi-fi komponento. Tel. (065) 61-425.	10719-41-st
IBM-PC compatibilen računalnik. MS-BOS CPM, dve 5 1/4" disketni enoti, 8 disketna enota, sanyo monitor, terminal, Olivetti 40 praxis marje-tični tiskalnik (pisalni stroj), zelo poceni, tudi posamično, prodam. Bahovec, M. Pijadejeva 31, Ljubljana, tel. (061) 312-046.	21247-41
AT ARI 800 XL. kasetofon in programe, joystick, prodam. Kličite prosim (061) 312-046.	21248-41
SPECTRUM 16 R ugodno prodam. Tel. 554-518, Scopclijeva 7, Ljubljana.	26398-41
RAČUNALNIK commodorc C 64, z vso dodano opremo in programi, ugodno prodam. Druge inf. po tel.
(062)	851-211, po 18. uri.
t-149817-41
SPECTRUM QL in tiskalnik bruther in interface, vse novo, z dodatki in dokumenti, prodani. Ponudbe pod »Zelo ugodno«. t-149928-41
ZX SPECTRUM 48 K kupim
Tel. (065) 71-863.	t-149972-41
PROGRAME za commodore 64 kupim. Ponudbe s seznamom iger in ceno pošljite na naslov: Ivan Verbič, Aškerčeva 11, Žalec. t-149979-41 SINCLAIR QL prodam. Tel. (061)317-510.	21416-41
LITERATURO za računalnike — 16 knjig, prodam. Bahovec, Moša Pijade 31, Ljubljana, telefon (061) 312-046.	21418-41
TV IGRE atari 2600 z joystickom, 4 module, poceni prodam. Telefon (061) 312-046.	21419-41
SINCLAIR spectrum 48 K in TV manjši ekran, prodam. Tel. (061) 455-764.	150048-41
PRODAM C 64 in fiopydisk CETM modul 10 disket, 200 programov, dve igralni palici. Vse skupaj za 16 SM. Tel. (064) 80-573.
1-150151-41
SPECTRUM 48 K, 10 kaset s programi in ustrezno literaturo, prodam. Tel. (064) 23-258. t-150170-41
kupim
STROJ za plastiko kupim z delom. Ponudba pod »Do 4 M«.	26479-42
RABLJEN traktor, lahko v okvari, kupim. Tel. 772-088.	10773-42-st
PLE TILNI stroj brother na kartice kupim. Tel. (068) 25-839. 149191-42 JEKLENKE za kisik, plin in CO2, kupim. Informacije po telefonu (064) 61-076.	1-149412-42
PLASTIČARJI! Kupim stroj za plastiko boy 15S ali boy 30, plačilo gotovina ali orodja. Ponudbe pod »Orodjarstvo«.	p-21128-42
PFAFF dvoigelni šivalni stroj kupim. Tel. (064) 69-030, Izidor Jesenko - do 14. ure.	p-21326-42
STISKALNICO ali stružnico ali
šeping, potrebno popravilo, kupim Ponudbe pod »Ugodno«.pt-149466-42 INDEKS stružni avtomat 18 ali 25, kupim. Tel. (065) 75-213.
pt-149857-42 STROJ za brizganje plastike, novejši, 20 do 40 gramov, vzamem v najem, pozneje ga odkupim. Ponudbe pod »Visoka najemnina«. p-26540-42
LOKALI
prodam
PRODAM nov gostinski prostor z nekaj inventarja, možnost stanovanja, velikost 18-10 m2 Krtina 36, Dob 61233.	p-21170-50
POSLOVNI prostor, primeren za obrtno delavnico ali skladišče, 1400 m2, prodam v Krškem. Inf. po tel. (068)71-407.	p-26342-50
PREMIČNI gostinski lokal z inventarjem prodam. Inf. po tel. (061) 572-252.	t-150192-50
LOKAL v središču Domžal, 60 m2, prodam. Ponudbe pod »m2 20 SM«.
pt-150195-50

SINDIKATI, delovne organizacije. Za obdaritev otrok so Še na voljo otroški koledarji z ilustracijami akad. slikaija D. Demšarja. Tel. (061) 447-603, p-021411-165
POLAGAM, brusim in lakiram vse vrste parketa. Informacije po telefonu (061) 552-976.	10564-165-st
GUMARJI. pozor! Po naročilu izdelujemo vse vrste orodij za gumitehnične izdelke hitro in kakovostno. Ponudbe pod »Ugodno«.
20765-165
IVAN KOVAČEVIČ -
Gradbeni inženiring — Kranj, Škofjeloška 48, v sodelovanju s poslovnimi sodelavci prevzamem naslednja gradbena dela ob slovenski ali hrvaški Istri: komplet zidarstvo, tesarstvo, že-lezokrivstvo, krovstvo, ke-ramičarstvo, ročne in strojne izkope. Dela prevzamem izključno v zimskem času. in sicer od 10. 1. do 15. 3. 1986.	21167-165
POLAGAMO vse vrste talnih, stenskih in stropnih oblog (keramika, les, pluta. parket. PVC, tekstil, tapete). Tel. (061) 216-657.
26420-165
j®'
PRODAM dobro vpeljano obrt elektro ključavničarske stroke z vso tehnologijo in delom. Naslov:	Ernest
Primc, Podgrad 109, 66244 Podgrad, tel. (067) 85-027 ali po tel. 85-188 (popoldne).	T-149545-165

ELEKTRO SERVIS - popravilo termoakumulacijskih peči, električnih radiatorjev, kaloriferjev, štedilnikov in bojlerjev Tomažičeva 42, Bohinc, tel. (061) 266-969.
150001-165
ZASTEKLITEV vseh vrst balkonov zaupajte obrtniku, ki to opravi hitro in kakovostno, možnost plačila na kredit. Tel. (061) 552-872, zjutraj do,7.30 in po 16. uri.
i-150084-165
Eejkot {pj
PREVOZNIŠTVO Slejko, Kompletne selitve, vključno selitve klavirjev, blagajn, prevozi iz tujine. Tel. (061) 345-417.	P-18678-165
KOMPLETNE selitve, prevozi iz tujine, demontaža pohištva, selitev klavirjev, blagajn, strojev. Janez trans, tel. -(061) 552-437, 551-868.	p-146370-165
10. stran ★ DELO
Sobota, 21. decembra 1985
V	KOPRU prodam ali oddam de-
lavnico (70 m2) z dvoriščem in možnostjo dograditve garsonjere. Tel. (066) 33-426.	pl-148212-50
TRI delavnice po 100 m2, s trifaznim tokom in vodo, na paiccli 1.000 m-. 2 km iz Ajdovščine, možna gradnja družinske hiše, ugodno prodam. Tel.’ (066) 63-660.	pl-149723-50
DOBRO vpeljano obrt v Portorožu, prodam. Inf. po tel. (066) 74-275, v petek in soboto od 15. do 19. ure.
pl-149846-50 ZDOMCI gastronomi! Prodam dobro vpeljan gostinski lokal v Mariboru z ved prostori, ter stanovnaji, vseljivo takoj. Ponudbe na podružnico tlela Maribor pot »Gastronom«, p-1664-50 PRODAM poslovni lokal ob glavni ulici, primeren za mimo obrt, pisarne. trgovino ali podobno dejavnost. Velikost 80 m2. Ponudbe pod »Ljubljana Bežigrad«	p-022437-50
ZDOMCI povratniki! Ugodna priložnost. V centru Novega Gorice prodam odlično upeljan gostinski iokal. Ponudbe pod »Resno«. 1-148557-50 RESTAVRACIJO s Stanova njem ob cesti Portorož—Umag prodam ali oddam. Tel. (053) 71-156.
pl-143284-50
V	LJUBLJANI, na zelo dobri
lokaciji, prodam lokal. vel. 65 nr. Ponudbe pod »Vič«.	10821-59-st
ZDOMCI pozor! Zaradi upokojitve prodam zelo dobro vpeljano delavnico. z vsemi stroji za izdelovanje čopičev \ Kopru (možnost izvoza). Ponudbe resnih kupcev sprejemam po tel. (066)21-697 in pod oznako »Zaščiteno s patentom«.	26362-50
ZDOMCI povratniki — ugodna priložnost, v središču Nove Gorice prodam odlično vpeljan gostinski lokal. Ponudbe pod »Resno«.
1-150008-50
__________kupim__________________
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani, za vpeljan bife. kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe pod oznako »Takoj«.	21238-52
DELAVNIŠKE prostore, v kam-niški občini, okoli 150 m2, najamem ali kupim. Ponudbe pod »Zdomec plastika - sodelovanje«.	21244-52
PRIMEREN prostor za delavnico — kleparska obrt, velikost nad 50 nr. v Ljubljani ali ožji okolici, kupim. Sporočite po tel. (06 2 >227-112
pt-149577-52. LOKAL kupim kjerkoli v Sloveniji na prometni točki (urar). Ponudbe pod »Piačam takoj«.	10876-52-st
oddam v najem
70 m2 prostora v Medvodah, oddam Primemo za vsako dejavnost. Ponudbe pod -Januar*	21463-53
V	SARAJEVU oddam poslovno-
skiadiščm prostor. 120 m2, prostor za parkiranje, 300 m2, etažno ogrevanje. Tel. (071) 544-790	p-21135-53
V	SREDlSČLJ Ljubljane oddam v
najem poslovni prostor, primeren za pisarniško dejavnost, velikost 33 m2. Ponudbe pod »Center«. p-26305-53 GOSTINSKI lokal na prometni
točki, z vrtom in vso opremo, oddam v najem poštenemu interesentu Ponudbe pod »Gorenjska«. t-149783-53 LOKAL, 50 m2, dam v najem za mirno obrt. Ponudbe pod »Februar 86«	21319-53
POREČ - gostilno, vpeljano, z odkupom inventarja, oddam za dalj časa. Tei. (053) 31-340	t-148843-53
PRAZNO hišo. ob obali, primerno za lokal ali turizem, za več let, takoj oddam v najem, lahko tudi delovni organizaciji. Ponudbe r«a Delo. Koper pod »Najboljši ponudnik« t-149610-53
__________vzamem v najem
PROSTOR za butik, v središču mesta, vzamem v najem. Te!. (061) 348-421.	1-149774-54
PROSTOR za opravljanje avto mehaniške obrti vzamem v najem, v Mariboru ali okolici do 20 km. Tel. (062)21-224.	1-149956-54
GOSTINSKI lokal al> boljši penzion v zimsko turistično športnem središču ali njegovi bližini najamem. Ljubo Mijojlič, 51450 Vrsar. Dalmatinska 64. tel. (053)41-324.	p«-144185-54
Studio KROJ
STUDIO Krog. Načrte za novogradnje, adaptacije, preureditve podstrešij in lokalov vam z. vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela Studio Krog, Križevniška 9. telefon (061) 218-446.
p-sk-018760-165
ZASTEKLITEV vseh vrst balkonov in teras zaupajte obrtniku, ki to opravi hitro kakovostno in s prvovrstnim materialom (tudi s temnim steklom) Možnost plačila na kredit. Telefon (061) 453-866, od 16. do 20. ure.
p-26204-165
ŽELITE graditi sami? Si lepo urediti okolico doma ali vzeti obrt? Izdelujem in prodajam najcenejše stroje za vso vrste betonskih kvadrov različnih elementov za ograje. tlakovanje dvorišč poli in parkirnih prostorov. Zmogljivost stroja 180 do 400 kosov / h. Cena stroja 186.000. Garancija stroja 5 let. Ponudbe po tel. (064) 40-132.
pt-147665-165
IllSNI SVETI in posamezniki izdelujemo po naročilu vozne lopate za čiščenje snega. GKG Kucler, 61260 Ljubljana Polje. Studence 3, tel. (061)485-141
pt-150347-165
OBRTNIK gradbene stroke — gradbeni tehnik, z verzi-rano skupino in z vsemi potrebnimi sredstvi, prevzame izvedbo vseh vrst zidarskih, tesarskih in izolacijskih del. tukaj ali v Primorju. Informacije po tel. (061) 573-738.	t-150365-165
PROSTOR za. mirno obrt najamem na Viču. Ponudbe pod »Elektronik«	p-21197-54
PROSTOR za kovinsko obrt najamem v Ljubljani Ponudbe pod »Obrt«.	p-25404-54
VEČJO delavnico za avto stroko najamem v Ljubljani ali širši okolici. Ponudbe pod »Takoj«.	26586-54
PROSTOR v Ljubljani, 10—20 m2, vzamem v najem za fotokopiranje. Tel. (061) 211-783.	t-150157-54
prodam
NA GORENJSKEM prodam
novo hišo z velikim vrtom. Stanko Kozamernik. Glinje št. 17, Cerklje.
10849-60-st
ZAZIDLJIVO parcelo v Dolenjskih Toplicah. 1300 nr, asfalt, telefon, trgovina, elektrika, vodovod zraven. 74 SM takoj, ostalo ob prepisu, prodam Tel. (061) 349-641. t-150150-60 NA LEPEM, sončnem in mirnem mestu v vinogradniško, podkleteno hišo z manjšim vinogradom in travnikom. s sadnim drevjem, prodam Posestvo je dostopno z avtomobilom in je v neposredni bližini Krškega. Velikost 20 arov. Inf. po tel. (061) 262-305.
21414-60
POLOVICO dvojčka stanovanjske hiše, v izmeri 100 m2, komfortno, z garažo, kletjo in veliko teraso, s pripadajočo parcelo, v izmeri 400 m*, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe pod »15 km iz Ljubljane«.	26484-60
VRSTNO hišo, 220 m", mestni avtobus, možnost telefona, 90% dokončane. vseljivo 1986, prodam. Ponudbe pod »22-25 M«	26491-60
ŽAGAM drva poceni Tel. (•»ril) 264-943 t-150378-165
Ijani, na Bledu, v Portorožu oziroma za stanovanje, morebiti prodamo. Pp-nudbe pod »Vižrnaijc«. 26496-60 BLIZU Novigrada prodam poslopje, 100 m2, po ugodni ceni. Telefon 641-171.	26519-60
PARCELO v Zadru, velikosti 500 m2, prodani. Informacije po telefonu 579-817, v soboto popoldan in nedlejo.
26520-60
V	KAŠTELU, 9 km od Portoro-
ža in Urnama, prodam staro kmečko hišo, petrebno adaptacije, z elektriko in vodo. Tel. (066) 62-839. od 1** do 20. ure.	pl-148527-60
POLOVICO hiše. dvoinpolsobno stanovanjc, 10 km iz ljubljane. prodam Tel (061) 482 629. t-150076-60 NOVEJŠO hišo. eno aU dvostano vanjsko. v Trnovem. 200 m2 površine, z garažo v hiši. s telefonom. 1600 m' urejenega vrta. takoj prodam. Samo resni interesenti naj kličejo po tel. (061)225 669	t-150096-60
POLOVICO hiše. poseben vhod, 3 sobe, 2 kopalnici, kuhinja, shramba, terasa za sončenje. 82 m2, 200 m do morja, Pirnat otok Krk. prodam za 7.500.000 din. Telefon (051) 854-065.
t-150148-60
5000 lil2 zemljišča, primerno za farmo ali obdelavo, blizu morja, prodam. Nazarij Švab. Zg. Škofije 92. 6628! Škofije.	150166-60
ZIDANICO jn mladi dadovnjak skupaj 2000 m2 prodam v Črnomlju, Stražni vrh najrajši zdomcu. F.lcktrika, voda do parcele, dostop z avtom. Ponudbe pod »Nadomestna gradnja, adaptacija«. Aii informacije tel. (064) 26-016.	021455-60
PRODAM stanovanjsko hišo v Tomšičevem naselju v Murski Soboti z večjim vrtom. Inf pc tel. (069)22-004. od 16 ure.	1725-60
HlSA komfortna naprodaj, priložnost za zdomce. Razgovor telefonski 72- i29	"	2 0766-60-st
ATRIJSKO hišo. 150 m2, v bližini
Pržana in na sončni legi. prodam naj-boijšciru ponudniku. Ponudbe pod »Pržan«.	16:»26-60-1
LUKSUSNO atrijsko hišo. v Ljubljani -Murglc. prodam najboljšemu ponudniku. Hiša je na lepi lokaciji, ima vrt. garažo, centralno in kamin, telefon, možnost adaptacije. Vseljiva takoj. Cenjene ponudbe na naslov; Ratko Bajck. Soc. Revolucije 31, Zagreb,.ali po tel. (041) 415-589
20747-60
V	MARIBORU (Tabor) prodam vseljivo vrstno hišo, 130 nr. cena 1.2M. Tel. (061) 317-175. 21168-60 HIŠO z lepim stanovanjem, lokalom. garažo in vrtom, v središču Novega mesta, vseljivo in primemo za obrt prodamo. Vprašajte po tel. (061) 347-848. v jutranjih ali večernih urah.
21172-60
ZDOMCI prodam hišo z gospodarskim poslopjem na večjem zemljišču v Ljubljani, primemo za razne obrti, predvsem gostinstvo. Ponudbe pod »Prometna točka«.	21282-60
PARCEEO, 1200 m2. Dolsko, prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
21291-60
STA REJ SO hišo, takoj vseljivo, ilam v najem. Milivojka Cerar, Kidričeva 10, 61233 Dob.	21313-60
HIŠO, nedokončano, vseljivo, pri Slovenski Bistrici, prodam ali zamenjam za hišo ali polovico hiše, lahko starejše, v Ljubljani ah okolici. Ponudbe pod »Dogovor«.	21348-60
t ZAZIDLJIVO parcelo, r.a Brezovici pri Ljubljani, prodam. Dokumentacija. prispevki, komunalno urejeno. Ponudbe pod »800 m2«.
21353-60
PRODAM novo hišo v bližini Grosupljega ali zamenjam za hišo v Novem mestu. Ponudbe pod »Vseljiva«.	26254-60
HIŠO, !0 km od Poreča (Kaštelir). 120 m* stanovanjske površine, 700 m” vrta in garažo, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe po tel. (053) 31-865, zjuriaj
26257-60
PRODAMO hišo v 4. fazi. ob slovenski obali blizu Trsfa. nujno najboljšemu ponudniku V račun upoštevano garsonjero v Ljubljani. Tei. (G68) 21-947.	26264-60
NA RELACIJI Pragersko—Ptuj prodam takoj vseljivo, novejšo hišo, z garažo, večjo delavnico, telefonom in urejenim vrtom. Ponudbe pod »Poleg avtobnusne postaje«.	26307-60
ZAZIDLJIVO parcelo, 2200 m2, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Ponudbe pod »30 minut iz centra« ali tel. (061) 487-049.	26339-60
PRODAMO novo vrstno hišo v Trzinu. Ponujdbe »Vseljivo po dogovoru«.	26456-60
OBDELOVALNO zemljo na Markovcu nad KopTom. prodam. Ponudbe pod »Sončno ir. plodno«.
t-l48785-60
PRODAM staro hišo v Poljanski dolini. Ponudbe pod oznako -Dogovor«	t-14#173-60
NA KAMBREŠKEM predam gospodarsko poslopje, primerno za preureditev v stanovanje ali vikend. Peter Bernik, Kambreško, pošta Ročinj 65215.	149574-60
TAKOJ prodam vseljivo hišo. 98 m2, v središču Vojnika pri Celju, z ogrevanjem in majhnim vrtom. Inf. vsak dan na naslov: Darja Gregorovič, Kampoim 68, Portorož, ali tel. (066) 74-276	t-149596-60
ZDOMCI? Na sončni legi, med Kranjem in Tržičem, prodam nedograjeno. družinsko hišo. 3. faza. 260 m2, primemo za manjšo obrt Maloobmejni pas Telefon (061) 556-592 ali (061) 572-848.	t-149641-60
DOBRO vzdrževano hišo, z lepo i urejenim vrtom, prodam Jožica Alič. Savska 4. Sevnica, tel. (1)68) 81-326.
t-149729-60
HlSO (cnostanovanjsko). s centralnim ogrevanjem, njivo in vinogradom, v bližini Mokronovega (Kaplja vas), ugodno prodam. Tel. (068) 25-545
t-149781-60
V	PULJU, na lepem in mirnem
mestu prodam nedograjeno hišo s teraso, obrnjeno proti morju. Ima dve stanovanji. klet, garažo, zaklonišče, primemo tudi za podjetja. Ponudbe pod »Sončno«.	M 49792-60
ZAZIDLJIVO parcelo, njiva in sadovnjak, ob cesti Logatec Postojna, v izmeri 1000 m2, dovoljena gradnja čebelnjaka, voda. elektrika, telefon na parceli, prodam. Te!. (067) 57-206.
t-l 49798-60
ZDOMCI POZOR! Prodam
enodružinsko novo hišo, z kpo arhitekturo. primemo tudi za obrt Hiša je na lepem kraju, 15 km iz Ljubljane, smer Grosuplje. V hiši je voda, elektrika in centralna.	Ponudbe pod
»Ugodno«.	t-l 49800-69
SKORAJ dograjeno stanovanjsko hišo, na lepem in urbaniziranem delu v Ajdovščini, ueodno prodam..Inf. po tel (061) 574-733. od 16. do 18. ure.
t-l49804-60
MED SEVNICO in Tržiščem
prodam majhno, hribovsko posest (2,3 hektara), možna nadomestna gradnja. Inf. po tel (063) 35-697, po 18. uri
t-149828-60
HIŠO in 22.000 zemljišča, prodam. Tel. (066) 63-501	t-149830-60
V	BLIŽINI Kranja, ali prometni cesti, prodam za 1,5 milijarde polovico nove hiše. To je etažno, trisobno stanovanje, s centralno kurjavo, s posebnim vhodom, garažo, kletjo in vrtom. Ponudbe pod »Avgust 1986«.
i-149872-60
VEČJE gospodarsko poslopje, v bližini Domžal, primemo za obrt ali skladišče, z načni ze. adaptacijo, elektriko, vodo. kanalizacijo, približno 1.500 m2, na sončni icgi. oddaljeno od glavne ceste 300 in, predam. Inf. dobite po tel. (061) 371-786, po 18. uri.
t-149900-60
PRODAM zidanico z vinogradom,
8 arov, elektrika, voda, 6 km od Novega mesta. Tel. (061) 772-860.
t-149945-60
VEČJO, enonadstropno, starejšo, vseljivo hišo, s telefonom, 40 km iz Ljubljane, prodam. Mogoč dokup delavnice in vrta. Polovica kredita. Tel.
(067)	51-010. int 39.	t-149961-60
V	VASI Šišanj pri Pulju. 3 km od^
morja, poceni prodam parcelo. Te!.' (064) 21-548.	t-149987-60
NOVO hišo. in 3,5 ha obdelovalne zemlje, v hiši je voda. elektrika, telefon in centralno ogrevanje, prodani ali zamenjam za hišo v bližini Trebnjega ali v Trebnjem. Tel. (068) 47-294.
t-149992-60
ZA 400 SM prodam parcelo' 800m2, z gradbenim dovoljenjem in komunalno urejeno, 15 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Gorenjska«.
f-149993-60
V	BLIŽINI Kopra prodam atrij- ^ sko hišo, 6. faza, 260 m- stanovanjske površine, parcela 860 m2, s pogledom na morje Informacije po telefon (066) 36-443. popoldne. p-10537-60-st ZAMENJAM enodružinsko hišo, za dve manjši enoti in doplačilo. Zdomcu tudi prodam. Primerno za vsako obrt, centralno ogrevanje, telefon, velik vrt, do mestnega prom. 8 min. Ponudbe pod »Lepa lega.«
p-10703-60-st NA sončni legi mirnega obrobja vasi Petrovče v Savinjski dolini prodamo starejšo hišo z lepo ohišnico, gospodarskim poslopjem in nekaj obdelovalne zemlje. Ponudbe pod »Čisto okolje«.
p-10840-60-st . VRSTNO hišo, r.ovo, 135 m2, v Timu. prodam. Ponudbe pt>d »1,9 p-20542-60
HlSO enonadstropno, delno vseljivo, z gospodarskim poslopjem in vrtom, 5 minut od središča Celja, prodamo. Ponudbe na Delo, Ljubljana, pod »Hiša«.	21169-60
RAVNINSKO kmetijo, v enem kosu, 5 ha gozda, 6 ha obdelovalne zemlje, prodam. Resni kupci naj sporočijo naslov po tel. (06!) 443-170.
p-21201-60
V	ŽALCU ugodno prodam vrstno hišo v IV. fazi gradnje. Informacije po telefonu (067) 22-758. po 16. uri.
p-21240-60
PARCELO, 832 m2, pod Krvavcem. prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina«, p-21320-60
ZDOMCI—OBRTNIKI! Hišo, starejšo, velikost 300 nr. v središču Vipave, prodam. Obstaja možnost preureditve za lokal. Ponudbe pod »Imam ideje«	25775-60
HIŠO Ljubljana—Domžale, z delavnico, telefonom, centralno, ugodno prodam ali zamenjam za manjšo, lahko nedograjeno z večjim vrtom. Ponudbe pod »Blizu Ljubljane«. p-26386-60 MANJŠO, starejšo hišo, eno tretjino. 40 m2, s sadnim vrtom, 350 nr, priKiam Možnost adaptacije in dograditve. Zelo ugodna lokacija v Trnovem. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«	p-26428-60
HIŠO, zgrajeno do lil faze, v Šmarjeških Toplicah, prodam. Tel.
(068)	84 054. po 18. uri. p-265G0-60
ZDOMCI! Takoj pri »dam štiri leta staro hišo v Kranju, na čudoviti lokaciji. 300 nr bivalne površine. 600 m2 vrta, centralna, telefon, plastična fasada, zelo veliko lesa, blizu šole, trgovine. Davka ni zaradi ločitve. Delno je nedokončana le klet. Cena okoli 3 miljar-de. Tel. (066) 36-643.	pt-148488-60
HIŠO v tretji gradbeni fazi v Grosupljem, z urejeno dokumentacije, prodam. Tel. (061) 721-401, zjutraj in zvečer	pt-148S 18-60
PET KM od Poreča prodamo gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem. Tel. (053) 31-872.pt-148882-60 NOVO družinsko hišo v Savudriji, trisobno stanovanje, dva apartmaja. sadovnjak. vrt. garaža, centralna, 200 m od plaže, prodam. Telefon (054) 751-830	p-149200-60
NEDOGRAJENO, atnjsko,
vrstno hišo na Viču prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje, z doplačilom. Tel. (061) 264-697, zvečer.
(-149544-60
PRODAM hišo z gostinskim lokalom, 40 sedeži in stanovanjem s petimi sobami, z gostinskim in stanovanjskim inventarjem, sončna lega. za zimski in letni turizem, vse je novo. Relacija Ljubelj Naklo. Tel. (064) 50-420. kliči Šef. od 7. do 13. ure, razen nedeh.
pt-149870-60 DVOSTANOVANJSKO hišo
v gradnji, lahko tudi posamezna stanovanja, ugodno prodam. Ponudbe ood »Kranj«.	pt-149969-60
HIŠO. enonadstropno, komfortno, v mirnem delu Nove Gorice, primerno za obrt ali predstavništvo, prodam najboljšemu ponudniku (kredit, gotovina). Tei. (065) 214-05	1-150131-60
NOVO hišo z zemljo, do morja 7 km, prodam. Mira Morabito, Kaštel bb pri Bujah '	pt-150163-69
HIŠO v tretji fazi, 3 kin od Maribora, :ia lepi parceli, z razgledom, primemo tudi za tiho obrt, prodam. Tel.
(061)	571-153	10901-60-st
STANOVANJSKO hišo, 240
m2 neto, 2 stanovanji, klasično grajeno, na Brdu. parcela 680 m2 (dvojna garaža, centr. kurjava, cisterna 3,5 m3, možnost priključitve na mestni plin), prodam. Prednost zdomci, največ 1/3 kredita. Ponudbe pod »Brdo- Ljubljana« .	p-10907-60-st
VEČJO gradbeno parcelo pri Ljubljani prodam. Ponudbe pod »1300 m2«. ~	n-10908-60-st
ZDOMCI - starejšo visokopritlič-no hišo z vrtom 420 m*\ centralno kurjavo in telefonom. 30 km iz Ljubljane, takoj vseljivo, prodamo. Ponudbe pod »Ugodna priložhost«. 10934-60-st PRODAM^ hišo. dve gospodarski poslopji 823 nr dvorišča in vrta — zaključena celota, z lastnim dovozom, v Vojniku pri Celju. Zamenjam tudi za stanovanje v Ljubljani. Inf. po tel.
(062)	841-468, popoldne. 20163-60
V	SAVUDRIJI prodam novo hišo. zgrajeno do 3. faze, primemo za gostinstvo ali runzem. Ponudbe pod »Izredna priložnost«. p-21224-60
V	NAJOŽJEM središču Kranja
(avtobusna postaja) prodam stanovanjsko hišo z velikim stanovanjem ter okoli 1000 nr vrta. Ponudbe poti »Zdomec«	p-021435-60
ATRIJSKO hišo. 300 m2, v 6. fazi, 10 km iz središča Ljubljane, prodam. Resne ponudbe pod »Možna mirna obrt«.	p-021473-60
VIKEND parcelo oziroma star, zapuščen vinograd. 990 m2, z lokacijskim dovoljenjem n« Dolenjskem, 45 km iz Ljubljane, prodam za 35 SM. Ponudbe pod »Davek plača kupec«. 26603-60 STAREJŠO hišo v Mariboru. 107 m' netto površine, vrt 650 m2, zazidljiv, prodam. In! po tel. (061) 318-019, po 16. uri. Ponudbe pod »Studenci«.	26612-60
VRSTNO HIŠO, centralno ogrevanje, telefon. 10 km iz Ljubljane, mestni promet, prodam. Ponudbe pod 24 milijonov«.	26616-60
8 HA njiv, travnikov in gozdov v Birčni vasi pri Novem mestu prodam. Knafelc. Poljanski nasip 28, Ljubljana, tel (061) 322-274.	pt-149637-60
PRODAM hišo v gradnji v bližini Kranjske gore. Informacijo po tel. (064) 82-786.	t-l59083-60
PRITLIČNO HIŠO. 5 km,z sre
dišča Ljubljane prodam za 12 M. Potrebna je adaptacija. Možna obrt in prizidava. Ponudbe pod »Gotovina vselitev«.	pt-150289-60
HIŠO v okolici Poreča prodam. Tel. (024) 23-028. vsak dan po 18. uri.
t-l50324-60
VEČJO vrstno hišo za Bežigradom prodam. Ponudbe pod »3. faza«.
y	1-150338-60
TRI PARCELE z dovoljenjem za gradnjo, v Podčetrtku, nasproti Atomskih Toplic, ob Sotli, elektrika in voda na voljo, prodam. Vprašajte pri Ani Pavlič, Poljanska luka 17 pri Podčetrtku.	t-150361-60
NOVO, opremljeno hišo na Primorskem in 600 m2 zemlje ugodno prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani brez doplačila. Tel. (061) 341-474.	(-150376-60
NOVEJŠO hišo v Ljubljani prodam. Ponudbe pod »Trnovo«.
10860-60-st
HIŠO na Zgoši 10, poleg tovarne Elan v Begunjah na Gorenjskem, prodamo. Inf. dobite pri Justini Spiler, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610.
212434-60
KOMFORTNO cnostanovanjsko hišo s centralno, garažo in vrtom v okolici Tržiča zamenjam za trisobno stanovanje v manjše ti objektu v Škofji Loki ali okolici. Možnost doplačila. Tel. (064) 38-597.	t-150172-60
V BLIŽINI Kranja prodamo lepo hišo s 1700 m2 vrta. Ponudbe pod »Zdomci imajo prednost«. 156176-60 HIŠO na Mirni prodam. Inf. po tel. (068)40-179, zvečer.	t-l50235-60
HIŠO z gostinskim lokalom v Kozjem prodam. Inf. po tel. (063) 781-046 ali (063) 34-596, po 20. uri.
t-l50242-60
NOVEJŠO hišo v Celju, s telefonom in centralno, prodam. Tel. (063) 34-873, od 19. do 21. ure.
t-l50247-60
kupim
NEDOGRAJENO hi«o aii sta
rejšo hišo za adaptacijo kupim. Ponudbe pod »Lj. ali okolica«. *	26569-62
ZAZIDLJIVO parcelo na relaciji Ljubljana—Domžale kupim. Tel. (061) 225-250, od 16. ure naprej. 150194-62 GRADBENO parcelo z lokacijskim dovoljenjem ali že začeto gradnjo do prve faze v Ljubljani, mestni promet, proga 10, II (najraje), takoj kupim za gotovino. Tel. (061) 741-097.
t-150240-62
GRADBENO parcelo, lahko s staro hišo, v Ljubljani oziroma okolici, kupim. Ponudbe pod »Gotovina ali avto«.	10906-62-st
HIŠO v okolici Ljubljane, lahko tudi nedokončano, vrednost do 1,5 M, kupim. Tel. (061) 721-460. t-150444-62 MANJŠO, starejšo hišo, kupim v Dravljah, Šiški ali Rožni dolini. Hiša je lahko kasneje vseljiva oziroma po dogovoru. Ponudbe pod »Zdomec«.
P-10790-62-S1 STARO hišo, potrebno adaptacije, kupim 9 okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Navedite ceno«.	p-26265-62
OB slovenski obali kupim hišo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Hiša je lahko stara. Ponudbe pod oznako »Gotovina«.	t-149538-62
VEČJE stanovanje v hiši ali pa hišo, v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe pod »Resen kupec«.
10771-62-st
MANJŠO hišico do 20 km iz Ljubljane, kupim. Cenjene ponudbe pod »Do 250 SM«.	10832-62-st
PARCELO na Dobenem ali v okolici Ljubljane. Domžal, Kranja, navedite kraj ter ceno/m2, kupim. Ponudile pod oznako »Zazidljivo«. 21149-62 ZAZIDLJIVO parcelo kupim za vikend. Ponudbe pod »Do 30 km iz Ljubljane«.	25986-62
NA RELACIJI Ljubljana—Pijava gorica kupim hišo z garažo in nekaj zemlje. Ponudbe pod »Plačam takoj«.
26308-62
ZAZIDLJIVO ali trenutno še nezazidljivo parcelo, lahko gozd. na območju Ljubljane, Vrhnike, Dobrove, kupim. Ponudbe po telefonu (061) 487-596.	26349-62
V	DOMŽALAH ali bližnji okolici kupim novogradnjo ali starejšo hišo. Ponudbe pod »Dogovor«.
26377-62
ENODRUŽINSKO his« - ši
ška, Vižrnaijc. Bežigrad, kupim. Ponudbe pod »Resen kupec«. 26444-62
V	SLOVENSKEM primorju kupim vrstno ali individualno hišo. Ponudbe po tel. (061) 212-819.
t-l 50035-62
HIŠO v tretji ali četrti gradbeni fazi ali parcelo z gradbenim dovoljenjem v Mengšu, Domžalah ali Kamniku, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
t-150052-62
HIŠO, v Portorožu ali okolici, kupim. Tel. (066) 74-038, po 20. uri.
GRADBENI
MATERIALI
prodam
zamenjam
ZAMENJAM starejšo hišo z večjim vrtom. Hiša je primerna za bučnej-šo obrt. Ponudbe pod »Predmestje Ljubljane«.	21380-63
VIKEND v Trebiji, podedovan z zemljo, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Tel. (061) 226-776.
____	26516-63
KOMFORTNO, enosobno stanovanjc, zamenjam za hišo z vrtom, nudim ugodno doplačilo. Ponudbe pod »Bežigrad—Črnuče«. p-21363-63 V KRANJU zamenjam enonadstropno hišo, v tretji gradbeni fazi, za stanovanjc ali vikend v Istri, vključno do Crikvenice. Inf. vsak dan od 19. do 21. ure po tel (064) 24-958.
pt-149968-63 NOVO, komfortno stanovanje, za Bežigradom, 44 m2, zamenjam za manjšo hišo ah za ve$je stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Ljubljana - okolica«.	*	10772-63-st
VISOKO pritlično, trisobno, sončno stanovanje (74 m2), s centralno, telefonom in garažo, za Bežigradom, zamenjam za enodružinsko ali vrstno hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor — doplačilo«.	21134-63
ENODRUŽINSKO hita (tele-fon), z velikim vrtom in garažami ter nad njimi urejenim stanovanjem, zamenjamo za manjšo hišo (tudi vrstno) z vrtom. Ponudbe pod »Pošten dogovor«.	21143-63
ZAMENJAM lastno, dvoinpolsobno stanovanjc, v Ljubljani in manjšo hišo na Blokah, za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor«. 21317-63 HIŠO, montažno, V Radovljici, zamenjam za stanovanje, v Ljubljani ali ob morju, zdomcu tudi prodam. Ponudbe pod »Prilika«.	26427-63
ZAMENJAM prostor za montažno hišo, 6 km od Rovinja (Rovinjska vas), velikost prostora 1500 m". Prostor je urbaniziran z možnostjo gradnje. Zamenjam za manjšo hišo — de! hiše ah stanovanje, v okolici Bleda, Bohinja ali Kranjske gore. Tel. (052) 813-620	t-149586-63
VIKEND v Novigradu - Istra, zamenjam za hišo (lahko novogradnja), v severni okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Enakovredna zamenjava - možnost doplačila«.	1-149821-63
vikendi
NOV oljni gorilec tysscn, 25-35 tisoč kalorij, prodam. Tel. (062) 878-207, med 20.-21. uro.	1731-70
PLASTIČNO cisterno, popolnoma novo, 2000 I, prodam. Škofič, Domžale, Partizanska 2, telefon (061) 721-140.	10857-70-st
SALONITKE, 40x65 cm, malo rabljene, vključno vijake, prodam po 280 din kos. Tel. (061) 579-548.
10866-70-st
1200 KOSOV rdeče strešne opeke Dobruška vas, 16 kosov zagorje prenapetih betonskih nosilcev za ploščo, dolžina 6,50 m. centralno peč atlas, 32000 kalorij, z gorilcem, prodam. Jernej Virant, tel. (061) 52-850.
21431-70
LONČENO peč nepostavljeno, z dodatki, temo rjavo, prodam. Tel. (061)310-203.	21443-70
MONTA opeko po nižji ceni. prodam. Informacije tel. 372-114.
26212-70
LITOŽELEZNO banjo, novo, belo, 170 cin, prodam. Tel. 49-165.
26574-70
PLOŠČATO železo, 14x4x2000 mm, približno 1700 kg, prodani. Tel. (061)722-594.	«»150225-70
LITOŽELEZNE in trika radiatorje, rabljene, prodam. Tel. (061) 59-150.	10904-70-st
KOMBI plošče in pocinkane cevi prodam. Tel. (061) 267-406.21458-70 LES, 12x14 - 5.70. 6 kosov, 12x8 7.50,10 kosov, letve 5x4, 30 kosov ter več kosov starega zidaka prodam. Inf. po tel. 373-580, od 16. do 19. ure.
21460-70
BAKRENE plošče, 100x200 mm, debelina 0,6, prodam. Informacije po tel. (061) 571-703.	p-26482-70
DVOTARIFNI trifazni in eno fazni (odštevalni) električni števec, tovarniško nov, prodam. Telefon (061) 343-024, Novak, Glavarjeva 19/L
26658-70
150 KOSOV strešne opeke »Novi BeČej M 222« ugodno prodam. Valant, tel. (061) 551 -008.	(-150289-70
PEČ za etažno ogrevanje, 14 kW, prodam za 3 M. Informacije po tel. (061)556-950	(»150333-70
STADLER PEČ za centralno kurjavo, novo, 35.000 Cal, z bojlerjem in z dvojnimi vrati, prodam 20.000 din ceneje. Inf. po tel. (061) 51-602, Gorše. Tišlerjcva 16, Ljubljana.
(-150352-70
ALUMINIJ, 0,6 mm. mehak, v roli, prodam 20 odstotkov ceneje. Tel. (064) 77-854.	1-150357-7»
18 m2 hrastovega parketa, 552x21 in troje notranjih vratnih kril prodam.; Inf. po tel. (061) 344-236.
(-150359-70*
EMQ centra! 20 S in črpalko grond foss, dobro ohranjeno, prodam. Cena 50.000. Tel. (061) 268-784.
(-150380-70
NOV litoželezni kamin ugodno prodam. Tel. (063) 761-017. (-150421-70 PRODAM 27 kg teokoia. Tel. (061) 877-512, v soboto in nedeljo.
p«-l 0795-70-st VRATA okna inovak Inles Ribnica, nova, prodam. Tel. (061) 571-225, Burger.	pt-148522-70
NERJAVEČO pločevino ugodno prodam. Tel. (064) 77-388.
pt-149593-70
MOTORNA
VOZILA
prodam
STROKOVNJAK .-a avtoradio
Aichinger, Gradec (Graz), Hešnrich-strasse 22.	iOGO-SO
SIMCO 1100, karamboiirano, letnik 1977, prodam. Tei. 575 979, vsak dan do 22. ure. Ogled Brilejeva 12.	21376-80
FIAT 850 SPECIAL, letnik
1970, prodam. Cena po dogovoru. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 13. ure: Ulica Marije Boršnikove 3 (Žale).
26493-80
GOLF JGL, letnik 1982, rdeč, odlično ohranjen, prodam za 120 SM. Tel. (061) 319-054, popoldne.
26494-80
ZASTAVO 101, letnik 1979. prodam. Informacije po telefonu 262-767. v soboto.	26503-80
DIANO 6, januar 1978. 73.000 km. pločevina potrebna popravila, prodam. Telefon (061) 320-305.
26506-80
ŠKODO 110 L, letnik 1971, prodam za 5 SM. Telefon (061) 574-858.	26508-80
GOLF DIESEL, star tri leta. prodam za 1,55 M. Tel. (066) 76-343 t-150018-60
FIAT 750, letnik 1979. prodam. Tel. (061) 486-952.	t-150019-80
ZASTAVO 101, prva registracija 1976, odlično ohranjeno, prodam za 16 M. Tel. (061) 442-809.
(-150028-80
RENAULT 4 GTL, avgust 1983, 30.000 km. prodani za 79 M. Tel. (061) 647-644.	(-150031-80
JEEP z vgrajenim dicselskim motorjem mercedes 180 D prodam ali zamenjam za golf diesel aii lado niva. Tel.
(062)	865-478, od 18. do 21. ure.
(-150033-80
GOLF DIESEL, garažiran, z opremo, prodam. Plačan prenos in registracija. Star dve leti, 18.000 km. Tel. (050) 78-295 aii 78-296.
S-150040-80
ASCONO, 1300 ccm. štiri vrata, prodam. Tel. (061) 553-316.
t-150045-80
ASCONO DIESEL, staro deset mesecev, prodam. Telefon (011) 463-794	(-150049-89
R 4 GTL, julij 1982, prodam. Tel.
(063)	853-180, po 18. uri
I-150055-30
ZASTAVO 101, garažirano, dobro ohranjeno, prodam za 60 SM. Tel. (066) 36-374, zvečer. 1-150060-80 FORD TAUNUS 1,3, letnik
1978, garažiran, registriran do junija 1986. ugodno prodam. Informacije po tel. (0601) 41 142, od 14. do 16. ure in v večernih urah.	t-150865-80
GOLt DIESEL, nov. prodam, barva po izbiri. Tei. (068) 46-524
t-150069-80
Z 126 P, letnik 1979, registracija junij 1986, 24 SM. prodam. Tel. (061) 881-006.	t-l 50071-80
FORD 20 M, letnik 1967, odlično ohranjen, poceni in ugodno prodam. Ogled dne 21. in 22. 12. 1985: Titova 146, tel. (061) 343-061. t-150075-80 NSU 1200, letnik 1972 in zastavo 750, ietmk 1974, cena ugodna, prodam. Trček, Selo 18, 64226 Žiri
t-l 50082-80
WARTBURG« karavan, prodam. Tel. (061) 329-916 t-150135-80
AUDI 100 GL 5 E, kovinske
barve, 58.600 km, prodam. Pokličite po te!. (061) 454-112, v torek, 24. 12. med 12. in 17. uro.	21243-80
ZASTAVO 101, 40.000 km, garažirano, prodam. Ponudbe po tel. (061) 347-021.	21273-80
VOLVO 244 GL avtomatik, 107
KM. letnik 1980, 83.000 km, kot nov, zaradi bolezni ugodno prodam. V zimah ni bil vožen. Lepe barve, cena 295 SM. tel. (061) 212-938 21297-80 SIMCO 1100 GLS, letnik 1977, prodam. Tel (066) 76-478. 21307-80 GOLF JGL, prva* registracija
1982,	bel, zaščiten, garažiran, 26.000 km, dodatno opremljen, odlično ohranjen, prodam. Inf. po tel. 452-006.
21314 80
AUDI 80, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu (061) 212-395, od 12 ure dalje.	21322-80
WARTBURG, nov tip. star leto in pol, prodam za 800.000 din. V računu upoštevam tudi gradbeni material. Tel. (061) 340-447.	21344-80
ZASTAVO 101 prodam. Tel. 573-264.	21352-80
GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Informacije po tel (061)343-304.	26250-80
MERCEDES 250 S, letnik
1969, motor 1980. s plinsko napravo, prodam. Inf. po tel. (061) 261-226 ali (061)267-761.	26284-80
AVTO BIANCH5 A 112. julij
1983.	prodam. Tel. 579-537.
26355-80
TALBOT SOLARO, 1500
ccm. letnik 1982, prodam. Šketa, Gorjančeva 12, tel. (061) 341-808
26378-80
R 12, letnik 1976, prodam. Ogled v soboto: Gregom, Tržna 3, Ljubljana.
26379-80
FIAT 132 GLS 55 1800, letnik
1976, potreben manjšega popravila motorja, prodam za 21 SM. Tomažičeva 101 B, tel. » 061) 264-716.
26389-80
ALFA ROMEO giulietlo 1,6, junij 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel (061) 455-048.	26417-80
GOLF, letnik 1981, karamboliran, prodam za 38 M. Informacije v soboto, nedeljo, od 11. do 13. ure po tel. (067) 21-338.	26421-80
BMW 316/2, letnik 1984/5, be!e
barve, 15.000 km, z dodatno opremo, prodam za 350 SM. Informacije po tel. (061)557-779	26445-80
ZASTAVO 750, letnik 1973 in
60C D, letnik 1962, prodam po ugodni ceni Buzonfcič, Polje, C. V/7, Ljubljana.	26448-80
A MI 8 L, letnik 1974, delno obnovljen, registriran, prodam. Telefon (061) 452-182, popoldan. 26454-80 AUDI 80 LS. letnik 1980. odlič-no ohranjen, garažiran, zaščiten, nov akumuaitor, plinska naprava, prodam. Devesak, Nova Gorica, Vipavska 29, telefon 21-382.	26461-80
ZASTAVO 101 GTL, nove*
ber 1983, prodam za 82 SM. Telefon 315-215, od 16. ure naprej. 26462-80
FIAT ARGENTA 2000, letnik 1983, 50.000 km, prodam. Tel. (066) 73-115. popoldne (-149570-80 MERCEDES 170 S, letnik
1951, deli preme, pločevine motorja, mercedes 220. letnik 1951, karoserija, pločevina, bencinski motor i 70 S — motor 170 D — motocikel DKW, letnik 1932, kompleten, prodam. Tel. (011) 632-527.	' 1-149628-80
JUGO 45, julij 1985, rdeče barve, prodam. Tel. (034) 66-571.
(-149633-80
AUDI 100 CD 5 S, lelnik 79,
dobro ohranjen, prevoženih 134.000 km, prodam. Inf. po tel. (061) 59-044.
p-26256-80
OPEL KADETT, 76/77, dobro ohranjen, prodam. Naslov: Rožna dolina c XIX-7A, Lj*	p-26315-80
ZIDANICO in vinograd v Semiču, 2.500 m2 in 250 trt. je nova, 6x7, z opremo, prodam. Ponudbe pod »Lepa sončna lega«.	21283-64
ZDOMEC kupi vikend v Južni Istri, najraje Červar. Ponudbe pod »Plačam takoj«.	26309-64
V	FUNTANI pri Poreču, na lepi
lokaciji, prodam dvosobno stanovanjc (okoli 70 m2), v starejši hiši. Primerno za vikend. Informacije po tel. (061) 214-813, med 16. in 18. uro 26336-64 VIKEND pri Golniku prodam. Inf. po tel. (064) 23-318. med 17. in 20. uro.	T-149837-64
V	BOVCU oddam apartma. Novo leto in od 18. januarja do 1. februarja, zasedeno. Tel. (064) .348-28.
T-l49869-64 VIKEND ali manjšo hišo blizu morja, od Portoroža do Poreča, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
T-l49902-64
VIKEND, v četrti fazi, 16 km iz Ljubljane, prodam ali zamenjam za začeto gradnjo ali gradbeno parcelo z dokumentacijo. Ponudbe pod »Dogovor 85«.	t-150020-64
VIKEND ali manjšo hišo z vrtom kupini do 30 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Zdomec«.	(-150284-64
DECEMBRA JE ORODJE CENEJŠE
S 15% popustom lahko decembra kupujete naslednje električno orodje:
—	kombi garniture	BC	019	A
—	vibracijske vrtalnike	VV	508	T
—	vrtalnike	VS	401	A
—	vertikalna stojala	ST	011	A
—	vibracijske brusilnike	VB	23	A
—	povratne žage	PZ	55	A
—	kotne brusilnike	KB	59	A
v prodajalnah Iskre, Jeklotehne, Kovinotehne, Metalke v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Mariboru, Ptuju in na novoletnem sejmu v Kranju (pri Merkurju).
SKORAJ nove okenske poliee, Z kosa, notranja 25x145x3 cm, okno, 140x140, z roleto — termopan KL1, 50 kosov žabice za opažiranj ugodno prodam. Plahutnik, telefon (061) 611-114.
10847-70-st
LONČENO peč — kamin. 40x35x190, zeleno, malo kurjeno, prodam. Tel. (061) 559-975.21405-70
HRASTOVE plohe, sušene eno leto, debelina 5 cm, dolžina 260—320 cm, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Telefonirajte zvečer od 20. ure na prej na št. 215-907.	26511-70
ELEMENT od montažne hiše »gradiš«, prodam za 1 SM. Tel (061) 50-689	(-15010S-70
SUHE smrekove plohe, debelina 5 cm. prodam. Inf. po tel. (068) 47-310.
I-150142-70
NOVO peč hitop. 30.000 kcal in 2500 kosov cementne strešne opeke, malo rabljene, prodam. Jože Kotnik. Imovica 8, 61225 Lukovica.
(-150146-70
GRADBENI LES (grušt), dolžina 7 m, za cnostanovanjsko hišo, ugodno prodam. Pestotnik, Prapreče 29, Trbovlje.	ST-10788-70
PEČ EMO central, 15.000 ccal in bojler, kombiniran, 80 !, prodam. Informacije po tel. (061) 768-096.
ST-10797-70 VENTIL, motorni, mešalni - 4 potni, uvoz, prodam. Telefon (061) 265-971.	21132-70
STREŠNIKE, betonske, dvoza-rezne, 37x23, z atestom jus U. NI. 210, 5000 kom., prodam. Ponudtie pod »Nabavna cena«.	21343-70
GRADBENI material, nov, ves, prodam. Kličite po tel. (061) 487-596.
26351-70
PEČ tam Stadler, novo, nerabljeno, 35-40.000 ccal. Inf. tel. 372-114.
26360-70
VRATA za delavnico — garažo, 4x3 m. popolnoma nova, prodam Tel. 662-438.	26385-70
GRADBENO BARAKO.
5x3,5 m in nov kamin franklin, iz litega železa, prodam. Tel. 647-146.
26401-70
STREŠNE LEGE (špirovcc), 12x14. dolžina 8 m, 20 kosov, prodam. Jože Kopač, tel. (061) 51-412.
26429-70
HRASTOVO oblogo, novo, 100 m2, prodam 25% ceneje. Tel. (061) 721-366	T-l 49499-70
BOJLER, plinski, tiki, RŽS jun-kers, rabljen pol leta, prodam. Tel. (0601) 61-426. od 15. do 17. ure.
T-149714-70 CISTERNO, 5000-litrsko, za gorivo, prodam. Jože Medved, Dol. Košana 18, 66256 Košana. (-149807-70 SMREKOVE deske, 2.5 cm. 4 m3, prodam. Tel. (061)641-069, po 18. uri.	T-149921-70
STREŠNA OKNA, nova. 65x112, prodam 15% ceneje. Ponudbe po tel. (061) 558-550, dopoldne.
T-14V991-70
kupim
BETONSKI mešalec, rabljen in traktorski plug, kupim. Ivan Debeljak. Mali log 31,61318 Loški potok.
26425-72
IM V DIESEL kombi, letnik 1973, 8000 po generalni, prodam Inf. po tel. (061) 746-326, v soboto, od 15. do 18. ure.	(-150116-80
SCIROCCO VW GT, letnik
1979, odlično ohranjen, garažiran, prodam najboljšemu ponudniku. Tel.
(065)	85-353, zvečer. t-150117-80 DIANO, letnik 1981, prodam. Tel.
(066)	74-115. dopcidan. (-150129-80 GOLF DIESEL, februar 1985, prodam. Tel. (061) 340-739.
(-150132-80
GOLF JGL, letnik 1981, prodam ali zamemam za novo zastavo 101. Tel. (063) 24-318.	(-150139-80
RENAULT 5 prodam. Tel. (061) 577 101.	(-150141-80
BX 24 prodam. Tel. (066) 57-305.
(-150144-80
GOLF DIESEL, november 1978, prevoženih 80.000 km, cena 90.000 din, prodam. Informacije po telefonu (062) 83-131.	«-150149-80
126 P, letnik 1980. 50.000 km, z dodatno opremo, prodam za 330.000 din. Tel. (06!) 268-820. (-150159-80 Z 101 C, letnik 1981, prodam Tel. (066) 51-033.	150164-80
VISO SUPER E, december 1982, prodam. Cena 125 SM. Ini. po tel. (061) 746-326, v soboto od 15. do 18. ure.	(-150115-80
FIAT RITMO DIESEL, let-
nik 1984, odličen, prodani. Tel. (062) 621-348.	(-150087-80
GOLF, star dve leti, prodam. Telefon (068) 146-524, po 18. uri.
10724-80- st
FIAT 125 S, letnik 1970, registriran, prodam. Tei. (061) 314-863
10740-80-st
126 P, letnik 1980, ohranjen in vzdrževan, prodam. Informacije po tel. (061) 737-330.	10751-80-s!
VISO SUPER E 83, prevoženih 18.000 km, usodno prodam. Inf. po telefonu (067) 76-629. 10779-30-st JUGO 55, letnik 1985 prodam in avto stolp sound (radio, kasetofon, ek-vil), prodam za 8 SM. Informacije po telefonu (0601) 21-595, popoldan.
10781-80-st
KOMBI ZASTAVA 430 K,
letnik 1973, 45.000 km. kot nov, prodam za 30 M. Rožna dolina, Cesta V/ 27, Ljubljana.	19789-80-s«
BMW 320 i, junij 1983, bahama beige, metahk. garažiran, odlično ohranjen, dodatna oprema, prodam. I7sne ponudbe pod »Zvesti prijatelj« na ogl. odd. Dela.	10791-80-st
VW JEJTA, osebni avto, letnik 1982, prevoženih 25.000 km. barva rdeča višnja, prodam Ogled v soboto: J. W., Pot v Mlake 3 (bivša Nadgorica 133), od 8. do 14. ure. 10794-80-st BMW 525, prva registracija 1976. prodam. Informacije po telefon (061) 484-393.	10796-80-sl
LADO 1300, letnik 1983. karam-bolirano, nevozno, prodam. Telefon (061) 74-226, vsak dan od 16. do 19. ure.	10813-80-st
FIAT SEAT 124, letnik 1960.
registriran do 14. II. 1986. garažiran. prodam za 350.000. Tel. (066) 73-793.
I *

po 16. uri
21195 80
SIMCO 1100, letnik ? 977 prodam. cena 12 M. Int. po telefon i (061) 59-510, v soboto po 15. uri.
(-149 '86-80
BX 16 TRS, kovinske barve, prevoženih 7600 km, prodam. Tel. (061) 841-061.	(-149739-80
VISA SUPER E, star dve leti. motor peugeot, prodam za 130 SM. Tei. (027) 24-181	(-149788-80
ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, poceni prodam. Tel. (061) 551 555.	1-149796-80
GOLF, letnik 1980, prodam. Tel. (064) 74-281, int. 288, dopoldne.
(-149799-80
ZASTAVO 750, letnik 1982. dobro ohranjeno, prodam. Tel. (061) 448-668.	(-149808-80
SPAČEK, dobro ohranjen, registn-i ran v novembru 1985, prodam Ponudbe pod »Renoviran«, podružnica Delo, Koper	(-149816-80
Z 128, 1100 CL. letnik 1983, prodam. Tei. (065) 26-540. t-149823-80
CITROEN CX 2400 PAL-LAS, november 1980, 57.000 km. prodam za 160 M. Tel. (041) 566-039, od 10. ure dalje.	(-149855-80
SUPERMIRAFIORI, december 1980, prodam. V računu upoštevam ohranjenega tička. Telefon (064) 37-097.	(-149871-80
M AH ARI osebni avto prodam. Informacije po telefonu (064) 21-973.
(-149873-80
K 18, star dve leti, prevoženih
13.000	km. prodam. Burgar. Sp. Brnik
91. tel. (064) 42-301.	(-149906-80
GOLF DIESEL, september 1983. 30.000 km, zelene barve, prodam. Tel. (061) 454-611	149913-80
RENAULT 4 TLS in zastavo 750, prodam. Tel. (061) 345-919.
(-149929-80
R 18 TL, letnik 1980, prodam. Zajc, Vir, Aljaževa 8, Domžale. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. (-149930-80 GOLFA, letnik 1982, prodam. Cena 115 SM in zastavo 101, letnik 1984, cena 81 SM. Tel. (064) 25-741.
(-149954-80
ZASTAVO 101, letnik 1977, kleparsko obnovljeno, za 28 M in zastavo 750, letnik 1976, prodam. Tel. (068) 25-343.	t-149977-80
R 9, letnik 1982, prodam. Tel. (061) 487 715.	(-149982-80
GOLE JGL, letnik 1981, garaži-ran, dobro vzdrževan in malo vožen, prodam. Informacije po telefonu (061) 571-940. _	p-10563-80-a«
CITROEN GS patias, letnik 1978, prodani za 800.000 dinarjev. Informacije med 15. in 17. uro po tel (061) 316-735.	p-10699-80-st
R 4 TL, let. 78/6, 57.000 km, odlično ohranjen, prodam ali zamenjam za P 126 Tel. (061) 442-367.
p-10707-80-st PRODAM kombi 850 Ali letnik 1982 september. Alojz Anžur. Serkova 9, Ljubljana.	p-10715-80-sf
FIAT argenta 2000, vožen dve leti,
35.000	km. prodam. Telefon (061)
221-061.	p-10829-80-s(
PRODAM katamboliran R4. Krtina 36. Dob 61233.	p-21171-80
OPEL kadett 1,6 D karavan, skoraj nov. prodam. Tel. (061) 327-728.
p-21321-80
BMW 320, ščstak. letnik 80. prodam. Maja Spruk, Kamniška 3. Domžale. tel. (061) 721-074.	p-26255-89
R 18 S LJ, letnik 168.* lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon (061) 483-148.	pt-149488-80
R-4 TLS, letnik 1979, lepo ohranjen, rdeč, ugodno prodam. Tel. (061) 347-625.	p-26317-80
OPEL kadett 16 diesel, star tri mesece, prodam. Tel. (071) 521-871, po 15. uri.	d-26375-80
Z 750, letnik 73, prva registracija konec leta 1976, registrirano do maja 1986, karamboiirano, vozno, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 15. ure dalje pri Kozin, Galjcvica 168, Ljubljana-Rakovnik. pt-149721-80 JUGO 45, star 1,5 leta, nujno prodam. Tel. (063) 811-649, kličite od 6.-7. ure.	(-149769-80
R 4 GTL, letnik 1984 in golf diesel, letnik 1985, delno prodam za gradbeni material. Gostišče Pod gradom, Kamnik.	pt-149787-80
VOLGO, vozno, letnik 1979, zamenjam za čajko, ameriški avto ali mlajšega veterana (1950-1965). Rems, Novo mesto, Ragovska 34.
(-149832-80
BMW 320, izredno ohranjen, garažiran, potaris kovinske barve, nujno prodam. Tel. (0601) 21-287.
pl-149875-80 ZASTAVO 128, 1300 ccm, prodam. Tel. (034) 66-368. po 14 uri.
(-149884-80
SPAČKA, 425 ccm, let. 67, voznega, neregistriranega, prodam - vsega ali po delih. Tel. (061) 752-015
(-149888-80
MERCEDES 200 diesel, avgust 1979, prodam. Tel. (066) 75-982, popoldan.	(-149927-80
FIAT 126 P, let. 77, dobro ohranjen. ugodno prodam. Janez Volčini. Vir, Kuharjeva 2. Domžale.
(-149957-8C
AUDI 80 GLS prodam. Informacije po telefonu (061) 223-806.
21429-80
VW VARIANT, 1600 ccm, nosilnost 465 kg, ugodno prodam. Tel. (061)263-192.	21439-80
DIANO, let. 77, 71.000 km, na novo registrirano, prenovljeno in novo šasijo za ami. diano aii spačka, lahko z obema premama in štirimi dobrimi gumami, prodam. Tel. (061) 341-254.
21443-80
MAZDO 1. i976, motor OHC 1600 prevoženih 90.000 km, poraba 7 do 10 I, zelo dobro ohranjeno prodam za 4Q M. Tel. (061) 268-132.	21451-80
ZASTAVO 750 starejšo, ugodno prodam. Ani Novak, Vlahovičeva 15, Stcpanjsko naselje.	26525-80
DIYANO, i. 77, neregistrirano, prodam za 10 M. Tel 571-511, int. 48 v ponedeljek.	26533-80
HORIZON LS- I. 1983, ugodno prodam. Tei. 662-341, v nedeljo.
26539-80
SOLARO 5X, let. 82; avt. me- |
njalnik, klima, lita platišča, trip Computer, tempoinat, radio, 4 zimske gume s platišči in drugo opremo, prodam. Cena 1,9 M. Tel. (061) 323-528.
26546-80
ZASTAVO 750 prodam, vso ali po delih, motor manjalmk dober. Telefon 342-597	26553-80
ZASTAVO 750, staro pol leta, prevoženih 4000 km, prodam. Tel. 268-109.	26579-80
Z 750, letnik 1976/i 1, prodam za 6,5 SM. Ponudbe po telefonu (061) 262-088, od 9. do 12. ure. 26584-80 LADO 1300 S, letnik 1984,
ugodno prodam Inf. v soboto in nedeljo po te‘l. (064) 39-084.	26597-80
Z 101, GTL 55, letnik 1984, ugodno prodam Tel (061) 348-42!.
(-150175-80
.SIMCO matra baghera, letnik 78, prodam. Tel. (062) 640-025.
t-150184-80
ZASTAVO 101, prva reg. 1978. prodam. Tel. (061) 446-017
1-150185-80
KARAMBOLIRAN moskvič
1500, letnik 79, prodani. Avtoklcpar-stvo Jurca. Žiri.	t-150189-80
FIAT 750, starejši letnik, prodam. Tel. (061) 451-194/	(-150197-80
LADO 1200 karavan, staro tn leta. ugodno prodam. Telefon (061) 555-427.	(-150206-80
GSX 1.2, letnik 1978 oktober, ugodno prodam. Tel. (063) 35-736. po 18. un	(-150220-80
ZASTAVO 850, letmv ms, t,.
koj prodam. Inf. po tel. (061) 831-189.
(-150222-80
FIAT uno 45 S. bordo barve, letnik 83 prodam. Tel. (061) 572-762
1-150244-80
126 P, letnik 78. prodam po delih Bojan Garbas, Jerova vas 2, Grosuplje.	i-150246-80
ZASTAVO 101, letnik 76, popolnoma obnovljeno, registrirano do j aprila 86, poceni prodam. Inf. po tel.
(0601)41-945.	C-150250-80
• OPEL kadett. letnik 1981. prodam.
‘ Inf. po tel. (061) 737-153.
t-150257-80
OPEL kadett 1.2 S, 1983, junij prodam. Tel. (062) 304-076. i-150259-80 OPEL record 1900 avtomatik prodam za 75 M. Tel. (069) 77-814.
t-150262-80
KATRCO, letnik 82 december, prodam. Janez Kovačič, Brezovica pri Ljubljani, Fot na Brezno 44.
t-150264-80
» « # ’
ZA BMW nova serija prodam tri aluminijasta platišča s pire"' ~	'
195x60. Tel. (06i) 341-950.
elli P 6
(-150271-80 VW 1303 kabriolet, 76. letnik.
60.000	km, za ameriški trg, kot nov,
gume psrelli P 6, prodam za 180 SM ali zamenjani za drug avto z doplačilom Tel (011)762-054.	1-150281-80
JUGO 45, 1. 1982, prevoženih
24.000	km. prodam. Telefon (061). 722-900, od 18.-20. ure.
p-10834-8O-st AUDI 100 GL5E, letnik 78. redno servisiran, prodam. Jože Rovanšek, Mengeš, Hribarjeva 16.
p-10888-80-sl
GOLF diesel, Jetnik 1983, prodam za 1,500.000din. Tel. (061) 314-700 ,
st-10910-80
R-18, letnik 1981, prodam za 95 M Telefon (061) 212-060.	st-10917-80
KOMBI IMV-diesel 2200, podaljšan, osebni, letnik 1980, prodam. Tel.
&an,
(061) 746-190, po 15. uri' st-10922-80 RENAULT 4 TLS. letnik 1978, karamboliran, nevozen, motor nepoškodovan. prodam lahko tudi po delih Telefon (061) 212-138.
st-10926-80
KOMBI zastava 850, 1. 1980, spredaj zaleten, prodam. Ogled: Gostilna Škof Tatjana. Vel. Čolnarska 17.
P-10927-80-SI
GT 101, letnik 83 oktober, prodam za 72 M. Tel. (061) 553-682.
p-021391-80
126 P, letnik 78, dobro ohranjen, garažiran. prodam za 29 M. Tel (061) 329-422, do 14. ure.	21461-80
FIAT 1100 R, 20.000 km po generalni, prodam. Schwarz Drago, Erjavčeva 25, Ljubljana.	26351-80
DYANO, letnik 78, garažirano, prenovljeno, prodam. Komarov, Staje 1 A. Ig pri Ljubljani.	26388-80
Z 101., letnik 77, reg. do marca 86, prodam za 15,5 M. Ogled v nedeljo dopoldan. Jeras, Streliška 5, Ljubljana.	26601-80
Z 101, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Te!. (061) 653-363.
26606-80
GOLF JLL, november 79, karamboliran prodam. Nebec Marjeta. Dolenjska c 404, Lavrica.	26610-80
R4-GTL, junij 84, ugodno prodam. Ogled v ponedeljek. Telefon (061) 554-695.	26614-80
ALFA romeo giulietta 1.3, letnik 79, prodani. Inf. po tel. 612-938, v soboto in nedeljo od 14. do 16. ure.
26628-80
GOLF diesel, star dve leti. garažiran. ugodno prodam. Telefon (061) 211-333	26647-80
FORD cortino 1600 ir VE motor za forda ter ostale dele. prodam. Crnkič, Vrtnarska - . Šentvid.	26653-80
C2 rROEN GS karavan, garažiran. odlično ohranjen, letnik 79. prodam. Inf po tel. od 9 do 12. (061) 442-198, zvečer od 19. do 21. ure (06i) 455-250.
(-149622-80
pro
i.st-
• •
[univerzalni stroičeJT^
r!zei*n,-a ,Cek za P"pravo g ligleniave, nap,„,„„------ »,
■*. •• * , -
-sSorčKT^pripravoteJ^J
£ drobnega peciva!
-----._____.
™ *	Jim, ■ ' Za Ju9°siavi/o*
[Kovinotehna c.,,--1 •

Untorm
R 4, letnik 1981, 55.000 km, prodam za 58 M. Ponudbe po telefonu (061) 452-721.	(-150282-80
UNO 45, star dve leti, prodam Inf. v nedeljo od 18. do 20. ure po telefonu 451-295.	»«-10893-80
ZASTAVO 101 S, letnik 78, ga
ražirano, vozno, neregistrirano, nujno prodam. Telefon (061) 343-570.
st-10898-80
ALFA 33, 1.5 SL. september 85, prodam. Inf. po tel. (066) 33-353 od 16. do 20. ure	pt-149653-80
V\V 1300, letnik 1973, originalni, nemški, ohranjen, prodam. Tel. (061) 211-871	pt-149679-80
OPEL rccord berlina, letnik 1982, dobro ohranjen, garažiran. prodam. Tel. (061) 749-037.	(-149707-80
ŠKODO 110, letnik 1974. poceni
prodam za nadomestne dele ali v cclo-ti.Tel. (061) 876-164. popoldne.
pt-149735-80 R 18, letnik 1983. z obale, prodam. Možnost zamenjave za manjši avto z doplačilom. Ogled na naslov: Cergoij, Škocjan 18, Koper, v bližini pekarne Bertoki.	pt-15005 4-80
KADETT 1,6 D- nov, neregistriran. prodam. Tel. (063) 828-114
(-150057-80
AUDI 100 LS, letnik 1978, 53.000 km, garažiran, brezhibno ohranjen prodam. Telefon (011) 212-730.
(-150201-80
NOV golf, bordo barve, neregistriran prodam. Tel. (071) 436-995.
(-150203-80
DVE LETI star 4 GTL, 20.000 km, ugodno prodam. Ložar, Ljubljana, Bizjakova 1 B, tel. (061) 264-158.
t-150292-80
RENAULT 18 TLJ, mode! 84, nujno prodam. Telefon (063) 21-307, dopoldne ali 737-174 popoldne.
M 50299-80
RENAULT 11 TSE, le.mk 83.
kovinske barve, izredno opremljen, ugodno prodam. Tel. (061) 332-159.
(-150303-80
VW hrošč, starejši letnik, registriran, prodam za 15 M. Tel. (0613 211-819.
f-150307-80
R 4 GTL, lenik izdelave 82, registriran do 30. 7. 1986. prodam. Tel. (066) 75-793, od 10. do 12. ure ali na' naslov: Silvano Potokar, Sončna pot 14, Portorož.	t-150308-80
FIAT panda 45, letnik 1983, 32.000 km, prodam. Vrhovec, Na Palcah 13. Ljubljana-Tacen. Ogled v soboto dopoldan.	(-150317-80
OPEL ascona CSR 16. letnik 1983, prodam Telefon (068) 61-078
t-150321-80
ASCONO 16, diesel. prodam Ponudbe pod »Takoj«. (-150328-80 FIAT 126. delno poškodovan, prodam Telefon (061) 553 920.
(-150343-80
VISO CLUB, letnik 82, prodam za 1 M. Telefon (0601) 62-153.
(-150350-80
FIAT 600, letnik 63, ugodno prodam. Telefon (051) 266-902, po 10. uri.	(-150372-80
RENAULT 4 GTL, letnik
1974, pogon tudi na plin, prodam. Tel (063) 781-013.	(-150400-80
HILLMAN hunter, registriran do 4. 11. 1986, letnik 1970. odlično ohranjen ter motor z menjalnikom za SAAB 99. letnik 1970, ugodno prodam. Jurcn, Biicdičeva 1 Lj. t-150405-80 TALBOT horizon. 1100 ccm. letnik 82, prodam. Tel. (061) 225-048.
pt-150412-80 DIANO letnik 81, 45.000 km, prodam. Inf. po tel. (061) 373-297, v nedeljo	f-150415-80
R 18« letnik 1982, 12000 km in viso super E, Jetnik 1982, 46.000 k:n. prodam. Tel. (061) 486-032. (-150428-80 FIAT 126 P, letnik 78. prevoženih 51.000 km, prodam. Telefon (064) 35-884	(-150442-80
GS 13, super. letnik 80, 50.000 km, earažiran. cena 80 SM, prodam. Inf. po tel. (0601) 23-804.	(-150451-80
VISO super E, letnik 83. dobro ohranjeno, prodam. Tel. (062) 511-931.	(-150382-80
VESPO P 200 E, prodam. Tel. (061) 843-104.	t-150143-81
CROSS motor. KTM 250 ccm, let-' nik 1982, prodani. Dare Kidrič, Ljubljanska 3 c. Kamnik (popoldan).
(-150154-82
kupim
motorna kolesa
NOV silver bulett tomos, zamenjam za glasbeni stolp. Tel. 579-455., popoldan.	st-10892-81
za glasbeni stolp. Tel. 579-455,
VESPO PX200E, malo voženo, an tratit barve, z dodatno opremo, prodam Tel. (061) 446-233.	26617-81
TOMOS 15 sle, neregistriran in moško kolo senior, prodam. Tel. (061) 59-638.	26630-81
TOMOS avtomatik, 1. 84. prodam. Tel. (061) 262-583.	(-150424-81
MZ E rZ 250, I. 83, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Tel. (061) 226-487.	1-150208-81
PRODAM yamaho XS 1100.1. ?<>, husqvamoCR 250,1. 1984. Stankovič. Šaranovičcva 24, Vir-Domžale.
(-150237-81
MZ ETZ 250, i. 83, 2900 km. pro dam. Tel. (064) 61-783. (-150239-81 YAMAHO 500 XE, I. 78, registri rano do 30. 9. 86. prodam ali zamenjan za kakršenkoli športen avto. Inf. po tel. (068) 23-561.	t-150256-81
HONDO 900 hol d or. letnik 79
13.000 km, cena 65 M, nujno prodam, tel. (061) 555-094	p-21280-81
ZELO ugodno prodam avtomatik. letnik 84, znamke A3MS. Tclefor (061) 318-230, od 14.-17. ure vsak dan	21253-81
ZA HONDO CBX 1000 prodam precej delov. Tomačevo 28, Lj.
26310-81
SILVER bulet. malo rabljen, prodam za 11,5 M. Tel. (061) 50-632.
26354-81
TOMOS avtomatik, srebrn, prodam. Tel. 554-518, Jože Gorše. Scopo-lijeva 7, Ljubljana	26400-81
POPOLNOMA nov avtomatic prodam 1 M ceneje. Tel. (061) 666-127	26426-81
PRODAM avtomatic A3MS za 50000 din Tel. (061) 796-085. vsak dan po 15. uri.	i-149922-81
YAMAHO SR 500 prodam. Tel. (Obl) 455-046	2138S-K!
TOMOS 15 SLC, let. 84. kot nov, cena 14,5 SM, prodam Tel. (061) 768-106, popoldne	26517-81
VOLKSVVAGEN scirocco kupim Tel. (061) 263-051. (-150051-82 GOLF diesel JGL. ietnik 84-85, kupim. Tel (0601) 22-654.
(-150099-82
KARAMBOLIRAN renault 5
ali peugeot 205, star do dve leti, kupim Tel. (067) 51-111.	1-150213-82
KUPIM alfa romeo 33 (1,3), letnjk 83—84. Ponudbe pod »33«
10800-82-ct
KUPIM volvo 340, letnik 83 Ponudbe pod »Volvo«. 10801-82-$t KUPIM BMW 315 ali 316, letnik 82-83. Ponudbe pod »3MW«
10802-82-st
ZASTAVO 101, letnik 80-81. dobro ohranjeno, kupim. TE!. (061) 342-427 ali ponudbe pod ®101«.
I0831-82-st
KUPIM avto. Ponudbe pod »Prvi lastnik« ali po telefonu (061) 340-041.
26328-82
PIAGGIG, trikolesnik ali BMW iseto kupim, vozen z A kat., tel. (061) 342-794	26422-82
ZAMENJAM nov barvni TV Niš za zastavo 750. Tel. (068) 51-762.
26435-82
POLONEZ 1500, do dve leti star, kupim. Tel. (061) 375-603.
(-149549-82
KUPIM jugo 45 L ali 55 L. star največ eno leto. Tel. (0601) 20-713.
t-149766-82
VOLVO osebni avto kupim. Tel (062) 841-227.	M49839-82
BMVV 316 kupim, nova oblika. Tel. (064) 38-077.	150005-82
VOLVO diesel, letnik 80-83, ku pim. Kličite od, 17.-23 ure po telefonu (011) 188-486.	p-21249-82
ALFO, staro do pet let. kupim Ponudbe po tel. (064) 69-539.
p(-l 49775-82 RABLJENO lado nivo kupim. Telefon (061) 852-031. pt-149794-82 GOLFA JGL, karamboliranega spredaj, kupim. Metod Pivk, Idrija pri Bači 27, 65216 Most na Soči.
pt-149938-82 AMI 8 break, dobro ohranjen, kupim. Tel. 327-410.	26531-82
PEUGEOT 305 ali 104, star tri do pet let. kupim. Ponudbe pod »Cena in km«	(-150224-82
126 P, 1. 80 ali 81, kupim. Ponudbe s kratkim opisom in ceno pošljite na naslov Irma Resnik, Hrastje 43, Kranj.	26593-82
Z 101, nad letnik 76. karamboiirano. kupim. Tel. (063) 21-178. Jani
1-149793-82
KARAMBOLIRAN renault 5
ali peugeot 205. star do dve leti, kupim. Tel. (067) 51-111.	t-i502l3-82
garaže_________________
TRIPLEX garažo prodam v Domžalah. Zupančičeva ul. Telefon (061)
551-	579.	t-150404-83
PRODAM iriplex garažo v tretji etaži ob Topniški. Ponudbe pod »Davek plača kupec«.	26532-83
GARAŽO oddam v Šiški blizu Leka. Inf. po tel. (061) 342-8.33.
26559-83
GARAŽO vzamem v najem v Šiški, okolica viatorja, plačam 3500 din mesečno ponudbe po telefonu (061)
552-	018. po 14. uri.	26591-83
GARAŽO vzamem v najem ali kupim v Zgornji Šiški. Ponudbe pod »Takoj«. ‘	26596-83
GARAŽO ugodno prodam na Jamovi. Ponudbe pod »Garaža«.
(-150204-83
V NAJEM vz^ iem garažo. Ponudbe pod »Derče . 39 - Gornja Šiška«.	p-10816-8 3-st
GARAŽO, cripleks, v Spodnji Šiški, pri OŠ Zvonka Runka, prodam. Informacije po tel. (061) 323-902, od 18 do 20 ure	p-21198-83
GARAŽO najamem v Medvodah ali okolici. Ponudbe pod »Čimprej«.
p-21290-83
GARAŽO na relaciji Fužine—Moste—Center. kupim ali najamem. Ponudbe pod »Zidano«. pt-150059-83 NA PRIMORSKEM v Ajdovščini prodamo garažo ali zamenjamo za garažo v Ljubljani Tel (061) 578-379 10714-33-st
GARAŽO, zidano, prodam na Kodeljevem. Ponudbe pod »Ob Kajuhovi«	21264-83
ODDAM garažo. Češeta na Brdo. Ponudbe pod »Pri LB«. 21286-83 I'RIPLEX garažo prodam ob RaŠi-ški ulici. Prosim navedite ceno Ponudbe pod oznako »Garaža«. t-I49764-83 GARAŽO v^Štepanjskcm naselju.
naja	“
678
t-149878-83 NADSTROPNO garažo, št 377. ob Rašišk? cesti, prodam za 85 SM Strop izoliran. Tel. (061) 559-840.
21420-83
e panj
bližina Emona Centra, najamem. Ponudbi’ po tel. (061) 448-678.
deli za avto
ŠKODO .105 prodam po delih ali vso. Ponudbe pod »Rezervni deli«.
21382-84
PLINSKO napravo za avto komplet. par zimskih in letnih gum za 101, prodam Informacije tel. (061) 225-199	21403-84
4 GUME, '. 45 x 13 (Z 101 >. rablje-ne, poceni prodam. Te!. (061) 559-975 21406-84
GUME za diano. spačka ali amija, prodam. Inf. tel (061) 316-662.
21407-84
PRODAM rez. dele za peugeot 304(alternator, akomulator, tesnila za vplinjač in iglo. poni. in glavni cil za sklopko itd t Inf našel <061)59 S00 v nedeljo	123456-84
ZADNJI iežai za zastavo ‘75<- univerzalni pidjažmk in prtljažnik za smuči, prodam Inf. po tel. (061) 327-575, dopoldan	t-150027-84
TRI gume sava semperit hi-life, 13x165, zimske, malo rabljene, z aluminijastimi platišči prodam. Ponudbe po telefonu (061) 452-709	10453-84
MOTOR lada 1500, vozen, prodam. Tel. (061) 453-081, od 16 do 20. ure. v soboto od 8. do 12. ure.
t-150036-84
NADOMESTNE dele za wart-burga prodam. Informacije po tel. (061)575-450.	t-150063-84.
ZA FORD fiesto prodam zadnji del. Bojan Pregelj, Ljubljanska 12, Rakek. tel. (061) 796-102. t-150067-84 NOVE letne gume sava za jugo, 4 kose in zimski gumi, rabljeni eno sezono. prodam. Tel. (061) 741-361, popoldne	t-150074-84
MOTOR za Z 101 prodam. Inf. po tel. f061) 371-122. od 19. do 20. ure ali v nedeljo od 9. do 12. ure.
t-150123-84
KABINO, od zastave 624, karam-bolirano, prodam. Tel. (066) 61-510.
150161-84
DVE malo rabljeni zimski avtomobilski gumi (komplet plašč, zračnica in obroč), prodam za 20.000 din. Dimenzija 165x13. znamke Kleber. Informacije po telefunu (061) 262-834.
21202-84
Vn po delih poceni prodam. 2 motorja. 2 zimski. 2 letni gumi, izpušna tesnila, športni volan, stekla, karoserijski deli. Prijatelj, Beričevo 49, Ljubljana.	21350-84
PLINSKO napravo lovato prodam z 80 l bombo za 25.000 - Vene. Grudnova 10. Lj.-Šentvid.	21355-84
GOODYEAR grand prix. 165x15. malo vožene gume. ugodno prodam Tel. (061) 328-068 26412-84 MICHELIN, 4 kose. XCA 195R 16, prodam. Tel. (061) 222-025.
26463-84
ZIMSKE gume. 13x165, prevoženih 500 km. in vlečno kljuko za jugo, novo. prodam. Tel. (067) 22-607.
t-148974-84
ZA MERCEDES prodam prevleke in zimske gume. 175x14 col, z obroči. Kličite po tel (061) 264-598.
•-149899-84
PRODAM štiri zimske gume s platišči. za opel. Tel. (061) 612-573, po 18. uri.	t-149950-84
AUDI 100 kupim za nadomestne dele. Ponudbe sporočite po tel. Štev. (061) 340-723, od 9.-18. ure.
p-21387-84
LADO karavan, karambolirano in Z 101 Z. letnik 1976, po delih, prodam. Tei. (061)455-342.
pt-149486-84 ALFETTO, odlično ohranjeno, prodam po delih. Ponudbe po tel. (061)372-614	t-149529-84
NADOMESTNE dele za audi 60. prednje, zadnje steklo. 4 vrata, streho, polosovino in inštrumente, prodam. Tel. (061) 441-284.
pt-149895-84 VRAT'A in pokrov motorja ter menjalnik — avtom. Za jaguar 3.8 S. Prodam Tel. (062) 35-795.	1732-84
DVE skoraj novi gumi sava. 185x 14, prodam Tel (069) 77-814.
t-150263-84
ZIMSKE gume, 155x13 tubele, prodam Tel. (061) 574-281.
t-150287-84
PRODAM nov prednji odbijač za R 18. Informacije po telefonu (061) 443-282. popoldan.	21428-84
AMI 8 super, prodam po delih. Ogled vsak dan po 15. un. Oražem Jure. Jamova 48. Vič. st-10313-84
4 NOVE gume. 700—16. prodam. Informacije v soboto od 8. do 18. ure in nedeljo od 17. do 20. ure. po tel. 448-645.	10913-84-st
PRODAM dva nova blatnika za golf. cena 28000 dinarjev. Vclebitska 15 Ljubljana-Vič.	10916-84
PRODAM vlečno kljuko in verige za Z 101, zimske gume 13/165 in avtoradio s kasetami. Tel. (061) 448-701.
26626-84
PRODAM taximeter. Tel. (061) 21 K-153.	26651-84
POKROV motorja za lado 1500 SL. nov. prodam. Novak. Glavarjeva 19. tel. (061) 343-024.	26656-84
PRODAM štiri nove zimske gume za zastavo 750. Tel. (061) 579-429.
f-150234-84
NO V L prednje blatnike za audi 80, I. 86. prodam. Tel. (061) 441-185. TAI,clt:TI	t-150280-84
IAIV3I3II pozor! Nov kompleten taksimeter Kienzle ugodno pr«»dam. Tel. (061) 332-159.	t-150304-84
DOBER motor za peugeot 204 kupim. Ponudbe po tel. (061) 784-093.
t-150312-84
PRODAM zimske eume radial 165/13, štiri kose. Tel. (061) 487-049.
t-150318-84
ZA NSU 1200 kupim gumi zglob. Ponudbe po tel. (061) 51-806.
t-150397-84
VOZEN motor za audi 80. letnik 1972. kupim. 75 ali 60 KM. Ponudbe po tel. (061) 871-038.	1-150409-84
DELE za fiat 124 prodam. Int. v soboto od 9. do 12. ure po tel. (061) 447-356.	t-150410-84
PLATIŠČA za R 9 in R 18. dimenzija 155 SR 13. prodam. Tel. (061) 346-124	t-150432-84
NOVO školjko za jugo 45. spredaj desno karambolirano. prodam. Tel. (061)741-017.	t-150443-84
POCENI prodam motor volksvva-gen 1200.1. 67. lahko po delih. Ogled vsak dan na naslov: Čerimič. Pucihar-jeva 29, Škofljica, tel. 575-212. interna 82.	26541-84
KOMBI volkswagen furgon, letnik 1975. prodam. Tel. (063) 31-335, zve-
jer.	t-149801-85
KOMBI RENAULT TRA-
FIC, s povišano streho, let. 82, prodam. Tel. (068) 25-097, od 7. do 19. ure. V nedeljo mogoč ogled na avtomobilskem sejmu v Ljubljani.
149978-85
MERCEDES 16-19, letnik
1977,	kason 6,20, prodam Tel. (068) 46-524, po 18. uri.	10723-85-st
MAN kiper 635, prodam ali zamenjam za osebni avto. Jože Erčulj, Sadi-nja vas 7, 61261 Dobrunje.
10830-85-*!
MERCEDES 309 kesonar, s ce-rado, nevozen, prodam. Tel. (061) 481-148.	21329-85
TAM 2001, letnik 75, dolgi kason. vozen z B kategorijo, zamenjam za krajši kason. Ivan Hočevar, 68212 Velika Loka 15.	26367-85
PRIKOLICO za avto, 500 kg, prodam. Potokar, Cesta na Loko 12, Ljubljana.	26390-85
POLTOVORNI zastava 615 prodam za 8 M. Stane Marinko. Pot na Plešivico 1, pošta Brezovica. 26438-85 MOTOR fiat 619 kupim. Tel. (067) 51-059.	M48344-85
MERCEDES 190 D repaš, letnik 63, prodam. Anton Juvan, Okro-garjeva 30, Zagorje ob Savi ali tel. (0601) 61-154, od 6. do 19: ure
1-149715-85
MERCEDES kiper, 6 ton, prodam. Štepanjska cesta 22, Ljubljana.
t-149754-85
TAM 2001, reg. za B kategorijo do novembra 1986. prodam. Tel. (061) 786-051.	1-149758-85
TATRA 148 S/3, letnik izdelave 1977. registrirana za eno leto. prodam. Franc Pregar, Cesta 13. julija 10 A, Dobrunje.	t-149819-85
TOVORNI avto TAM 5000, kaso-nar, s cerado, vozen in registriran, prodam. Andrej Kepic, Utik 15 a, Vodice.	t-149865-85
TOVORNO prikolico Šenk, 12 ton, kasonar, prodam. Telefon (061) 752-685.	t-149874-85
MERCEDES 508 D, prodam
ali zamenjam za tovornjak, . ali 7 t, z dolžino kasona 5—6 m. Zdravko Sa-šek. Ljubljanska 92, Domžale.
t-149882-85
TOVORNI Z 624, prevoženih 25.006 km. prodam. Telefon (061) 752-685.	1-149909-85
TOVORNI avto TAM 5000, s podaljšanim kesonom, letnik 70. ugodno prodam za 25 SM. Srečko Javornik, Pečovlje 13 e. Štore. 1-149918-85 IM V kombi 1600, na bencin, letnik 77, prodam. Inf. po tel. (061) 59-510. v solx)to. po 15. uri.	t-149919-85
OM titano. 10 ton, kesonar, prodam. Tel. (064) 42-442.	1-149937-85
TRAKTOR tomovinkovič 521, star sedem let, prodam. Jakob Blažič, Orešek 14. 66258 Pristranek. Od 15. ure naprej. Tel. (067) 56-701.
1-149984-85
POLTOVORNI avto kupim ali zamenjam za golfa. Ravnikar. Kander-še 32, Izlake—Zagorje. 21413-85 OM titano kiper, z mercedesovim motorjem in motor titano. prodam. Tel. (065) 24-027.	t-150022-85
PRODAM tovorni avto magirt 150 KM. 8 ton, kasonar. Tel. (068) 4 071.	t-150029-85
KOMBI Z 435 K, vozen, neregistriran, 49000 km. prodam za 8 SM. Tel. (064) 76-448.	t-150072-85
PRODAM tam 125 (dolgi kason), letnik 1973, registriran do maja 1986, cena 110 SM. Tel. (063) 26-960, popoldan	t-150089-85
POLPRIKOLICO jambo prodam. Inf. po tel. (061) 872-101, v soboto in nedeljo.	t-150110-85
MAN GT, kiper, dobro ohranjen, prodam. Tel. (066) 63-505.150162-85
ŠPORTNI
REKVIZITI
IZVENKRMNI motor, 45-60 KM, dolga os, novejši, kupim. Prosim ponudbe po tel. (061) 553-026.
115HW42
prikolice
ir us, ) 47-
prodam
tov. prikolice
MAN-RABA, kasonar. prva registracija 1. 76. obnovljen, prodam. Tel. (061)733-096.	p-10838-85-st
KOMBI bus tam 75, 17 sedežev, 1. 80. dobro ohranjen, prodam. Tel. (065) 85-096.	21459-85
PRODAM dele za zastavo 645. šasijo. kabino razbito, z opremo. 4 vzmeti, kolesa z gumami. Tel. 40-386.
26565-85
STEYER, kiper nosilnost 11 ton. prodam. Tel. (061) 731-133.26622-85 KABINO za MAN trambus prodam. Tel. (061) 341-079.
pt-149663-85 FIAT FL prodam, keson kučbik in pol. Darko Miklavčič. Merljaki 61, Renče	t-150296-85
MERCEDES 328, 5 ton. registriran do avgusta 86. brezhiben, ugodno prodam. Tel. 68-321.	t-150305-85
UGODNO prodam tovorni avto zastava 1300 TF furgon. primeren za prevoz konfekcije ali sadja oziroma zelenjave. Tel. (068) 21-083.
I-150360-85
MERCEDES 1013. I. 78. dolžina
kasona 6.20 m in kason za mercedes 1113 ali 1213, prodam. Telefon (067) 81-612.	t-150366-85
MERCEDES 913, odlično ohranjen. prodam. V rčaun upoštevam osebni avto. Prikolico 6.70 m. enojna kolesa, prodam. Franc Ažman. Druž-mirje 91. Šoštanj.	pt-150452-85
KOMBI IMV 2200, letnik
1978.	prodam. Stankovič. Šaranoviče-va 24. Vir-Domžale. t-150236-85 OM LUPETO 25 prodam ali zamenjam za kombi. Tel. (061) 447-606.
21449-85
KOMBI IMW 2200 D prodam. Ogled v nedeljo od 14. do 16. ure. Anton Lavrič. Simona Jenka 4, Domžale	t-150198-85
ZASTAVA 640 prodam. Delo zagotovljeno. Inf. po telefonu (061) 312-546	t-150205-85
ZASTAVO 624 AN. letnik 81. vozen za B kategorijo, keson 4,10x2,10, prodam za 190 M. V računu upoštevan tudi do dve leti star golf diesel. Inf po tel. (061)453-525.	t-150226-85
PRIKOLICO gorica. 8 ton. aluminijast kason. 6 m. carinska vrvica, prodam. Inf. po tel. (061) 453-525.
t-150227-85
PRODAM kason. dolžina 6.20 m, nov. Telefon (068) 40-179. zvečer.
t-150230-85
POLPRIKOLICO cisterno za gorivo. 30.000 1, gorica, prodam. Tel. 59-972.	p-21137-85
TOVORNO vozilo man 26-280 kiper, letnik 1978. prevoženih 280.000 km in prikolico, tri osi. kiper. letnik
1979.	prodam Tel. (026) 52-125, od
20. do 22 ure.	pt-149444-85
TOVORNI avto TAM 6500, z dvigalom za les hiab, registriran do julija 1986. prodam. Tel. (063) 842-148.
pt-149467-85 II 13 - leinik 76. prodam. Štraus. Jesenice, Kidričeva 10, telefon (064) 83-834.	pt-149480-85
KUPIM camp prikolico za dve osebi. Tel. (061) 316-260.	26470-93
PRIKOLICO za čoln. znamke el-lebi. malo rabljeno, poceni prodam, nosilnost 300 kg. Tei. (067) 73-678 ali (067) 72-749.	t-150130-93
KAMP prikolico za 4 osebe kupim. Tel. (061) 263-388.	p-26416-93
POCENI prodam najnovejšo adrio 535, dve osi in kamp prikolico det hleffs. 8 m, luksuzno opremljeno, nemške izdelave ter novo prikolico za čoln. dolžina do 5 m, motor 4,5 KM, šest gum 8,25x20. Gediči 21 pri Poreču, Nemeček.	pt-150169-93
smuč. oprema
PUHOVKO mont metka in dolomite. pancerie kronos, prodam. Tel. (061)211-333.	26648-94
SMUČARSKE čevlje alpina tip prominence, sive barve kupim, štev. 9,5. Tel. (061) 746-288, popoldan.
t-149999-94
KUPIM rabljeno smučarsko opremo. za šestletnega otroka. Telefon (061)574-001.	26554-94
PANCARJE SR comp alpina, številka 10, prodam ceneje. Telefon (061) 556-695, dopoldan. 21332-94 SMUČI RC 06, 190 cm, z vezmi salomon 505, nove vezi tyrolia 390 RD in rabljene čevlje San Marco, štev. 40, prodam. Tel. (061) 575-863.26303-94 SMUČI RC05, vezi look 37 in čevlje alpina SR, ugodno prodam. Tel. (061) 831-111 ali (061) 831-548. 21396-94 OTROŠKE smuči. 140 cm, kupim. Tel. (061) 579-282.	t-150042-94
GLASBILA
prodam
SOBNO kolo (trim), novo, uvoženo, poceni prodam. Tel. 332-805.
26478-90
POTAPLJAŠKO obleko. 6,4
mm. štev. 4, novo. prodam za 3,5 M. Tel. (062) 24-833 ali (061) 313-816.
26515-90
JADRNICO elan express, 7.80 m, v celoti opremljeno, novo, 4+1 ležišča, kuhinja. WC, prodam Tel. (050) 78-532 - Cavtat.	t-150025-90
PRODAM otroško kolo. Informacije po 16. uri po tel. (061) 40-880.
t-150126-90
JOHNSON, 15 KM, kratka os, letnik 82. prodam. Tel (061) 219-160, v ponedeljek.	21181-90
BODYBUILDING oprema in uteži prodam. Tel. (061) 320-937.
21193-90
SAMOSTREL benetti. 20 KP, z daljnogledom, prodam. Tel. (061) 576-345, zvečer.	21271-90
SMUČI in kolo prodam. Zglasite se po telefonu (061) 573-409. 21272-90 DIRKALNO kolo valy (št. 61), campagnolo. poceni prodam. Tel. (064) 75-282.	21324-90
GLISER elan 495 s kabino, primeren za krajša križarjenja, skupaj z vso opremo, prodam. Informacije po tel. (061)445-319.	21357-90
SURF tornado 39 prodam za 10 M. Tel.: (061) 50-632.	26353-90
ROVING 600 9 — 100 kg, prodam. Tel. 662-438.	26383-90
KALUPE za jadrnico. 6,70 m, kompletne, prodam. Tel. 662-438.
26384-90
JADRALNO desko tornado, letnik 1983, kompletno prodam. Tel. (061)341-079.	t-149659-90
ČOLN »Elan« T 300. nerabljen, zelo ugodno, prodam. Tel. (066) 36-593, po 19. uri.	t-149815-90
GUMIJAST čoln maestral 9 prodam. Tel. (064) 80-644. t-149901-90 LES iroko, primeren za leseno palubo, prodam. Tel. (061) 221-902.
t-149934-90
JADRA FZ wing cut, 5.6 m2, prodam. Informacije tel. (066) 61-381.
21121-90
GLISER fletscher z motorjem to-mos 18 E s prestavami, prikolico in cerado prodam za 35 SM. Tel. (064) 25-205, od 19. do 21. ure.
pt-148877-90 IZVENKRMNI motor yamaha 85 prodam. Tel. (061) 441-284.
pt-149896-90 JADRNICO, dolgo 9 m, feroce-•ment. 4 jadra, 6 do 8 ležišč, prodam. Ponudbe pod »120 SM«. 26562-90
M AH AGONU les ugodno prodam. Telefon (061) 262-166, dopoldan ali (061) 266-467, popoldan.
t-150254-90
IZREDNO ugodno prodam kompletno kamp opremo, vse lepo ohranjeno. Tel. 267-195, popoldne.
10905-90-st
TOMOS 4,5. dolga os, zelo ugodno prodam. Šavorn, Kremžarjeva 4, Ljubljana. Ogled v soboto in nedeljo. Tel. v službi 576-432.	26599-90
TRUP plastične jadrnice, 11,65x3, prodam. Tel. (061) 341-456.
p-26635-90
NOVO moško kolo maraton lux prodam 10% ceneje. Tel. (061) 59-434
t-150291-90
JADRNICO potovalno, dolžine 6,3 m. kompletno opremljeno. 5 ležišč, kuhinja. WC. jamaha 9,5, dve jadri, špinaker, dsvoosna prikolica, prodam za 1,7 M. Inf. tel. (066) 31-365.
t-150294-90
VOLKL MS 24 teniški lopar prodam ali zamenjam. Tel. (065) 22-119.
t-150314-90
VEZI tyrolia 160 prodam. Informacije po tel. (061) 310-350 t-150401-90
kupim
JADRNICO 8-10 m kupim. Tel.(061) 772-880.	150337-92
JADRNICO, 7 do 8 m, lahko delno nedokončano, kupim. Ponudbe pod »Opis — cena«.	26561-92
JADRNICO, nedograjeno ali kalup, dolžine 9 m, kupim. Telefon (061) 266-039, po 20. uri.	150223-92
MANJŠI čoln, T 380, kupim. Ponudbe po tel. (062) 773-013.
t-149831-92
OTROŠKO kolo in pancerje štev. 28, s smučmi in palicami, kupim. Kličite (061) 313-755	t-150046-92
PRODAM pianino neumeyer. Tel. (061)349-641.	10776-100
KONTRABAS, kakovosten, ugodno prodam. Tel. (061) 831-111 ali (061)831-548.	21395-100
PRODAM korg poly six, polv 800, kolutni magnetofon, 5 roto tomov, 4 bas boxi, 6 mikrofonov. Tel. (061) 641-126.	26509-100
FRETTLESS bas kitaro ibanez MC 940, korg poly 800 in HH troblje z driveri, prodam. Tel. (066) 22-150.
t-150021-100 OJAČEVALEC za kitaro, 50 W, prodam. Tel. (06?) 453-081, od 16. do 20. ure in soboto od 8. do 12. ure.
t-150037-100 FLAVTO vamaha 211 S, novo, prodam. Tel. (064) 23-224, zjutraj ali zvečer.	t-150104-100
FANFARNO trobento, posrebreno, starejšo, prodam. Tel. (061) 318-091.	t-150155-100
HARMONO, 7 registrov in gra-mofon Tosca avtomatic. prodam. Oboje je skoraj nerabljeno. Cena za har-mono 6 SM. Informacije po tel.: (061) 332-102.	pt-149525-100
ENKRATNA PRILOŽ-
NOST! Prodam synthesizer vamaha CS 40 M za 16 M. el. klavir yamaha, roland mono synth, ojačevalnik 2x 100 W. mikrofone shure PE 86, SB 588, SB 565, midi sequencer z dodatki za commodore 64 po izredno nizki ceni! Tel. (061) 627-151, popoldne.
p-26230-100
PIANINO Čajkovski, zelo malo rabljen, prodam. Inf. po el. (061) 441-238. med 18. in 19.30. t-149595-100 DVE bas skrinji ev eliminator, 2 x 200 W, ojačevalec acoustic 220 za bas, prodam. Tel. (066) 62-069.
10878-100-st ORGLE hammond M 102 in leslie 145, electro voice S 15-3, prodam ali zamenjam. Tel. (066) 76-710.
10879-100-st PROFESIONALNI ojačevalec roland jazz corus 120 prodam. Inf. tel. (061) 373-777.	21427-100
PRODAM overdrive guvatone -nov — efekt, walkman salora. ustno harmoniko hohner ter stojalo in kapo-daster. Tel. (061) 345-139. 21448-100 HARMONIKO, 120-basno, klavirsko (royal), prodam. Ani Novak, Vlahovičeva 15, Štepanjsko naselje.
26526-100
YAMAHA flavto 22 S prodam. Informacije v nedeljo po tel. (061) 454-264	26558-100
DVA bobna tymbales, s stojalom 13-14 inčov, prodam. Tel. (061) 454-546.
t-150219-100 SOLO in bas kitaro ter računalnik ZX 81 prodam ali zamenjam za bobne. Tel. (061) 841-044.	t-150279-100
UGODNO prodam melotron cru-mar performer. Tel. (064) 66-441, int. 321 - Triler	10923-100-st
J UNO 106 roland synthesiser prodam za 35 M. Tel. (061) 345-252.
26662-100
HARMONO, 7 registrov in gramofon TOSCA avtomatic, prodam. Oboje je skoraj nerabljeno. Cena za harmono 6 SM. Informacije po tel.: (061)332-102.	pt-149525-100
PETROF klavir, kratek, uglašen, prodam. Tel. (061) 59-210.
t-150298-100 KLAVIR znamke erste, prodam. Tel. (0601) 42-178.	t-150302-100
PEARL supersensitiv snare dr um 14x6 1/2 prodam za 6 M. Tel. (066) 62-121. int. 387 do 14.	150345-100
MINI synthesiser casio MT-68, z izredno ritem sekcijo in zvokom, še v garanciji, prodam. Tel. (061) 59-435.
t-150430-100 KLASIČNO, zelo točno koncertno kitaro, vzhodnonemško, s kovčkom, prodam za 7 M. Porfudbe po tel. (061) 346-230.	ST-10799-100
SIMMONS SDS 7 el. bobne
ugodno prodam. V računu upoštevam dober akustičen komplet bobnov. Tel. (061) 444-494, popoldne.
ST-108828-100 HARMONIKO, 120-basno, italijansko, starejšo, ugodno prodam. Tel. (061)265-971.	21131-100
BOBNE hollywood, s činelami, prodam. Tel. (066) 76-478 21308-100 HARMONIKO hohner atlantic, 120 basov, prodam. Mihelčič, Črnomelj, tel. 51-543.	21325-100
ELEKTRIČNE orgle elka 610
(profesionalne) poceni prodam. Lavrič, tel. (061) 332-61 l.T-149506-100 BARITON prodam. Tel. (061) 484-014.	T-149632-100
BAS KITARO maya (kopija fen-der), ojačevalec elka — 100 vatov in 80 ter 120-basni harmoniki melodija, prodam. Informacije po tel. (068) 85-981.
T-149990-100
kupim
PIANINO kupimo. Ponudbe po tel. štev. 328-015.	26374-102
AKUSTIČNI
APARATI
prodam
ŽX spectrum. proč uri po tel. (061) 34
OJAČEVALEC onkyo AO-5, 2x26 W sin in tuner akai ATK-02, prodam. Tel. (061) 347-527.
10833-105-st ČB TV, znamka panorama, poceni prodam. Ogled v soboto: Lj., Trubarjeva 23 a, Gomsi.	10843-105-st
HI-FI 6 C 201 A gorenje ugodno prodam. Telefon 216-820.
1-14965-105
TELEVIZOR, znamke RIZ, starejši letnik, zelo ugodno prodam. Telefon (061) 318-230, od 14. do 17. ure vsak dan	21254-105
TV grundig. z daljinskim upravljanjem, ekran 67 cm, prodam. Telefon (061) 310-613.	21288-105
BARVNI TV Ioewe, 66, odlično ohranjen, prodam za 18 M. Tel. (061) 218-783, od i6. do 19. ure.21298-105 AVTORADIO, star leto dni, blaupunkt pariš avtorevers, dva zvočnika in anteno, prodam. Informacije tel. 347-501.	21309-105
TECHNICS kasetofon RSD-450 in RSD-400 ter osaka avtoradiokaseto-fon, ugodno prodam. Informacije tel. (061)264-698.	21311-105
OJ AČEV ALEC pioneer S A 5 3QQ„ in magnetofon akai CS 707 D, poečni prodam, tel. (061) 481-183.
21318-105
BARVNI televizor iskra, velik ekran, ugodno prodam. Telefon (061) 348-629, v večernih urah. 21331-105 NOV, uvožen hi-fi stolp, z dvojnim kasetofonom, ra, gr in zvočniki, prodam. Informacije: Jožica Kolar, Podja-vorškova 11, Celje po 14. uri.
21333-105
HITACHI, dvojni kasetofpn DW-500, high speed, popolnoma nov, prodam. Tel. (061) 553-451.	21367-105
BARVNI TV sanyo, star tri leta, ugodno prodam. Tel. (061) 574-070.
26237-105
ČRNO bel TV gorenje avtomatik prodam. Informacije po telefonu (061) 443-534.	26247-105
VISOKOTONCE piezo-hom, 4-40 khz, 105 DB, prodam. Tel. (061) 575-863.	26304-105
KASETOFON sansui DC 69, z mikroprocesorjem in timer marantz AT 5, prodam. Tel. (061) 52-527.
26397-105
GRAMOFON sansui FRD-4, tuner hitachi,-kasetofon sharp, prodam. Tel. 554-518, Jože Gorše, Scopolijeva 7, Lj.	26399-105
HITACHI hi-fi glasbeni center, 2x50 W, z zvočniki fisher, 2x70 W. prodam. Tel. (061) 211-899.
26415-105
HITACHI stereo radiokasetofon prodam Tel. (061) 40-685.26419-105 TV-ITT, črno bel, ekran 31 cm, nov, prodam za 55.000 din in avtoradio ica, 20 W, za 28.000 din. Tel. (061) 612-254.	26442-105
SANSUI ojačevalec tuner in kasetofon z zvočniki prodam. Tel. (061) 320-049, po 19. uri.	26458-105
TUNER trio-kenwood KT 501 prodam. Telefon (064) 23-724.
26465-105
YAMAHO synthesizer CS 70 M, ugodno prodam. Tel. (067) 23-047.
,	t-149434-105
RADIJSKI sprejemnik iskra stereo SST 2030 in dve zvočni omarici SOZ 3201 hi-fi, prodam. Telefon (064) 74-970.	t-149445-105
ZVOČNIKI, 2X150 W RCF, za pevsko ozvočenje ali hi-fi equaliser stereo in gramofon kenwood KD 2000 avtomatic ter avtoradio blaupunkt ugodno naprodaj. Tel. (061) 721-366.
t-149533-105 VIDEORECORDER grundig SV 4004, s kasetami, ugodno prodam. Telefon (063) 824-111 ali 824-109, dopoldan.	t-149581-105
SABA ultracolor portabl, monitor, PM 25 S 52 12-24 V in 220 V, prodam. Telefon (066) 62-257.	t-149602-105
MARANTZ ojačevalec PM 301 in tuner ST 302, deklaracija, prodam. Tel. (061) 332-145.	t-149672-105
AVTOMOBILSKE zvočnike pioneer TS, 1650, 60 W, prodam za 2,5 SM. Tel. (061) 327-462.
t-149674-105 BARVNI TV Riz, ekran 66 cm, brezhiben, star šest let, prodam. Tel. (061) 347-755.	t-149678-105
GLASBENI center gorenje 203 A prodam. Tel. (061) 443-366, po 14. uri t-149822-105 JVC komponente (ojačevalec, tuner gramofon) ter barvni in črno bel TV, -odam. Kličite po 16. ‘45-213.
1-149842-105 ČRNO bel TV iskra panorama gama senzor prodam. Inf. tel. (061) 310-918.
t-149850-105 RECEIVER sansui, 2x160 W, ugodno prodam. Tel. (061) 575-082.
t-149856-105 VIDEO grundig prodam za 15 SM. Tel. (061) 59-377.	t-149914-105
PANASONIK, prenosni videore korder NV-100 in panasonik videokamero WVP-100 E, novo, prodam. Tel. (063) 730-722, dopoldne.
t-149915-105 SANSUI hi-fi stolp prodam. Informacije po tel. (0601) 81-935.
•	t-149923-105
GRUNDIG TV super color, ekran 42 cm, star štiri leta, prodam. Cena 6,5 SM. Vrtarič, Aleševčeva 26, tel. (061) 554-383.	1-149932-105'
HI-FI stolp sharp, model 23, prodam. Tel. (061) 263-332.
t-149960-105 MINI komponento intemational, z ločljivimi zvočniki, prodam za 65.000 din. Tel. (061) 271-434. t-149973-105 STOLP marantz. digitalni radio ST 525, kasetofon SD 225. ojačevalec PM 325, gramofon TT 221, zvočniki HD 400%, omarica MR 820, prodam. Cena 21 SM. Tel. (064) 82-465.
1-149983-105 OJ AČEV ALEC kenwood K A-30 (2x40 W) in kasetofon JVC KD A 11 prodam. Tel. (064) 82-906.
t-150004-105 AVTORADIO kasetofon, 2x7 W in zvočnike pioneer, 2x30 W, novo, deklarirano, prodam. Tel. (061) 322-509.	t-150010-105
PRENOSNI radiokasetofon, z ločljivimi zvočniki, japonski, nov, deklariran, prodam. Tel. (061) 322-509.
t-150011-105 CB postajo PRESIDENT ADAMS, 10 kom. Ni-Cd baterij, preklopnik za dve anteni in mobi! anteno prodam. Inf. Savemik Anton, Viška cesta 49/c 456789-105
HI-FI ojačevalca. 2x130 W in 2x200 V/, domače izdelave, preizkušena, prodam. Tel. (065) 21-780.
10848-105-st TV ČB iskra beta prodam za 2 SM. Čampa, Bratovševa pl. 19 (3. nad.). Ogled v soboto do 12. ure.
10851-105-st TV črno bel, gorenje, brezhiben, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Ekran 56«.	10853-105-st
SYNTHESIZER korg MS-io
prodam za 13,5, s carinsko deklaracijo. Tel. (068) 21-229, Marjan. 21389-105 ZVOČNIKE visoke klase SBI 1, 110 L, 200 W, poceni za 15 M ter kasetofon sanyo za 4 M, prodam. V računu upošte /am tuner ali pren. radiokasetofon. Tel. (063) 854-122, od 17. do 18. ure.	21408-105
VRHUNSKI sistem zvočnikov transmission line (160 W) zelo ugodno prodam. Tel. (061) 215-017.
21410-105
ČRNO BEL tv sprejemnik prodam. Ponudbe pod »1 leto«.
26472-105
TV ojačevalec in 4 kose UHV ter 2 VHF antene, vse dobro ohranjeno, prodam za 7.500 din. Telefon (061) 447-966.	26475-105
PHILIPS stereo radiokasetofon d 8043, nov, kovinske barve, 220 ali 9 V, 4 val. dolžine, prodam. Telefon (061) 881-351.	26480-105
YAMAHA receiver, 2x50 W, pioneer zvočnike, 150 W, pioneer gra-mofori PL-2, prodam. Telefon (0601) 41-838.	26487-105
BARVNI tv nordmende, konsignacijski, stara 4 mesece, ekran 37 cm, odlična kakovost, ugodno prodam. Tel. (061) 50-331	26501-105
OJAČEVALEC rogers A-100, kasetar JVC-KDA 11, tosco 20, prodam. Tel. 344-080 dopoldan in 310-555 (»opoldan, Damjan.	26514-105
AVTOMATSKI gramofon RIZ trubadur stereo, z ojačevalcem, ugodno prodam. Inf. po tel. (061) 327-575, dopoldan.	t-150032-105
TOSHIBA walkman, z radiom, prodam za 3,8 SM. Tel. (061) 226-096, v soboto popoldne. t-150079-105 ČB TV ugodno prodam. Tel. (061) 444-725.	t-150080-105
TV barvni, ekran 66 cm, prodam. Tel. (061) 340-084	t-150095-105
MINI komponento intemational, novo, prodam. Tel. (061) 219-800.
1-150097-105 BARVNI tv sprejemnik gorenje, starejši letnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (0601) 22-655, popoldan t-150098-105 HITACHI receiver SR-604, dina-harmonv kasetar DE-E 55, zvočnike genezis, prodam. Tel. (061) 571-338.
t-150121-105 BARVNI TV telefunken, ekran 66 cm, ugodno prodam. Tel. (061) 831-694, Slavko Ložar, Kamnik, Medvedova 12.	t-150125-105
FISHER stolp, 2x55 W, prodam.
t-150158-105
ri^flLK stolp, 2 Tel. (063) 713-645. KASETOFON aiwa F 330, 6 mesecev, prodam. Tel. (066) 31-421.
t-150168-105
BARVNI televizor in radio z gramofonom prodam. Tel. (061) 349-641.
10775-105-st DOBRO ohranjen TV grundig, barvni, 66 cm, z daljinskim upravljanjem, star 7 let, prodam za*7 SM. Plahutnik, Zgornje Pirniče 71 G, Medvode, tel. (061) 611-114.	10846-105-st
HITACHI kasetofon D-1100 M, ojačevalec HA-4700, tuner FT-4500 in sony kasetofon TC-FX 66 prodam. Tel. (064) 57-129 (dop.). Goran Meglič, Zg. Duplje 40 a (pop.).
p-10490-105-st PRODAM mini komponento internacional, z ločljivimi zvočniki, z dokumenti za 6,5 M. Tel. (061) 328-983.
p-10718-105-st BARVNI TV gorenje akvamarin poceni in ugodno prodam. Tel. (061) 482-335.	p-10806-105-st
GRAMOFON technics SL-D 2 in miida P 2800 ter ameriške zvočnike advent (50 W), ugodno prodam. Tel. (061) 222-520, popoldan.
p-21251-105
HI-FI technics: gramofon, kasetar, ojačevalec, tuner, zvočniki ali ves stolp, prodam. Tel. (061) 555-094.
p-21281-105
TV ISKRA color, nov, ugodno prodam. Štcr, Trbuje 41, Kranj. Inf. po tel. (064) 33-156, popoldan.
t-148817-105 BARVNI tv nordmende, še v garanciji, ekran 36 cm, prodam. Ogled po 16. uri. Ivančič, Prijateljeva 11, Ljubljana.	pt-148906-105
PRODAM stolp sharp stereo mušic center SG-1 z zvočniki, 2x40 W. Cena 14 M. Tel. (061) 611-355.
t-149841-105 BARVNI TV, starejši, prodam za 6,5 SM. Tel. (061) 831-109.
t-149887-105 PRODAM črno bel TV gorenje. Tel. (061) 264-900.	t-149920-105
AVTORADIO kasetofon prodam. Tel. (064) 80-575. t-150003-105
TV gorenje 106, star eno leto, prodam za 5 M. Tel. (061) 313-417.
10870-105-st STKJLP pioneer X-1200, z omarico, brez zvočnikov, kasetofon TEAC V350C in gramofon rotel RP 400, carinjeno, prodam. Tel. (061) 721-411.
10871-105
KASETOFON technics RSB-40 . in zvočnike wharfeda1e diamond 80 W, vse zapakirano, ugodno prodam. Tel. 219-032, po 14. uri. 10881-105-st GLASBENI stolp elite PP8200. z dvema kasetarjema. 2 x 12 W, prodam. Tel. (061) 263-982. 21438-105 ČRNO BEL televizor iskra panorama prodam. Ani Novak, Vlahovičeva 15. Štepanjsko naselje. 26527-105 SKORAJ nov TV, prenosni, črno-bel panorama polux, ekran 44 cm. 6 programov, prodam. Telefon 576-528, v ponedeljek od 8. —13. ure dopoldne.
26535-105
MINIKOMPONENTO tosh,-
ba, 2 x 10 W, novo, deklarirano, prodam za 6,3 M. Tel. (061) 447-052.
26537-105
PHILIPS barvni, ekran 42 cm, prodam. Tel. 578-492.	26543-105
ROTEL RA 840, 2 x 40 w oja-čevalcc, prodam za 6,5 M. Tel. (061)
225-	653.	26544-105
PRODAM: TV aparat iskra panorama montreal ultra, videorekorder kortiiig VR 8 de luxe in glasbeni center gorenje GC 201-A hi-fi. Vse izredno ohranjeno. Ogled na naslovu: Hu-doven.ikova 11/1 ali ponudbe pod »Ugodno«.	26548-105
PRODAM radio grundig satelit. Tel. (061) 213-698.	. * 26551-105
BARVNI TV iskra color, na daljinsko upravljanje, nov, še zapakiran, prodam zaradi selitve. Telefon (061) 576-663.	26557-105
TV čb gorenje, star eno leto, prodam. Turkovič, Lj.. Kajuhova 42/1.
26570-105
PRODAM glasbeni stolp po delih, znamke technics sayo hitachi. Tel. (061) 51-438, popoldne. 26571-105 TECHNICS kasetofon RSM 270X (dolby »X«) (13 SMj/in tuner (16 spominov, digitalen), prodam. Tel. 268-109.	\	26576-105
ZVOČNIKE ITT50/70 W (3 M) in radiokasetofon sharp (4,5 M), prodam. Tel. 224-532 ali 213-021, Tomi.
26578-105
PRODAM dvojni, nov kasetni radio »sharp« »777« GF. Kličite (064) 79-035, ogled v Ljubljani. 26595-105 PRODAM prenosni radiokasetofon hitachi TRK 9100, 2 x 15 W, z dolby NR. Tel. (064) 23-743.
t-150171-105 BARVNI TV gorenje, brezhiben, prodam za 5 SM. Bojc Jermanj, Kajuhova 36, Ljubljana. t-150174-105 TENSAI glasbeni center, z dvojnim kasetofonom in zvočniki, prodam. Stane Osenar, Vrhpolje 39, Kamnik.
t-150179-105 KASETOFON sansui D 69 C, nov, prodam..Tel. (061) 485-639.
t-150182-105 TECHNICS stolp in kasetar RSB 40, novo, deklarirano, ‘prodam. Tel. (061) 40-630.	t-150200-105
SUNDCRAFT transmissiun line, 160 V zvočnike, prodam. Tel. (061)
226-	487.	t-150207-105
BARVNI TV, zelo dobro ohranjen, prodam za 4,5 M. tel. (061) 721-877.	t-150210-105
VIDEOKAMERO vhs. JVC
G 88 E prodam. Tel. (062) 304-366.
t-150212-105
TV čb prodam. Tel. (061) 367-119.
_	t-150235-105
UGODNO prodam barvni TV, tip 103, model elektronik 56. Inf. vsak delovnik med 18. in 21. uro po tel. (063) 855-232.	t-150241-105
TECHNICS kasetofon RSD 250, nov. z deklaracijo, prodam. Tel. (061) 448-203.	t-150248-105
HAMBURGER stereo avtoradi-okasetofon (2x7 W), z dvema zvočnikoma in anteno, novo,prodam za 2,5 M. Tel. (061) 576-402. t-150251-105 MTC avtoradiokasetofon (1,9 M) in zvočnike pioneer TS 16-11 (1,6 M), prodam. Tel. (061) 311-100.
t-150252-105 KASETOFON sansui D 95 prodam. Tel. (061) 332-797.
t-150260-105 YAMAHO K 500 prodam. Kličite v soboto od 15. ure dalje po tel.
(063)	778-102.	t-150269-105
ZV OČNIKE sound craft transmiti-on line. 160 W, prodam za 15 SM. Tel. (061) 345-201.	t-150273-105
GLASBENI center bush, nov, zapakiran, prodam. Cena 7,9 M. Tel.
(064)	79-563.	t-150275-105
TELEFUNKEN konpakt hi-fi zvočniki, 2 x 60 W, prodam. Piran, Gregorčičeva 20, tel. (066) 73-641, int. 52.	t-150278-105
HITACHI-STEREO radiokasetofon, v dolby stereo tehniki, s slušalkami in dvojnim kasetofonom, prodam. Tel. (061) 40-771.
p-10842-105-sf REVOX B77, kot nov, ugodno prodam. Tel. (068) 81-666.
10899- 105-st PANASONIC NV 850 videorekorder, deklariran, prodam. Informacije po telefonu 571-234. 10915-105-st PIONEER gramofon PL-200, prodam. Tel.(061) 346-410. 10920-105-st VRHUNSKE zvočnike AR 28S, ojačevalec sansui A-7, tuner sansui T-5, gramofon sansui FR-D4, prodam. Tel. (061) 345-643.	10921-105
ZVOČNIKEhitachiHS-210(40/80 W) in coral (100 W) ter vrhunski tan-gencionalni gramofon revox B790, prodam. Tel. (061) 552-035.
10925-105-sl STANTON, gramofonsko glavo 680 EE, originalno, ameriško, zapakirano prodam. Inf. po tel. (061) 447-875.	st-10930-105
PRODAM barvni tv spektra color titan. Tel. (061) 454-195.
t-150433-105 TOSHIBA stereo glasbeni center, zvočniki 2 x 15 W. novo, deklarirano, prodam. Tel. (061) 312-797.
21452-105
TV čb prenosni, prodam. Tel. (061) 266-435, v soboto po 15. uri.
21464-105
DBX 3BX vrhunski expander dinamike ugodno prodam. Tel. (061) 323-105.	21467-105
PRENOSNI tv jasna, ekran 42 cm, star eno leto, prodam za 5 M. Tel. (061)881-351.	21468-105
KAKOVOSTNE komponente technics, ameriške zvočnike in avtoradiokasetofon Panasonic, deklarirano, ugodno prodam. Tel. (061) 454-205.
21470-105
TECHNICS tuner, ojačevalec, dvojni kasetofon onkyo, ojačevalec 2 x 120 W, z zvočniki, 2 x 160 W, vse je novo, prodam. Tel. (063) 26-273.
26600-105
TV iskra barvni na daljinsko upravljanje, nov, v garanciji, prodam ceneje kot v trgovini. Tel. (061) 482-393.
26609-105
TV barvni grelic. ekran 51 cm, prodam. Tel (061) 553-550.	26621-105
GRAMOFON technics SLQ2, z MC glavo, prodam za 6,5 M. Tel. (061) 455-894.	26624-105
PRENOSNI videorekorder in kamero prodam. Ponudbe pod oznako »Panasonic ali 38,5 M«.	26625-105
TV color, brezhiben, ugodno prodam. Tel. (061) 572-276. 26627-105 SONY zvočnike SS-X 160 D, 40/60 W, zelo ugodno prodam za 3,8 M. Tel. (061) 347-922.	26646-105
VHS videokamero s prenosnim videorekorderjem, tunerjem in akupolnil-cem, prodam. Tel. (061) 317-516.
26649-105
PRODAM nov portable tv ITT, ekran 42 cm. Tel. (061) 346-210.
26650-105
JAPONSKI stereo avtomatic avtoradiokasetofon, nov, deklariran, poceni prodam. Tel. (061) 341-641.
26655-105
GRAMOFON bruns z ojačevalcem (2x7 W) in kasetofon univer-zum, prodam. Novak, Glavarjeva 19/1, tel. št. (061) 343-024.	26657-105
PRODAM avto-prenosni walkman kasetofon pnilips, s slušalkami (2 x 24 W), cena 3,5 M. Tel. (061) 554-870, po 10. uri.	26659-105
TV BARVNI Iskra z daljinskim upravljanjem prodam. Tel. (061) 216-820, od 15. do 20. ure. pt-149650-105 SHARP Hi-Fi stolp S 23, 2x45 W. nov, prodam. Tel. (066) 33-295.
t-150088-105 BENYTONE center prodam za 10 M. Tel. (061) 59-534.
t-150290-105
HITACHI receiver SR 604 in štoparico heuer, prodam. Telefon (061) 454-711	1-150301-105
SONY tv monitor, predam ali zamenjam. Tel. (065) 22-119.1-150313-105 SHARP hi-fi stolp, nov, z'deklaracijo, prodam za 18,5 M. Tel. (061) 266-549.	t-150320-105
PRODAM večje število zvočnikov za ozvočenje in hi-fi z omaricami ali brez (GAUSS, JBL, CAME, RCC, BBC, MONACOR). Telefon (067) 81 162.	t-150325-105
ČRNO BEL televizor gorenje prodam. Ekran 60 cm, nov. garancija eno leto. Tel. (063) 770-010, dopoldne.
1-150330-105 BARVNI televizor ITT graetz, dobro ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam za črno bel prenosni, z doplačilom. Tel. (061) 329-517.
t-150346-105 HI-FI stolp, 2 x 45 W, nov - deklariran, ugodno prodam. Telefon (061) 575-244.	t-150349-105
SHARP nov stereo kasetni radio prodam. Tel. (061) 721-575.
t-150353-105 TV 107 gorenje, čb, v garanciji do junija '86, prodam. Tel. (068) 81-701, v soboto popoldne in v nedeljo. •
t-150371-105 SONY glasbeni stolp, 2 x 35 W, prodam Tel. (061) 443-839.
t-150373-105 NOVE electrovoice bokse, 300 W in walkman sor.y DD. prodam. Tel. (061) 50-910	t-150389-105
SONY stolp FH 3, z zvočniki, novo in deklarirano, prodam za 15 M. Tel. (061)721 -490 v soboto popoldne in nedeljo	t-150390-105
VHS videorekorder, z dokumenti, prodam. Tel. (061) 575-130.
t-150393-105 GRUNDIG tv barvni stereo, z dokumenti, prodam. Tel. (061) 575-130.
t-150394-105 STEREO avtoradio kasetofon, japonski (2 x 10 W — 2 SM) in zvočnike pioneer, 30 W (1,6 M), prodam. Tel. (061) 322-317.	t-150423-105
JAPONSKI avtoradio kasetofon, deklariran (2 x 15 W) in trisistemske, 2 x 30 vatne avto zvočnike, v škatli, prodam. Tel. (061) 447-631.
t-150431-105 PRODAM barvni TV spektra color titan. Tel. (061) 454-195.
t-150433-105 TOSHIBA mini komponento, 2 x 10 W, z equaliseijem. deklarirano, prodam. Tel. (061) 4-44-699.
t-150436-105 MINI komponento prodam za 6,1 M. Tel. (061) 576-231, int. 253, dopoldne.	t-150450-105
HITACHI prenosni radiokasetofon TRK 9140 E, z ločljivimi zvočniki, 2 x 15 W, prodam za 7,6 SM. Tel. (061) 341-797.	t-150460-105
kupim
HI-FI stolp z zvočniki kupim. Ponudbe pod »Do 13 M«, t-150392-106 KUPIM barvni TV z daljinskim upravljanjem. Ponudbe pod »Navedite ceno«.	26538-106
NOVEJŠI barvni TV saba, ekran 56. kupim. Tel. (061) 571-741, od 9. do 13. ure, Mirkovič. t-150199-106 ISKRIN čb TV trim kupim. Ponudbe pod »Navedite ceno«. 26372-106 HITACHI HA-2 ojačevalec kupim. Tomislav Murovec, Tumov drevored 23, 65220 Tolmin.t-149612-106
UMETNINE IN STARINE
prodam
VEČ gobelinov prodam po zelo ugodni ceni. Tel. (063) 751-348
t-149947-110
PRODAM stare manšetne gumbe (14-karatno zlato), s štirimi briljanti (0,20 karata). Tel. <061) 342-562.
26582-110
SLIKO Ipavca iz leta 1941 (olje) prodam. Matelič, Mlinska pot 16, Lj. Črnuče.	t-150258-110
NOVOLETNO DARILO!
Tri lepe uokvirjene gobeline poceni prodam. Pejovič. Pod hribom 12.
H	t-150261-110
PRODAM gobeline ženski akt, Zadnja večerja in druge. Informacije po tel. (061) 481-395. p-10863-U0-st BOGATO poslikano skrinjo, gorenjsko prodam za 4,5 M. Telefon (061)214-177.	26623-110
STARINSKO kredenco in pet stolov, prodam. Tel. (061) 59-811.
t-150356-110 PRODAM original Willerjev gobelin Zadnja večetja. Inf. po tel. (061) 40-983.	t-150364-110
REGISTRIRNO blagajno CR, staro 90 let, prodam. Juren, Bijedičeva 1, Lj.	1-150406-110
STARO registrsko blagajno nati-onal, s predalom in stoječi fotografski aparat Lu Pa Udine s priborom, reflektorji, ploščami in sušilcem za slike, prodam. Tel. (061) 751-498.
t-150411-110 GOBELINE, pastorale, poljsko cvetje, konji v galopu, zimska noč in akte, prodam. Inf. po telefonu (063) 28-354	pt-149146-110
POSLIKANO skrinjo, predalnik in druge starinske predmete, prodam. Tel. (061) 376-852.	21423-110
ALT DEUTSCH omaro prodam. Tel. (061) 881-573. 26488-110
Posebne ne cene:
eksport-
Sinclair 48 K DM 233.-Sinclair 48 K+ DM 347.-
Sinclair OL128 DM 780.-
Commodore C 16 DM 174,-
Commodore +4 DM 437.-
Commodore C 64 DM 448,-
Commodore C 128 DM 869.-
Commodore PC 10 DM 4290.-
Atari XL 800 DM 225.-Atari 130 XE DM 525.-Armstrad CPC 464 + Monit. DM 700.-Armstrad CPC 6 128 + Monit. DM 1402.-Sharp PC 1246 DM 119,-
Velika izbira videore-corderjev, HI-FI stolpov, bele tehnike, orodja in strojev
Jode Discount Markt
Schwanthalerstr. 1 Munchen 2, telefon 9949/89555034
kupim
KUPUJEM manjšo do srednje velikosti starinsko preprogo, lahko je tudi poškodovana. Ponudbe pod »Vzhod«.	21364-112
BIDERMAJER sekreter in drugo pohištvo kupim. Ronudbe pod »Bidermajer«.	p-26233-112
DELA Jakopiča, Jame in še posebno Groharja, kupim takoj. Ponudbe pod »Vračajoči zdomec — Zbiralec«.
t-150134-112
KNJIGE
prodam
APPLE II. evroplus, 64 K, Z-80, color kartica, itd. software, knjige prodam. Ponudbe pod »Original«.
26469-120
TEHNIČNO enciklopedijo, 9 knjig, ugodno prodam. Tel. 332-805.
26477-120
REVIJO TOVARIŠ, 15 !elni-kov od 1945 do 1960. leta, lepo vezano, celotna zgodovina naše revolucije in izgradnja domovine, prodam. Telefon 223-801.	26495-120
kupim
KNJIGE: Susan Sontag: Stilov radikalne volje (Zagreb 1971), Gaston Bachelard: Poetika sanjarije (Sarajevo 1982) in Gaston Bašlar: Poetika prostora (Beograd 1969), kupim. Ponudbe pod »Esej« ali po tel. 579-732, popoldne.	ST-10855-122
ZBIRKO Umetnost v knjigah, Lj. 68/71. kupim. Tel. (062) 631-385.
T-1 50119-122
C. JEGLIČA knjigi Med ljudmi in rastlinjem (Prešernova družba 1979) in Kako prepoznamo golo drevje (Državna založba 1948), dobro ohranjeni kupim. Dobro plačilo in nagrada. Ponudbe po tel. (061) 222-801.10820-122-st ZBIRKO Nobelovci, prvih pet letnikov (39 knjig) kupim. Ponudbe s ceno pod »Samo odlično ohranjene«.
st-10935-122
___________dobi______________________
UPOKOJENCA, veščega kurjenja, sprejmem. Tel. (061) 455-395 ali 47-091.	p-10862-130-st
DELAVCA v kovinski galanteriji zaposlim z novim letom. Jože Rovanšek, Mengeš, Hribarjeva 16.
n-1 ftRRT.I VI. c t
KUHARJA entuziasta, inovatorja, iščem za dobro plačano ustvaijalno delo v zasebnem gostišču, v turističnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe pod »Vegetarianska kuhinja marec 86«.	p-10897-130-st
FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Ponudbe pod »Mlajša moč«.
26637-130
V	REDNO delovno razmeije: sprejmem KV ali priučenega elektro-mehanika za samostojno previjanje^-elektro motorjev. Ponudbe pod »Kvalitetno delo — OD zelo dober«.
pt-148539-130' ORODJARJA — strojnega ključavničarja zaposlim. Orodjarna Caj-hen, Poljska 17, Domžale, tel. (061) 721-160.	pt-149720-130
V	REDNO delovno razmeije sprejmem dva kvalificirana avtomehanika, z urejeno vojaščino. Kandidati naj se javljajo po tel. (064) 42-259.
pt-150078-130 TAKOJ dobi zaposlitev mojster — vodja previjalnice elektromotorjev v Ljubljani, z dolgoletno prakso na isti delovni nalogi. Zaslužek zelo dober in družinsko stanovanje. Ponudbe pod »Takoj«.	pt-150218-130
IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Telefon (061) 446-844.	t-150326-130
MLAJŠO upokojenko iščem za občasno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Kuhanje kosila«. 150339-130 TAKOJ zaposlimo kuharico in kuhinjsko pomočnico. Delo v turnusu. Vsa oskrba v hiši. OD zelo dober, ob nedeljah prosta. Ponudbe po tel. (061) 751-213.	150348-130
VLJUDNO upokojenko potrebujem za občasno dežurstvo na njenem telefonu. Ponudbe pod »Dobro plačilo«.	t-150387-130
HRAM Grad Tabor Laško razpisuje dela in naloge natakarice in natakarja. Sprejmem na delo takoj. Tel. (063) 730-600, po 11. uri vsak dan.
pt-150422-130 ZAPOSLIM izolaterja — kleparja in delavca za priučitev. Ponudbe pod »Januar«.	21469-130
ZAPOSLIM žensko v bifeju, stanovanje. Hrana doma ali po dogovoru. Zaposlim za nedoločen čas. Informacijo po tel. (044) 85-365, od 15. ure popoldne do 20. ure. Nastop dela 27. 12. 85.	st-10884-130
POHIŠTVENEGA mizarja red no zaposlim. Jernej Virant, tel. (061) 52-850.	21433-130
IŠČEM maserko-ja. Delo zvečer. Tel. (061) 653-548, od 15. do 20. ure.
21442-130
SPOSOBNEGA strugaija sprejmemo. Tei. (061) 51-894.
t-150214-130 SPREJMEM pridno, čisto in pošteno dekle z dežele, ljubiteljico otrok, doma iz Dolenjske, za pomoč v gospodinjstvu. Tel. (061) 265-239.
t-150255-130 MANJŠI gostinski lokal v Ljubljani išče osebo za samostojno delo v kuhinji, lahko začetnik. Ponudbe pod »Veselje do dela«.	21337-130
OBRTNIK najame telefon za sprejemanje naročil. Ugodno plačilo. Ponudbe pod »Uslužnostno - Šiška, Center«.	p-26245-130
PRIDNO dekle za delo v gostinstvu zaposlim. Za hrano in stanovanje je priskrbljeno. Ponudbe pod »Nastop dela takoj«.	p-26263-130
CVETLIČARKO za delo v cvet-ličarni v Ljubljani zaposlim takoj. Ponudbe pod »Dober OD«, p-26267-130 IŠČEMO mlajšo upokojenko za dopoldansko nekajurno pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Koseze«.
p-26460-130
ZIDARJE in tesaije zaposlim. Delo pozimi v okolici Ljubljane. Peter Oblak, Marokova 9, Domžale.
pt-148962-130 KOVINOB RUŠILCA in kovi-
nostiskarja ali fanta za priučitev sprejmem takoj. Ponudbe pod »Nudim stanovanje«.	p-149424-130
DELO dobi vzdrževalec ali nastav-ljalec na strojih za izdelavo vijakov. Ponudbe pod »Lesni vijaki«.
pt-149472-130 BIFE Disko Saša išče natakarja ali natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Zglasite se osebno v Disko Saša, Ema 5, Sodna vas pri Atomskih toplicah. pt-149576-130 FANTA ali dekle z gostinsko šolo zaposlim v bistroju v Ribnici. Informacije po tel. (061) 861-735.1-14985-130 DELO dobi KV ali PK cvetličarka. Inf. po tel. (064) 61-000, Cvetličarna Flora, Škofja Loka. pt-149686-130 SPREJMEMO v redno zaposlitev dve dekleti za delo v gostišču in pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna pri Brinovcu, Vir pri Domžalah, tel. (061) 721-392.
pt-149780-130 ZA DELO v strežbi in kuhinji potrebujemo mlajšo žensko. Ob nedeljah in praznikih prosto. Pivnica Kamnik, tel. (061) 832-615.	pt-149786-130
KVALIFICIRANEGA kuhar
ja ali kuharico išče za sedemurni delovni čas penzion v okolici Ljubljane. Informacije po tel. (061) 627-012.
t-149802-130 DEKLE za pomoč v kuhinji zaposlim ‘takoj. Gostilna Lampič, Stara Vrhnika 2, Vrhnika, telefon (061) 751 381.	pt-149813-130
IZVAJALCA iščem, ki bi naredil in montiral kovinske stopnice. Mlakar, Vodnikova 4, Ljubljana. 10700-130-st PO NOVEM LETU zaposlim, redno ali honorarno, delavko za prodajo na tržnici in eno za serijsko šivanje otroške konfekcije. Ponudbe pod »Dogovor«.	21147-130
NATAKARICO sprejmem takoj
v redno delovno razmerje ali honorarno. OD je dober, ob nedeljah in praznikih prosto. Interesentke naj se javijo osebno na naslov: Marija Kumalič, 'Bratovževa ploščad 24, Lj., telefon 347-188.	21154-130
UPOKOJENCU nudim dober zaslužek in stanovanje za nekajurno delo dnevno na kmetiji ob robu Ljubljane. Ponudbe pod »Konji«.
’	21345-130
ka-
_	in de-
lavca za pomožna dela — možnost pri-učitve. OD po ‘dogovoru. Livarstvo Stane Vidmar, Tržaška 316, Ljubljana, tel. (061) 261-905.	21371-130
OBRTNIKI — iščem izvajalca za grobe omete, tudi'za tlake. Ponudbe pod »Navedite ceno za 1 m2«.
25920-130
MLAD PK natakar išče kakršnokoli delo v gostinstvu, za določen ali nedoločen čas (dela tudi ves dan). Ponudbe pod »Vesten«.	26243-130
KULTIVIRANO, vpeljano obrtnico (pod 40), lahko zdomka, za skupno uvajanje novih izdelkov različnih materialov, išče obrtnik. Območje: zahodna Slovenija (ali tujina). Cenjeni kontakt vzpostavite, prosim, pod »Veselje novega«.	26368-130
IŠČEMO osebo za pomoč ostareli mami, nudimo stanovanje in ostalo. Zglasite se: Melikova 7, telefon (061) 217-958.	26447-130
KVALIFICIRANEGA ali pri-
učenega avtoličarja sprejmem. Tel. (061) 59-994.	t-149854-130
ZIDARJA redno zaposlim v Ljubljani. OD dober. Tel. (061) 349-970.
t-149866-130 V REDNO delovno razmerje sprejmem prešivalko usnjenih rokavic in delavca za dela na čevljarski štanci. Ponudbe pod »86«.	t-149868-130
TAKOJ zaposlim delavca ali delavko za delo v galvani. Galvanizacija Martinjak, Homec 61235 Radomlje, tel. (061) 721-768.	i-149897-130
ELEKTROMEHANIKA
Agrež zaposli RTV mehanika ali elektrotehnika. Inf. po tel. (061) 318-962, od 7. do 11. ure, 26. 12.1-149936-130 POMOČ v gospodinjstvu iščem. Ponudbe pod »Pridna«.	26473-130
KRZNARSKO šiviljo, kvalificirano, z večletno prakso, zaposlim takoj za nedoločen čas. Enomesečno poskusno delo. Dohodek zadovoljiv. Ponudbe pod »Ljubljana Center«.
26502-130
DEKLE ali fanta iščem za d(elo v fotokopirnici. Ponudbe pod »Vestnost«.	T-150053-130
POMOČ v gospodinjstvu enkrat*tedensko iščem. Ponudbe pod »Takoj -Šiška«.	T-150136-130
išče
Zgodovinski arhiv Ljubljana
kupi
tri- do štirisobno,
starejše
stanovanje
v centru mesta. Tel. 310-566, int. 236.
21-11046
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. (061) 214-258.	26449-140
PROFESOR inštruira matematiko za vse stopnje. Tel. (061) 320-772.
1-149791-140 INŠTRUIRAM angleščino, francoščino, španščino za usmerjeno izobraževanje. Tel. (061) 342-206.
21450-140
MATEMATIKO inštruiram. Ponudbe pod »Jamstvo«. 21454-140 INŠTRUIRAM matematiko in angleščino, učence iz Most in iz Šiške. Telefon (061) 554-955.	21475-140
ANGLEŠČINA - profesionalne inštrukcije za vse stopnje. Hitro in poceni. Tel. (061) 268-743.
pt-149379-140 PROFESOR doktor inštruira matematiko za vse stopnje. Tel. (061) 341-434.	pt-149559-140
-SREDNJEŠOLSKO matematiko in računalništvo inštruiram. Tel. (061) 344-304.	t-150342-140
iščem
INŠTRUKTORJA za računo-vodstvo, I. letnik VEKŠ — nujno iščem. Tel. 331-282.	21210-142
ŽIVALI
'TAKOJ zaposlim VK livarja juparja, priučenega ali PK livarja in
IMAM KOMBI in iščem delo. Ponudbe pod »IMV 2200 furgon«.
26510-132
LAŽJE DELO sprejmem na dom v okolici Grosupljega. Ponudbe pod »Natančnost«.	21379-132
DELO v gostinstvu, honorarno, najraje pomivalka, čistilka, iščem. Ponud-bek pod »Takoj«.	21388-132
SPREJEMAM delo na dom. Lahko tehnično risanje, razno tuširanje, prerisavanje ali barvanje raznih manjših artiklov. Kličite po tel. (061) 442-868.	t-149555-132
HONORARNO tipkam. Tel. (061) 348-692.	t-149834-132
SPREJMEM kakršnokoli delo na dom, z lastnim prevozom in prostorom. Ponudbe pod »Po dogovoru«.
t-149877-132 FRIZERKA i$če zaposlitev v središču Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj«.	p-10804-132-st
KAKRŠNOKOLI honorarno
delo na dom prevzamem (pakiranje, sestavjanje, barvanje, sprejemanje naročil po telefonu, lahko tudi prevozi z B kat.) Ponudbe po tel. 329-368.
143567-132
URAR išče delo. kjerkoli v Sloveniji (razvezan ne po svoji krivdi). Ponudbe pod »Mnogo prakse«, st-10877-132 NATAKARICA, univerzalna, z dolgoletno prakso, išče delo takoj v družbenem sektorju odprtega tipa v Ljubljani. Telefon (061) 376-197.
21441-132
ŽENSKA krojačica išče honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »V Ljubljani«.	26567-132
OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige in izdelam davčno napoved. Ponudbe pod »Natančna«.t-1250186-132 FOTOGRAF strokovnjak, šolan v tujini, prevzame tudi zahtevna dela. Ponudbe pod »Studio«. 26654-132 OBRTNIKI - Sem knjigovodja z večletno prakso. Vodim knjigovodstvo obrtnikom. Ponudbe v soboto od 17. do 19. in nedeljo od 8. do 13. ure po telefonu (061) 344-433	88711-132
TUJEC, naseljenec v Jugoslaviji, z maksimalnimi uvoznimi pravicami, se želi združiti z uspešnim obrtnikom. Božič, Zagreb. Nalješkovičeva 21.
t-150211-132 SPREJMEM delo na dom, imam delavnico z vodo, trifaznim tokom in telefonom. Tei. (061) 653-072.
t-150391-132 * I
prodam
varstvo
SPREJMEM na dom otroke v varstvo. Bizjak. Plešičeva 41, Šiška.
26613-133
NA SILVESTROVO varujem otroke. Tel. (061) 343-446.
t-150253-133
V NOVOLETNI NOČI vam
varujem vaše malčke. Otroci imajo pripravljen lep program in zakusko ter presenečenje. Ponudbe pod »Varstvo«.	p-10809-133-st
S FEBRUARJEM bo naš enoletni sin potreboval varstvo. Cenjene ponudbe pod »Center«. 21277-133 IŠČEM dopoldansko varstvo za 17-mesečnega otroka. Ponudbe pod »Nove Fužine«.	21292-133
NA SILVESTROVO varujem otroke. Tel. (061) 484-249.
t-149543-133 VARSTVO za 15-mesečnega fantka iščemo z januarjem. Ponudbe pod »Relacija BS 3 — Center«.
t-149862-133
INŠTRUKCIJE
UTO za psa, novo, solidno grajeno, neprodušno, prodam. Telefon 579-905
21239-150
UGODNO prodam psičko »dal-matinec«, staro šest mesecev. Tel.
(065)	65-262, Vrhpolje pri Vipavi.
21303-150
BASSET HOUNDI, odličnih
staršev, naprodaj. Kličite popoldan po tel. (061) 81-152.	21315-150
PRODAM čistokrvnega pudlja — psičko, brez rodovnika, staro tri mesece. Informacije v soboto od 18. do 19. ure po telefonu (0601) 61-587.
26299-150
LJUBITELJI krzna pozor — ugodno prodam več družin hibridnih dihurjev - krznašev, v več barvah, nudim strokovno pomoč. Miran Mufiič, Grogova 6, Maribor, tel. (062) 631-607.	26404-150
LJUBEZNIVEGA, dolgodlakega terierčka z odličnim rodovnikom, starega šest mesecev, prodam. Tel.
(066)	63-660.	1-146724-150
CANDUR B in SHL cepivo prodam. Tel. (061) 570-118.
t-149836-150.
. ŽE VEČ let uspešno inštruiram matematiko in fiziko za srednje šole. Tel. (061)211-285.	t-150086-140
SKAJ terierje, mladiče, odličnega rodovnika, poceni prodam. Tel. (042) 813-734.	t-149858-150
MLADIČE škotske ovčarje, odličnih staršev, prodam. Jakše Primož, Male Lašče 4/B, telefon (061) 789-156 st-10869-150 UGODNO prodam dva meseca staro španjelko, brez rodovnika. Tel. (061) 577-620.	t-150274-150
KOKERŠPANJELKO, staro osem tednov, prodam. Telefon (061) 221-501.	26634-150
PRODAM mladiče, pasme novo-jfundlandec, stare devet tednov, odlično ocenjeni. Nika Močnik, Most na Soči 74 (okolica Tolmina).
t-150297-150 PSIČKA, registriranega do 12/86, prodam za 6,8 M. Tel. (061) 225-878.
1-150367 150 PRODAM psa bernardinca, starega sedem mesecev, z rodovnikom. Marjan Cvek, Žlebe 9a, Medvode.
1-150369-150 ČRNO, pritlikavo pudljico. staro tri leta, zelo prijazno in čisto, oddamo zaradi pogoste odsotnosti, najraje starejšim ljudem. Tel. (061) 481-402.
150381-150
KOKERŠPANJELA, starega tri mesece in pol, prodam. Tel. (064)
DOBRIM ljudem podarim majhnega psa, mešanca, starega osem mesecev. Navajen je bivanja v stanovanju in ima rad otroke. Kličite po telefonu 447-012.	10845-150-st
SAMCA, francoskega ovnača, ti-rinške barve, na razstavi ocenjen s 94 točkami in samico modri dunajčan, ocenjen s 95 točkami, prodam za pleme. Gojitelj pasemskih kuncev Aleš Smrtnik, Draga 24, Ljubljana.
21386-150
AKVARIJ, 150 1, opremljen z rastlinjem, prodam. Ponudbe pod »15 tisoč«. Tel. (061) 452-396. 26507-150 PRAŠIČE za zakol, težke 150 kg, prodam. Marjan Zajc, Cesta v Šmartno 41 A, Ljubljana.	26512-150
PEKINEZERJE, trimesečne. Tel.
šampionskega porekla, pro (041) 328-681, od 12. ure d;
-odam. Tel. lalje.
t-150039-150
kupim
nudim
INŠTRUIRAM	srednješolsko
matematiko in fiziko. Telefon (061) 343-949.	21372-140
USPEŠNO inštruiram matemati-ko, fiziko, kemijo za vse stopnje. Tele-
I fon (061) 326-397.	21409-140
NEMŠKE ovčarje, čistokrvne, stare sedem tednov (samci), prodam. Brane Strajnar, Log, Vrhovčeva 3 pri Brezovici.	p-10803-150-st
KUPIM mlado perzijsko mačko, po možnosti bele barve. Telefon (065) 26-163.	t-150306-152
Pl
RAZGLASI
žen. ponudbe
AMERIČANI si želijo zaradi prijateljstva oziroma poroke dopisovati v angleščini. V pismu navedite starost, poklic in interesna področja ter priložite sliko, na kateri se smehljajte. Femi-na, Box 1021D, Honokaa. Kawaii 96727, USA.	p-1001-163
termalno zdravilišče -VVarmbad,
Villacher Alpe - Heiligengeist, Gerlitzen Alpe - Kanzelhohe, Verditz, Dreilandereck
<£gg.
lOO km tekaških prog splužene sprehodne poti, Beljaški pust - lei-lei
območje za zimski $port
Beljak - |(oroška
Fremdenverkehrsburo der Stadt Villach, A-9500 Villach-Beljak,
Hauptplatz 7. Tel. 9943/4222-24444-0	,
POSEBNE PONUDBE
GERLI1ZEN ALPE: BODENSDORF IN STEIN-DORF
aparatmaji za 2—4 osebe, od 350 Sch, naprej dnevno, polpenzion v udobnih hotelih, od 250 Sch naprej
GERLITZEN ALPE: ANNENHEIM in SATTEN-DORF
apartmaji ob smučišču, od 280 Sch do 750 Sch, za 2 do 7 oseb
DREILANDERECK: ARNOLDSTEIN
gostišča pri vlečnicah — 1 teden (vključno s smučarsko izkaznico — skipass), od 1500 Sch naprej (za osebo)
VERDITZ: AFRITZ
tedenska smučarska izkaznica (skipass) 6.— 31. januarja, 650 Sch, otroci 420 Sch udobna gostišča
VILLACHER ALPE: BELJAK in TERME
Zimski »hit« v termah, od 2490 Sch/teden (hotel) naprej, vključno skipass in vstopnina za »deželo doživetij«. Božični in novoletni program, eleganten in družaben v Beljaku in termah, sobe že od 150 Sch, hoteli 190 Sch za osebo.
POZOR: ugodne cene za večje skupine za vse vlečnice. Tourist informator Beljak, tel. 9943/4242-24444-0
12. stran ★ DELO
TELEVIZIJA DANES
LJUBLJANA__________________
7.45-23.40 TELETEKST RTV UUBUANA
8.00 POROČILA
8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Cesaijevslavček, 1. del
8.25 A. Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 6. -zadnji del nanizanke TV Beograd
8.40 PEDENJŽEP — Novoletni pozdrav iz Krašnje
9.10 VSAK PETEK NOV ZAČETEK, 4. del nanizanke TV Sarajevo
9.50	Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V ALSPKEM SMUČANJU (SLALOM/M), prenos 1. teka
11.25	L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — Dedove dragocenosti, 8. del nadaljevanke
11.55	KJE SONCE VZHAJA?, dokumentarni film za mlade
12.25	LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
13.05 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU (SLALOM/M), prenos 2. teka (za JRT in EVR)»
14.45 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Še o popru, pon vite v 2. dela angleške serije
15.10	NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Onkraj Afrike, ponovitev 6. dela angleške dokumentarne serije
16.00 MUPPETKI IN MOJSTRI, angleški film
16.00	SVETOVNI POKAL V ALP-SKEM SMUČANJU - VELEL-SALOM (Ž), posnetek iz Hausa
16.55	POROČILA
17.00	PJ V KOŠARKI - BUDUČ-NOST : ZADAR, prenos
18.30	OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA
19.10	RISANKA
19.24 TV IN RA NOCOJ
19.30	TV DNEVNIK
20.00	S PESMIJO K SVOBODI - S PESMIJO V SVOBODI -KONCERT OB DNEVU JLA, prenos
21.30	ZRCALO TEDNA
21.55	KO BI ZNOVA ZAČELI, fran-coski film
23.32 BOKS - S. KAČAR : EDI MU-STAFA MOUHAMMAD, prenos POROČILA
ODDAJNIKI H. MREŽE_________
12.40	TEST
12.55	MOČVIRJE, sovjetski film
15.00	AKORDI KOSOVA
16.00	DOŽIVLJAJI SINJEGA VITE-ZA. poljski mladinski film
17.30	RETROSPEKTIVA DRAM A. POPOVIČA: SVINJSKI OČE
19 00 NOVOSTI GLASBENE PRODUKCIJE
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ŠEST ŽENA HENRIKA VIII.: Catherine Howard, 5. del angleške nanizanke
21.35	PREMOR
21.40	GLASBENI ODER, zabavna oddaja
22.10	POROČILA
22.15 ŠPORTNA SOBOTA
22.35	POEZIJA (do 23.05)
ZAGREB, I. PROGRAM_________
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar. Igre na snegu. Likovna vzgoja. Ustno
12.30
13.00
15.45
15.45
16.15 16.20
16.30
17.00
18.30
19.30
20.00
21.30
23.10
23.15
izročilo danes, Francoščina, Poročila (do 10.35)
SVETOVNI POKAL V SMU-ČANJU - SLALOM (M), pos-netek iz Kranjske gore Kranjska gora: SVETOVNI PO-KAL V SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2. teka SEDEM TV DNI NARODNA GLASBA POROČILA TV KOLEDAR NAJTEŽJI IZPIT SLOBODANA KAČARJA KOŠARKA - BUDUČNOST : ZADAR, prenos PRISRČNO VAŠI, dokumentarna oddaja TV DNEVNIK KONCERT OB DNEVU JLA CHARLYEVO MAŠČEVANJE, angleški film POROČILA
PESARO: BOKS - S. Kačar : Eddy Mustafe Mouhammed, prenos POROČILA
ZAGREB, D. PROGRAM_________
13.25	MOČVIRJE, sovjetski film
15.30	AKORDI KOSOVA '85
16.30	DOŽIVLJAJI SINJEGA VITE-ZA, poljski mladinski film
18.00	RETROSPEKTIVA DRAM A. POPOVIČA: SVINJSKI OČE
19.00	NOVOSTI GLASBENE PRODUKCIJE
19.30	TV DNEVNIK
20.00	ŠEST ŽENA HENRIKA VIII.: Catherine Howard, 5. del angleške nanizanke
21.35	GLASBENI ODER, zabavna oddaja
22.05 POROČILA
22.10 ŠPORTNA SOBOTA
22.30	POEZIJA (do 23.05)
KOPER______________________
9.50	KRANJSKA GORA - SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prvi tek (direktni prenos)
13.00	KRANJSKA GORA - S VE-TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), drugi tek (direktni prenos)
14.20 SHERLOCK HOLMES (TV film)
14.45	MALA ZGODOVINA GLASBE
15.00	FILM: MAŠČEVANJE BARBAROV (igrajo: Daniela Rocca, Antonv Steel, Giuseppe Vari)
16.40 RISANKE
17.00	KOŠARKA - BUDUČNOST : ZADAR (direktni prenos)
18.30	OPERA NARAVE (dokumen-
19.00	RINALDO RINALDINI (TV film)
19.30	TVD STIČIŠČE
19.50	PO SLEDEH PREDNIKOV
20.30	Giacomo Puccini — La Boheme (Opera)
22.45	TVD - VSEDANES
22.55 NOBELOVI NAGRAJENCI (Rudyard Kipling)
23.30	ZDRAVNIK IN PACIENT (medicinska oddaja)
AVSTRIJA, L PROGRAM________
9.05 FRANCOŠČINA
9 25 ŠPORT
10*55 SVETNICA IN NJEN NOREC, avstrijski film
12.25	ŠPORT
13.35	AURORA, Iskanje polarne svetlobe
14.15 VSAKA ŽENSKA POTREBUJE ANGELA
16.00	MADITA, švedska otroška nadaljevanka po Astrid Lindgreno-vi. Igrajo: Jonna Liljendahl, Liv Alsterlund, Sebastian Hakans-son in drugi
16.30	MUMINOVI, serijska risanka po knjigah Tove Jansson
16.55	POROČILA ZA OTROKE
17.05	RISATI - SLIKATI - OBLIKOVATI
17.40 USPAVANKA
17.45 DVAKRAT SEDEM, pregled sporeda za prihodnji teden
18.30	DOBER VEČER V SOBOTO... VAM ŽELI HEINZ CONRADS
19.00	AVSTRIJA DANES
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.55	ŠPORT
20.15 ZDAJ GRE ZARES, oddaja Jo-achima Fuchsbergerja
22.05	DON QUIXOTE, balet na glasbo Patricka Flynna
23.35 SOLID GOLD, novosti z ameriških hit lestvic
AVSTRIJA, n. PROGRAM__________
13.55	TAKRAT
15.00	ŠPORT S TENISOM
18.15	LJUBA DRUŽINA
19.0	TRAILER, oddaja za ljubitelja
filma
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.55	ZNANJE DANES
20.15	RAFFEL, avstrijski film 21.50 ŠPORT
22.25 ASFALTNA DŽUNGLA (Asp-halt Jungle — ameriški film, 1950)
ITALIJA, I. PROGRAM___________
10.00
T1.00
12.05
12.30
13.55
14.00
14.30
16.30
17.05
VELIKO PRIZORIŠČE ZAHODA, serijski film SOBOTNA TRŽNICA, 1. del, vodi je Luisa Rivelli SOBOTNA TRŽNICA, 2. del. CHECK-UP, oddaja o medicini, vodi jo Luciano Lombardi TRI MINUTE...
PRIZMA, oddaja o gledaliških in drugih predstavah ŠPORTNA SOBOTA POSEBNA ODDAJA IZ PARLAMENTA
SOBOTNI CEKINČEK, otroška oddaja
RADIO DANES
I. PROGRAM
4.30 Jutranji program — glasba; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami (OPZ OŠ »Ivan Rob« — Šempeter pri Gorici, OPZ OŠ »Danile Kumar« — Ljubljana); 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do
13.00-	ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov — Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 — Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program); 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem;
20.00—	23.00 Slovencem po svetu — vmes: Domovina je ena, Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 22.00-22.20 Poročila — Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno — »Oblaki so rdeči«; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05-5.00 Nočni program - glasba.
D. PROGRAM
6.00	Jutro na drugem programu; 8.00 Sobota na valu 202; 13.00 Od enih do sedmih — Sobotne pobude — vmes; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos I. programa); 16.30 Iz naših krajev; 16.55 Obvestila; 17.00 Po izboru poslušalcev;
19.00	Radijski dnevnik (prenos I. programa); 19.25 — 23.00 Sobotni disco klub
m. PROGRAM
16.00	Dober dan; 16.02 Književnost jugoslovanskih narodov; 16.25 Šestnajst strun; 17.00 Glasbena delavnica (Gost oddaje bo šef dirigent Simfonikov RTV Ljubljana Anton Nanut); 18.05 Nenavadni pogovori; 18.25 Novosti iz našega glasbenega arhiva; 19.00 Pianist Aleksander Toradze igra skladbe Josepha Haydna in Maurica Ravela; 19.35 Jugoslovanski feljton; 20.00 Giuseppe Verdi: Aida, posnetek opere ob 100-letnici gledališča, »Ivan Zajc« z Reke; 22.35 V nočnih urah; 22.45 Lirični utrinki; 22.50-23.00 Nočni akordi
RADIO MARIBOR_____________________
7.15	Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Osmrtnice, obvestila; 8.10 V soboto dopoldne; 9.00 Glasbeni radiogram; 10.00 Poročila; 10.05 Mariborski bruc; 10.30 Moj računalnik; 11.00 Otroški radijski studio; 11.30 Sestanek starejših; 12.40 Želeli ste — poslušajte; 13.40 Iz Slovenskih goric; 14.00 Novice; 14.05 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Glasba; 14.20 Oddaja za Slovensko Bistrico; 15.00 Prijetno popoldne vam želijo; 15.30 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.00 Želeli ste — poslušajte; 16.30 Danes; 17.00 Osmrtnice, objave, EP in glasba; 17.15 Novo, najnovejše; 17.45 Kmetijska oddaja; 18.15 Alfi Nipič vam predstavlja; 19.00-24.00 Radio MM-2
RADIO KOPER_______________________
0.00—4.30 Nočni program; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol radia Koper; 13.30 Poročila — Objave;
14.30	Poročila — Objave; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik — Objave — Pesem tedna; 17.00 Michrochip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Poročila;
18.00	Zaključek
RADIO GLAS LJUBLJANE______________
10.00	Dober dan Ljubljana in napoved programa; 10.15 Naj naj pesem; 11.00 Prve novice na RGL in servisne informacije; 11.30 Kam danes v Ljubljani;
12.15	Sobotni portret; 13.00 Informativni blok; 13.30 Informacije 222; 14.00 Naša lestvica tedna oziroma novosti;
15.15	Naj naj pesem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Spoznajmo se: DO Plu-tal; 16.45 Skupaj z Državno založbo Slovenije; 17.00 Kontaktna oddaja; 18.00 Nagradna uganka; 18.15 Program s CD gramofona; 18.40 Pravljica LB CB;
19.00	Konec programa
RADIO ŠTUDENT_____________________
12.50 Software program* Superted;
13.00	Vžig; 14.30 Razširjajmo obzorja Giuseppe Logan Ouartet; 16.00 Tolpa bumov Disciplina kičme — Ja imam ša-rene oči (Dokumentarna) (1); 18.00 Nove plošče; 19.00 Zatemnitev in software program; 19.50 Software program;
20.00	Nočni vžig; 20.01 Se uvedemo z muziko v...; 20.30 Gost Lado Jakša — Povratnik iz USA; 24.00 Potop in soft-ware program
TELEVIZIJA JUTRI
LJUBLJANA___________________
8.35-13.05 in 14.05-22.05 TELETEKST RTV UUBUANA
8.50	POROČILA OTROŠKA MATINEJA:
8.55 ŽIV ŽAV: Risanke, Smreki II
9.50	SOKOLI, ponovitev 8. dela angleške nadaljevanke
10.15	M. de Cervantes: CERVANTES, 7. del španske nad.
11.05	16. FESTIVAL NARODNE GLASBE - PTUJ 85, 5. oddaja
11.35 625, oddaja za stik z gledalci
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	POROČILA (do 13.05)
14.20	MOSTOVI
14.55	C. McCullough: PESEM PTIIC TRNOVK, ponovitev 10.-zadnjega dela avstralske nadaljevanke
15.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: MIKRONEZIJA - VETROVI SPREMEMBE, kanadski film
16.25 POROČILA
16.30	VIDEOGODBA, ponovitev 9. oddaje
17.15	TRENUTKI ODLOČITVE, slovenski film
18.45	KNJIGA
19.05	RISANKA
19.24	TV IN RA NOCOJ
19.30	TV DNEVNIK
19.50	VREME
20.00	Dubravka UgreSič: ŠTEFICA CVEK V ŽRELU ŽIVLJENJA, 2. del humoristične nadaljevanke TV Beograd
20.55	ŠPORTNI PREGLED
21.55	BESEDA DA BESEDO - Pogovor s ing. Pavlom Žavcerjem-Matjažem
22.00	POROČILA
ODDAJNIKI II. MREŽE_________
12.40	TEST
12.55	GLASBENO POPOLDNE
14.30	TURNIR V RITMIČNI GIMNASTIKI, posnetek
15.30	Vukovar: FINALNI TURNIR JUGOSLOVANSKEGA POKALA V ODBOJKI (Ž), posnetek
16.30	RAZGLASITEV ŠPORTNIKA LETA, reportaža
17.00	PJ V ROKOMETU (M) - IN-FOSISTEM : METALOPLA-STIKA, prenos v odmoru: SVETOVNI POKAL V BOBU ŠTI-RISEDU, posnetek s Trebeviča
18.25	DINAR V ARMADI, dokumentarna oddaja (samo za U 2)
19.30	TV DNEVNIK
20.00	SPOMINI, jugoslovanska dokumentarna serija
20.45	VČERAJ, DANES, JUTRI
21.05	FESTOVE USPEŠNICE: Kabaret, ameriški film (do 23.00)
ZAGREB, I. PROGRAM__________
10.20	POROČILA
10.30	OTROŠKA MATINEJA
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	JUGOSLAVIJA DOBER DAN (do 1.3.30)
14.00	GRIZLY ADAMS, 3. del ameriške mladinske nanizanke
14.50	NEDELJSKO POPOLDNE
16.40DIVJANJE, ameriški film
18.15	»DINAR V ARMADI«, dokumentarna oddaja
19.30	TV DNEVNIK
20.00	RODNA LETINA, 3. del nadaljevanke TV Ljubljana
20.55	ŠPORTNI PREGLED
21.30	TO JE MESTO - STON, reportaža
22.00	TV DNEVNIK
ZAGREB, H. PROGRAM
10.30	SIGNALI NAD MESTOM, jugoslovanski film
12.00	EP O SVOBODI, oddaja resne glasbe (do 12.35)
13.40	GLASBENO POPOLDNE
15.10 NA ŠTIRIH KOLESIH
15.30	Vukovar: FINALNI TURNIR JUGOSLOVANSKEGA POKALA V ODBOJKI, posnetek
16.30	RAZGLASITEV ŠPORTNI-KOV LETA, reportaža
17.00	PJ V ROKOMETU (M) - IN-
FOSISTEM:	METALOPLA-
STIKA, prenos
17.35	Trebevič: SVETOVNI POKAL V BOBU, posnetek
17.45	PJ V ROKOMETU, prenos 2. polčasa
18.25	SPOMINI IN VIZIJE, dokumentarna oddaja
19.30	TV DNEVNIK
20.00	SPOMINI, jugoslovanska dokumentarna serija
20.45	VČERAJ, DANES, JUTRI
21.05 FESTOVE USPEŠNICE: KABARET, ameriški film (do 22.45)
KOPER_______________________
12.15	PRIMOMERCATO (predstavitev in prodaja)
14.15	BOKS: KAČAR - EDY MU-STAFA
15.00	VELIKE IZDAJE (TV film)
16.30	RISANKE
17.30	VELIKI GREBEN (TV film)
18.00	KOLESA SREČE (TV film)
18.30	OPERA NARAVE (dokumentarec)
19.00	NEPOKORJENO MESTO (tv nadaljevanka)
20.30KITAJEC V SCOTLAND YAR-DU (TV film)
21.30	NOBELOVI NAGRAJENCI (Rudyard KIPLING)
22.00	TATORT (TV film)
23.30' DOKUMENTAREC
AVSTRIJA, L PROGRAM_________
14.00	PEVEC JAZZA (The Jazz Singer — alriški film, 1980)
15.55	PASTIRSKA PESEM, 2. del
16.00	OPERNI VODIČ, Marcel Prawy predstavlja Glumače Ruggera Leencalla
16.30	ENA, DVA ALI TRI, uganke za otroke z Biggi Lechtermann
17.15	POZDRAVLJENI, JAZ SEM ERICH! oddaja za otroke in odrasle
17.40	HELMI - PROMETNI KLUB ZA OTROKE
17.45	KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi
18.30	MI, družinski program
19.00	SLIKA AVSTRIJE V NEDELJO
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.45	ŠPORT
20.15	GLUMAČI, opera Ruggera Le-oncavalla
21.30	KAKO ZVESTI SO TVOJI LISTI, film iz serije Družina Strangmuller
22.30	NOČNI STUDIO
23.35	TEKMEC, serijski film
AVSTRIJA, II. PROGRAM_______
9.00 RISANKE
9.30 L ASSASSINAT DU PERE NOEL (Umor Dedka mraza — francoski film, 1941)
11.15	ORF STEREO KONCERT
12.40	ORGELSKA UMETNOST
13.40	DVAKRAT SEDEM
14.25	ADVENT V GORAH
14.55	ŠPORTNO POPOLDNE s TENISOM
17.45	VELIKIH DESET, tv hit lestvica
18.30	OKAY, oddaja za mlade
19.30	ČAS V SLIKI 1
19.45	PRIMER ZA SODNIKA? 20.15 PALAČA VETROV, zadnji del 21.55 TAKRAT
22.00 DINASTIJA - DENVERSKI KLAN, nadaljevanka
22.45	SEDEM DNI ŠPORTA 23.05 VESELJE DO GLASBE, Rudolf Buchbiner igra na klavir
ITALIJA, I. PROGRAM
10.00
11.00
11.00
11.35
12.15
14.00
20.30
21.50
22.40
TV FILM
VELIKO PRIZORIŠČE ZAHODA, serijski film MAŠA
ZNAMENJA ČASA, verska oddaja
ZELENA VEDA V NEDELJO, zabavno in športo popoldne, ki ga v drugem rimskem studiu vodita Mino Dama-to in Elisabetta Gardi ni; iz programa: 15.25 glasbena oddaja Discoring, vodijo jo Anna Petti-nelli, Mauro Micheloni in Sergio Mancinelli, 18.20 devetdeseta minuta, 18.50 italijansko nogometno prvenstvo, kronika z ene izmed tekem A lige ŽELJA PO PETJU, 3. del ŠPORTNA NEDEUA ZABAVNA ODDAJA
ITALIJA, II. PROGRAM________
10.00	KONCERT	KLASIČNE
GLASBE
11.55	MODA
11.25	NEDELJSKA MATINEJA
13.00	OB TRINAJSTIH
13.25	ZDRAVNIKOVI NASVETI
13.30	MALI OBČUDOVALCI, oddajo vodi Sandra Milo
14.25	CELOVEČERNI FILM
15.55	ŠPORTNA NEDELJA, prenosi športnih prireditev
17.50	ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO, kronika z ene izmed tekem B lige
18.25	SREČANJE V KINU
18.50	ULICE SAN FRANCISCA, serijski film
19.45 VREME
19.50	TV DNEVNIK
20.00	ŠPORTNA NEDEUA
20.30	ZABAVNA ODDAJA
22.00	DOKTOR CORNELIUS, serijski film
22.40 RECITE A, oddaja o medicini
23.30	REŠITI ŽIVALI, 2. del dok. serije govori o tigru
00.	01 NOCOJ
MADŽARSKA, L PROGRAM
8.45 SPORED ZA OTROKE (Filmi za cicibane, Božični spominek, Živalstvo sveta. Strah v stolpiču. Za naše zdravje, Ti mižiš. Žabica)
12.10 GLASBENI BUTIK (Elod Ju-hasz)
14.15 POJE LASZLO DOMAHIDY
15.20 MEDNARODNO PLESNO TEKMOVANJE (Hungar Hotels, latinsko-ameriški plesi, posnetek)
16.00	NEBODIGATREBA (angleška kriminalka, naslov epizode: Zlati Napoleon)
17.00	KOROSI CSOMA SANDOR (film uredništva rubrike Natura)
RADIO JUTRI
1.	PROGRAM__________________
5.00	Jutranji program — glasba; 8.07
Radijska igra za otroke — Žarko Petan:
Igrice za očeta, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Poročila, Osmrtnice; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna — Peter Alliss: Posteljni golf; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra — Michael Brett: Mik za ženske, Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program); 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila, Iz naših sporedov; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno — Norma Šerment: Indija omamnih vonjev; 00.05—4.30 Nočni program — glasba
H. PROGRAM_____________________
6.00	Jutro na drugem programu; 8.00 Nedelja na valu 202; 13.00 Od enih do sedmih — V nedeljo se dobimo, šport, Zimzelene melodije, Pet minut humorja; 19.00 Radijski dnevnik (prenos I. programa); 19.25 Novi rock; 20.45 Naš podlistek - Ivan Dončevič: Nikola Železni; 21.00 Glasba iz starega gramofona; 22.15-23.00 Nove plošče
M. PROGRAM_____________________
10.00—	12.00 Dopoldanski simfonični koncert (S koncerta Berlinske filharmonije, solist David Levine, klavir, dirigent Semyon Bychkow: W. A. Mozart in S. Rahmaninov); 17.00 Dober dan; 17.02 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 17.30 En sam, za dva, za tri ...;
18.00	Z našimi opernimi umetniki;
19.00-	22.20 S prijatelji glasbe; 21.05 Sodobni literarni portret — Marjeta Novak; 22.20—23.00 Glasbena tribuna mladih — skupni program JRT
RADIO MARIBOR
11.00 Ljudje ob meji; 11.30 Obvestila, zabavna glasba; 11.45 Novčič v Jugoto-novem glasbenem avtomatu; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 —17.CK) Želeli ste — poslušajte; 19.00—24.00 Radio MM-2
RADIO KOPER
7.15	Otvoritev — glasba za dobro jutro, Radijski koledar, Prometni servis; 7.30 Za zdravje, EP; 8.00 Poročila, Objave;
8.15	Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.30 Poročila, Objave; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Drejče; 14.25 Objave; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Poročila; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik, Objave; 17.00 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 18.00 Humoreska; 19.00 Zaključek
RADIO ŠTUDENT
12.50 Software program superted; 13.00 Vžig; 14.30 Oči, da ne vidijo Svobodnjaki; 16.00 Tolpa bumov - Anthony Braxton — Seven Standards 1985 Vol. 1 (Magenta) (1); 17.00 Brezno zla; 18.00 garažni bendi tečejo; 19.00 Zatemnitev in software program; 19.50 Software program; 20.00 Nočni vžig; 20.30 Nove pisarije — Koncept = Cangullhem G); 21.30 Rock fronta; 22.45 Koncert RŠ John Tchicai — Live in Athenes 80; 24.00 Potop in software program
razno
POROČNO obleko št. 38 poceni prodam. Olgica Arsov. Opekarska 26.
p-10757-164-st JUKE BOX Rock Ola flipperje, ročne nogomete. okrogle barske mize, svetečo reklamno tablo, vrtne garniture. aparat za kavo in zamrzovalno skrinjo. 480 1, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Drago Markovič. Masarykova 14.
p-l0859-164-st TAPISON nov. medeno rumene barve, dveh velikosti. 7,25x4 m in 1.15-4 m. prodam 30% ceneje. Tel. (061)265-452 ali 263-208.
st-10890-164 HLADILNIK gorenje, 180 1 (20.000). smučarske čevlje alpina, štev. 45 in otroške, štev. 37 (po 5000), prodam. Tel. 340-218.	st-10896-164
ZASTAVO 1300 prodam za 8 SM in zamrzovalno skrinjo LTH 310, novo. 15% ceneje. Kidričeva 9, Mengeš.	st-10924-164
PERZIJANEC, plašč rjave barve, nenošen z nerc ovratnikom za manjšo postavo prodam. Inf. po tel. (061)447-575.	st-10931-164
POLARNO lisico, nov 10-litrski bojler s pipo. električni fundi, camero canon 318 M, prodam. Tel. (061) 50-772	t-150429-164
RUSKA veverica — plašč, dve kuni belici, novo uvoženo, bizam jopo, razno. lepi primerki, darila, prodam. An-žič. Trg. M.D.B. l/II, Ljubljana.
21447-164
ELEKTROMOTOR, 2900
obratov, z osovino. za krožno žago in moško kolo, prodam. Inf. po tel. (061) 371-122, od 19. do 20. ure ali v nedeljo od 9. do 12. ure.	21472-164
ZA DVA ROKAVA potrebu-
jem rjavo bizam krzno od obrabljene jope ali plašča. Ponudbe pod »Rokava«	pt-150268-164
KRZNENO jopo teliček, velikost 38-40. prodam. Inf. po tel. (061) 263-361.	t-150310-164
15 m bukovih drv prodam po 9.500 din, z dostavo v Ljubljano. Tel. (061) 771-307.	pt-150311-164
PERZUANER črn plašč tačke
štev. (44 do 46), z nerc ovratnikom in kapo. prodam. Tel. (061) 264-037.
t-150323-164 PERZUANER, popolnoma nov, temno ijav, z nerc ovratnikom, štev. 44-46. prodam. Tel. (061) 577-312.
I-150332-164 DRVA, suha, bukova, 8 m3, prodam — lahko tudi razrežem. Tel. (061) 666-038.	t-150334-164
AVTOMATSKI aparat za sledo-led eskimo, avtomatsko peč elomont za pizze, burek in pecivo, ter 32 vrtljivih stolov, prodam. Ivan Špeh, Gorenje 7, 63327 Šmartno ob Paki.
t-150341-164 ŽENSKI JOPI korejski pes, štev. 36 in nutrijo, štev. 42—44. popolnoma novi, ugodno prodam. Telefon (061) 483-555.	t-150379-164
NOVO NERC jopo ugodno prodam. Tel. (061) 553-300. 150383-164 KRZNENI plašč bizam prodam. Tel. (061) 316-660.	t-150384-164
10 Dl3 suhih drv prodam za 8 SM. Tel. (061) 877-445. zvečer.
t-150388-164 NOV KRZNEN moški plašč, štev. 46. prodam. Inf. v soboto in ponedeljek po tel. (061) 265-766.
150395-164
KAČJO KOŽO, odlično ustrojeno in sokovnik iskra, prodam. Tel. (061)51-138.	t-150396-164
KRZNENO JOPO, št 40-42 iz lisičjih tačk. poceni prodam. Tel. (061)51-421.	t-150425-164
KRZNEN ženski plašč. štev. 40—42, uvožen, ugodno prodam. Tel. (066) 23-512.	t-150434-164
KRZNEN plašč, nov. bizam, štev. 44, prodam, cena 28 SM. Tel. (061) 553-815.	t-150437-164
PLASTIČARJI, prodam plastiko polietilen mleti. Janež Šober, Križe 161, Tržič.	t-150440-164
RUSKA veverica - plašč, dve kuni belici, novo uvoženo, bizam jopo, razno, lepi primf Aki. darila, prodam. An-žič. Trg. M.Dfb. l/II. Ljubljana.
21447-164
ZA 200 tisoč din posojila šivam brezplačno dve leti. Ponudbe pod »Prilika«.	p-26301-164
SOINVESTITORJ A-ICO za
donosno dejavnost izdelava jop iz goveje in konjske kože, iščem. Prodaja v slovenskem zimskem središču ter zamejstvu. Ponudbe pod »Uspešno 86«.
p-26542-164
ZELO lepo dolgo nutrijo — japo, štev. 38—40, ugodno prodam. Tel (061) 577-436.	26607-164
DRVA prodam - bukova 8000, mešana 7500 din, z dostavo od 5 do 14 m5. Tel. (061) 265-923.	26632-164
STIKALNO uro, enofazni dvota-rifni števec in prenosni čmo-bel tv jasna, prodam. Vprašajte po tel. 612-545, Spasič.	26643-164
PRODAM barvni tv El Niš, v okvari in škornje za motocross, znamke »Sidi«. Tel. (061) 50-501. 26661-164 KRZNENO jopo štev. 38, novo, belo, strižena avstralska ovčka, prodam. Tel. (061) 331-528.
pt-149695-164 ZAGOTOVITE si pravočaso semena za koristne proizvode: stalnoro-dovitni ameriški stročji fižol, visok 1 — 1,5 m, izredno okusen za prehrano in ozimnico, ena sadika rodi 500—600 strokov, 20 semen za 500 din; stalnoro-dovitni kanadski stročji fižol (veliki beli), dolžina 50—60 cm, širina okoli 3 cm, izredno okusen za prehrano in konzerviranje, ena sadika rodi 5—7 kg, odličen za tržišče, 20 semen za 500 din; velika ameriška buča, zraste do 170 kg. vsebuje mnogo sladkorja in provitaminov, primerna za človeško prehrano in živinsko krmo, 20 semen za 500 din (pošljem tudi sliko); velika kanadska buča zraste do teže nad 100 kg, primerna za predelavo in živinsko krmo, na voljo so bele, roza, rumene in zelene barve, 20 semen za 500 din; dinja »jaffa ananas«, original iz Izraela, vsebuje okoli 18 oostotkov sladkorja, teža 10-15 kg, pošljem 30 semen za 500 din; lubenica »CX 2311« iz Kalifornije, teža do 40 kg, vsebuje mnogo sladkorja in provitaminov, ima zelo malo semen, 30 semen za 500 din; paprika »kalifornijsko čudo«, teža okoli 250 g, je izredno mesnata, primerna za ozimnico in druge namene, pošljem za 500 din, »paradižnik paprika«, 25 cm, rdeče barve, izredno okusna, sadika rodi 15-20 kg, 30 semen za 500 din. Vse navedeno pošljem s povzetjem hkrati z navodilom, kulture uspevajo na vseh nadmorskih višinah. Upoštevam vse reklamacije. Miloje Jevdjič, Cmišava, 37243 Počekovina.
21258-164
UGODNO prodam štiri kuhinjske stole (svetli) za 10.000 din. Tel. (061) 349-077, samo zvečer. st-10856-164 PRODAM perzijaner, štev. 42, porcelan in volnene izdelke. Tel. (061) 349-641.	st-10777-164
PRODAM več krznenih in semiš plaščev. Kličite v soboto od 14. ure po tel. 223-153.	21378-164
PRODAM jopo iz polarnega volka, zimski plašč, nekaj obutve in drugih oblačil. Tel. 556-210.	21384-164
KRZNEN plašč, št. 44, nov, s kapuco, prodam. Cena 16,5 M. Kličite po tel. (061) 340-138.	21412-164
ŽENSKO krzneno jopo nutrija, štev. 42, prodam. Tel. (061) 317-510.
21415-164.
PRODAM sm ?i z vezmi, 175 cm in jogi posteijo. Tel. 451-355.
26483-164
PERZUANER plašč, v sivi bdrvi in srebrno lisico, prodam. Informacije po tel. (061) 331-414.	26521-164
PRODAM krznen plašč bizam, štev. 42. Tel. (061) 445-701.
t-159014-164 PISALNI stroj optima in plašč, strižena ovca, štev. 42 do 44, prodam. Tel. (061) 263-413.	t-150038-164
RAZNE zimske ženske plašče, štev. 38 in 40, poceni prodam. Tel. (061) 579-282.	1-150043-164
PREPROGO, 2x3, volneno, prodam. Ponudbe pod »Ročno delo«.
t-150109-164 SONČNE kolektorje IM P, 4 kose, ugodno prodam. Informacije po tel. (061) 347-241, v nedeljo.
1-150152^164 PRODAM črn moški plesni komplet za 2 SM. Tel. 444-074.26573-164 •LEGO KOCKE, rabljene, poceni kupim. Telefon (061) 263-754.
RJAV SEMIŠ plašč s kapuco, štev. 38. podložen z ovčjo kožo, prodam za 3 SM. Ponudbe po telefonu 344-994.	st-10873-164
PRODAM usnjen rjav plašč (ve- k lur), ženski, podložen z ovco, štev. 38. * Kličite po tel. 219-835, od 12.30 do 13. ure, vsak delavnik, razen sobote.
st-10880-164 SILVESTROVANJE v Kaninski vasi bo preživela družba športnikov, dekleta ali družba deklet, javite se, da se dogovorimo. Ponudbe pod »Novo leto«.	21342-164
PRODAM novo krzneno jopo (činčila zajec), svetlo sivo, štev. 42-44. Tel. (061) 554-584.	21436-164
MOŠKO ZLATO zapestnico, 82 g, prodam za 40 M. Tel. 213-698.
26551-164
KUPIM jopo rumena lisica — polarna ali srebrna, lahko rabljena, štev. 40-42. Ponudbe po tel. (061) 268-958, dopoldan.	26568-164,
PRODAM železnico mehanoteh-nikain 1400 značk. Tel. (061)223-858, popoldne.	26594-164
NUTRUA krzneno jopo, bel volnen plašč in smučarske vezi look, poceni prodam. Tel. (061) 575-217.
t-150232-164 GAE-WOLF (volk) krzneno jopo, št. 36, novo, prodam za 10 SM. Tel. (061) 312-755, int. 159, v ponedeljek.
t-150249-164 NOV PLAŠČ nutrija ugodno prodam. Tel. (061) 263-884.
t-150286-164 SREBRNO lisico (4 M) prodam. Telefon (061) 214-424.
p-10841-164-st ODKUPUJEMO staro in lom ljeno zlato. Zlatarstvo Zidarič, Gosposka 5, Ljubljana (pri Univerzi).
21335-164
NUDIM patentno zaščiten kovinski artikel. Ponudbe pod »Široka potrošnja«	p-21417-164
DVA para nercev prodam. Telefon (061) 264-660, zvečer. p-26239-164 LEPO novo, krzneno jopo, štev. 40, uvoženo in dve ženski kučmi rakun in nutrija, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan, od 15. ure dalje pri Kozin, Galjevica 168, Lj.-Rakovnik.
pt-149722-164 KORUZO v zrnju, umetno sušeno, ugodno prodam. Tel. (061) 50-316 pt-149737-164 ZAMENJAM ali prodam za barvni tv, novo nemško tekmovalno zračno pištolo, okvirjen gobelin in starinski izrezbaren okvir, 1x1 m. Ponudbe pod »Novo leto«.
pt-149805-164 NOVO krzneno jopo, srebrna lisica, prodam. Stojanovič, Knezova 4, Ljubljana.	pt-149944-164
PERZUANER (tačke), rjavo žensko jopo, štev. 38-40, malo rabljeno, ugodno prodam za 45.000. Informacije po telefonu (061) 344-362.
10808-164-st KRZNENO jopo, strižena av-strallska ovca, malo rabljeno, štev. 40, prodam. Tel. (061) 318-527.
10824-164-st
• PRODAM dva ženska velur plašča, podložena z ovco, štev. 36 (4 M), moški velur jopič, štev. 48 (2 M) ter malo nošeno moško obleko, štev. 48 (1,7 M). Tel. (061) 445-863.
21179-164
ODSTOPIM grob na Žalah. Pišite1 pod »Zale levo«.	21186-164
UGODNO prodam suha, mešana in bukova drva, Gregorc, Podsmreka 6, Ljubljana.	21241-164
POCENI prodam maketo železnice HO. Tel. (061) 483-200.1-149859-164 KRZNENO jopo, rjavo, daljšo, novo, štev. 44—46, prodam..Tel. (061) 268-400.	t-149886-164
NOVO, moško, rjavo obleko iz drobnega žameta, štev. 48 (italijansko), prodam. Tel. (061) 264-003.
t-149890-164 TITOV zlatnik, 14 gramov, prodam Tel. (068) 23-766. t-149946-164 SALONARJE, nove, uvožene, prodam. Tel. (061) 322-278, od 10. do 12. ure	t-149948-164
POCENI prodam dekliške plašče, štev. 12 in 16 ter ženski, štev. 42, vse skoraj novo. Tel. (061) 570-161.
21316-164

ZAGOTOVITE si pravočasno semena za koristne proizvode: stalno-rodovitni ameriški stročji fižol, visok 1-1,5 m, izredno okusen za prehrano in ozimnico, ena sadika rodi 500—600 strokov, 20 semen za 500 din; stalnoro-dovitni kanadski stročji fižol (veliki beli), dolžina 50—60 cm, širina okoli 3 cm, izredno okusen za prehrano in konzerviranje, ena sadika rodi 5—7 kg, odličen za tržišče, 20 semen za 500 din; velika ameriška buča, zraste do 170 kg, vsebuje mnogo sladkoija in provitaminov, primerna za človeško prehrano in živinsko krmo, 20 semen za 500 din (pošljemn tudi sliko); velika kanadska buča zraste do teže nad 100 kg, primerna za predelavo m živinsko krmo, na voljo so bele, roza, rumene in zelene barve, 20 semen za 500 din; dinja »jaffa ananas«, original iz Izraela, vsebuje okoli 18 odstotkov sladkorja, teža 10—15 kg, pošljem 30 semen za 500 din; lubenica »CX 2311« iz Kalifornije, teža do 40 kg, vsebuje mnogo sladkorja in provitaminov, ima zelo malo semen, 30 semen za 500 din; paprika »kalifornijsko čudo«, teža okoli 250 g, je izredno mesnata, primerna za ozimnico in druge namene, pošljem za 500 din, »paradižnik paprika«, 25 cm, rdeče barve, izredno okusna, sadika rodi 15—20 kg, 30 semen za 500 din. Vse navedeno pošljem s povzetjem hkrati z navodilom, kulture uspevajo na vseh nadmorskih višinah. Upoštevam vse reklamacije. Miloje Jevdjič, Cmišava, 37243 Počekovina.
21259-164
15 m3 bukovih drv prodam. Ponudbe s tel. št. ali ceno pod »Dostava«.
21263-164
PRODAM malo nošeno jopo iz polarne lisice. Ogled mogoč v soboto od 9. —14. Cena 16 M. Novak, Titova 63/IV. nad.	21268-164
DRVA, 10 m3, suha, bukova, mogoč tudi razrez, prašiča za zakol, domača krma in električni bojlec, nov, 40 L prodam. Zajc, Pijava gorica 6, p. Škofljica.	21276-164
DOMAČE hruškovo žganje prodam. Informacije po tel. (061) 441-858.	21287-164
OPREMLJEN, akvarij, 100 1 in motorno žago dolmar 104, prodam. Inf. po tel. 223-265.	21302-164
PRODAM nov, moški, usnjen jopič, štev. 56, uvožen, preprogo in klubsko mizico. Informacije po tel. 347-501.	21310-164
VEČ dobro ohranjenih moških oblek in hlač, za visoko in vitko postavo, poceni prodam. Tel. (061) 211-248. po 16. uri.	21327-164
BARVNI TV homyphon horizontala 36 CM 9 SM, original eko-kadett kitaro 4,2 SM, pralni stroj Ps 664 bio S v okvari (programator) 1,5 SM, hladilnik, tip H 717 — 70 litrov — gorenje, v okvari 1 SM, prodam. Ogled vsak dan samo med 11, —15. uro. Mucherjeva 7, Medle, pri Ruskem carju. 26361-164 PRODAM kompletno smučarsko opremo, čevlji številka 43 ter barvni TV sprejemnik — ogled vsak dan po 19. uri. Bojan Kermc, Dobrunjska 28 a.	26363-164
UGODNO prodam dolgo, belo, poročno obleko in zeleno loden podloženo pelerino, štev. 38-40. Tel. (061) 50-677, popoldan.	26392-164
PRODAM krzneno jopo, svetlo, nenošeno, 44—46, korejski pes. Tel. (061) 831-467.	26406-164
PRODAM nove, italijanske škornje, štev. 40. Tel. (061) 342-200.
26423-164
NOVO krzneno jopo, polarna lisica, štev. 38, prodam, cena 20 M. Tel. (061) 326-920.	26439-164
FILATELISTI! Prodam znamke nove Jugoslavije 1945—65 (nepopolno, nežigosano) za 13 M. Pošljem spisek. Kupim pa znamke nemške okupacije Jugoslavije. Pošljite seznam s ceno oz. ponudbo pood »YU 85«.	26440-164
KRZNENO jopo, nutrija, štev. 42, daljšo, prodam za 14 SM. Tel. (061) 375-320.	26452-164
MAKLIN železnico predvojne izdelave kupim. Tanko, Poljanski nasip 10.	t-149031-164
PRODAM ustrojene kožice od nu-trije gronland in standard. Na pisma odgovarjam. Nikola Tarnaš, 19 oktobra 59, 21480 Srbobran (blizu Novega Sada).	1-149572-164
KRZNENO jopo, novo, prodam. Tel. (061) 341-079.	t-149658-164
UVOŽENO garderobo, štev. 38-42, prodam. Tel. (061) 317-386.
t-149740-164
NERC plašč, beige barve, štev. 40, nov, prodam 20% ceneje. Inf. vsak v dan od 15. ure dalje po tel. (064) 82-
632.	t-149845-164
PRODAM kožo pitona, obdelano za izdelavo torbic, škornjev in čevljev, rjave in drap rjave barve. Dimenzija dva metra x 33 cm, cena 2,5 SM. Tel. (034) 64-271, po 15. uri razen sobote in nedelje.	149833-164
FANT, začetnik v smučanju, želi spoznati dekle za družbo in smučanje na olimpijskih terenih ob pričakovanju novega leta. Tel. (071) 463-904.
t-149795-164 PRODAM kožo kobre, obdelano za izdelavo finih ženskih čevljev in majhnih ženskih torbic, drap-rjave, sivo črne in bordo barve, cena 9 SM. Tel. (034) 64-271, po 15. uri, razen sobote in nedelje.	1-149818-164
GOSTINSKI kombiniran štedilnik in električni gostinski kotel, 100 litrov, prodam. Tel. (061) 751-067 do 14. ure, popoldne. Janez Malavašič, Opekarska 16, Vrhnika.	t-149770-164
SH izoLaoiie
muf
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Herbz
rent a car Ljubljana,
objavlja
javno prodajo
rabljenih in poškodovanih vozil, ki bo v ponedeljek, 23. 12. 1985, ob 15. uri na Celovški 206, Ljubljana
zap. tip št. vozila		registrska številka		letnik	število km	izklicna cena	stanje
1.	F argenta	LJ	373-159	1983	65.730	800.000	poškodovan
2.	R trafic	U	348-150	1982	120.012	850.00Qmotor-instaiacija	
3.	R 4 TL	U	388-295	1983	45.179	400.000	nevozen-sklopka
4.	regata 70	LJ	406-239	1984	49.978	770.000	poškodovan
5.	R trafic	LJ	373-078	1983	73.525	648.000	poškodovan
6.	R trafic	LJ	373-190	1982	—	360.000	poškod.-motor
7.	R 4 GTL	U	428-007	1985	25.929	100.000	poškodovan
8.	R 18 TLJ	LJ	391-044	1984	78.728	870.000	poškodovan
9.	R trafic	U	348-091	1982	102.125	733.500	nevozen
10.	R 18	LJ	410-530	1984	40.012	850.000	poškodovan
11.	R 4 TL	LJ	388-286	1983	71.142	430.000	vozen
12.	Z 101 GTL	U	388-210	1983	62.211	405.000	vozen
13.	TAM 75 T 3	LJ	338-173	1982	66.173	1,150.000	vozen
14.	R trafic	LJ	373-022	1982	75.515	585.000	poškodovan
15.	Z 615 AN	LJ	368-775	1983	48.944	1,188.000	vozen
16.	R trafic	LJ	368-985	1982	97.127	729.000	poškodovan
17.	mirafiori	U	388-757	1983	75.091	880.000	vozen
18.	viša 11 RE	LJ	391-080	1984	78.502	750.000	poškod.-vozen
ugieo vozu je na aan ncuacije oa i j. ao i«». ure na oeiuvaiM ara, i_juuijaMa. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali na dan licitacije med 14. in 15. uro. V ceno prometni davek ni vračunan.
Nakup vozil je po sistemu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.	?i-nnsi
Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji.
JOPO, zajček. Štev 38—40, prt, popoldne.
1-149776-164
juru, zajček, štev. dam. Tel. (061) 559-209,
SOZD Združeni proizvajalci strojne opreme — INDOS, Industrija transportnih in hidravličnih strojev, p. o.,
Ljubljana, Industrijska cesta 3
Po sklepu Odbora za medsebojna delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge
strugarja I.
(več delavcev)
oblikovalec kovin (IV. stopnje), 1 leto delovnih izkušenj, delo je v dveh izmenah (približni OD 80.000 do 90.000 din)
strojnega ključavničarja I. in II.
(Več delavcev)
strojni ključavničar ali pomožnj strojni ključavničar (IV. ali II. stopnja), 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj (približni OD 75.000 din in 70.000 din)
vrtalca li.
pomožni vrtalec (II. stopnje), 9 mesecev delovnih izkušenj, delo v dveh izmenah (približni OD 70.000 din)
avtoelektrikarja II.
avtoelektrikar ali pomožni avtoelektrikar (IV. ali II. stopnje), 9 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 50 delovnih dni (približni OD 70.000 din)
ličarjev
vozni ličar (IV. stopnje), 1 leto delovnih izkušenj (približni OD 65.000 din).
Kandidati naj svoje prijave z dokazili pošljejo kadrovski službi INDOS, Ljubljana, Industrijska cesta 3 v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
18-10893
vozila
<S>
gorica
Komisija za delovna razmerja
TOZD Proizvodnja prikolic
objavlja
dela in naloge za nedoločen čas
zahtevna dela na obdelovalnih strojih
-	3 delavci
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo izobrazbo IV. stopnje - strugar ali rezkalec
-	da imajo eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju strugarskih ali rezkalskih del
Poskusno delo traja 30 dni
Delavci imajo zagotovljeno bivanje (ležišče). Komisija za delovna razmerja
TOZD Proizvodnja cistern
objavlja dela in naloge za nedoločen čas
ličanje priključnih vozil in nadgradenj
-	3
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	izobrazbo IV. stopnje - ličar
-	enoletne delovne izkušnje Poskusno delo traja 30 dni
Delavci imajo zagotovljeno bivanje (ležišče)
Kandidati naj oddajo prijave z ustreznimi dokazili v kadrovski službi delovne organizacije Vozila Gorica, Goriške fronte 46, 65290 Šempeter pri Gorici
v 8 dneh po objavi.
19-10933
ZPS, Titovi zavodi Litostroj,
TOZD Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke Ljubljana, Djakovičeva 53
Ob razširitvi in posodobitvi šole vabimo k sodelovanju delavce, ki jih veseli poleg same stroke tudi pedagoški poklic. Za oboje imamo v povezavi z Litostrojem in drugimi delovnimi organizacijami ustrezne pogoje, ki jih razvijamo glede na sodoben tehnološki razvoj.
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
1.	učitelja strokovno teoretičnih predmetov v kovinarski strojni usmeritvi
(dipl. strojni inženir)
2.	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov v metalurški usmeritvi
(dipl. ing. metalurgije)
3.	učitelja za poučevanje CNC tehnologije
(ing. strojništva)
4.	učitelja za pouk računalništva
(dipl. ing. strojništva ali elektrotehnike z znanjem računalništva)
5.	učitelja slovenskega jezika
(prof. slov. jezika z znanjem na področju filmske vzgoje — 2 delavca)
Za vsa razpisana dela in naloge veljajo določila zakona o usmerjenem izobraževanju.
Delo so razpisana za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: poskusno delo traja 90 dni. Nastop dela je 27. januarja 1986 ali po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
21-11052
/O ljubljanska banka
Temeljnabanka
Zasavje
n. sub. o. Trbovlje
Komisija za delovna razmerja LB TBZ Trbovlje objavlja v samostojnem odseku organizacije in AOP prosta dela in naloge
vodenje samostojnega odseka organizacije in AOP
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje zahteve:
končana VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, matematične, računalniške ali organizacijske smeri: 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov LB TBZ Trbovlje, Trg revolucije 25 c, Trbovlje. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju orijav.
21-11048
jjobota. 21. decembra 1985
DELO ★ stran 13
Razpisna komisija
OZD Industrijsko podjetje »Mehanika« Trbovlje,
61420 Trbovlje
razpisuje dela in naloge
direktorja tehničnega sektorja
za 4 leta (reelekcija)
Kandidati za navedeno deio in naloge morajo z zakonom predpisanih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko izobrazbo strojne ali elektro smeri s 3-letno prakso pri vodstvenih delih ali višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri s 5-letno prakso pri vodstvenih delili
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
-	da so družbenopolitično aktivni in imajo ustrezne moralne vrline
Kandidati naj pošljejo dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi na naslov: Industrijsko podjetje »Mehanika« Trbovlje, Trg revolucije 23, s pripombo »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem spejemanju prijav.
20-10980
Iskra
Iskra — Avtomatika Ljubljana,
n. sub. c.,
Ljubljana, Stegne 15 b TOZD Trženje
Komisija za delovna razmerja TOZD Trženje objavlja prosta dela in naloge:
1.	pomočnika direktorja nabave
Pogoja:
visoka izobrazba ekonomske ali elektrotehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri zahtevnih komercialnih opravilih v nabavi
2.	vodje nabavnega oddelka
Pogoja:
visoka izobrazba elektrotehnične ali ekonomske smeri. 4 leta delovnih izkušenj pri zahtevnih ko-mercialno-tehničnih opravilih v nabavi
3.	prodajnega inženirja I — 3 delavci
Pogoji:
visoka izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega ali nemškega jezika
4.	prodajnega inženirja II — 3 delavci
Pogoji:
visoka izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega ali nemškega jezika
5.	komercialista II v nabavi
Pogoji:
visoka izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delovnih-izkušenj, izpolnjeni pogoji za delo v ZT
6.	planerja analitika nabave III
Pogoja:
višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih
izkušen;
TOZD Naprave za energetiko
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela oziroma naloge
samostojnega nabavnega referenta
Pogoji:	•
višja izobrazba elektrotehnične ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj
Vsa dela in naloge objavljamo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov Iskra — Avtomatika, DSSZ, kadrovska služba. Ljubljana, Kotnikova 6.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
21-11050
@ metalko
DO Metalka, TOZD Tovarna poljedelskega orodja Batuje, n. sol. I o., Batuje 83, 65262 Črniče

Razpisna komisija DS TOZD
ponovno razpisuje in vabi k sodelovanju delavca
za opravljanje del in nalog
vodenje tehničnega sektorja
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih s predpisi in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Ajdovščina, izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo dokončano visoko ali višjo šolo strojne a!i metalurške smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah.
Za opravljanje del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Pisne prijave z navedbo podatkov o dosedanjemrfleiu in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: DO Metalka, TOZD TPO Batuje, Batuje 83, 65262 Črniče »Za razpisno komisijo«. OD po pravilniku. Možnost dogovora glede stanovanja. Kandidate vabimo tudi na razgovor z namenom, da bi se seznanili z delom, okoljem in pogoji dela. Javite se v kadrovski službi. O rezultatu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri na delavskem svetu TOZD.
Komisija za delovna razmerja
ponovno objavlja prosta dela in naloge in vabi k
sodelovanju delavca za dela in naloge
obratovodje valjarne in jeklovleka
Dela in naloge so strokovno zahtevne in odgovorne. ker gre za samostojno vodenje dela v obeh obratih, zato poleg običajnih kvalitet zahtevamo
še:
— visoko ali višjo šolo metalurške, strojne ali organizacijske smeri z najmanj 2 ali 5 leti delovnih izkušenju pri ustreznih strokovnih in odgovornih delih .
Vsi drugi pogoji po dogovoru. Prijave sprejema kadrovska služba TOZD 15 dni po ob|avi. Zaželeni so osebni pogovori. Prijave s podatki o dosedanjem delu in z dokazili o izpolnjev ju objavljenih pogojev sprejema kadrovska služba TOZD TPO Batuje. Batuje 83, 65262 Črniče
20-10983
aero

Aero — kemična, grafična in papirna industrija Celje
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Aero Celje razpisuje dela:
vodje raziskovalne enote
Pogoji: VII. stopnja strokovne zahtevnosti — diplomirani inženir kemije; 5 let ustreznih delovnih izkušenj; aktivno znanje dveh tujih jezikov - angleškega in nemškega
Kandidat mora poieg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	širša družbena aktivnost
-	ustrezna ocena ustvarjalnosti, sposobnosti za delo z ljudmi in uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale
—	predložitev programa z opredelitvijo svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa raziskovalne enote
Dela razpisujemo za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom pošljite na naslov: Aero, 63000 Celje, Cuprijska 10 - z oznako »razpisna komisija DSSS
-	raziskovalna enota« v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu .sklepa o imenovanju.
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
vodje pravne službp
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti — diplomirani pravnik ter 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, opravljen pravosodni izpit ter pasivno znanje angleškega in nemškega jezika Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko-socialni službi Aera, Čuprijska 10, Celje v 8 dneh po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
21-11044
Jugomontana,
DO za zastopanje tujih firm, izvoz, uvoz in notranjo trgovino, Beograd, Obiličev venac 4, tej. (011) 629-922
po sklepu delavskega sveta podjetja objavlja naslednja prosta dela in naloge v predstavništvu v Ljubljani:
1.	predstavnika v predstavništvu
(1 delavec)
2.	samostojnega komercialnega referenta
(1 delavec)
3.	tehničnega sodelavca
(1 delavec)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod. 1. in 2.:
visoka, višja ali srednja strokovna (šolska) izobrazba oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poznavanje dela pri plasmaju medicinske opreme, znanje enega svetovnega jezika - zaželena nemščina in izpolnjevanje pogojev za pridobitev soglasja za delo v zunanji trgovini-pod 3.:
visoka ali višja strokovna (šolska) izobrazba, poznavanje dela pri plasmaju medicinske opreme, znanje enega svetovnega jezika — zaželena nemščina, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Za vsa dela in naloge je zaželeno znanje daktilo-grafije in opravljen vozniški izpit B kategorije. Vsa dela in naloge združujemo za nedbločen čas. Osebni dohodek po Pravilniku o osnovnih merilih za razporeditev sredstev za osebne, dohodke in skupno porabo.
Kandidate bomo izbrali v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po
izbiri.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Jugomontana, Obiličev venac 4 (za komisijo za sprejem delavcev).
21-11045
Iskra
iskra Elementi,
TOZD Keramika,
Pipanova pot 18
Na podlagi 93. člena Statuta TOZD delavski svet
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD Keramika
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev v skladu s 511. členom ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
—	4 do 5 let delovnih izkušenj pri vodstvenih delih in nalogah
—	da ima pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidat bo imenovan za štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Iskra Elementi, TOZD Keramika, Pipanova pot 18, z oznako za razpisno komisijo v 15 dneh po objavi,-
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
21-07901
IEVT
Komisija za delovna razmerja
DSSS »Hoja« predelava lesa Ljubljana
objavlja prosta dela in naloge
kurirja
Pogoj: najmanj končana osnovna šola in lastni avtomobil Nastop dela za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom je mogoče takoj. Prijave sprejema kadrovska služba DSSS »Hoja« Ljubljana, Langusova 8 v 15 dneh po objavi.
20-10984
VTO Gradbeništvo in geodezija Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
Univerze Edvarda Krdelja v Ljubljani
objavlja
vpis v Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja
z možnimi usmeritvami v
urbanizem, prostorsko planiranje ali
po individualnem programu
za oblike magisterija, specializacije ali študija za izpopolnjevanje.
Študij se bo pričel v letu 1986.
Prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki pošljite v roku 1 meseca v pisarno IPŠPUP, FAGG, Jamova c. 2, Ljubljana.
Podrobne informacije po telefonu (061) 268-397.
14-10827
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi
SLAVKO DOLINAR
Od njega se bomo poslovili v soboto, 21. decembra 1985, ob 15.30 na pokopališču v Zagorju ob Savi
Žalujoči: žena Pepca, otroci z družinami in drugo sorodstvo
Zagorje, 21. decembra 1985
Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška 1
Razpisna komisija razpisuje dela in naloge
pomočnika
ravnatelja
Prijavijo se lahkg kandidati, ki izpolnjujejo
-	pogoje za učitelja po Zakonu o osnovnem šolstvu
—	pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana, Bazoviška 1 - »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po objavi.
18-18940
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona
* MARIJA PEČARIČ
rojena VALENTIČ
nekdanja trgovka na Škofijah pri Kopru
Pogreb bo v ponedeljek, 23. decembra 1985, ob 10.30 na Škofijah
Za njo žalujemo: sin Fedor in dr. Vida z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, Koper, Ljubljana, 21. decembra 1985
Prenehalo je biti srce naše ljubljene mame
MARIJE STRŽINAR
rojene CERK
Od nje se bomo poslovili v soboto, 21. decembra 1985, ob J 5.30 iz domače hiše Gradišče 1
Za njo žalujejo otroci: Maruša, Jakob, Helena in Meta z družinami in drugo sorodstvo
Vrhnika, Olching, Moste, Bihač
Nenadoma je preminila naša draga hčerka, mama in stara mama
MILI MARTUN
rojena PEŠL
Pogreb bo v soboto, 21. decembra 1985, ob 16.15 na pokopališču Gabersko v Trbovljah
Žalujoči: mama Neža, hčerka Meli z družino in drugi sorodniki
Trbovlje, 20. decembra 1985
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po hudi in zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš preljubi, nepozabni mož, brat in stric
ANTON PAJK
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 23. decembra 1985, ob 13. uri izpred trinajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: žena Kati, brat Janko z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Trbovlje, 20. decembra 1985
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in dedi
JOŽE SLAPAR
Pogreb pokojnika bo v torek. 24. decembra 1985, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Jožica, sin Tomaž z družino, sestri Nada in Tinka z družinama
ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranj, 18. decembra 1985
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
ANTON PAJK
Na zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 23. decembra 1985, ob 13. uri iz trinajste vežice na ljubljanskih Žalah
Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu
Kolektiv Intereurope Ljubljana
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ UPOKOJENEC
VINKO ZUPANČIČ
-ni.t-.iv. v. .,„1 > Oiri.THAJt >»
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU
SDK PODRUŽNICA KRŠKO
KRŠKO, 20. DECEMBRA 1985
■ -. '
:iT!'/OTo;>/
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
IVKA IVANJKO
rojena ŠPAROVEC
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 21. decembra 1985, ob 14. uri iz Župnišča Pregrada na pokopališče Pregrada
Žalujoči: sinovi Branko, Zdravko, Marjan, Leopold, Ivan in Aleksander z družinami, hčere Marija, Žita in Vilma z družinama ter drugo sorodstvo
Zbilj, Pregrada, Zagreb, Šentvid pri Stični. Ljubljana
SPOROČAMO, DA JE UMRL
STANE JANEZ
UPOKOJENI VODJA IZMENE STALNE SLUŽBE UNZ KOPER
POGREB POKOJNIKA BO V PONEDELJEK,
23. DECEMBRA 1985, OB 15. URI NA POKOPALIŠČU
V PIRANU
DELAVCI.DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN KLUB MAKSA PERCA UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE KOPER
Tiho nas je zapustila naša draga
AMALIJA ŠPOLJARIČ
rojena PINTARIČ
Od nje se bomo poslovili v torek, 24. decembra 1985, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v petnajsti mrliški vežici
Žalujoči: hči Mira, brat Ivan in sestre Helena, Marija, Ivanka, z družinami ter
drugo sorodstvo
Ljubljana, Rim, Murska Sobota, Reka, 19. decembra 1985
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni hotelo.
Mnogo prezgodaj je odšel naš
JANEZ STANISLAV-STANE
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 23. decembra 1985, ob 15. uri na piranskem pokopališču
Vsi njegovi
Na podlagi sklepa Sveta
Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, p. o., Ljubljana, Teslova 30
in v skladu s 100. členom Statuta IEVT komisija za delovna razmerja
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili
pomočnika direktorja
Za uspešno delo mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: da ima končano VII. stopnjo stro,-kovne izobrazbe - diplomirani organizator dela; da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri načrtovanju in organiziranju delovnega procesa; da ima organizacijsko vodstvene sposobnosti; znanje dveh svetovnih jezikov, od tega enega aktivno
Mandat traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, p. o., Ljubljana, Teslova 30 s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
21-971
Mama, radi te imamo.
To ni slovo.
Nenadoma se je utrnilo življenje naše drage žene, mame, babi, sestre in tete
URŠKE PINTAR
rojene MAVEC
Razdajala se je v ljubezni in nas obogatila z njo .
Od nje se bomo poslovili v torek, 24. decembra 1985, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah Na dan- pogreba bo žara v šestnajsti mrliški vežici
Njeni: mož Tone, otroci Marija, Stanka, Jože, Dinka in Janez z družinami, sestra Micka z družino ter drugo sorodstvo
_____________Ljubljana, Škofja Loka, Škofljica, 19. decembra 1985_____
Umrl je naš dragi mož, oče. stari oč^in brat
MATIJA ULE
upokojenec — borec XIV. divizije
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 22. decembra 1985, ob 14. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Cerknici .
Žalujoči: žena Amalija, sin Ljubo z ženo Tatjano, vnuka Tjaša in Dejan, sestra Vera, brala Janez in Alojz ter drugo sorodstvo
Cerknica, 20. decembra 1985
V 95. letu starosti je za vedno zaspala najina mama
JOŽEFA STOPAR
rojena TURČINOVIČ
Od nje smo se tiho poslovili 20. decembra 1985
Hči Lidija, sin Engelbert z družinama
Ljubljana, 21. decembra 1985
Tiho se je poslovil od nas naš najdražji oče, dedek, pradedek, brat in stric
IVAN SEUNIG
Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu
Vsi njegovi
Ljubljana, 20. decembra 1985
ZAHVALA
vsem, ki so ob smrti našega očeta
AVGUŠTINA
MARUŠKA
ter hčerke in sestre
MARJETKE
MARUŠKO
nesebično pomagali in tiho delili globoko bolečino, iskrena hvala.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi naše ljube žene in mame
ANASTAZIJE MUKULUŽ
stali ob strani, najlepša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so jo med boleznijo obiskovali in ji pomagali. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev v Domžalah za skrbno nego. Lepa hvala tov. Boženi Habjan /a tople besede slovesa v imenu družbenopolitičnih organizacij iz Domžal.
Žalostni mož Alojzij in hčerka Slava z družino
Domžale, 18. decembra 1985
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar je v Pragi mnogo prezgodaj umrl naš dragi
FRANC DRAGAN
dipl. ing. str.
V naših mislih, v srcih naših dalje živiš z nami. Hvala vsem, ki se ga radi
spominjate.
Ema, Alida, Uli, Vasiljka, Maj in Veronika
Vreme
in temperature
dne 20. decembra 1985
ob 13. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	megla	0
Planica	jasno	4
Brnik	megla	-2
Kredarica	jasno	-7
Maribor	zmer. oblačno	6
M. Sobota	zmer. oblačno	7
SI. Gradec	jasno	2
Celje	del. oblačno	5
N. mesto	megla	-1
N. Gorica	jasno	7
Portorož	del. oblačno	6
Keka	pret. jasno	12
Pulj	zmer. oblačno	8
Hvar	jasno	13
Dubrovnik	jasno	11
Zagreb	megla	1
Beograd	zmer. oblačno	6
Sarajevo	zmer. oblačno	4
Titograd	jasno	12
Skopje	zmer. oblačno	8
Celovec	megla	-3
Gradec	del. oblačno	6
Dunaj	pret. oblačno	6
Benetke	megla	1
Milano	jasno	3
Genova	jasno	16
Rim	jasno	13
Pariz	oblačno	6
Berlin	pret. oblačno	6
Stockholm	prej. oblačno	-9
Moskva	zmer. oblačno	-19
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 21. december 1985
Snežne razmere
Mariborsko Pohorje: 10 do 20 cm zmrznjenega snega. Vlečnice Bellevue. Stolp in Videc vozijo na Bolfenku od 8. do 16. ure. Kabinska žičnica od 7. do 19. ure vsako uro. Rogla: 40 do 50 cm zmrznjenega snega. Vlečnici Mašin žaga in Ostruščica obratujeta od 9. do 18. ure. Tekaške proge so urejene. Golte: do* 25 crA suhega snega, nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnici Medvednjak in tri vlečnice od 9. do 16. ure. Kope: 25 cm snega, naprave ne vozijo. Krvavec: 25 cm zmrznjenega snega. Kabinska žičnica vozi od 8. do 1?. ure, enosedežnica Gospinca in dvosedežnica Tiha dolina od 8.30 do 16.30, vlečnice Njivice ena in Podgradišče od 9. do 16. ure. Jezersko: 35 cm snega, vlečnica vozi od 12. ure dalje, jutri in v nedeljo od 9. do 16. ure. Zatmik: od 30 do 40 cm zmrznjenega snega, naprave vozijo od 9. do 16. ure. Na Bledu tekaške proge urejene. Kranjska gora: 45 do 90 cm zmrznjenega snega vse naprave, razen vlečnic Pehta in Velika dolina vozijo od 9. do 16. ure. Tekaške proge so urejene. Pokljuka: 50 cm zmrznjenega snega, vlečnica vozi od 9. do 16. ure in za nočno smuko. Tekaške proge so urejene. Vogel: 75 cm pomrznjenega snega. Nihalka vozi od 7.30 do 18, vlečnici Storeč in Brunarica pa od 9. do 16. ure. Soriška planina: 35 cm suhega snega. Naprave vozijo od 9. do 16. ure. Kobla: 20 do 50 cm suhega snega. Sedežnici Kobla I. in II. obratujeta vsako uro.
	jasno
CŠk	poloblo« no
	oblačno
•	nevihta
T	dež
*	sneg
s	megla
—w—	topla fronta
	nloanc rroriTa
-rw-	okluzija
središče	C ciklona A anticiklona


• MOSKVA
SLOVENIJA
Pretežno jasno bo, po kotlinah in ob Obali bo megla, ki se bo ponekod zadrževala ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo od —7 do —1. ob Obali 5, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10, v krajih z meglo okoli 0 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu in v zahodnih predelih države bo pretežno jasno z meglo po kotlinah, drugod po
državi zmerno do pretežno oblačno.
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo in Sredozemljem se še vedno zadržuje območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi razmeroma hladen in suh zrak.
KAKO KAŽE ZA NEDELJO
Ne bo spremembe vremena.
STANJE VODA 20. DECEMBRA 1985, OB 7. URI
VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 109, Sava Radovljica 55, Sava Šentjakob 189, Sava Radeče 157, Sora Škofja Loka 132, Ljubljanica Moste 94, Savinja Laško 124, Krka Podbočje 120, Kolpa Radenci 102, Soča Solkan 333.
O Sahari še nekaj vemo, o Sahelu komajda kaj
Vemo, da Saharo pokriva pesek - zelo vroč pesek, kjer temperature v senci-mimogrede presežejo 40 stopinj Celzija in kjer je dež znamenitost. Pri tem se znanje o Sahari za večino konča že v šolskih klopeh in za vselej. Komaj se zavedamo, da meri od Atlantika do Rdečega morja 5200 kilometrov, da se razprostira na 8,5 milijona kvadratnih kilometrov, da je skratka tolikšna kot, Evropa, kot ZDA ali kot 33 Jugoslavij. Malokdo še za nameček ve, da so tam tudi razsežna gorovja: Ahaggar se dviga do 3005 metrov visoko, čadski Tibesti z vrhom Epni Koussi celo do 3415 metrov. In v taisti Sahari živi za nameček tudi nekaj deset milijonov ljudi: ne samo na severu, blizu Sredozemlja — v Alžiriji, Tuniziji in Libiji — pa tudi ne samo ob Nilu v Egiptu in Sudanu, ampak prav v sredini peščenega in kamnitega razžarjenega pekla.
Kje pa je Sahel? Do pred leti, ko so ga začele pestiti katastrofalne suše, skorajda nihče ni vedel za ta zemljepisni pojem, celo v enciklopedijah ga ni bilo. To je nekaj sto kilometrov širok in pet tisoč kilometrov dolg pas puščave in pustinje na jugu Sahare, od Atlantika do Rdečega morja, za okroglo 5 milijonov kvadratnih kilometrov (20 Jugoslaviji). Kolonializem izpred dobrega pol stoletja odseva iz dejstva, da si ta pusti svef deli pol ducata držav — Mavretanija in Burkina Faso (nekdanja Zgornja Volta). Senegal in Mali. Niger in Čad, deloma še Sudan in Etiopija.
Sahel je domovina kakšnih 23 milijonov ljudi — Mavrov. Peulov. Tubijev. Tuaregov, Arabcev. Ti ljudje imajo 15 milijonov govedi, 25 milijonov ovac in koz ter milijon kamel. Tako je vsaj bilo tja do leta 1972, 1973.
Francoski premier LAURENT FABIUS in predsednik ameriške družbe Walt Disney Productions MICHAEL EISNER sta podpisala pogodbo o postavitvi zabaviščnega parka Disneyland. Prvi Evrodisneyland bo nedaleč od mesta Marne-la-Vallče, petindvajset kilometrov vzhodno od Pariza.
Celotna investicija v prvi evropski Disneyland bo znašala od deset do petnajst milijard frankov, ko pa bo v »polnem pogonu«, bo njegov letni promet verjetno štirikrat večji od vloženega kapitala. Pričakujejo, da ga bo vsako leto obiskalo najmanj deset milijonov ljudi. Vsekakor je to za Francijo izredno donosna stvar, saj bo v parku in v spremljevalnih objektih dobilo zaposlitev najmanj dvajset tisoč ljudi.
Za lokacijo se je potegovalo več zahodnoevropskih držav, najmočnejši francoski konkurent pa je bila Španija. Američani so se za Francijo odločili verjetno zato, ker je bil Pariz že od nekdaj turistična Meka, saj ga vsako leto obišče na milijone turistov z vsega sveta.
PA ŠE TO
ISO, PA SREČNO — Delegati skupščine Stopanske banke — združene banke Skopje so imeli včeraj svojo najkrajšo, manj kot pol ure .trajajočo sejo, čeprav so imeli na dnevnem redu dve zelo vroči temi. Brez razprave so sprejeli informacijo o novih, za 174 odstotkov povečanih stroških zidave termocentrale Bitola 3 in rudnika Suvodol, ki sedaj staneta več kot 192 milijard dinarjev. Ž globokim molkom so prav tako sprejeli tudi poročilo svoje komisije o vlogi banke pri projektu Feni. No, potem pa je predsednik bančnega poslovodnega odbora vsem skupaj voščil srečno novo leto.
PELO DELO PELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI							
država	tečaj valuta velja za		nakupni za devize	srednji	nakup, za čeke in kred. prodajni	pisma		nakup, za efek. in pošt. nak.
Avstrija	šiling	100	1723,6027	1726,1920	1728,7813	1689,13	1680,51
Belgija	frank/C	100	595,6981	596,5930	597,4879		
Belgija	frank/F	100	592,8147	593,7053	594,5958	579,48	576,51
Danska	krona	100	3352,7382	3357,7749	3362,8116	3277,30	3260,54
Finska	marka	100	5573,6565	5582,0296	5590,4026	5448,25	5420,38
Francija	frank	100	3962,5723	3968,5251	3974,4779	3873,41	3853,60
Nizozemska	gulden	100	10815,5713	10831,8190	10848,0667	10572,22	10518,14
Italija	lira	100	17,8681	17,8950	17,9218	17,51	17,42
Norveška	krona	100	3988,9112	3994,9036	4000,8959	3899,16	3879,22
Portugalska	escudo	100	190,7719	191,0585	191,3451	183,14	182,19
ZR Nemčija	marka	100	12189,0455	12207,3565	12225,6675	11945,26	11884,32
Španija	pezeta	100	195,5229	195,8166	196,1103	187,70	186,72
Švica	frank	100	14490,7156	14512,4843	14534,2530	14200,90	14128,45
Švedska	krona	100	3976,4782	3982,4519	3988,4256	3887,01	3867,12
V. Britanija	funt	1	435,8597	436,5145	437,1693	426,05	423,87
Irak	ir. dinar	1	979,6950	981,1668	982,6385		
Japonska	jen	100	151,0179	151,2448	151,4717	144,98	144,22
Kuvajt	kv. dinar	1	1049,0481	1050.6240	1052,1999	1007,09	1001,84
Kanada	dolar	1	219,0168	219,3458	219,6748	210,26	209,16
ZDA	dolar	1	308,6411	309,1048	309,5684	301,70	300,15
Avstralija	a. dolar	-1	208,7288	209,0424	209,3560	200,38	199,34
	ECU		266,1698	266,5697	266,9695	255,52	
Grčija	drahma	100		199,91	206,09	192,70	191,67
Irska	funt	1		377,$8	378,45	362,22	360,33
Nakupni in prodajni tečaji za		devize veljajo od 14. ure 20. decembra 1985, srednji pa od 21. decembra 1985.					
— Tečaji za efektivo. čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice začno veljati 21. decembra 1985.							— Srednji in
prodajni tečaji	za devize veljajo tudi za efektivo. čeke. kreditna pisma :n poštne nakaznice, in sicer od 21.						
decembra 1985 dalje.							
Ivo	ljubljanska banka
Zahtevek za prenos	najkrajša pot do obresti od deviznih vlog
IZ POSLOVNEGA SVETA
ZUNANJETRGOVINSKA HENJAVA KITAJSKE
IZVOZ
40	30	20	10	0
100 MILIJONOV Rmb
KITAJSKA VALUTA REMIMBI ^ Rmb • 0,33 f
•	SPREMEMBA INDUSTRIJSKE STRUKTURE — Japonska vlada je ustanovila delovno skupino, ki naj bi proučila in izdelala smeri razvoja. po katerih naj bi se japonska industrija rešila odvisnosti od uvoza. Vlada namreč meni, da je industrija preveč odvisna od uvoza surovin, to pa povzroča težave v plačilni bilanci s tujino. (M. F.)
•	INDIJA POVEČUJE IZVOZ KAVE - Po
planu Indije prihodnje leto ta država namerava izvoziti 90 tisoč ton kave (lani 67 tisoč ton). Čeprav je bila lanska proizvodnja kave v Indiji le 50 tisoč ton, pa zajoge iz prejšnjih let omogočajo povečanje izvoza. Indija ima dovoljeno precej manjšo izvozno kvoto za kavo, le 42.686 ton, zato bodo morale ostale izvoznice zmanjšati količino izvožene kave. (M. F.)
•	MANJŠA PORABA KOVIN - Po podatkih britanske publikacije Intelligence Unit bo poraba kovin v zahodnoevropskih državah in v državah v razvoju manjša kot do sedaj. Leta 1986 se bo poraba kovin v razvitih industrijskih državah sicer povečala za 2,7 odstotka v primerjavi s predhodnim letom, v državah v razvoju pa bo manjša. Tudi predelovalna industrija vzhodnih držav — članic SEV, bo oorabila manj kovin: rafiniranega bakra za 2,1 odstotka manj, primarnega aluminija za 3,6 odstotka, niklja za 3,1 odstotka manj. (M. F.)
•	BANKROT NA MADŽARSKEM - Eno
izmed največjih madžarskih podjetij, tovarna kablov MKM, je praktično šlo v stečaj s 500 milijoni forintov zgube letos in 700 milijonov lani. Vodilne delavce so odpustili, odgovorne v Budimpešti pa so pozvali, naj se odločijo med odpustom ali delom v proizvodnji. Posojila tovarni so zamrznili, za leto 1986 nameravajo podražiti kable za 5 odstotkov. Razlog izgub so velike investicije, namesto povečanja potrošnje za 10 odstotkov letno pa se je ta zmanjšala za 3 odstotke. (M. F.)
•	PODVOJEN NACIONALNI BRUTO PROIZVOD — Do leta 1995 Japonci napovedujejo, da bodo podvojili nacionalni bruto proizvod na 20 tisoč dolarjev na prebivalca. Menijo, da bodo čez deset let imeli Japonci večji dohodek kot prebivalci ZDA. V Tokiu napovedujejo, da bo leta 1995 Japonska prispevala šestino svetovne proizvoda, njihov izvoz pa bo količinsko enak ameriškemu, obenem bo največji izvoznik kapitala na svetu. Poleg New Yorka bo Tokio glavno svetovno bančno središče. (M. F.)
•	NA KRATKO:
■	Na Portugalskem so se podražile osnovne življenjske potrebščine, pa tudi hrana in prevoz. Najmanj se je podražil bencin, katerega liter stane sedaj 155 escudov (292,50 din).
■	Zunanje neto zaloge Peruja so se oktobra povečale za 153 milijonov dolaijev in sedaj znašajo 1.2 milijarde dolarjev (okrog 365 milijard dinarjev).
■	Švedska vlada je ukinila prepoved uvoza turških tekstilnih izdelkov.
■	Za pomoč lačnim v Afriki so indonezijski kmetijski proizvajalci organizaciji FAO podarili 100.150 ton riža.
■	Kitajska želi v naslednjem srednjeročnem obdobju uvoziti okrog tri tisoč izdelkov visoke tehnologije, ki bi jih uporabljali v velikih in srednje velikih podjetjih.
■	Poraba jekia se je v Argentini letos zmanjšala za dve petini in je letos s 64 kilogrami na prebivalca prvič pod južnoameriškim povprečjem.
■	OECD napoveduje, da se bo prihodnje leto bruto nacionalni proizvod v Španiji povečal za 2,25 odstotka. Španska vlada napoveduje nekoliko večji nacionalni proizvod. (A. S.)
Za porabske Slovence prvič koledar v materinščini
SZOMBATHELY, 20. decembra — V tukajšnji tiskarni Silvester Janos Nvoinda so sinoči natisnili in zvezali prve od skupaj tisoč izvodov slovenskega koledarja za 1986. leto. Doslej je Demokratična zveza južnih Slovanov, narodnostna organizacija, ki združuje na Madžarskem živeče Hrvate, Srbe in Slovence, izdajala za pripadnike vseh treh narodnosti skupen koledar, v srbohrvaščini in v slovenščini, vendar pa je bil prav slovenski del koledarja izredno skromen.
Letos prvič so porabski Slovenci, ki so, v primerjavi s hrvaško in srbsko narodnostjo. na najslabšem, kar zadeva narodnostni razvoj, dobili lasten koledar. S tem je Demokratična zveza južnih Slovanov uresničila enega od pomembnih sklepov, sprejetih na njenem 9. kongresu v Budimpešti. Takrat so porabski Slovenci, v želji po hitrejšem razvoju materinščine in s tem tudi narodnostne zavesti, odločno zahtevali korenite spremembe tudi na področju informiranja. V Narodnih novinah, glasilu Demokratične zveze južnih Slovanov, so po kongresu dobili na voljo celo stran, prej le četrtino strani, program radia Gyor (urednik Franček Mukič) za porabske Slovence, pa se je povečal iz petnajst na trideset minut tedensko.
I. G.
Drama talcev v Nantesu se je srečno končala
Kaže, da o političnih ozadjih ni mogoče govoriti — Skupina obtožencev je zajela sodnika in porotnike, da bi prišla na prostost
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20. decembra — Drama s talci v Nantesu, ki vznemirja Francijo, je doživela danes popoldne ob 15.30 nov obrat. Gangsterji Courtois, Thioiet in Khalki so prišli iz sodne dvorane s svojimi talci, predsednikom senata BaUhachem, prisednikoma in tožUcem, vklenjenimi v Usice. Začelo se je streljanje, a kot kaže ni bilo žrtev, uničena je le kamera ekipe BBC-TV, nakar so sedli v avto »Rena-ult-Espace« in oddrveli skozi središče mesta proti nantskemu letališču, v spremstvu štirih policijskih avtomobilov in več motoristov.
Očitno gre za rezultat tajnih pogajanj šefa posebnih policijskih enot Roberta Broussarda v zadnjih urah.
Začenja se novo poglavje — kakšen bo razplet na letališču, saj kaže, da so ugrabitelji zahtevali letalo, s katerim naj bi odleteli na varno.
Začelo se je včeraj ob 10.45, med razpravo, kateri nihče ni pripisoval posebnega pomena, zato tudi kakih izrednih varnostnih ukrepov ni bilo. Pred porotnim sodiščem v Nantesu so stali zaradi roparskih napadov, preprodaje ukradenega blaga in zločinskega združenja Georges Courtois (38 let), Patrick Thioiet
(24 let), Yannick Brevet (31) in Christine Dislar (27).
Glavni obtoženec, Georges Courtois, nekdanji ključavničar, potem mojster-vlomilec in ropar, je zadnjih dvajset let v glavnem presedel po zaporih, kjer si je kot samouk pridobil presenetljivo izobrazbo — in si ustvaril svoj anarhoiden pogled na družbo. Tako je nastopal tudi nekaj minut pred preobratom v razpravi, ki se je sprevrgla v njegov zasebni proces proti obstoječemu redu.
»Gospoda vzgojitelji, sodniki in policaji, opravite svojo dolžnost . . . svoje življenje sem postavil onstran vaših pravil.«
ZRN: zanimanje za predlog Kohla o razvoju letalstva
Bonn predlaga, da bi ZRN in Francija imeli skupno ustanovo za letalstvo in vesoljske polete - Razočaranje nad sosedo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 20. decembra — V zahodnonemški javnosti je vzbudU veliko zanimanje predlog kanclerja Kohla na pogovorih s predsednikom Mitterrandom v Parizu, da bi Francija in ZRN ustanovili skupno organizacijo za letalstvo in vesoljske polete. Ta ustanova bi se ukvarjala z razvojem na civilnem in vojaškem področju in bi usldajala dolgoročne programe.
V	bonskih političnih krogih pravijo, da je hotela zvezna vlada na čelu s kanclerjem Kohlom s tem predlogom odgovoriti na poročila v francoskem tisku, češ da so se odnosi med državama poslabšali. Po Kohlovih predstavah naj bi skupna ustanova za načrtovanje razvijala tehnološko strategijo obeh držav v letalstvu in v vesoljskih poletih. S tem bi se izognili neprijetnostim in obojestranskim zameram, pravijo v 'Bonnu, kadar je ZRN zaradi finančnih razlogov v zadregi, ko Pariz sili v določene projekte.
Ena izmed pomembnih nalog v tem okviru je razvoj skupne evropske letalske in raketne obrambe. Evropska razmišljanja o tej obrambi bi bilo treba že zdaj smiselno in učinkovito povezati. Zanimanje je veliko, saj o tej obrambi razmišljajo skoraj vse evropske članice NATO. Poleg tega so vojaška poveljstva obeh držav dobila s pariškega sestanka konkretna navodila, ki jih bodo oblikovali v predloge do naslednjega sestanka med Kohlom in Mitterrandom.
V	Bonnu so razočarani, da francoska javnost skoraj ni posvetila pozornosti načrtom in dogovorom za tesnejše sodelovanje med državama na varnostnem področju. Vzhodnoevropske države na čelu s Sovjetsko zvezo, se pritožujejo v Bonnu, kažejo neprimerno več zanimanja za to novost, ker konkretno franco-sko-nemško vojaško sodelovanje
Osmerčki
v Turčiji
ANKARA, 20. decembra (Reuter) — V bolnišnici egejske univerze v Izmiru je 25-letna Turkinja Sevil Ca-pan rodila osmerčke — pet dečkov in tri deklicR Novorojenčki tehtajo od 500 do 900 gramov in le malo možnosti je, da bodo vsi preživeli. Gre za svojevrsten turški rekord; nosečnost je trajala 25 tednov, mati pa je pred spočetjem jemala zdravila proti sterinosti.
krepi obrambno sposobnost zahodnoevropskih zaveznikov. V Bonnu menijo, da je treba sedanje dokaj neugodne odmeve v francoskem tisku na sestanek med Kohlom in Mitterrandom pripisati predvolilnemu boju v Franciji. BOŽIDAR PAHOR
pISKRICE
Komunizma je dandanes tako malo na svetu, da bi moral priti pod uradno zaščito, partijskih knjižic pa toliko... in tako malo krščanstva na tem našem svetu, pa toliko krstnih listov!
JANKO MESSNER
ZADNJA VEST
Talci v Nantesu rešeni, gangsterji spet v ječi
• Zadnje dejanje drame talcev iz sodne palače v Nantesu je, srečno zaključeno, ne da bi bila prelita kri. Nocoj ob pol devetih so se Georges Courtois, Patrick Thioiet in A bdel Karun Khalki, roparji, ki so včeraj zajeli med razpravo v sodni palači v Nantesu več kot trideset talcev, na letališču v Nantesu po sedemurnih pogajanjih vdali policijskemu komisarju Robertu Broussardu. Zadnja dva talca, predsednik senata Bailhache in eden njegovih prisednikov sta zdrava in živa preživela najnevarnejše poglavje gangsterskega početja. Metoda potrpežljivih pogajanj, ki jo je uporabil Broussard, se je pokazala za boljšo od oboroženega napada na trojico ugrabiteljev. Francija, ki je napeto spremljala dogodke, si je oddahnila — zato pa se začenja najbrž vroča politična razprava.
Kmalu po tem nagovoru je skozi stranska vrata sodne dvorane vstopil moški, oborožen z ročno bombo in pištolo — Maročan Abdel Karim Khalki, ki se je zmuznil mimo straže pred razpravno dvorano, razorožil paznike obtožencev in oborožil Cour-toisa in Thioleta. Brevet in Di-slarjeva se napadu nista hotela pridružiti, in začuda so jima ostali trije dovolili oditi iz dvorane.
Medtem je sodno palačo obkolila policija, operacije je otež-kočalo dejstvo, da je razpravna dvorana brez oken in drugih odprtin, preko katerih bi bilo mogoče kontrolirati dogajanje ali celo vdreti vanjo, ne da bi bila v nevarnosti življenja talcev.
Za posebno enoto RAID (raziskave — pomoč—intervencija-—preprečevanje), ki je bila ustanovljena za boj proti terorizmu letos spomladi in postavljena pod poveljstvo »super-policija« Roberta Broussarda (dotlej je vodil akcije proti korziškim separatistom), je zajetje talcev v Nantesu ognjeni krst in nadvse kočljiva zadeva.
JAKA ŠTULAR
Ml
RO
MO
Naposled dogovorjena solidarnost v zdravstvu
Na skupščini zdravstvene skupnosti sprejeli sporazum o temeljih plana zdravstva do leta 1990
LJUBLJANA, 20. decembra — Dvaindvajseta različica samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zdravstvene skupnosti Slovenije je bila, z velikim številom amandmajev, naposled le usklajena do te mere, da so s predlogom soglašali delegati na današnji seji skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije; seveda šele po dol-gotrajnem usklajevalnem postopku.
Tako so tokrat sklenili nadaljevanje prejšnjega zasedanja, kjer so zaradi obilice amandmajev, ki so zadevali solidarnost in
investicije v zdravstvu, temeljno gradivo za razvoj zdravstva v prihodnjih petih letih odložili do danes. Po usklajenem dokumentu, ki ga morajo skupaj z drugi-ini sporazumi, sprejet v združenem delu, bo tudi v zdravstvu, tako kot že ponekod v družbenih dejavnostih, veljal princip solidarnosti med ljudmi; ne med občinami oziroma interesnimi skupnostmi.
Po novem sistemu solidarnosti bodo prispevali vsi in solidarnostne obveznosti bodo enakomerneje porazdeljene glede na ekonomsko moč združenega dela po občinah. Jasno in enostavno merilo bo izplačani bruto osebni dohodek in evidenčna prispevna stopnja, ki se opredeli vsako leto s finančnim načrtom.
Položaj prejemnic se spreminja v toliko, ker so hkrati tudi dajalke, čeprav se jim prispevek skoraj v celoti vrača.
V posameznih amandmajih je še izrecno poudarjeno, da je solidarnost namenjena za zdravstvene storitve (in ne morebiti za povečanje OD izvajalcev, kot je razpravljal eden od delegatov), prav tako je predviden postopen prehod na večje solidarnostne obveznosti v naslednjih letih. Dogovorjeno je tudi, da SDK sproti izloča sredstva za solidarnostne obveznosti in za republiški skupni program.
Ugotovitev, da je bila pripravljena taka množica različnih inačic tega zdravstvenega dokumenta, pa seveda kaže, kako težko je bilo obremenitve prerazporediti tako, da bi bila sprejemljiva za vse.
DRAGICA BOŠNJAK
Katastrofa na avstrijski avtocesti
Nedavno odprti odsek južne avtoceste se je odlomil in »odpotoval« v globino
DUNAJ, 20. decembra — Del južne avtoceste, oziroma 22. novembra letos odprti odsek, ki ga imenujejo ,Wechsel-Autobahn’, se je včeraj zvečer, potem ko se je najprej pokazala petnajstmetrska razpoka, in so ta del cestne trase na srečo zaprli, preprosto vgreznil v tla. Sanacija bo stala deset milijonov šilingov. Desni del avtoceste se je takorekoč odlomil od svojega levega dela in zdrsnil v globino. Strokovnjaki, graditelji tega odseka ceste in ministrstvo za gradbeništvo, so ugotovili, da je povzročitelj »cestnega poloma« apnenčasta sestava tamkajšnjih tal.
Tisti, ki se manj spoznajo na geološko sestavo tal, predvsem pa zlobni časopisni komentatorji, se vprašujejo, ali zaradi podobnega vzroka ne bo začela »potovati« južna avtocesta še kje drugje, in morda končala v globini naslednjič skupaj z avtomobili ali tovornjaki, ki bodo ravno v tistem trenutku vozili po njej.
B. G.
-OGLEDALO

Prišel sem vam samo povedat, da name ne računajte.
OTO REISINGER, Vjesnik
Vrnitev Mika Hammerja
prepričan, da ne bo dobil dela. Toda pri televizijski družbi CBS so medtem ugotovili, da je bila serija po romanih Mickeya Spillana izredno priljubljena, to pa samo zaradi Stacyja Keacha. In te dni so začeli snemati nov niz filmov, ki jih bodo predvajali pod enotnim naslovom »Vrnitev Mika Hammerja«.
Reagan in Gorbačov spet skupaj
Nekaj tednov po vrhunskem sestanku v Ženevi sta se Reagan in Gorbačov spet sestala, ne da bi se svetovni tisk kaj zmenil za to. V Binakiju v ameriški zvezni državi Minnesoti sta se namreč dobila trgovec DENIS REAGAN in sovjetski smučar VASILU GORBAČOV. Tako je pač naneslo, da je skupina sovjetskih smučarjev prišla tekmovat v Giants Ridge v bližini Binakija, ko pa je organizator zagledal na seznamu gostov tudi priimek Gorbačov,.se je v hipu spomnil še na domačega Reagana (ta priimek ni tako redek v ZDA). In tako je Reagan sprejel Gorbačova, prireditelj pa je izjavil, da lahko storita za svetovni mir prav toliko kot sovjetski vodja Mihail Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan, ki sta se sestala v Ženevi.
Ustvarjalkina bolečina
DOLLV PAR-pj^jjr	I TON, znana ameri-
11	’	'jfBF sklicala tiskovno
konferenco, na ka-JjNf/*	teri je novinarjem
jH	da je glasbena tema.
š	ki jo je prispevala k
I	filmu »9 do 5« in ki
J	H je v ZDA zdaj hit,
I	vil njena in samo njena
f	M I stvaritev. Rekla je
-	Jr	k' radj° del° bo1'-
'	ker ljudje dvonujo o
ŠtajŠflKkji	Zadevo ima v rokah
sodišče, kajti našel
se je neki dvomljivec.
Podpis za Disneyland
Kratka kariera
DIMITR
uzu-
Operacija glasilk, za katero se je moral odločiti, se ni posrečila in je zgubil glas. Nekaj let je bil umetniški vodja sofijske opere, nato pa se je vrnil na Dunaj, kjer je bil zaposlen v Državni operi.
Dimitr Todorov Uzunov se je rodil 10. decembra 1922 v Stari Zagori. Mladost je preživel v semenišču, kjer je doštudiral bogoslovje, vendar pa se ni odločil za duhovniški poklic. Vpisal se je na sofijsko glasbeno akademijo in postal član operetnega zbora. Kmalu nato je začel sodelovati v manjšem vokalnem ansamblu, kije večkrat nastopal tudi na radiu. Ko je postal član sofijske opere in začel dobivati prve manjše vloge, so se zaradi njegovega glasu začeli prepiri med dirigenti in pevskimi pedagogi. Je Uzunov bariton ali tenor? Pevec se je odločil za tenor in sprva nastopal v lirskih vlogah. Leta 1953 je postal prvi tenorist moskovskega Bolšoj teatra, dve leti kasneje pa je zmagal na pevskem tekmovanju v Parizu in si s tem odprl vrata vseh najpomembnejših evropskih opernih hiš. Z velikanskimi uspehi je interpretiral Dimitrija.v bori-su Godunovu, don Joseja v Carmen, Andreja Hovanskega v Hovanščini, Manrica v Trubadurju, Cavaradossija v Tosci, leta 1958 pa je kot Radames debitiral na newyorški Metropolitanski operi (njegova Aida je bila Zinka Kunc). S šestimi nastopi - pel je tudi Otella - je navdušil tako občinstvo kot kritiko in nekdo je zapisal, da je njegov glas bleščeč lukor zvok trobente.
Leta 1959 je postal stalni član dunajske Državne opere, kjer je pel prve tenorske vloge, hkrati pa je mnogo gostoval. Šest let kasneje je dobil avstrijsko državljanstvo, po nesrečni operaciji pa je moral petje opustiti. Poročen je bil z bolgarsko sopranistko Katjo Georgijevo, ki je z njim pogosto nastopila kot Desdemona v Otellu.
Prej urednik, zdaj dopisnik
ALISTAIRU SPARKSU, dvainpetdesetlet-nemu južnoafriškemu novinarju, so na sedežu OZN v New Yorku podelili novinarsko nagrado, ki jo je letos ustanovila tiskovna služba Inter Press iz Rima. V obrazložitvi je bilo rečeno, da so nagrajenca počastili zaradi njegovega poročanja o negativnih posledicah politike apartheida v Južnoafriški republiki. Sparks je bil urednik dnevnika Rand Daily Mail, ki ne izhaja več, danes pa je južnoafriški dopisnik Washington Posta, londonskega Observerja in hamburškega tednika Die Zeit.
S TELEPRINTERJA
Kandidati za funkcije v ZKJ in ZKS
MARIBOR, 20. decembra — Na seji predsedstva MK ZKS Maribor so posredovali podatke o možnih kandidatih za funkcije v ZKJ in ZKS, ki so jih evidentirali v posameznih osnovnih organizacijah ZK v Mariboru. Za člane CK ZKJ so evidentirani kot možni kandidati: Francka Herga, Avgust Majerič, Lojze Vrečko in Jože Florjančič, za člana predsedstva CK ZKS Rafael Razpet in Vili Rozman, za člane CK ZKS pa Rafael Razpet, Alojz Vindiš-Dunda, Dušan Ogrizek, Marjan Žnidarič, Maks Senica, Zdravko Kotarski Katica Pintarič?, Vili Rozman, Matjaž Mulej ii> Vojko Musil. (M. K.)
Mariborski komunisti za ustvarjalno dejavnost
MARIBOR, 20. decembra - Na predsedstvu MK ZKS Maribor so razpravljali o izpolnjevanju nalog, povezanih z ustvarjalno in mn JŽično inventivno dejavnostjo. Ugotovili so, da nekateri ozdi še vedno ne dajejo ustreznega poudarka ustvarjalnemu delu. Tudi pri razpisih za vodilna mesta bi morali upoštevati kandidatov odnos do ustvarjalnosti in inventivnosti. V ozdih naj bi uvedli evidenco ustvarjalnega dela in ugotavljali tudi finančni učinek. Ustvarjalne delavce bi morali povsod ustrezno nagrajevati. Več skrbi naj bi posvetili še raziskovalnim nalogam, ki ne smejo temeljiti samo na kupoprodajnem, temveč na dohodkovnem odnosu. Zakaj ne bi bile inovativno uspešne delovne organizacije deležne davčnih olajšav? (M. K.)
Petmilijonta tona premoga iz T. Velenja
TITOVO VELENJE, 20. decembra - V Titovem Velenju so danes zvoki siren in kano-nanda naznanili nov uspeh velenjskih rudarjev. Ob osmih zjutraj so namreč letošnji izkop premoga zaokrožili na pet milijonov ton. Zdaj ni nobenega dvoma več, da bodo rudarji velenjskega rudnika letos dosegli rekordno proizvodnjo. Lani so namreč izkopali pet milijonov 4000 ton premoga, letos pa jih do konca leta čaka še sedem delovnih dni. Ob visokih dnevnih učinkih v teh dneh (okrog 22.500 ton) bo letošnja končna številka o lignitu iz velenjskega rudnika očitno zelo visoka, to pa je bil tudi cilj članov delovnega kolektiva, ki so letos opravili 273 delovnih dni, do tega 16 »rdečih« sobot in tretjino nedelje, ko so delali za modernizacijo celjske in slovenjgraške bolnišnice. Kot smo že poročali, so rudarji dosegli tudi pet rekordov najvišje dnevne proizvodnje, nazadnje 5. decembra, ko so nakopali 24 tisoč 800 ton premoga. (I. B.)
V Bovcu odprli Julijano, prijetno trgovino z izbranim blagom
BOVEC, 20. decembra — Tolminski Alpko-merc je danes v Bovcu odprl novo trgovino. Prodajalna z ljubkim imenom Julijana je namenjena predvsem bovškim turistom. Založena je z vsem najboljšim, kar ponujajo naše usnjarske, steklarske. in zlatarske industrije. Julijana je prva trgovina te vrste v občini in je dobila streho v nekdanji trgovini tekstila v središču Bovca. Novo podobo je lokalu dal arhitekt Fedja Klavora, ki je Alpko-mercovim trgovcem pomagal tudi z nasveti pri polnjenju polic nove trgovine. Ureditev nove bovške trgovine je Alpkomerc stala 7,5 milijona dinarjev, za blago, ki je naprodaj, pa so odšteli kar 17 milijonov dinarjev. (K. R.)
Z novo računalniško opremo hitrejše računanje pokojnin
LJUBLJANA, 20. decembra — Na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije so danes predstavili nov sistem računalniške obdelave podatkov za potrebe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Novo pridobitev so si ogledali nekateri predstavniki republiških samoupravnih in upravnih organov, o njenem pomenu za stroko pa je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Boris Frlec. V Sloveniji je zdaj zaposlenih približno 930.000 ljudi, upokojencev pa je okoli 300.000. Zaposlovanje .se povečuje z letno stopnjo 1, upokojevanje pa je tri- do štirikrat hitrejše. Odslužena oprema s premajhnimi zmogljivostmi in novi predpisi na tem področju so bili krivi, kot je ob tem dejal Robert Žohar, vodja sektorja AOP, da so morali včasih upokojenci precej dolgo čakati na odmero svojih pravic. Na leto morajo na skupnosti rešiti okoli 200.000 novih zahtevkov (leta 1980, denimo, jih je bilo 65.000), ob tem pa se je število zaposlenih v tem obdobju celo zmanjšalo, od 712 na 700. Kot so zagotovili, bo nova računalniška oprema IBM skrajšala čas od vloge za upokojitev do odmere oziroma prve pokojnine, ki jo dobi upokojenec. (D. B.)
Namesto šestih tozdov enovita DO Elan
BEGUNJE, 20. decembra — Od danes naprej je begunski Elan spet enovita delovna organizacija. Na današnjem referendumu je namreč velika večina delavcev glasovala za samoupravni sporazum o prenehanju šestih tozdov in delovne skupnostih skupnih služb ter združitev v enovito DO Elan, za samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev ter statut DO Elan. Od 1256 zaposlenih je glasovalo kar 1194 delavcev, »za« pa je bilo 1149 delavcev ali 91,5 odstotka vseh zaposlenih. Večina je glasovala tudi za SS o spremembah sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD, pravilnik o delitvi OD ter za pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb. (V. F.)
Prihodnje leto začno graditi hidroelektrarno Vrhovo
SEVNICA, 20. decembra — Tudi na dopol#m-ski seji posavskih občin so se pomudili pri pripravah na gradnjo savskih elektrarn. Programskemu svetu pri medobčinski gospodarski zbornici, ki vodi usklajevalno akcijo, so dali priznanje, hkrati pa pobudo za ustanovitev posebne institucije; ta naj bi pomagala snovati tudi skupen razvoj Posavja. Danes je bilo prvič slišati še podatek, da bo slovensko elektrogospodarstvo pričelo graditi verigo sedmih savskih elektrarn, ki bodo dajale eno milijardo kWh električne energije na leto, oziroma hidroelektrarno Vrhovo že ob koncu prihodnjega leta. Dotlej bo treba pripraviti še veliko študij in sprejeti lokacijsko dokumentacijo, hkrati pa naj bi začeli akcijo čiščenja Save (zbranih 11 milijard dinarjev). (V. P.)
Jubilej Akademije znanosti in umetnosti Kosova
PRIŠTINA, 20. decembra (Tanjug) — S slovesno sejo Akademije znanosti in umetnosti Kosova so proslavili 10-letnico dela in obstoja te visoke kosovske znanstvene ustanove. AZUK je v tem času objavila enajst monografij, več študijskih in znanstvenih knjig, v sodelovanju z drugimi znanstvenimi ustanovami pokrajine pa je organizirala šest simpozijev jugoslovanskega in mednarodnega značaja in več znanstvenih posvetovanj.
Zlatarne Celje praznujejo 140-letnico ustanovitve
CELJE, 20. decembra — Delavci Zlatarn so danes v Narodnem domu slovesno proslavili 140-letnico ustanovitve tovarne oziroma začetka zlatarske dejavnosti v Celju. Kot je v pogovoru z novinarji povedal predsednik KPO Stane Seničar, bodo pomemben jubilej praznovali do aprila prihodnjega leta in ga seveda povezali z delovnimi dosežki, ti pa v zadnjem časti presegajo pričakovanja. Letos bodo namreč ustvarili 1,6 milijarde dinarjev čistega dohodka in 600 milijonov dinarjev akumulacije, medtem ko bo vrednost izvoza (pretežno v ZDA) dosegla 6,6 milijona dolarjev.
V novem letu so si v Zlatarnah postavili za cilj predvsem izdelke višje kakovosti, povečanje proizvodnje za 19 odstotkov, na tujem pa bi v najboljšem primeru utegnili iztržiti celo kakih 10 milijonov dolarjev. Takšni poslovni rezultati so dosežek osemstočlanskega kolektiva, ki ima svoje tozde v Ljubljani in Trbovljah. Na današnji slovesnosti so zaslužnim delavcem podelili državna odlikovanja. Ivan Leskovšek je dobil red zasluge za nafod s srebrnim vencem, Slavko Jerič, Jože Kodre, Olga Rajh, Anica Šibanc red dela s srebrnim vencem, Marija Drofenik red zasluge za narod. Najvišje priznanje delovne organizacije, izpiralca zlata, so podelili članu predsedstva SFRJ Stanetu Dolancu, Rudniku Bučim v Makedoniji, Topilnici Mežica in direktorici tozda Proizvodnja Anici Berglez-Volk. (D. H.)
Ob 25-letnici bralnih značk že 4000 Gašperjevih značk
LJUBLJANA, 20. decembra — Na seji sekretariata osrednjega odbora Gašperjeve bralne značke na Ravnah na Koroškem so z zadovoljstvom ugotovili, da se to gibanje med mladino vse bolj širi ter iz koroške regije prehaja tudi v šole in delovne organizacije po vsej Sloveniji. Zlasti v Mariboru in Ljubljani se vse več mladih bralcev odloča za to vzgojno rodoljubno branje koroške književnosti v spomin na Karla Prušnika-Gašper-ja. V občini Ljubljana Šiška zaradi prizadevanja Zveze prijateljev mladine ni osnovne šole, ki ne bi bila vključena v to gibanje. Ob letošnji 25-letnici bralnih značk v Sloveniji so po štirih letih akcije za to posebno značko našteli že skoraj 4000 Gašperjevih značk. V začetku februarja bodo sklicali tudi prvi posvet v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se bodo po referatih predsednika Vlada Ovniča, prof. dr. Vladimirja Klemenčiča in Teodorja Do-meja iz Celovca odločali za nove, še izpopolnjene organizacijske in vsebinske oblike. Predvsem gre za to, da bi se odločili tudi za uvedbo vmesne, to je višje mladinske značke, to je za dijake osmih razredov osnovnih šol oziroma drugega razreda srednje šole, pri čemer bo treba poskrbeti tudi za primerno študijsko branje s tematiko o koroških Slovencih v Avstriji včeraj in danes. (B. P.)
Koncert ob 10-letniri zbora Ljubljanske banke
LJUBLJANA, 20. decembra - Mešani pevski zbor kulturno-umetniškega društva Ljubljanske banke te dni praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo v ponedeljek, 23. decembra, nastopil v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni koncert se bo pričel ob 18. uri. (J. M.)
Novosti pri kreditiranju zadružništva
LJUBLJANA, 20. decembra — Hranilno kre-titne službe, sestavni del zadružnih organizacij kaže tudi v prihodnje obravnavati in jih kadrovsko krepiti, da bodo lahko opravljale vse strokovne — denarne servise v zadružništvu. To je kajpak pomembno tudi za celovitejše uveljavljanje za' družništva, da bi lahko z denarjem hranilno kreditnih služb spodbujali intenzivnejšo pridelavo, ki zagotavlja večje in boljše pridelke. In če bo več pridelka, bo tudi več denaija na hranilnih knjižicah kmetov, varčevalcev pri HKS, so med drugim tudi menili na skupščini zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov zveze HKS, med katerimi moramo omeniti pravilnik o kreditiranju. (M. S.)
Čimprej pretehtati posledice, ki ji bodo imele nove hiroelektrarne
MURSKA SOBOTA, 20. decembra - Gradnji hidroelektrarn na Muri se verjetno ne bo mogoče izogniti, so danes ugotovili člani odbora za urbanizem, gradbeništvo in komunalo pri komisiji, ki so jo pri MGZ za Pomurje ustanovili zaradi spremljanja graditve teh hidroelektrarn. Elektrarne so širšega, republiškega pomena in ker z njimi ne pomursko gospodarstvo in ne Pomurci nasploh ne bodo pridobili ničesar — kvečjemu bodo kaj izgubili — to odločitve za gradnjo ne bo spremeni lo. Prav zaradi republiškega interesa za gradnjo elektrarn pa Elektrogospodarstvo Slovenije od pomurskega gospodarstva in od' družbenopolitičnih skupnosti ne more pričakovati, da bi sami financirali nujne raziskave o morebitnih stranskih vplivih elektrarn in njihovem zmanjšanju, kar Pomurci vse glasneje zahtevajo. V idejnem osnutku že deloma opredeljene raziskave bo morala financirati republika, investitor, verjetno pa tudi Raziskovalna skupnost Slovenije in še kdo. (J. P.)
Pri posojilih prednost projektom, ki bodo prinesli večjo akumulacijo
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) - Novi zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema naj bi omogočil poslovanje bank na podlagi ekonomskih meril ter odpravil teritorialno zapiranje finančnih sredstev in vpliv družbenopolitičnih skupnosti. Pri odobravanju posojil bodo v prihod nje imeli prednost projekti, ki lahko zagotovijo največjo akumulacijo in devizni dotok, je med drugim poudaril namestnik zveznega sekretarja za finance Vuk Ognjanovič na današnji tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem centru v Beogradu.	t
Prihodnje leto še bolj živahna blagovna menjava z ZSSR
LJUBLJANA, 20. decembra — Delegacij; Centrosojuza, centralne zadružne zveze, ki jo vodi podpredsednik Evgenij Sazonov, jugoslovansko stran pa zastopa Žika Markovič, sekretar zadružne zveze Jugoslavije, je na poslovnem obisku v jugoslovanskih delovnih organizacijah, t katerimi poslovno sodeluje, v Sloveniji obiskala tudi sozd Emono.
Goste je sprejel podpredsednik poslovodnega odbora tega sozda Ljubo Filipan, odgovoren za poslovne odnose s tujino. Pogovarjali so se o dosedanjem poslovnem sodelovanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ki so jih v celoti izpolnili. Ob sklepanju pogodb so izrazili obojestranski interes, da se blagovna menjava v prihodnjem letu še poveča: na 22 milijonov klirinških dolarjev v obe smeri. (Z. G.)
Seminar za podravske učitelje družboslovne vzgoje
MARIBOR, 20. decembra - Območna enota zavoda SRS za šolstvo v Mariboru, ki zajema podravske občine, je danes skupaj z marksističnim centrom mariborske univerze na pedagoški akademiji pripravila enodnevni seminar za učite lje družbenomoralne vzgoje na osnovnih šolah. Program je zanimiv, krajša predavanja spremljajo razprave s predavatelji. Na seminar je prišla večina učiteljev tega predmeta na osnovnih šolah v podravski regiji, več kot 60 udeležencev. (F. F.)
Nesorazmerja v cenah naj bi odpravili v treh letih
Jskladili naj bi cene elektrike, premoga in plina — Ozdi naj oblikujejo cene izdelkov in storitev samostojno, v skladu z zakonom in trgom
OD NAŠE DOPISNICE
BEOOGRAD, 20. decembra — Odbor za trg in cene je danes končal delo; uskladil je del novega srednjeročnega piana in resolucije, tisto, kar sodi v njegovo pristojnost.
Srbska delegacija je sprejela predlagani vrstni red skupnih elementov, po katerih naj bi oblikovali cene osnovnih proizvodov in storitev v energetiki, železniškem in PTT prometu, čeprav se ji ni zdelo logično, da bi na prvo mesto postavili stroškovno načelo namesto kriterija svetovnih cen. Ozdom in njiho-
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — V odboru zbora re-rnblik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno denarni sistem tudi danes niso veliko napredovali pri usklajanju svojega dela družbenega plana do leta 1990. Pričakovati je bilo, da bo današnje usklajanje bolj plodno, kot |e bilo včeraj, saj so medtem opravili vsa posvetovanja in tudi ZIS je zavzel stališča do vseh neurejenih vprašanj. Toda delegati so odločno vztrajali pri svojem. Prav zaradi tega se niso sporazumeli o štirih najbolj pomembnih vprašanjih: o tečajnih razlikah, spreminjanju kratkoročnih kreditov v dolgoročne, o politiki obrestnih mer in o selektivnem kreditiranju. Odbor jutri nadaljuje sejo.
vim združenjem so dali rok do 31. marca. Tudi vojvodinska delegacija je sprejela rešitev, povezano z določanjem zaščitnih cen osnovnih kmetijskih proizvodov. Izhajali bodo tudi iz najnižje povprečne akumulacije v kmetijstvu, s katero naj bi zagotavljali dolgoročne ekonomske interese proizvajalcev kmetijskih proizvodov za povečanje te vrste proizvodnje. Vojvodinski delegat Dušan Uijevič je opozoril, da so tem vnesli vsaj nekoliko kon-
kretnosti v opredelitev, naj bi spodbudili proizvodnjo hrane, kar brez določene akumulacije ni mogoče. Jasno je, kaj to pomeni za pokrajino, saj znaša delež agrokompleksa v strukturi njenega gospodarstva dobrih 40 odstotkov.
Odbor je uskladil tudi tisti del resolucije, ki se nanaša na trg in politiko cen. Vprašanje, kako odpraviti nesorazmeije med cenami elektrike, premoga in primarnega plina na temelju skupnih elementov za izoblikovanje teh cen, naj bi uredili v odboru za plan. Jasna pa so izhodišča ZIS in delegacije SR Srbije. ZIS je namreč mnenja, da bi morali ta nesorazmerja uskladeno odpraviti v naslednjih treh letih. Srbski delegat Tihomir Vlaškalič pa je opozoril, da bi že v letu 1986 morali odpraviti kar 50 odstotkov nesorazmerij pri cenah.
Resolucija pa predvideva, da bodo ozdi oblikovali cene proizvodov in storitev samostojno, po razmerah na tržišču in v skladu z zakonom, ob medsebojni povezanosti in odgovornosti. Prek gospodarskega sistema, ekonomske in razvojne politike naj bi ustvarili možnosti za tržno oblikovanje cen in za njihovo počasnejše zviševanje v prihodnjem letu. Pri tem naj bi cene
Energetski načrti za prihodnje leto
BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — Člani zveznega komiteja za energetiko in industrijo so obravnavali osnutek bilance proizvodnje premoga, elektrike in naftnih derivatov v letu 1986. Premoga naj bi nakopali 75 milijonov ton, proizvodnja električne energije naj bi presegla 81 milijard kilovatov. Surove nafte naj bi uvozili 10,8 milijona ton, na domačih naftnih poljih pa načrpali 4,2 tone derivatov in uvozili približno milijon ton.
Ob stoletnici rojstva Djure Djakoviča
Osrednja proslava ob obletnici delavskega voditelja bo v Brodski Varoši
SLAVONSKI BROD, 20. decembra (Tanjug) — Pod vodstvom predsednika predsedstva CK ZKJ Vidoja Žarkoviča je danes v Slavonskem Brodu potekala seja odbora za proslavo stote obletnice rojstva Djure Djakoviča, uglednega jugoslovanskega revolucionarja in delavskega voditelja. Kot so se dogovorili na današnji seji odbora, bo v okviru jubilejne proslave v Brodski Varoši, rojstnem kraju velikana jugoslovanskega delavskega gibanja, tradicionalna prireditev Dnevi Djure Djakoviča, v kolektivu Djuro Djakovič bodo organizirali tekmovanje kovinarjev iz Slavonije in Baranje, na slovesni akademiji v Slavonskem Brodu pa bo govoril predsednik predsedstva CK ZK Hrvaške Mika Spiljak.
Sklenili so, da bodo to pomembno obletnico počastili tudi s priložnostnim referatom na posebni plenarni seji 13. kongresa ZKJ, ustrezne prireditve pa naj bi organizirali v vseh krajih, organizacijah združenega dela in ustanovah, ki nosijo ime Djure Djakoviča.
• BEOGRAD, 20. decembra (Tanjug) — V odboru zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za gospodarske odnose s tujine so danes uskladili osnutek zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini, zadnjega izmed petih sistemskih predpisov, ki urejajo zunanjetrgovinske odnose. Pričakovati je, da bo zbor republik in pokrajin sprejel ta zakon na seji, ki je napovedana za 21. december. Z novim zakonom so predvideli strožje pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini in zagotovili pravne možnosti za smotrnejše poslovanje v tujini, cilj zakona pa je povečanje deviznega dotoka. Hkrati so zagotovljene pravne možnosti za učinkovitejši družbeni nadzor poslovanja naših podjetij v tujini.
skupnih razvojnih programov. Cene blaga, namenjenega za široko porabo, naj bi oblikovali po razmerah na trgu, z ukrepi ekonomske politike, z intervencijami iz blagovnih rezerv in iz uvoza pa naj bi vplivali, da bi počasneje naraščale. Cene energetike, prometa in zvez ter -zaščitne cene v kmetijstvu in cene teh proizvodov in storitev naj bi se oblikovale v skladu s skupnimi elementi, določenimi v srednjeročnem planu. Zaradi boljše založenosti trga z blagom široke porabe naj bi tudi prihodnje leto nadaljevali politiko zagotavljanja uvoza izdelkov, ki so bistvenega pomena za preskrbo prebivalstva, pa tudi surovin, potrebnih za njihovo izdelavo. Če bo jez predvidene politike cen vendarle popustil, bo ZIS v skladu z zakonom o cenah sprejel nujne ukrepe za neposreden nadzor nad cenami, brž ko bodo razmere to terjale.
BOJANA JAGER
surovin in reprodukcijskega materiala določali v reprodukcijski povezanosti, predvsem v okviru
Nadaljevati z usklajevanjem stališč
Noben predlog ni tako sporen, da z usklajevanjem v skupščini SFRJ ne bi mogli končati
PRIŠTINA, 20. decembra (Tanjug) — Delegati kosovske skupščine so danes pooblastili svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, naj nadaljuje usklajevanje stališč do planskih dokumentov razvoja Jugoslavije od 1986. do 1990. leta, pri tem pa naj bi izpričala vsestransko razumevanje tako za interese pokrajine in njene probleme kot za skupne interese države v celoti. Poudarili so, da noben predlog ali stališče ne moreta biti tako sporna, da se zato usklajevanje v skupščini SFRJ ne bi moglo končati.
Delegate so najprej seznanili z dosedanjim potekom usklajevanja v skupščini, pa tudi z najnovejšimi predlogi kosovskega izvršnega sveta, ki zadevajo zahteve SAP Kosova v razvojnih dokumentih do leta 1990. Dčlegati so predloge v celoti podprli.
Od 1. januarja zajamčeni OD 30.000 dinarjev?
Ocenjujejo, da ga bo v Sloveniji prejemalo okoli en odstotek zaposlenih
LJUBLJANA, 20. decembra — Od prvega januarja 1986 naj bi bil najnižji zajamčeni osebni dohodek 30.000 dinarjev mesečno. Predsedstvo slovenskih sindikatov je danes razpravljalo o predlogu odloka o določitvi najnižjega zneska, ki še zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Ta znesek je bil letos že dvakrat popravljen.
Tako so delavci v organizacijah z izgubo imeli aprila in maja letos zajamčenih 18.500 dinatjev najnižjega mesečnega dohodka, maja pa je bil določen nov znesek, 21.500 dinatjev, ki velja do konca leta. Novi znesek, 30.000 dinarjev mesečno, je za 18 odstotkov višji od 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v prvem polletju letos in za 39,5 odstotka večji od sedaj veljavnega zneska. To, da je rast tega zneska nekoliko počasnejša od rasti osebnih dohodkov v tem obdobju, pojasnjuje republiški komite za delo z gibanji, ki jih je treba po zakonu upoštevati pri odmerjanju tega zneska. Tako je bila na primer vrednost košarice življenjskih potrebščin novembra letos za 37 odstotkov višja od vrednosti te košarice aprila letos, ki je bila osnova za izračun sedaj veljavnega zneska zajamčenega osebnega dohodka.
Osebni dohodki sicer letos res rastejo hitreje kot življenjski stroški, vendar njihova rast ni skladna z doseženimi rezultati gospodarstva. Družbena produktivnost dela pa se je v desetih mesecih letos celo zmanjšala za 0,8 odstotka. Znesek 30.000 dinarjev bo januarja predvidoma pomenil okrog 45 odstotkov k povprečnega osebnega dohodka za januar 1986, vendar republiški komite za delo ocenjuje, da se bo hitra rast osebnih dohodkov prihodnje leto umirila. Glede na razporeditve delavcev po višini osebnih dohodkov v preteklosti je ocenjeno, da bo približno en odstotek zaposlenih prejemalo osebni dohodek 30.000 dinarjev mesečno.
HELENA KOS
REKLI SO
Kosilo je razmeroma poceni, a si študenti kuhajo še kar sami
Izvršni odbor skupščine delegatov sporazuma o štipendiranju je obravnaval poročila o regresiranju prehrane učencev in študentov
LJUBLJANA, 20. decembra — Poročili, ki sta jih o izvajanju regresiranja prehrane študentov pripravUi univerzi v Mariboru ih Ljubljani kažeta, da niso bili doseženi takšni rezultati, kot smo pričakovali.
V sredo bo objavljen seznam evidentiranih kandidatov
Prihodnji teden, v sredo, 25. decembra, bomo v Delu objavili pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in za nosilce teh funkcij iz SR Slovenije v federaciji za skupščinske volitve 1986. Vse organizacije, ki potrebujejo več izvodov Dela, v katerem bo objavljen omenjeni pregled, ga lahko naročijo čimprej na naslov: DELO, Naročniški oddelek, Ljubljana, Titova 35 (telefon 315-366).
Racionalizacija in modernizacija delovnih postopkov
Dr. BORIS FRLEC, podpredsednik Slovenskega IS, ob predstavitvi nove računalniške opreme pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je že po samih predpisih o vzpostavitvi družbenega sistema informiranja pristojna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo, analizo in izkazovanje podatkov za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki. Čeprav so takšne določbe relativna novost, pa večina opisanih nalog na področju informacijskega sistema za skupnost v praksi ni novih, saj je ta skupnost že v letu 1980 sprejela temeljit razvojni program integriranega informacijskega sistema skupnosti. Ta je na podlagi analize dotedanjega informacijskega sistema natančno razdelal nove dolgoročne razvojne cilje in usmeritve in tudi strokovne podlage za njihovo uresničitev. Pri tem je poudarjena predvsem potreba po racionalizaciji in modernizaciji delovnih postopkov in informacijskega sistema z uporabo avtomatske obdelave podatkov. Praksa je pokazala, da je mogoče informacijski sistem, ki ga v grobem uokvirjajo podatki za približno 930.000 zavarovancev in približno 300.000 upokojencev, racionalno in uspešno razvijati le s sodobno računalniško tehnologijo, kimomogoča neposredno dostope do potrebnih podatkov. Klasične evidence, kartoteke in podobna pomagala pri tako obsežnem številu podatkov danes nikakor ne zadoščajo. To pomeni, da brez uporabe računalnika in druge sodobne tehnologije skupnost ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz načel družbenega sistema informiranja.
Iskra v projektu Eureka le z 20 programi
RADO FALESKINI, član KPO sozda Iskra -na tiskovni konferenci:
»Ko je francoska vlada pozvala evropske države, naj se izjasnijo, ali so pripravljene sodelovati pri projektu Eureka, je tudi Iskra dobila poziv ZIS, naj pove, s čim lahko sodeluje pri tem projektu. Ko so bila znana merila za sodelovanje, izdelana v Hannovru (ta merila pa zahtevajo, da bi z Eureko v Evropi delali izdelke, ki bodo sposobni pred japonsko in ameriško konkurenco zavzeti trg), smo po teh merilih lahko pregledali, kje bi se bilo mogoče vključiti. Zahteva, da lahko pri nekem izdelku sodeluje le firma, ki obvlada znanstveni, razvojni, proizvodni, investicijski in marketinški potencial, je naredila močno selekcijo in od 2000 razvojnih projektov, kolikor jih letos teče v Krki, smo lahko prijavili le 20 progarmov. Iz vse Jugoslavije pa je pri ZIS prijavljenih sto projektov. Naš potencial, s katerim se lahko vključimo v Eureko, torej ni pretirano velik.« (J. F.)
Do standarda s prostovoljnimi prispevki
EDO PERHAVEC, podpredsednik občinskega IS, na volilno-programski seji OK SZDL:
»Ljudje v krajevnih skupnostih so bili v zadnjih petih letih izredno prizadevni, ko je šlo za urejanje in tinanciranje širših družbenih potreb in urejanje življenjskega okolja. Za financiranje programov v krajevnih skupnostih so zbraii s samoprispevki in drugim prostovoljnim zbiranjem 800 milijonov dinarjev oziroma 80 odstotkov vsega zbranega denarja.« (I. G.)
V občini ni ne pometačev ne kustosa
TONI BILOSLAV, ravnatelj Obalnih galerij, na programski seji občinske konference SZDL Piran:
»V Obalnih galerijah imamo velike načrte, s katerimi naj bi bogatili kulturno delo, vendar se bojimo, da vsega ne bomo zmogli, če gospodarstvo ne bo pokazalo razumevanja. Ob vseli težavah smo zdaj še ob kustosa. S kustosi je približno tako kot s smetarji. Tudi teh je v piranski občini premalo. Toda ko sem naključno pregledoval povprečne osebne dohodke za september, sem videl, da so imeli čistilci ulic takrat povprečni mesečni osebni dohodek nekaj nad 75 tisoč dinarjev, naš kustos pa je imel takrat nižji osebni dohodek.« (B. Š.)
Ali res ni mogoče ničesar spremeniti?
AVGUST PLESNIK, predsednik občinskega sindikata Mari-bor-Pobrežje:
»Skupščine interesnih skupnosti so bile večkrat sklicane in večkrat nesklepčne. Tudi zato. ker delavci in delegati pravijo, da ne morejo ničesar spremeniti, ne cen, ne dohodka. Zato nima smisla delati. Ljudem bi spet morali vliti zaupanje, da s svojini delom lahko prispevajo, da bodo šle zadeve na boljše.« (J. J.)
To so dejali na današnji seji izvršnega odbora skupščine delegatov samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Vsi študentje namreč še sedaj nimajo zagotovljene prehrane, podatki pa kažejo, da se jih prehranjuje tudi precej manj, kot je bilo predvideno. Tako so na primer v Ljubljani v Študentskem centru novembra izdali povprečno 2.543 toplih obrokov (1.034 malic in 1509 kosil) na dan, čeprav bi jih lahko pripravili 12 tisoč (kolikor je zmogljivosti). V Mariboru so novembra pripravili povprečno 1.047 obrokov (410 kosil in 637 malic) na dan, to pa pomeni, da pri njih en topli obrok na dan v povprečju zaužije 24,5 odstotka študentov.
Vzroki za to so različni. V glavnem pa obe poročili ugotavljata, da se veliko študentov (predvsem tistih iz Ljubljane, Maribora in vozači) hrani doma, mnogi pa še vedno kuhajo sami, ker je to cenejše. V Ljubljani tu-
di še niso urejene vse prehranje-valnice, trenutno pa je največji problem s študenti medicinske fakultete, ki imajo predavanja tako rekoč ves dan, v bližini, pa ni nobene prehranjevalnice, kjer bi lahko uveljavljali svojo pravico do regresiranega toplega obroka.
Na današnji seji so dejali, da zaradi vsega tega ostajajo sredstva za regresiranje prehrane, lahko pa bi jih koristneje uporabili za zvišanje štipendij.
Obravnavali so tudi poročilo o izvajanju prehrane na srednjih šolah. Tu je položaj boljši^ saj se prehranjuje več dijakov. Sole so namreč do regresa upravičene, če se prehranjuje več kot 60 odstotkov učencev. Še vedno pa je v Sloveniji 13 šol, ki za prehranjevanje nimajo ustreznih prostorov, pa tako učenci malicajo kar v učilnicah, na hodnikih in pred šolo.
MARKO JENŠTERLE
Razprave razširiti v tribune
Na programsko-volilni seji severnoprimorske MS SZDL so poudarili, da bi tako okrepili demokratično razpravo - V obalnih občinah uskladili stališča o statutu
NOVA GORICA, KOPER, 20. decembra - Javnih razprav o raznih temah v regijskem okviru je bilo sicer v zadnjih dveh letih precej, več kot dvajset, vendar bi kazalo iz njih potegniti več političnega kapitala. Te razprave bi bilo treba razširiti v tribune, da bi okrepili res demokratično razpravo in spoznali avtentičen interes delovnih ljudi in občanov.
Tako je poudaril predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorske regije Marjan Tavčar v uvodni razpravi na današnji programsko-volilni seji tega sveta. Tudi drugi razpravljalci so kritično govorili o uresničevanju nalog SZDL v severnoprimorskih občinah. Ob uspehih medobčinskega sveta, občinskih in krajevnih konferenc SZDL pri p: iza-devanju za učinkovitejše uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja v vseh okoljih so namreč opozorili tudi na slabosti. Med drugim so na primer menili, da bi se morala SZDL in njeni posamezni frontni deli bolj dejavno vključiti v premagovanje gospodarskih težav. Pri tem pa bo treba odpraviti tudi znano dvojnost, ko torej delavec v delovni organizaciji razmišlja kot član združenega dela, v krajevni skupnosti pa le kot občan.
Poudarili so tudi potrebo po oblikovanju skupnih regijskih razvojnih programov za prestrukturi-
ranje gospodarstva. Ko so podrobneje govorili o delil SZDL, so menili, da bo treba bolj spodbuditi sekcijsko delo SZDL, ker če tega ni, SZDL pravzaprav ne more priti do ljudi.
Precej pozornosti so v razpravi namenili tudi sodelovanju s slovensko narodnostno skupnostjo v sosednji Italiji in poudarili, da je treba sodelovanje okrepiti tudi v okviru širše družbenopolitične skupnosti. Kritično so ocenili tudi dogodke v Idriji in odmeve nanje.
• Na programsko-volilni seji medobčinskega sveta SZDL severnoprimorske regije so izvolili novo vodstvo sveta in za predsednika ponovno izvolili Marjana Tavčarja, za podpredsednika pa (nepoklicno) Zdravka Likarja iz Tolmina.
V minulem letu so v obalnih občinah dobro gospodarili, dokončno so organizirali vse družbenopolitične organizacije na obalni
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Labod leti, rak vleče nazaj, čoln pa — stoji
Politika ekspres poroča o javni tribuni na Kolarčevi univerzi, na kateri so znanstveniki vzeli pod povečevalno steklo Kritično analizo političnega sistema:
Poznamo težave v razpravah o spremembah političnega sistema vse od 12. kongresa ZKJ naprej in po spodbudi predsedstva CK ZKJ oktobra 1982. leta, da je treba prevetriti delovanje sistema. Sodeč po besedah dr. Najdana Pa-šiča, sicer soustvarjalca Kritične analize, nismo prišli kaj prida naprej od položaja, ko »labod leti, rak vleče nazaj, ščuka plava, čoln pa — stoji.«
Dr. Pašič: »Ocene sedanjih razmer so v kritični analizi ostre in neusmiljene, ugotavljanje je že bolj zadržano, predlogi za izhod iz krize političnega sistema pa so v glavnem na šibkih nogah. Spet imamo opraviti s staro neprijetno zadrego, ko naj bi vse ostalo po starem, ker se pač nismo	u_' J	"
spremembah.«
Poleg Pašičevega moramo upoštevati tudi druga mnenja znanstvenikov, ki smo jih te dni poslušali na izjemno obiskani javni tribuni. Zdi se, da analiza ni dobro prestala preskušnje. Med najbolj kritičnimi je bil akademik dr. Jovan Djordjevič: »Duševna lenoba in oportunizem dominirata v mišljenjih, ki iščejo izhod, tako da predlogi za rešitev krize
sposobni dogovoriti o
nimajo opaznega odmeva niti v uradnih dokumentih. Demokratizacija političnega sistema zahteva spopad s samovšečnim prepričanjem, da so tisti, ki so družbo in sistem speljali v krizo, sposobni nas rešiti iz te krize. V nasprotnem primeru bomo zabredli v še hujše težave. Osnovne vzvode za spremembe moramo najti v znanosti in volji ljudstva.«
Profesor Djordjevič vidi .največjo nevarnost v »rentuiškem razmišljanju« posameznikov, ki mislijo, da je »bistvo zgodovine v njenem čuvanju«. Poslušamo razprodajanje zaslug in pozabljamo, da je zasluge treba ves čas potrjevati. Prav zaradi tega ljudje, ki so zadovoljni s sedanjimi razmerami, niso sposobni za spremembe.
»Naloga znanstvenih analiz je v snemanju mask z iluzij in v razkrivanju sledov, ki so spretno pokriti s frazami. Med občane in organe oblasti moramo vrniti zaupanje. Občani , ne verjamejo oblastem, ki rte skrbe dovolj za človeka, tako da imamo opraviti s široko pahljačo neenakosti in korupcije v vseh plasteh družbe.«
Javna tribuha na Kolarcu ni obšla tudi delovanja federacije. Spet smo slišali ocene, da »zvezna država deluje na devetih krajih« in da »z ustavo zajamčeno
pravico za izražanje interesov onemogočamo z zakoni«.
Po mnenju dr. Najdana Pašiča neodtujljive pravice občanov postajajo že prava institucija, ki govori v njihovem imenu. Zvezne funkcije, prenešene na republike in pokrajini, se spreminjajo v oblast nad federacijo, s katero upravljajo kot nesložni družabniki.
Razprave na javni tribuni niso dale jasnih namigov, kaj nas utegne še doleteti ob vrednotenju Kritične analize. Morda bo prave odgovore ponudila javna razprava o spremembah političnega sistema, torej delovni ljudje in občani, ki na svoji koži še najbolje čutijo, kako »boli« sistem, ki ne učinkuje po pričakovanjih, je zaključil svoj komentar Ra-divoje Petrovič.
Plačilo za sestankovanje
Večernje novosti o plačilu za sestankovanje:
Samoupravljalske dejavnosti praviloma ne vrednotimo v pravilnikih za nagrajevanje. Vse več je delavcev, ki sprašujejo sindikat in ustavno sodišče, kaj je s pravico do nadomestila za »izgubljen čas«, ki ga prebijejo na vse pogostejših sestankih delavskih svetov, izvršnih odborov, komisij in drugih samoupravnih organov med delovnim časom.
Del odgovora je moč najti že v družbenem dogovoru o pridobivanju in delitvi dohodka v Srbiji (začeli ga bodo uporabljati 1. januarja), saj dovoljuje nadomestilo OD za »izostanek z dela zaradi opravljanja samoupravnih in drugih funkcij v višini povprečnega čistega dnevnega OD, ki ga je delavec imel v prejšnjem mesecu.«
Svetnik v republiškem sindikalnem svetu Milovan Cotrič prati, da je na ta način praktično uveljavljen »plačan izostanek« delegatu, ki zaradi opravljanja svojih dolžnosti ni dosegel delovnega učinka.
V Ustavnem sodišču Srbije trde, da ima delavec pravico do nadomestila za izgubljen zaslužek, če je bila seja samoupravnega organa med delovnim časom. »Le malo je kolektivov, ki so s svojimi pravilniki uredili tak način plačevanja izostanka z dela,« pojasnjuje svetnik ustavnega sodišča Zorica Uličevič. »Poudariti velja napako v razlagi, da ima pravico do nadomestila samo tisti delavec z normiranim dnevnim učinkom. Tudi drugi delavci, ki niso na sestanku po službeni dolžnosti, lahko dobe del nadomestila, morebiti zgolj za izgubljen gibljivi del.«
Prav gotovo bo taka razlaga sodišča prispevala k temu, da bo manj sestankov med delovnim časom, meni V. Čorovič.
Pripravil: IGO TRATNIK
ravni in pripravili nekatere spremembe v organiziranosti skupnosti obalnih občin, ki jih bodo februarja uzakonili s sprejetjem novega statuta. To so tri poglavitne teme, ki jih je v uvodni razpravi poudaril Milan Vatovec, predsednik obalne konference SZDL na današnji programsko-volilni seji te DPO.
Glede novega statuta posebne družbenopolitične skupnosti obalnih občin so že uskladili stališča. Med drugim bo novi statut prinesel spremembe v sestavi skupščine. Dosedanji zbor krajevnih skupnosti bodo nadomestili z zborom občin, družbenopolitični zbor pa bodo sestavljali delegati obalnih družbenopolitičnih organizacij. Mitja Butul, sekretar občinske konference ZSMS Koper je opozoril, daje vrsta vprašanj zvezne MDA Istra 85 prepuščena razreševanju mladincem in posameznim strokovnjakom, daje vse premalo čutiti interes drugih DPO in skupnosti za ohranitev take MDA. Menil je tudi, da zaradi nekaterih pomanjkljivosti v izobraževalnih procesih na Obali primanjkuje strokovnjakov, to pa vpliva na splošno stagnacijo tega prostora, namesto da bi učinkoviteje sledili svetovnemu tehnološkemu razvoju.
SLAVICA CRNICA BORIS ŠULIGOJ
jano
SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik Dela:
JOŽE VOLFAND
Pomočniki glavnega urednika:
TIT DOBERŠEK VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR
Uredniki:
ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JOŽE ŠIRCELJ (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo. znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), ŽELJKO SEPETAVC (ljubljansko dopisništvo). EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STA NE IVANC (publicistika), TIT DO-BERŠEK (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija). IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorslvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Sobota, 21. decembra 1985
ŠPORT IN ŠAH
DELO ★ stran 5
Veliki dan »upornika« Joela Gaspoza Smola Roka Petroviča, Bojan Križaj 8.
Veleslalomska tekma jubilejnega Pokala Vitranc se je pred okrog 10.000 gledalci končala s slavjem Švicarja, ki se je dolgo boril za svoj come-back — Izredno zahteven izpit z dvema povsem različnima progama
KRANJSKA GORA, 20. decembra — V karavani svetovnega pokala so redki tekmovalci s tako burno kariero, kakršno ima za seboj prvi zmagovalec jubilejne prireditve za Pokal Vitranc v Kranjski gori, 24-letni Švicar Joel Gaspoz. Njegovim vzponom med svetovno alpsko elito so sledili padci, toda zmeraj se je ta žilavi drobni švicarski reprezentant znal pobrati. Po hudih krizah, ki jih je preživljal, ko je padel vse globje, daje imel komaj še pravico na dres druge švicarske ekipe, pa je naposled štiri leta po svoji prvi zmagi v svetovnem pokalu, dočakal nov največji uspeh na strminah Vitranca.
Zmaga v izredno težki tekmi je bila Joelu Gaspozu velika uteha za vsa razočaranja. Prav zaradi nadvse težke proge, ki je danes presenetila tudi največje veleslalomske mojstre, je Ga-spozova zmaga tem večja. Ta samosvoj fant, večni upornik v švicarski reprezentančni vrsti, pa jo je tudi zaslužil. Vitranške strmine so bile danes tako neprizanesljive, da je veleslalom dobil lahko samo tekmovalec,^ je ta čas zares najboljši.
Vitranc je teijal danes pogum, znanje, pamet, nazadnje pa tudi vsaj kaneš športne sreče. Vse to je Joel Gaspoz znal pokazati v tistih odločilnih trenutkih na obeh veleslalomskih progah. Mnogi se ob Gaspozovi veliki kranjskogorski zmagi spominjajo grenke poti tega zanimivega švicarskega reprezentanta, za katerega je Šved Ingemar Stenmark že pred toli-
kimi leti trdil, daje najboljši veleslalomist, kar jih je kdaj videi, in da bo za njim prav Gaspoz tisti, ki bo zapored zmagoval na veleslalomskih tekmah.
Toda Stenmarkova pričakovanja se niso uresničila. Po veleslalomski zmagi v Aprici decembra leta 1981 je bilo ! res že videti, da se švedski šampion ni zmotil, vendar se je kmalu po tem velikem uspehu začela Gaspozova pot navzdol Po velikem razočaranju na svetovnem prvenstvu v Schiadmingu se sploh ni mogel dolgo pobrati. Razočaran pa je tudi imel biti zakaj. Na svetovno prvenstvo je prišel kot eden favoritov, ki mu je meteorski vzpon zagotavljal, da je zanj rezervirana tudi kaka izmed kolajn. Toda za nekaj stotink sekunde mu je odvzel bronasto kolajno v veleslalomu Škofjeločan Boris Strel. Gaspoz še dolgo ni mogel verjeti, da mu ie iz rok ušla tako dra-
Rezultati iz Kranjske gore
1. Gaspoz (Švi) 2:16,88. 2. Erlacher (It) 2:17,05, 3. Strolz (A) 2:17,42, 4. Girarclelii (Luks) 2:17,72, 5. Totsch (It) 2:17,82.6. Gaidet (Fr) 2:17,96, 7. Stenmark (Šved) 2:18,05,
8.	Križaj (Jug) 2:18,33, 9. Enn (Al 2:18,92, 10. Julen (Švi) 2:19,28, 11. Tonazzi (It) 2:19,35, 12. Pfeifer (A) 2:19,51, 13. Comozzi (It) 2:19,52, 14. Roth (ZRN) 2:19,54, 15. Pieren (Švi) 2:19,55, 16. Shaw (ZDA) 2:19,75, 17. Strel (Jug) 2:20,61, 18. Hinterseer (A) 2:20,04, 19. Riedelsper-' ger (A) 2:20,61, 20. Benedik (Jug) 2:20,66.
Prva proga: l. Erlacher 1:04,75, 2. Gaspoz 1:05,03, 3. Strolz 1:05.07, 4. Girardelli 1:05,24. 5. Totsch 1:05,28, 6.
Petrovič 1:05,42, 7. Križaj 1:05,47, 8. Hangl 1:05.90, 9. Stenmark 1:06,06, 10. Tonazzi 1:06.32, 14. Strel 1:06,69, 25. Benedik 1:07,84, 27. Žan 1:08,20,.34, Čižman 1:08,48,
36.	Kuralt 1:08,63, 37. Robič 1:08,67, 49. Žagar 1:10,19.
Druga proga: 1. Gaidet 1:10,82, 2. Gaspoz 1:11,85, 3. Stenmark 1:11,99,4. Erlacher 1:21,30,5. Roth 1:12,31,6. Namberger 1:12,32. 7. Strolz 1:12,35. 8. Sundquist 1:12,43,
9.	Girardelli 1:12,48, 10. Pieren 1:12,52. 14. Benedik
1:12,72, 17. Križaj 1:12,86, 22. Strel 1:13,34.
Svetovni pokal — veleslalom: 1. Gaspoz (Švi) 36, 2. Erlacher (It) in Strolz (A) po 35, 4. Stenmark (Šved) 24, 5. Girardelli (Luks) 22, 6. Križaj (Jug) in Gaidet (Fr) po 15,8. Tonazzi (It) 13, 9. Petrovič (Jug) 12, 10. Totsch (It) 11.
Svetovni pokal — skupno: 1. Girardelli (Luks) 80, 2. Miiller (Švi) 70, 3. Wirnsberger (A) 65, 4. Križaj (Jug) in Alpiger (Švi) po 55, 5. Erlacher (It) 53, 7. Strolz (A) 46, 8. Stenmark (Šved) 44. 9. Petrovič (Jug) in Nilsson (Šved) po
37,	51. Benedik in Kuralt (oba Jug) po 4.
gocena lovorika. Začela se je njegova kalvarija. Prišel je tako daleč, da je izpadel iz prve jakostne skupine in se moral pokoriti na tekmah FIS in na evropskem pokalu. V reprezentanci se je družil samo še z drugimi uporniki — Luthyjem in smukačem Melijem.
Vihravi fant pa se je letos očitno odločil, da se spet povzpne prav na vrh. Posrečilo se mu je že na drugem veleslalomu za svetovni pokal, zato mu bo Kranjska gora prav gotovo ostala v prijetnem spominu še dolgo. Že na prvi progi, na kateri so se popolnoma uresničila pričakovanja, da bo vražje hitra in polna pasti, je bil Gaspoz izvrsten, eden tistih redkih udeležencev prve letošnje kranjskogorske tekme, ki so bili kos ekstremni veleslalomski hitrosti, obenem pa tudi na moč zahtevnemu terenu. Še zahodni nemec NVasmair, za katerega se je njegov trener trudil, da bi mu kolikor le mogoče ustregel, ni zmogel velike hitrosti in je ostal na progi praznih rok razočaran. Izvrstni italijanski veleslalomist Robert Erlacher je kar odkrito priznal, da se je preprosto ustrašil velike hitrosti. Joel Gaspoz pa je molčal in samri čakal, da še na drugi progi
POKAL
VITRANC m ^ FIS 86 SVETOVNI PC KAL
KRANJSKA GORA ^ JUGOSLAVIJA
ne zmagi pa vsaj drugemu mestu. Ko je švignil čez rob podkorenske ciljne strmine, so ga hrupno pozdravili tisoči gledalcev. Petrovič je izvrstno osvajal strmino, vsa vrata s hitrostjo, visoko, da ni uhajal iz idealne linije. Njegova
pokaže svoje veliko znanje in se spet povzpne na najvišje mesto na odru za najboljše.
Seveda pa sc je zmaga na Vitrancu že nasmihala tudi Robertu Erlacher-ju, Hubertu Strolzu, Marcu Girardel-liju in nc nazadnje tudi našemu reprezentantu Roku Petroviču.
Italijanski reprezentant Erlacher, ki je bil najhitrejši na prvi progi, na drugi ni zmogel zahtevnih grbastih predelov, ki so terjali bolj brutalnost, kot pa prefinjeno tehniko, po kateri slovi ta tekmovalec iz Alte Badic, kjer mu je tudi v nedeljo ušla zmaga, ki so jo je tako želel, da bi ustregel domači publiki. Še bolj kot Erlacher je na drugi progi popustil avstrijec Strolz, Girardelli si je zaman prizadeval, da bi popravil, kar je zamudil na prvi progi, Petroviču pa je športna sreča povsem obrnila hrbet.
Napaka v zadnjih vratih
Rok Petrovič si je na prvi progi zagotovil razmeroma dober izhodiščni položaj, na drugi pa je po pričakovanju strahovito napadel. Kljub tveganju v divji tekmi med veleslalomskimi, vrati ni imel nobenega spodrsljaja. Njegov strahovit tempo je kazal, da drvi velikemu uspehu naproti, če že
• Nihče na Gaspoza
Tako kot je v navadi na vseh tekmah svetovnega pokala so tudi v kranjskogorskem novinarskem središču organizirali napoved, v kateri novinarji ugibajo tri prvouvrščene.
Zanimivo je, da je največ »glasov« dobil naš Rok Petrovič, kar 25, 24 novinarjev je za prvega favorita postavilo Stenmarka, 14 Girardelija, 10 pa Erlacheija, zmagovalca Gaspoza pa so le trije postavili na drugo mesto.
Zmagovalec tokratnega »lota«, ki se ga je udeležilo praktično vseh 240 akreditiranih novinarjev, je bil Japonec Kazuo Dem (za kar je prejel zlati znak jubilejnega 25. pokala Vitranc), zelo uspešen pa je bil tudi naš poročevalec Jože Dekleva, ki si je delil drugo do četrto mesto.	P. L.
smuka po ciljni strmini je bila nedvomno eden najbolj napetih vrhuncev današnje tekme. Tedaj pa je v zadnjih vratih, .ko ga je od cilja ločilo le še nekaj metrov, smučka zdrsnila med kolcema vrat. Številni gledalci sploh niso opazili usodne napake, saj so videli mladega jugoslovanskega reprezentanta že na cilju. Toda v drobcenem delcu sekunde je bilo vsega konec. Kljub temu, daje Roka Petroviča doletela diskvalifikacija, pa je jugoslovanska reprezentanca vendarle imela svojega zastopnika med najboljšo deseterico. Bojan Križaj je še enkrat dokazal, da je velik tekmovalec tudi na veleslalomskih prograh, čeprav se je v pripravljalnem obdobju pretežno posvečal svoji paradni disciplini slalomu.
Borisu Strelu so preprečile uvrstitev med petnajst najboljših, se pravi med tekmovalce, ki so bili deležni točk svetovnega pokala, številne napake na drugi progi. Tudi na prvi še vedno ni bil stari Strel, toda priboril si je še kar ugodno izhodišče za nadaljevanje, nato pa se mu namera, da se povzpne naprej, ni posrečila.
Gregu Benediku se je ponesrečil prvi veleslalom, v drugem je pa bil s štirinajstim časom naš najboljši tekmovalec, medtem ko peti domači finalist Robert Žan na drugi progi ni prišel do.cilja.
Značilnost prve kranjskogorske tekme je bil tudi velik izpad, ki je bil prav slalomski. Že samo ta podatek goyori. kako zahtevna je bila danes vitranska strmina. Na prvi progi ni videlo cilja kar 23 tekmovalcev, med njimi tudi izkušeni veleslalomski mojstri Pramotton, VVasmaier. Biirgler, Wenzel. Gruber, sama velika imena, izraziti slalomisti pa so se današnji tekmi sploh odrekli, ko so ugotovili, da bo zlasti na prvi progi pravi pokol. Na štart niso prišli svetovni slalomski prvak Nilson, liechtensteinski specialist Frommelt, zahodnonemški reprezentant Beck, Šved Halvarsson in še nekateri.
JOŽE DEKLEVA
Silvestrski smuk v Sarajevu?
KRANJSKA GORA - Do konca letošnjega dela tekmovanja za svetovni pokal bi mora! biti le še smuk 31. ». m. v Schiadmingu. Toda v tem avstrijskem smučarskem središču ni snega. Zaradi tega je nekaj možnosti, da bi bilo to tekmovanje v smuku na olimpijski progi na Bjclašnici.
Rekli so v Kranjski gori
Pokal Vitranc slavi letos visoki jubilej — petindvajsetletnico. Organizatorji so sc ob tej priložnosti spomnili sponzorjev, s katerimi so dobro sodelovali vse do srebrnega jubileja. To so glavni sponzorji (5) Elan. Elan — tozd smuči. Alpina, Topcr in RTV'in še 15 drugih, katere so sinoči v preurejeni Jasni počastil' na krajši slovesnosti, ki je minila v imenitnem razpoloženju.
★ ★ ★
Kranjska gora je dobro opremljena s smerokazi, kje je kaj. V tiskovnem središču v telovadnici kranjskogorske šole pa so morali uradne napise spet dopolniti: do WC so dobro usmerjeni tuji poročevalci že še zlahka našli, potem pa so pred vrati začeli mencati: na enih je pisalo dečki, na drugih pa deklice. Zdaj ni več stiske in zadreg: na dodatnem listku piše, kaj so dečki in kaj so deklice.
k k ★
Vsakokrat, kadar smučarski papež Sergc Lang, oče svetovnega pokala. prime za telefon, zapravi vsaj stari milijon dinarjev, velikokrat pa veliko več, vedo povedati prijazne poštne uslužbenke.
z
§# f
PREVZEL VODSTVO V SVETOVNEM POKALU~ Marc Girardelli.
•k -k k
Novinarski tabor je okrepil Franc Julen, ki poroča za švicarski list '»Šport« in radio. Brat olimpijskega zmagovalca v veleslalomu iz Sarajeva je seveda dober poznavalec alpskega smučanja.
k -k kr
Lovci na avtograme so žc preplavili Kranjsko goro. Olajšajmo jim delo. V Kompasu so Jugoslovani, Švedi in Japonci, v Alpini reprezentance Avstrije. SZ, Grčije, Belgije. Bolgarije in Norveške, v Larixu Italije. Francije in ČSSR, v Leku Švice. ZRN. ZDA, Luksemburga'in Liechtensteina.
Novinarji imajo v tiskovnem središču na voljo 10 telefonov, 7 teleprinterjev in 3 perforatorje. Delo centra PTT žc od predvčerajšnjim teče brez zastojev — v splošno zadovoljstvo
Brez okrepčil za sedmo silo nc gre: za dobro razpoloženje po tej plati skrbijo Droga, Ta!is. Slovin. Fructal. Union in ABC Pomurka
HENRIK UBELEIS
#	Joel Gaspoz: »Po dolgih letih, ki so pretekla od moje prve in dosedaj edine zmage v Aprici, je seveda prišel ta uspeh v Kranjski gori kot naročen. Vsa ta leta sem upal, da bom kdaj spet na vrhu in razumljivo, da sem sedaj, ko mi je to uspelo, presrečen. Na letošnjo sezono sem se pripravljal še posebno skrbno. Mislim, da sem treniral vee kot kdajkoli. No in vidite tudi rezultatov ne manjka. Glede proge lahko rečem samo to. da je bila lepa, dobro pripravljena. Tudi nad mojim smučanjem se ne smem pritoževati. Obe progi sem dobro izpeljal, povsem v skladu z mojo pripravljenostjo.«
#	Robert Erlacher: »Ne morem biti zadovoljen. Izmuznila se mi je zmaga, ki sem jo imel že v rokah. Na drugi progi sem napravil v začetku strmine veliko napako, v vratih sem se postavil počez in povsem izgubil hitrost, to pa je bilo kljub veliki prednosti s prve proge dovolj, da sem bil ob prvo mesto.«
#	Hubert Strolz: »Lepa tekma. Proga je bila | zelo težka, zlasti v zgornjem delu, kjer je bilo
zelo ledeno, pa kar precej grbinasto. Prav v tem , delu sem preveč nespametno, nenatančno napa-j dal, nato pa mi ni več uspelo ujeti idealnega j ritma. Tretje mesto sicer ni slabo, toda bil bi že i tudi čas za najvišjo uvrstitev.«
#	Marc Girardelli: »V hotel grem ...«
#	Ingemar Stenmark: »Ne vem zakaj ni šlo tako dobro kot v La Villi. Proga je bila res zelo
j težka, ampak tam je bila tudi. Rečem pa lahko, da je bila dobro pripravljena. No, nekaj je jasno. Tokrat sem naredil vse preveč napak, da bi se lahko uvrstil višje.«
• Bojan Križaj: »Progi sta bili dovolj težki, poleg tega pa bi lahko za prvo rekel, da je bila skoraj noro postavljena. Res ne vem, kdaj bo Gattermann spet lahko postavil progo na tekmi svetovnega pokala. Sicer pa glede tekme in osmega mesta lahko rečem samo — konec dober, vse dobro. Če bo tako tudi v naslednjih veleslalomih sezone bom lahko povsem zadovoljen.«
9 Rok Petrovič: »Vedel sem, da so zadnja vratiča zelo nevarna. Prav zato sem predzadnja vzel malo bolj zadaj. Da sem bil v pravi liniji, kaže pa, da mi je eno smučko na koncu le vzelo. Glede same veleslalomske forme sicer še nisem povsem zadovoljen, bilo je še preveč napak.«
9 Tone Vogrinec, direktor jugoslovanske reprezentance: »To je bila izjemno težka tekma. V prvem teku predvsem zaradi postavitve, nasploh pa zaradi preparacije proge, ki je bila povsem drugačna kot na tekmah v Italiji, kjer so vse delali z umetnim snegom. Glede rezultatov bi rekel, da je zmaga Gaspoza povsem zaslužena, saj je bil izvrsten na obeh prograh. Francoz Gaidet me ni posebej presenetil, saj je že nekajkrat dokazal kaj zmore. Škoda za Roka, saj bi zasedel tretje mesto, kljub temu, da je zaradi napake pri zadnjih vratih samo izgubil, ne pa pridobil. Bojan je bil spet zelo dober. Drugi naši pa bi najbrž le lahko pokazali nekaj več.«
9 Franc Brelih, predsednik organizacijskega komiteja Pokala Vitranc: »Mi ocenjujemo uspeh prireditve predvsem glede tega, kako uspešno so delovale naše službe. Ker so te dobro opravile svoje vloge, taka je splošna ocena, smo res lahko zelo zadovoljni, še posebej za to, ker smo se ob naši 25-letnici na letošnja tekmovanja še toliko bolj skrbno pripravljali.«
PETER LOVŠIN
V današnjem slalomu za SP bodo vsi napadali naše...
Tretja preizkušnja sezone med vratci v znamenju težavne proge in odločenosti Križaja in Petroviča, da branita vodilni položaj
KRANJSKA GORA, 20. decembra — Tudi jutri, v soboto, je v slalomu pričakovati i/.redno selektivno tekmo. Sneg na podkoren-skem slalomistu je na moč zahteven, kar je pokazal tudi današnji veleslalom. Žrtve pa bo nedvomno terjal tudi brezkompromisni boj za najvidnejša mesta.
Tudi pred kranjskogorskim slalomom, tretjim v tej sezoni svetovnega pokala, velja podobno kot pred slalomsko tekmo v Madonni di Campi-glio: vsa slalomska Hita napada jugoslovansko reprezentanco, ki je z zmago Roka Petroviča in drugim mestoma Bojana Križaja najuspešnejša doslej.
Sobotni slalom bo nedvomno vrhunec jubilejne kranjskogorske prireditve. Naši reprezentantje se zavedajo, da bodo napadi vseh najboljših slalomistov na svetu čedalje srditejši, vendar se ne bodo pustili zlepa zriniti s priborjenih položajev. Bojan Križaj, vodilni v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala, meni da bo napolnjen podkorenski avditorij spodbuda in odgovornost hkrati: »Zavedam pa se, da sem v dobri formi, zato upam, da se bodo uspehi nadaljevali,« je izjavil pred jutrišnjim slalomom za Pokal Vitranc.
Roka Petroviča današnja nesrečna diskvalifikacija ni vrgla s tira. Zavedal seje. daje izgubil veliko, vendar ni bil videti razočaran. »Spočit sem bolj kot pred slalomsko tekmo v Madonni di Campiglio,« je povedal pred novim slalomskim štartom zmagovalec prve-
ga slaloma za svetovni pokal te sezone Rok Petrovič.
Tudi jutri bo start na prvi progi ob 10. uri, na drugi pa ob 13.30.
J. D.
9 Križaj s številko 4, Petrovič z 10
Najboljši slalomisti bodo štarta-li po naslednjem vrstnem redu: 1. Heidegger (A), 2. Nilsson (Šve), 3. Stenmark (Šve), 4. Križaj (Jug), 5. Stangassinger (A), 6. Biirgler (Švi), 7. Gruber (A), 8. VVenzel (Lie), 9. Edalini (Ita), 10. Petrovič (Jug), 11. Zoller (A), 12. Totsch (Ita), 13. Dc Chi esa (Ita), 14. Frommelt (Lie), 15. Girardelli (Luk) .. .
Drugi Jugoslovani: 41. Kuralt, 53. Robič, 62. Benedik, 66. Bergant, 67. Čižman, 69. Žan, 81. Žagar.
Džeko športnik v BiH
SARAJEVO — Za športnika leta v BiH so izbrali strelca Šačira Džeka, ki je na SP z zračnim orožjem v Mehiki osvojil srebrno kolajno
Kompas Olimpija : Cinkarna 10:5 (5:3, 1:2, 4:0)
LJUBLJANA — V tekmi za trening so ljubljanski hokejisti, ki so igrali brez reprezentantov, gladko premagali Celjane. Strelci za Kompasa Olimpijo so bili Kovač 4, Rish 2 ter Majnik. Zajc, Bratina in Kranjc po I, za Cinkamo pa Kuczynski 2 ter Chr-zasztek, Bratec in Felicijan po 1.
Tretja zmaga hokejistov SZ
MOSKVA — V nadaljevanju hokejskega turnirja Izvestij je ČSSR premagala Kanado s 7:2 (3:1, 1:0, 3:1), Sovjetska zveza pa Švedsko kar z 10:1 (5:0, 4:0, 1:1). Finska je bila prosta. Vrstni red: SZ 6, ČSSR 4, Švedska 3, Finska 1, Kanada 0.
Tekstil Slovan: Celje 5178:5031
LJUBLJANA — Drugo kolo republiške kegljaške lige: Tekstil Slovan : Celje 5178:5031 (Tekstil Slovan : Po-dreberšek 412, Šparemblek 887, Bla-ha 820, Sajovic 893, Urbas 879, Belci-
jan 891, Osek 396; Celje : Urh 781, Sivka 817, Brglez 873, Kačič 827, Ča-galj 916, Nareks 817).
J. B.
Novoletni turnir na Ptuju
PTUJ — V dvorani Mladika bo ob novoletnih praznikih turnir v malem nogometu, ki ga organizira ZTKO Ptuj. Tekmovanje bo 2. januarja ob 17. uri, ko bo žreb in začetek turnirja. Prijave sprejema ZTKO Ptuj. Podelili bodo številne pokale in praktična darila. Posebno darilo l>o prejela tudi najbolj priljubljena ekipa.
TRENUTKI RAZOČARANJA - Rok Petrovič se je po drugem nastopu v ciljni areni dolgo držal za glavo. Predvsem seveda zaradi bolečine, hkrati pa je s tem ponazoril tudi veliko zamujeno priložnost . .. (Foto: Janez Pukšič)
V Tivoliju drevi - Cibona Prvi poraz Zagrebčanov?
Ob 19.30 se bodo v tekmi 1. kola drugega dela prvenstva v 1. A moški ZKL pomerili košarkarji Smelta Olimpije in državnega prvaka iz Zagreba
LJUBLJANA — Že dva dni zapozneli privrženci košarke zaman tavajo za vstopnicami za drevišnji derbi v Tivoliju, kajti vse so bile razgrabljene že prvi dan predprodaje. Neporažena Cibona je pač magnet, ki je v trenutku zagotovil nabito dvorano Tivoli, kar je hkrati tudi že jamstvo za pravi spektakel.
1. A ZKL
PARI 12. KOLA: Smeli Olimpija — Cibona (19.30), Rabotnički — Bosna (19), Budučnost — Zadar (17, TV), Šibenka — Jugoplaslika (19.33), Partizan — Borov (19.30).
SMELT OLIMPIJA: Dražen ni edina nevarnost
Po visoki in prepričljivi zmagi nad Bosno se je napetost v ljubljanskem taboru pred tekmo z evropskimi prvaki še povečala. Zagrebčani so prvenstvo začeli prav z rekordno zmago proti ljubljanskim mladincem, ki je v jugoslovanski košarki še niso pozabili, kakor tudi ne svetovnega rekorda Dražena Petroviča.
»Evforični zanos naših igralcev moramo kar malce spustiti, kajti igra proti Bosni vendarle ne more biti ludi menlo za nastop proti Ciboni,« pravi trener Zmago Sagadin. »Predvsem je
Slobodan Kačar po stopinjah Parlova?
Drevi boksa z Gregorijem za naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji
PESARO — Bo Slobodan Kačar kot drug' Jugoslovan za Matejem Parlovom stopil v poltežki kategoriji na najvišjo stopničko tudi v profesionalnem boksu? Kačar sam je prepričan, da bo: »Nikoli se boksa ne bi bil lotil poklicno, čc ne bi verjel, da bom nekoč najboljši na svetu,« pravi naš šampion. Drevi se bo ob 21. uri pomeril za naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji z Eddv-jem Mustafo Muhamedom, 33-letnim ameriškim boksarjem, ki je 13 let v profesionalnem ringu boksal kot Eddy Gregory, zdaj pa je spremenil vero in ime. Gregorja je s prestola v poltežki kategoriji izrinil Spinks, kije zdaj presedlal v težko kategorijo, tako da je po verziji IBF mesto svetovnega prvaka izpraznjeno. Eddy Mu-stafa Muhamed je pravi profesionalec, poln ukan in »nizkih« udarcev. Slobodan Kačar je star 28 let, po znanju nedvomno sodi v sam vrh profesionalnega boksa, kar je dokazal z 19 zmagami v 19 nastopih med profesionalci. Toda olimpijski zmagovalec iz Moskve je veliko manj izkušen. Še nikoli ni boksal 15 rund, kolikor naj bi , trajal drevišnji spopad, njegov tekmec, ki ima za sabo 52 bojev in le 6 porazov, pa že velikokrat. Eddy Mustafa Muhamed doslej še. ni doživei poraza s knock outom.
V Mariboru se pripravljajo za Zlato lisico
Zavzete priprave za tekmi za svetovni pokal, ki bosta 5. in 6. januarja
MARIBOR, 20. decembra — V Mariboru se vneto pripravljajo za tekmi v slaiomu in veleslalomu za svetovni pokal, ki bosta 5. in 6. januarja na smučiščih Pohorja. Predsednik organizacijskega odbora Zlate lisice Dušan Senčar je dejal, da je organizacijski stroj že stekel. Ob spodnjem tekmovališču so uredili mrežo vodovodnih cevi in črpalk za umetni sneg, če bo to potrebno. Člani vseh komisij in tudi organizacijski odbor delajo s polno paro. Tudi letos bodo tekmovanje odprli v novi športni dvorani Tabor. Slovesne otvoritve se bodo udeležile vse prijavljene reprezentance. Nastopili pa bodo tudi znani jugoslovanski pevci zabavne glasbe .in ansambli ter humoristi. Tiskovni center bo tudi letos v hotelu Siavija. kjer bodo dobili akreditirani časnikarji posebne dovolilnice. Organizatorji opozarjajo tudi na zimske novosti v Mariboru. Tako bo dvojna vlečnica »Partizanka« omogočila smučanje od vzhodnega do zahodnega dela smučišč nad Mariborom, dodatna vlečnica pa bo okrepila zmogljivosti na Arehu. Vlečnica »Partizanka« je dolga 650 metrov, njena urna zmogljivost pa je 2000 smučarjev. S to vlečnico in s 700 metrom dolgim ter 40 metrov širokim smučiščem ob njej je ustvarjena povezava, po kateri bodo smučarji lahko zlahka premagali kakšnih 18 kilometrov razdalje med hotelom Bellevue in Arehom.
M. K.
Ojsterškova in Cvet športnika v Hrastniku
HRASTNIK — Namiznoteniška reprezentantka Vesna Ojsteršek (tretjič) ter republiški in državni mladinski kolesarski prvak v gorski vožnji Miran Cvet (prvič), sta najboljša športnika Hrastnika v letu 1985, medtem ko je 50 anketiranih izbralo za najboljšo ekipo žensko vrsto NTK Keiničar.
Sicer pa je treba reči, da je osrednja prireditev »Večer športa, glasbe in razvedrila«, ki sta jo pod pokroviteljstvom sev niške Jutranjke — TOZD Dol pri Hrastniku, že devetič pripravila občinska telesnokulturna skupnost in zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik, tudi tokrat vzbudila pozornost telesnokulturnih delavcev in drugih športnih privržencev Hrastnika.
Poleg razglasitve najboljših so na prireditvi podelili tudi pokale, kolajne in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom letošnjih občinskih trim-skih iger. Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnika je podelila dvanajstim posameznikom in dvema ekipama priznanja za Športne dosežke v letu 1985. Odbor za priznanja in odlikovanja pri telesnokulturni skupnosti je podelil devet občinskih Bloudkovih značk. Te so prejeli: zlato — Ivan Selič, srebrne - Elvira Šikovec, Drago Milinovič in Ferdo Žlindra, bronaste pa so prejeli — Andreja Mlinar, Miran Grohar, Jože Žlak. Borut Pirš in Rudi Potisek. Za konec pa dodajmo še odločitev odbora za šolski šport, ki je tudi letos razglasil najboljšega pionirja — športnika. Ta naslov je letos osvojila učenka OS narodnega heroja Rajka — Maja Toplak
JOŽE PREMEC
V Chamonixu prvič tudi NDR Tepeš na čelu naše sedmerice
Jutri pod Mont Blancom nadaljevanje svetovnega pokala v smučarskih skokih — Primož Ulaga na trening v Planico CHAMONIX — Kazalo je, da bo konkurenca na jutrišnjem tekmovanju za svetovni pokal na 95-metrski skakalnici v francoski alpski metropoli precej šibkejša kot v Kanadi in ZDA. Toda snega po Evropi ni na pretek, zato so se mnoge reprezentance, med njimi bo tudi NDR, le odločile nastopiti z najmočnejšimi postavami, tudi tistimi, ki so se pred dnevi utrujeni vrtnili s kanadsko-ameriške turneje.
Tekmovanje je najboljši trening, to je pravilo, ki ga spoštujejo v vseh ekipah, predvsem pa velja tedaj, kadar s prvimi Starti v kakem taboru niso najbolj zadovoljni. Izmed najboljših v Chamonixu ne bo Avstrijcev Nc-ulandtnerja, Vettorija in Feldcrja in Primoža Ulage, ki bo ta čas treniral v Planici. Nykaenena so Finci za nekaj časa disciplinsko izločili iz ekipe, a skoraj ni verjetno, da bi ga čez devet dni ne bilo na Startu turneje Intersport v Oberstdorfu.
Jugoslovanska reprezentanca bo jutri nastopila s sedmimi skakalci — Miranom Tepešem, Jenczom in Matjažem Debelakom, Iztokom Golobom, Matjažem Žagarjem, Borutom Mu-rom in Rajkom Lotričem. Francozi so zelo dobro pripravili skakalnico kljub pomanjkanju snega, je po telefonu povedal direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc. V Chamonixu opravlja tudi dolžnost tehničnega delegata FIS. To je prijetno presenečenje glede na mnoge slabe izkušnje. Prvo tekmovanje za svetovni pokal v mestu pod Mont Blancom jc še nedavno tega viselo v zraku. Bati se je bilo, da ga bodo Francozi odpovedali, nato
pa so le zbrali denar. Težava je v tem, da skoki v Franciji sploh niso popularni in živijo povsem v senci drugih smučarskih disciplin. V Chamonixu se niso mogli nadejati podpore televizije, kar jim seveda močno otežuje finančni
• Včeraj y Chamonivu še niso trenirale vse reprezentance, ker so nekatere prispele šele zvečer, med njimi tudi naši reprezentantje, razen Mura, Žagarja in Lotriča. »Realne ocene moči zato ni mogoče dati, poleg tega pa je včasih skakalcem pihal v hrbet tudi veter. Najdaljši je bil Avstrijec Schallert s 96 m, dobro pa so skakali tudi Italijani. Malce presenečajo majhne daljave skakalcev NDR. »Weissflog je, denimo, dosegel vsega 84 m,« je povedal Lojze Gorjanc. »Borut Mur s 87 in Žagar s 86,5 m sta bila solidna.«
položaj. Dobra udeležba, ki bo po številu nastopajočih držav najbrž celo večja kot v Kanadi in ZDA, je zato obliž organizatorjem jutrišnjega tekmovanja.
OTO GIACOMELLI
seveda v središču pozornosti Dražen Petrovič s svojo šampionsko igro. Najbrž te ne bo moč ustaviti, zato bi morali iskati morebitno pot k uspehu drugje. V naj večji možni meri bi morali presekati povezavo Petrovič — Čutura. Igra tega tandema je največja nevarnost. Na njej večinoma tekmeci tudi padajo, čeprav to ni vedno zelo vidno. Drugo pa je seveda boj pod koši. Sodim, da bi v tem morda lahko nevtralizirali tisto prednost, ki jo Cibona sicer ima v igri branilcev.«
O borbenosti domačih košarkarjev skoraj ne gre dvomiti, vprašanje pa je, če bodo zdržali vse pritiske, ki si jih pravzaprav povzročajo tudi sami.
»Osebno nikakor nisem prestrašen pred prihodom zagrebških šampionov. Mirno sem tudi stavil 5.000 din na našo zmago,« pravi kapetan Smelta Olimpije Slobodan Subotič. In zanimivo. Subotič niti ni edini, ki te dni stavi na zmago Ljubljančanov. In niti posebej v skrbeh niso za naloženi denar...	S. T.
Belinka Olimpija v nedeljo v Titogradu
V zadnjem kolu 1. dela prvenstva L ZRL Ljubljančanke z Budučnostjo
LJUBIJANA — Rokometne prvo-Hgašice bodo v soboto in nedeljo odigrale zadnje kolo 1. dela prvenstva, moški prvoligaši pa imajo do konca še dve koli. Igralke Belinke Olimpije bodo v zadnjem kolu v nedeljo gostovale pri evropskem prvaku Budučnosti, ki je trenutno s točko zaostanka za eno mesto za Ljubljančankami — 5. Tito-grajčanke so v zadnjih kolih ujele šampionsko formo, tako igralke Belinke Olimpije na prvi pogled nimajo večjih možnosti. »Da. Budučnost je velik favorit. Na štartu prvenstva bi bilo naše delo bistveno lažje, toda čisto brez možnosti pa le nismo. V Titogradu namreč vselej igramo dobro, celo tedaj, ko je bila Budučnost najboljša, mi pa le povprečni, smo ji povzročali velike težave,« je dejal pred tekmo trener Leopold Jeras, ki ima preverjen »recept« za igro s to ekipo: hiter ritem, ki so mu visoke Titograj-čanke težko kos. Pri Belinki potihem upajo na točko, ekipa pa bo kompletna.
Drugi pari 11. kola: Trešnjevka — Halas Jožef, Voždovac — KTK Zaje-čar, Beograd — Radnički, Lokomotiva (M) - Dinamo, Dalma — Lokomotiva (Z).
F B
OD TOD IN TAM
Uspelo pionirsko republiško prvenstvo v katah
RUŠE — Presenetljivo veliko števi-lo mlajših in starejših pionirjev se je udeležilo republiškega prvenstva v katah, ki je bilo v soboto v tukajšnji športni dvorani, saj je skupaj nastopilo kar 124 tekmovalcev, od teh 82 pionirjev in 42 pionirk. V posamični konkurenci starejših pionirjev, kjer se je v izvajanju kat merilo 45 pionirjev, je prepričljivo že drugič zapored zmagal Robi Miholček (Emona), z odlično izvedbo kate »gojo-shino-dai« pred Pristovnikom in Stausom. Finalni nastop starejših pionirk je bil ponovitev klubskega tekmovanja karatejskega kluba Partizan Črnuče in tekmovanja ljubljanske regije, saj je v finalnem nastopu sodelovalo kar pet tekmovalk iz Črnuč. Prvo mesto je sicer z minimalno prednostjo zasedla Kranjčanka Anita Gorenec, na preostalih mestih pa so se zvrstile tekmovalke iz Črnuč — Berič, Muhalič, Arlič in Nuhano-vič, Čmučanke pa so za nameček osvojile Še prvo mesto med starejšimi pionirkami v tekmovanju ekip. Odličen vtis so s svojim nastopom zapustfli tudi tekmovalci ekipe Angela Besednjaka iz Maribora, ki so zmagali med starejšimi pionirji ekipno.
Rezultati — posamično — starejši pionirji: 1. Miholček (Emona) 38,7, 2. Pristovnik (T. Velenje) 37,9, 3. I. Štaus (A. Besednjak) 37,3, 4. Viraj (B. Kidrič) 36,5 itd: starejše pionirke: 1. Gorenec (Kranj) 36,5, 2. Berič 36,3,3. Muhalič 36,1,4. Arlič 35,9,5. Nuhanovič (vse Partizan Črnuče)
35,7: mlajši pionirji: 1. Vehovar (Im-grad-Celje) 31,7, 2. G. Štaus (A. Besednjak) 30,2, 3. Muhalič (Partizan Črnuče) 30,1, 4. Sever 30,0; mlajše pionirke^ 1. Tabakovič (T. Velenje)
31.7.2.	Žumer (Šiška) 29,7, 3. Janiči-jevič (obe Šiška) 29, 1,4. Fatkič (Partizan Črnuče) 28,9; ekipno-starejši pionirji: 1. Angel Besednjak (Maribor)
36.7,	2. I. Bistrica 35,7, 3. Boris Kidrič (Maribor) 35,4, 4. Postojna 34,5; ml. pionirji: 1. Idrija 30,4, 2. Postojna
29.8,	3. Boris Kidrič 29,7, 4, Ruše 29,6; st. pionirke: 1. Partizan Črnuče
21.7.2.	Ruše 21,5, 3. Idrija 21,1; ml. pionirke: 1. Šiška (Ljubljana) 17,1.
VELJKO JUKIČ
Aleš Fridrih in Barbara Markež
LJUBU ANA - 70 najmlajših na-miznoteniških igralcev in igralk je nastopilo na II. republiškem selekcijskem turnirju, ki so ga igrali za pionirje v Radljah in za pionirke na Ptuju. V Radljah je zmagala Aleš Fridrih iz Murske Šobote, ki je pustil za seboj oba favorizirana Ljubljančana. Zelo zapažen uspeh so dosegle igralke Jesenic, med katerimi je Barbara Markež postala zmagovalka turnirja na Ptuju, Jeseničanke pa so dosegle tudi nekaj drugih dobrih uvrstitev.
Izidi - pionirji, Radlje: 1. Fridrih (Sob) 8:1, 2. Lasan 7:2, 3. Ignjatovič (oba Polikcm-Olimpija) 7:2, 4. Ferbežar (Jes) 5:4, 5. Plohl (Mrb) 4:5, 6. Kešeljevič (II) 4:5, 7. Ori 3:6, 8. Ge-rendaj 3:6, 9. Smodiš (vsi Sob) 2:7, 10. Vitezič (Nm) 2:7, druga skupina: 1. Pem (Jes) 8:1,2. Škafar (Ol) 7:2, 3. Leber (Ingrad) 6:3, 4. Gorkič (Vrte) 5:4, 5. Šlaher (Radlje) 5:4, 6. Zalar
BERI SPORED
DANES
HOKEJ NA LEDU
SHML: Triglav - Mladost (17.30).
LJ U BLJ AN A: Jugoslavi ja-olimpij-ska reprez. Italije, prijateljska mednarodna tekma, ob 17.30 v dvorani Tivoli.
JUDO
CELJE: Novoletni pionirski turnir v dvorani OŠ Frana Roša, ob 9.30.
KEGLJANJE
MARIBOR: Moški in ženski turnir v počastitev dneva JLA na kegljiščih Konstruktorja in Habakuka (moški), MTT in Lokomotive (ženske), začetek tekem ob 8. un, slovesna otvoritev ob 11.30, ob 17. uri uradna razglasitev rezultatov v domu JLA.
1. liga ŠRS, moški: Brest — Rudar (16).
1.	liga SRS, ženske: Kamnik — Celje (16), Tekslina — Celje II (14), Triglav — SCT Ljubljana (14).
2.	liga SRS, moški, zahodna skupina: Gorica — Donit (16), Triglav Sava (16), Izola - II. Bistrica (16), Hidro — SCT Ljubljana (14).
2. liga SRS, moški, vzhodna skupina: Novo mesto — Proletarec (15.30), Prevalje — Tekstilna (16), Rudnik Hrastnik — Hmezad (16)
KOŠARKA
II. ZKL ženske: Marles Branik — Kozala (19.30) na sejmišču. Sava Commerce Zadar (17), Jugoplasti-ka - Kors Rogaška (17), Mengeš — Omiš (17.30).
SKL moški: Bistrica Triglav (19.30), Jeklotehna Branik Helios
(18), Nanos — Koper (19). Comet
Kraški zidar (18.30), Novoles -Slovan (19), Libcla-llirija (19); žen-
ske: Maribor — Jesenice (16), Cimos
—	Slovan (17), Kladivar — Salonit
(17)	, Metka — Pomurje (16.30), Novo mesto — Ilirija (17).
LJUBLJANA: prvenstvena tekma I. A moške ZKL, Smelt Olimpija — Cibona, ob 19.30 v dvorani Tivoli.
ODBOJKA
II. ZOL zahod, moški: Bled — Ri-jeka (18), Fužinar — Jedinstvo Internet (18.30).
II. ZOL ženske, zahod: Bled — GradaČac (16), Koper Cimos — Ka-štela (18), Nova Gorica — Marčana
(18)	, Fužinar — Demus (17).
1. SOL moški: Turbina — Stavbar ml. (17), Granit — Salonit (17), Brezovica — Kočevje (17.30). ČIB Bovec
—	Šempeter (17), Mislinja — Mežica
(19)	. Izola — Kamnik (18), Partizan Narodni dom prost.
PLAVANJE
MARIBOR- KRANJ: Predtekmovanje ekipnega državnega prvenstva, ob 17. uri, nadaljevanje jutri ob 9. in 16. uri.
LJUBLJANA: Tradicionalno plavanje štafet ob dnevu JLA, začetek ob 10. uri v zimskem bazenu Tivoli.
ROKOMET
LJUBLJANA: Prvi turnir »Softy« za st. pionirje, v dvorani Tivoli, od 8. do 14. ure.
JUTRI
HOKEJ NA LEDU
SHML: Bled - Siavija (17).
SMUČARSKI SKOKI
PL ANICA: Tekmovanje st. mladincev za pokal Cockta na 90 m skakalnici, začetek ob 11. uri.
(II) 4:5, 7. Kunej (Vrt) 3:6 itd. tretja skupina: 1. Halilagič (Jes) 8:1.2. Štr-kič (Ingrad) 6:3. 3. Ledinke (Radlje) 6:3, 4. Gradišar (Nm) 6:3, 5. Zupanek (Sob) 5:4. 6. Sobica (Radlje) 4:5, Punterič (II) 4:5 itd., četrta skupina:
1.	Golob (Kr) 5:2, 2. Košar (Mrbj 4:3, 3. Kobal (Vesna) 4:3, 4. Vecko (Ol) 4:3, 5. Tratnjak (Beltinci) 4:3, 6. Pelko (Ingrad) 3:4, 7. Papež (Nm) 2:5 itd.
pionirke-Ptuj 1. Markež (Jes) 9:0,
2.	Ignjatovič (Polikem-Olimpija) 8:1,
3.	Rakuša (Vrt) 7:2. 4. Fajdiga (Poli-kem-Ol.) 4:5, -. Sevšek (Vesna) 4:5, 6. Teran (Tr) 4:5, 7. Kovačec 4:5, 8. Placet (obe Fuž) 3:6, 9. Jaušovec (Pet) 1:8, 10. Čehovin (Sem) 1:8, druga skupina: 1. Smolej (Jes) 8:1, 2. Nišavič (II) 8:1,3. Krojs (Radlje) 7:2,
4.	Purič (Vesna) 6:3, 5. Bclaj (Fuž) 4:5, 6. Pišek (Pet) 4:5, 7. Bratuš (Sem) 3:6, 8. Starec (II) 3:6, 9. Krsnik (Mrb) 2:7, 10. Ratajc (Pet) 0:9, tretja skupina: 1. Guzelj (11), 2. Samar (Jes), 3. Korošec (G. Radgona) vse 7:2, 4. Faganel (Vrt) 6:3, 5. Zupančič (Jes) 4:5. 6. Gorkič (Vrt) 4:5. 7. M. Faganel (Vrt) 4:5, 8. Klemenc (Jes) 3:6, 9. Sluga (Vesna) 2:7, 10. Tadina (Sava) 1:8.
D. N.
Zmaga Orešarja in poraz Škuljeve
MIAMI — V 3. kolu mladinskega teniškega turniija »Orange Bowl« je naš Bruno Orcšar premagal Američana Hermana s 6:1,6:3. Med dekleti pa je Karmen Škulj v 2. kolu izgubila z Američanko Galphin z 2:6, 3:6.
29. t. m. brez športne napovedi
LJUBLJANA — Loterija obvešča, da 53. kola športne napovedi, ki bi moralo biti na sporedu 29. t. m., ne bo. V Evropi namreč tedaj ne bo ustreznih ligaških tekem.
UEFA se spet zanima za »primer Zjajo«
BEOGRAD — Potem ko je disciplinsko sodišče NZJ zaradi nepravilne registracije Miralema Zjaja za C. zvezdo kaznovalo z odvzemom dveh točk, je evropska nogometna zveza (UEFA) od NZJ zahtevala še eno pojasnilo.
Slovenski karateisti v Trbovljah
TRBOVLJE, 20. decembra - V Trbovljah bodo danes pripravili že 13. karatejski turnir, s katerim slovenski karateisti vselej počastijo dan JLA. Prireditelj, karatejski klub Trbovlje, pričakuje, da bo na letošnjem tekmovanju sodelovalo okrog 50 tekmovalcev iz več kot 10 slovenskih klubov. Še posebej zanimivo vprašanje pred najmočnejšim letošnjim tekmovanjem slovenskih karateistov v absolutni kategoriji je. ali bo Trboveljčan Zdravko Romih še tretjič osvojil pokal zmagovalca. S posebnim zanimanjem trboveljski ljubitelji karateja pričakujejo nastop Ljuba Javorška iz Maribora, ki se je po poškodbi spet vrnil v dvorane.
Turnir bo v dvorani osnovne šole »Revirski borci«. Predtekmovanja se bodo pričela ob 15. un. finalni boji pa ob 18. uri. V*Trbovljah se bodo pomerili tudi najboljše slovenske karateist-kc (članice in mladinke) v katah. Prireditelji so pripravili še pester spremljajoč program. V ekshibicijskih nastopih se bodo predstavili pionirji ka-ratejske šole iz Dola pri Hrastniku (samoobrambne veščine), trboveljski pionirji in člani (dinamični boji proti nasprotniku), kranjski karateisti, člani judoističnega kluba Trbovlje in boksarji iz Hrastnika. Pri organizaciji so pomagale delovne organizacije TKI Hrastnik, Iskra in STT iz Trbovelj ter OS ZSS Trbovlje.
MARKO PLANINC
CIBONA: brez podcenjevanja
Zagrebčani so v Ljubljano odpotovali sicer brez pretiranih skrbi, saj jim vodstva na lestvici ta hip res nihče ne more ogroziti. To pa ne pomeni, da Smelta Olimpije ne jemljejo nadvse resno.
»Ljubljančani se borijo za obstanek, tekma proti Bosni v torek pa je pokazala, da so sposobni tudi precej več. Poznamo ekipo, ki je Ciboni že večkrat zagrenila počutje, zato je nikakor ne podcenjujemo. Vsak najmanjši poskus podcenjevanja bi se nam gotovo hudo maščeval, zato v nobenem primeru z njim ne bomo tvegali. Moštvo je v dobri formi, zaveda pa se tudi, da ga v Tivoliju nikakor ne čaka lahka naloga,« so menili v zagrcšbkem taboru pred odhodom v Ljubljano.
D. K.
1. B ZKL_____________________
TIMA MTT: optimisti
Z nocojšnjim srečanjem proti Vojvodini v Novem Sadu bodo košarkarji TIME MTT sklenili prvi del prvenstva v I. zvezni ligi B. V dosedanjem tekmovanju so mariborski košarkaiji v gosteh premagali le ekipo Varde, zelo blizu točkam pa so bili tudi na srečanjih s Spartakom, Železničarjem in Novim Zagrebom, a jim ni uspelo. Pred tekmo z Vojvodino pa so v taboru mariborskega prvoligaša optimistično razpoloženi. Forma ekipe se v nekaj zadnjih kolih nekoliko stopnjuje in po tihem računajo, da bi jim morda lahko uspelo presenetiti kakovostne nasprotnike
»Čeprav je Vojvodina zelo močna ekipa, sem prepričan, da jo lahko premagamo,« trdi Peter Benko, trener TIMA MTT. »Seveda, pa bi morali igrati tako, kot na gostovanju v Više-gradu in na finalni pokalni tekmi proti ljubljanski Smelt Olimpiji. Na vseh dosedanjih gostovanjih smo bili zelo blizu uspehu, vendar smo zaradi nezbranosti v finišu ostajali brez točk. Upam. da te napake tokrat ne bomo ponovili.«
M. S
1. ZKL - ženske_________________
Iskra delta Ježica: ob »polčasu« prve
Prvi del prvenstva bodo Ljubljančanke zaključile na prvem mestu. To je veliko priznanje mladi ekipi in hkrati spodbuda za nadaljevanje prvenstva, ne pa tudi zagotovilo, da bo tak vrstni red obveljal na koncu. Nadaljevanje sezone na treh frontah bo namreč še zelo zahtevno in utrudljivo, za naslov prvakinj, o katerem na Ježici pred prvenstvom pravzaprav niso resno računali, pa bo potrebno tudi veliko sreče v zaključnici štirih naj boljših.
V zadnjem kolu prvega dela bodo Ljubljančanke gostovale v Tuzli pri Jedinstvu Aidi. ki že nekaj let sodi med najboljše jugoslovanske ekipe in ima, kar je za Ježičanke še dodatna oteževalna okoliščina, najštevilnejše in najglasnejše občinstvo. V novi prekrasni dvorani Mejdan pričakujejo tokrat na derbiju kar kakih 5.000 gledalcev, ki bodo prav gotovo pripravili peklensko vzdušje. Tuzlanke imajo namreč povsem negativno bilanco z Iskro Delto Ježico, odkar jo vodi trener Andrej Urlep in bodo tokrat nedvomno poskušale zaustaviti zmagovito serijo Polone Dornik in njenih tovarišic. Razija Mujanovič, najvišja jugoslovanska košarkarica in Naida Hot, izvrstna strelka, bosta glavni »tarči« obrambe Ljubljančank. Obenem pa bodo morale paziti tudi na sodnika. Beograjčana Žutiča dobro poznajo navijači Olimpije in Slovana, predvsem jx> tem, da jim, milo rečeno, nikoli ni bil naklonjen.
B. Š.
MOTOKROS
Lenart: rekord v skoku z motorjem?
LENART — V sedanjem avto-mo-to mrtvilu bo AMD Lenart danes ob 12. uri pripravil v športnem centru na Polani zanimivo predstavitev mojstrov vožnje na dveh kolesih. Za zaključek letošnje uspešne sezone bodo društveni tekmovalci v motokrosu predvsem pokazali svoje spretnosti v dolžinski vožnji na zadnjem kolesu, potem v posebnem tekmovanju v slalomu na progi v dolžini 200 m, glavna točka tega motokrosističnega nastopa pa bo tekma vseh tekmovalcev na skakalnici za prvi rekord Lenarta v skoku z motorjem. Znano je, da predvsem motokrosisti dosegajo v vožnjah dolge skoke, tokrat pa bodo tudi uradno razglasili.
F. D.
ŠAH ŠAH ŠAH
Arahamija že prvakinja
DOBRNA — Dve koli pred koncem drugega svetovnega prvenstva za mladinke do dvajsetih let si je sovjetska zastopnica Ketevan Arahamija tudi teoretično zagotovila prvo mesto. Z zmago nad Argentinko Amuro je svojo prednost še povečala.
Rezultati: Arahamija : Amura 1:0, Leroy : M. Marič remi, Walkcr : Lis-sovvska remi, Madl : Dahlgriin 1:0, Boulourd : Pejčeva 0:1, Markov : Ke-ver 1:0, Polakova Ladner 1:0, Wright : Dalmau remi.
Vil. kolu so igrale še: A. Marič : Badulescu, Harmsen : Jagodzinska, Vardi : Botsari.
Vrstni red: Arahamija 11, Badules-cu 7 (1), Harmsen 6,5 (1), M. Marič, Walker, Pejčeva, Markov in Madl po 6,5, Jagodzinska 5,5 (1), Polakova, Leroy, Dalgriin in Amura po 5,5.
Kasparov in Timman prekinila
HILVERSUM — Gari Kasparov in Jan Timman sta prekinila četrto partijo prijateljskega dvoboja v 62. potezi. Partija je bila zelo zanimiva, oba velemojstra sta veliko žrtvovala, igrala ostro, prekinila pa sta v nejasnem položaju. Svetovni prvak Gari Kasparov vodi z 2:1 ob eni nedokončani partiji.
Na kratko
LITIJA — ŠK Litija prireja jutri, v nedeljo, ob 9.30 VI. tradicionalni turnir ob koncu tedna. Šahisti bodo igrali 9 kol, vsak pa bo imel za eno partijo na voljo po 15 minut časa za razmišljanje.
S. K.
DELO DELO PELO PELO PELO PELO PELO DELO DELO DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI SffaltSr.«
država	tečaj valuta velja za		nakupni za devize	srednji	nakup.za čeke in kred. prodajni	pisma		nakup, za efek. in pošt. nak.
Avstrija	šiling	100	1723,6027	1726,1920	1728,7813	1689,13	1680,51
Belgija	frankC	100	595,6981	596,5930	597,4879		
Belgija	;	frank/F	100	592,8147	593,7053	594,5958	579,48	576,51
Danska	krona	ioo	3352,7382	3357,7749	3362,8116	3277,30	3260,54
Finska	marka	100	5573,6565	5582,0296	5590,4026	5448,25	5420,38
Francija	frank	100	3962,5723	3968,5251	3974,4779	3873,41	3853,60
Nizozemska	gulden	100	10815,5713	10831,8190	10848,0667	10572,22	10518,14
Italija	lira	100	17,8681	17,8950	17,9218	17,51	17,42
Norveška	krona	100	3988,9112	3994,9036	4000,8959	3899,16	3879,22
Portugalska	esendo	100	190,7719	191,0585	191,3451	183,14	182,19
ZR Nemčija	marka	100	12189.04Š5	12207,3565	12225,6675	11945,26	11884,32
Španija	pezeta	100	195,5229	195,8166	196,1103	187,70	186,72
Švica	frank	100	14490,7156	14512.4843	14534,2530	14200,90	14128,45
Švedska	krona	100	3976,4782	3982,4519	3988,4256	3887,01	3867,12
V. Britanija	funt	1	435,8597	436,5145	437,1693	426.05	423,87
Irak	ir. dinar	1	979,6950	981,1668	932,6385		
Japonska	jen	100	151,0179	151,2448	151,4717	144,98	144,22
Knvajt	kv. dinar	1	1049,0481	1050,6240	1052,1999	1007,09	1001,84
Kanada	dolar	1	219,0168	219,3458	219,6748	210.26	209,16
ZDA	dolar	1	308,6411	309,1048	309,5684	301,70	300,15
Avstralija	a. dolar	1	208,7288	209,0424	209,3560	200,38	199,34
	ECU		266,1698	266,5697	266,9695	255,52	
Grčija	drahma	100		199,91	206,09	192,70	191,67
Irska	funt	1		377,88	378,45	362,22	360,33
Nakupni in prodajni tečaji za devize veljajo od 14. ure 20. decembra 1985, srednji pa od 21. decembra 1985. Tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice začno veljati 21. decembra 1985. - Srednji in odajni tečaji za devize veljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, in sicer od 21.
prodajni tečaji decembra 1985 dalje.
/e	ljubljanska banka
	najkrajša pot
Zahtevek za prenos	do obresti od deviznih vlog
IZ POSLOVNEGA SVETA
ZUNAHJETR60VM3KA MENJAVA KITAJSKE
•	SPREMEMBA INDUSTRIJSKE STRUK* TURE — Japonska vlada je ustanovila delovno skupino, ki naj bi proučila in izdelala smeri razvoja. po katerih naj bi se japonska industrija rešila odvisnosti od uvoza. Vlada namreč meni. da je industrija prevet odvisna od uvoza surovin, to pa povzroča težave v plačilni bilanci s tujino. (M. F.)
•	INDIJA POVEČUJE IZVOZ KAVE - Po
planu Indije prihodnje leto ta država namerava izvoziti 90 tisoč ton kave (lani 67 tisoč ton). Čeprav je bila lanska proizvodnja kave v Indiji le 50 tisoč ton. pa zaloge iz prejšnjih let omogočajo povečanje izvoza. Indija ima dovoljeno precej manjšo izvozno kvoto za kavo. le 42.686 ton. zato bodo morale ostale izvoznice zmanjšati količino izvožene kave. (M. F.)
•	MANJŠA PORABA KOVIN - Po podatkih britanske publikacije Inielligence Unit bo poraba kovin v zahodnoevropskih državah in v državah v razvoju manjša kot do sedaj. Leta 1986 se bo poraba kovin v razvitih industrijskih državah sicer povečala za 2,7 odstotka v primerjavi s predhodnim letom, v državah v razvoju pa bo manjša. Tudi predelovalna industrija vzhodnih držav — članic SEV. bo porabila manj kovin: rafiniranega bakra za 2,1 odstotka manj, primarnega aluminija za 3,6 odstotka, niklja za 3,1 odstotka manj. (M. F.)
•	BANKROT NA MADŽARSKEM - Eno
izmed največjih madžarskih podjetij, tovarna kablov MKM, je praktično šlo v stečaj s 500 milijoni forintov zgube letos in 700 milijonov lani. Vodilne delavce so odpustili, odgovorne v Budimpešti pa so pozvali, naj se odločijo med odpustom ali delom v proizvodnji. Posojila tovarni so zamrznili, za leto 1986 nameravajo podražiti kable za 5 odstotkov. Razlog izgub so velike investicije, namesto povečanja potrošnje za 10' odstotkov letno pa se je ta zmanjšala za 3 odstotke. (M. F.)
•	PODVOJEN NACIONALNI BRUTO PROIZVOD — Do leta 1995 Japonci napovedujejo, da bodo podvojili nacionalni bruto proizvod na 20 tisoč dolarjev na prebivalca. Menijo, da bodo čez deset let imeli Japonci večji dohodek kot prebivalci ZDA. V Tokiu napovedujejo, da bo leta 1995 Japonska prispevala šestino svetovne proizvoda, njihov izvoz pa bo količinsko enak ameriškemu, obenem bo največji izvoznik kapitala na svetu. Poleg New Yorka bo Tokio glavno svetovno bančno središče. (M. F.)
•	NA KRATKO:
■	Na Portugalskem so se podražile osnovne življenjske potrebščine, pa tudi hrana in prevoz. Najmanj se je podražil bencin, katerega liter stane sedaj 155 escudov (292,50 din).
■	Zunanje neto zaloge Peruja so se oktobra povečale za 153 milijonov dolarjev in sedaj znašajo 1,2 milijarde dolarjev (okrog 365 milijard dinarjev).
H Švedska vlada je ukinila prepoved uvoza turških tekstilnih izdelkov.
■	Za pomoč lačnim v Afriki so indonezijski kmetijski proizvajalci organizaciji FAO podarili 100.150 ton riža.
■	Kitajska želi v naslednjem srednjeročnem obdobjy uvoziti okrog tri tisoč izdelkov visoke tehnologije, ki bi jih uporabljali v velikih in srednje velikih podjetjih.
■	Poraba jekla se je v Argentini letos zmanjšala za dve petini in je letos s 64 kilogrami na prebivalca prvič pod južnoameriškim povprečjem.
■	OECD napoveduje, da se bo prihodnje leto bruto nacionalni proizvod v Španiji povečal za 2,25 odstotka. Španska vlada napoveduje nekoliko večji nacionalni proizvod. (A. S.)

Za porabske Slovence prvič koledar v materinščini
SZOMBATHELY, 20. decembra — V tukajšnji tiskarni Sylvester Janos Nyomda so sinoči natisnili in zvezali prve od skupaj tisoč izvodov slovenskega koledarja za 1986. leto. Doslej je Demokratična zveza južnih Slovanov, narodnostna organizacija, ki združuje na Madžarskem živeče Hrvate, Srbe in Slovence, izdajala za pripadnike vseh treh narodnosti skupen koledar, v srbohrvaščini in v slovenščini, vendar pa je bil prav slovenski del koledarja izredno skromen.
Letos prvič so porabski Slovenci, ki so, v primerjavi s hrvaško in srbsko narodnostjo, na najslabšem, kar zadeva narodnostni razvoj, dobili lasten koledar. S tem je Demokratična zveza južnih Slovanov uresničila enega od pomembnih sklepov, sprejetih na njenem 9. kongresu v Budimpešti. Takrat so porabski Slovenci, v želji po hitrejšem razvoju materinščine in s tem tudi narodnostne zavesti, odločno zahtevali korenite spremembe tudi na področju informiranja. V Narodnih novinah, glasilu Demokratične zveze južnih Slovanov, so po kongresu dobili na voljo celo stran, prej le četrtino strani, program radia Gydr (urednik Franček Mukič) za porabske Slovence, pa se je povečal iz petnajst na trideset minut tedensko.
I. G.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 21. december 1985
manami
Drama talcev v Nantesu Negotovost narašča
Kaže, da o političnih ozadjih ni mogoče govoriti — Skupina obtožencev je zajela sodnika in porotnike, da bi prišla na prostost
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20. decembra — Drama s talci v Nantesu, ki vznemirja Francijo, je doživela danes popoldne ob 15.30 nov obrat. Gangsterji Courtois, Thiolct in Khalki so prišli iz sodne dvorane s svojimi talci, predsednikom senata Bailhachem, prisednikoma in tožUcem, vklenjenimi v lisice. Začelo se je streljanje, a kot kaže ni bUo žrtev, uničena je le kamera ekip-: BBC-TV, nakar so sedli v avto »Rena-ult-Espace« in oddrveli skozi središče mesta proti nantskemit letališču, v spremstvu štirih policijskih avtomobilov in več motoristov.
Očitno gre za rezultat tajnih, pogajanj šefa posebnih policijskih enot Roberta Broussarda v zadnjih urah.
Začenja se novo poglavje — kakšen bo razplet na letališču, saj kaže, da so ugrabitelji zahtevali letalo, s katerim naj bi odleteli na varno.
Začelo se je včeraj ob 10.45, med razpravo, kateri nihče ni pripisoval posebnega pomena, zato tudi kakih izrednih varnostnih ukrepov ni bilo. Pred porotnim sodiščem v Nantesu so stali zaradi roparskih napadov, preprodaje ukradenega blaga in zločinskega združenja Georges Courtois (38 let), Patrick Thiolct
(24 let), Yannick Brevet (31) in Christine Dislar (27).
Glavni obtoženec, Georges Courtois, nekdanji ključavničar, potem mojster-vlomilec in ropar, je zadnjih dvajset let v glavnem presedel po zaporih, kjer si je kot samouk pridobil presenetljivo izobrazbo — in si ustvaril svoj anarhoiden pogled na družbo. Tako je nastopal tudi nekaj minut pred preobratqm v razpravi, ki se je sprevrgla v njegov zasebni proces proti obstoječemu redu.
»Gospoda vzgojitelji, sodniki in policaji, opravite svojo dolžnost . .. svoje življenje sem postavil onstran vaših pravil.«
ZRN: zanimanje za predlog Kohla o razvoju letalstva
Bonn predlaga, da bi ZRN in Francija imeli skupno ustanovo za letalstvo in vesoljske polete - Razočaranje nad sosedo
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 20. decembra — V zahodnonemški javnosti je vzbudU veliko zanimanje predlog kanclerja Kohla na pogovorih s predsednikom Mitterrandom v Parizu, da bi Francija in ZRN ustanovili skupno organizacijo za letalstvo in vesoljske polete. Ta ustanova bi se ukvarjala z razvojem na civilnem 'in vojaškem področju in bi usklajala dolgoročne programe.
V	bonskih političnih krogih pravijo, da je hotela zvezna vlada na čelu s kanclerjem Kohlom s tem predlogom odgovoriti na poročila v francoskem tisku, češ da so se odnosi med državama poslabšali. Po Kohlovih predstavah naj bi skupna ustanova za načrtovanje razvijala tehnološko strategijo obeh držav v letalstvu in v vesoljskih poletih. S tem bi se izognili neprijetnostim in obojestranskim zameram, pravijo v Bonnu, kadar je ZRN zaradi finančnih razlogov v zadregi, ko Pariz sili v določene projekte.
Ena izmed pomembnih nalog v tem okviru je razvoj skupne evropske letalske in raketne obrambe. Evropska razmišljanja o tej obrambi bi bilo treba že zdaj smiselno in učinkovito povezati. Zanimanje je veliko, saj o tej obrambi razmišljajo skoraj vse evropske članice NATO. Poleg tega so vojaška poveljstva obeh držav dobila s pariškega sestanka konkretna navodila, ki • jih bodo oblikovali v predloge do naslednjega sestanka med Kohlom in Mitterrandom.
V	Bonnu so razočarani, da francoska javnost skoraj ni posvetila pozornosti načrtom in dogovorom za tesnejše sodelovanje med državama na varnostnem področju. Vzhodnoevropske države na čelu s Sovjetsko zvezo, se pritožujejo v Bonnu, kažejo neprimerno več zanimanja za to novost, ker konkretno franco-sko-nemško vojaško sodelovanje
Osmerčki
rtri v# • •
v Turčiji
decembra bolnišnici Izmiru je
ANKARA, 20.
(Reuter) — V egejske univerze v 25-letna Turkinja Sevil Ca-pan rodila osmerčke — pet dečkov in tri deklici. Novorojenčki tehtajo od 500 do 900 gramov in le malo možnosti je, da bodo vsi preživeli. Gre za svojevrsten turški rekord; nosečnost je trajala 25 tednov, mati pa je pred spočetjem jemala zdravila proti sterinosti.
krepi obrambno sposobnost zahodnoevropskih zaveznikov. V Bonnu menijo, da je treba sedanje dokaj neugodne odmeve v francoskem tisku na sestanek med Kohlom in Mitterrandom pripisati predvolilnemu boju v Franciji. BOŽIDAR PAHOR
ISKRICE-
Komunizma je dandanes tako malo na svetu, da bi moral priti pod uradno zaščit to, partijskih knjižic pa toliko. . . in tako malo krščanstva na tem našem svetu, pa toliko krstnih listov!
JANKO MESSNER
Kmalu po tem nagovoru je skozi stranska vrata sodne dvorane vstopil moški, oborožen z ročno bombo in pištolo — Maročan Abdel Karim Khalki, ki se je zmuznil mimo straže pred razpravno dvorano, razorožil paznike obtožencev in oborožil Cour-toisa in Thioleta. Brevet in Di-slarjeva se napadu nista hotela pridružiti, in začuda so jima ostali trije dovolili oditi iz dvorane.
Abdel Karim Khalki, katerega je Thiolet predstavil svojim talcem kot »muslimanskega ekstremista in pristaša skupiile Abu Nidala«, je pred petimi dnevi prišel iz zapora, kjer je presedel pet let zaradi roparskega napada. S Courtoisom sta se spoznala v ječi, »kjer mi je razložil svoj boj in me pridobil zanj«.
• Rjavi kombi »Renault-Espa-ce« je zdaj na vzletni stezi nant-skega letališča Chateau-Bour-bon, kjer se nadaljujejo pogajanja med tremi gangsterji, ki so izpustili še dva talca, in komisarjem Broussardom, medtem ko promet na letališču poteka normalno, čakajo na oddaljenem koncu vzletne steze na nadaljnji razplet drame. Gangsterji so v avtomobilu, letalo še nima posadke in nihče še ne ve, kam pravzaprav hočejo odleteti.
Medtem je sodno palačo obkolila policija, operacije je otež-kočalo dejstvo, da je razpravna dvorana brez oken in drugih odprtin, preko katerih bi bilo mogoče kontrolirati dogajanje ali celo vdreti vanjo, ne da bi bila v nevarnosti življenja talcev.
Za posebno enoto RAID (raziskave —pomoč—intervencija-—preprečevanje), ki je bila ustanovljena za boj proti terorizmu letos spomladi in postavljena pod poveljstvo »super-policija« Roberta Broussarda (dotlej je vodil akcije proti korziškim separatistom), je zajetje talcev v Nantesu ognjeni krst in nadvse kočljiva zadeva.
Ne gre samo za uspeh ali neuspeh akcije, temveč tudi za širši politični aspekt, za učinkovitost ali neučinkovitost boja proti terorizmu in širše. Za politiko varnosti sploh. Opozicija dela iz tega vprašanja, ki ga povezuje s politiko do priseljencev, predvsem iz Magreba (Khalki je Maročan), s kazensko politiko in s prevencijo kriminalitete, volilno temo.	JAKA ŠTULAR
Naposled dogovorjena solidarnost v zdravstvu
Na skupščini zdravstvene skupnosti sprejeli sporazum o temeljih plana zdravstva do leta 1990
LJUBLJANA, 20. decembra — Dvaindvajseta različica samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zdravstvene skupnosti Slovenije je bila, z velikim številom amandmajev, naposled le usklajena do te mere, da so s predlogom soglašali delegati na današnji seji skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije; seveda šele po dolgotrajnem usklajevalnem postopku.
Tako so tokrat sklenili nadaljevanje prejšnjega zasedanja, kjer so zaradi obilice amandmajev, ki so zadevali solidarnost in investicije v zdravstvu, temeljno gradivo za razvoj zdravstva v prihodnjih petih letih odložili do danes. Po usklajenem dokumentu, ki ga morajo skupaj z drugimi sporazumi, sprejet v združenem delu, bo tudi v zdravstvu, tako kot že ponekod v družbenih dejavnostih, veljal princip solidarnosti med ljudmi; ne med občinami oziroma interesnimi skupnostmi.
Po novem sistemu solidarnosti bodo prispevali vsi in solidarnostne obveznosti bodo enakomerneje porazdeljene glede na ekonomsko moč združenega dela po občinah. Jasno in enostavno merilo bo izplačani bruto osebni dohodek in evidenčna prispevna stopnja, ki se opredeli vsako leto s finančnim načrtom.
Položaj prejemnic se spreminja v toliko, ker so hkrati tudi dajalke, čeprav se jim prispevek skoraj v celoti vrača.
V posameznih amandmajih je še izrecno poudarjeno, da je solidarnost namenjena za zdravstvene storitve (in ne morebiti za povečanje OD izvajalcev, kot je razpravljal eden od delegatov), prav tako je predviden postopen prehod na večje solidarnostne obveznosti v naslednjih letih. Dogovorjeno je tudi, da SDK sproti izloča sredstva za solidarnostne obveznosti in za republiški skupni program.
Ugotovitev, da je bila pripravljena taka množica različnih inačic tega zdravstvenega dokumenta, pa seveda kaže, kako težko je bilo obremenitve prerazporediti tako, da bi bila sprejemljiva za vse.
DRAGICA BOŠNJAK
"7JV'	jasno
	
	oblačno
	nainhtri	1
T	det
*	sneg
=	moglo	J
	topla fronta
—v—	L«	1	M	«. - nmunu »ronTo
-TW-	•kluzija
središče	C ciklona
	
SLOVENIJA
Pretežno jasno bo, po kotlinah in ob Obali bo megla, ki se bo ponekod zadrževala ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo cd -7 do —1, ob Obali 5, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10, v krajih z meglo okoli 0 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA
Ob Jadram: in v zahodnih predelih države bo pretežno jasno z meglo po kotlinah, drugod po
državi zmerno do pretežno oblačno.
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo in Sredozemljem se še vedno zadržuje območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi razmeroma hladen in suh zrak.
KAKO KAŽE ZA NEDELJO
Ne bo spremembe vremena.
STANJE VODA 20. DECEMBRA 19*5, OB 7. URI
VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 109, Sava Radovljica 55. Sava Šentjakob 189, Sava Radeče 157, Sora Škofja Loka 132, Ljubljanica Moste 94, Savinja Laško 124, Krka Podbočje 120. Kolpa Radenci 102, Soča Solkan 333.
Vreme
in temperature
dne 20. decembra 1985
ob 13. uri
Ljubljana	megla	0
Planica	jasno	4
Brnik	megla	—2
Kredarica	jasno	—7
Maribor	zmer. oblačno	6
M.	Sobota	zmer. oblačno	7
Sl. Gradec	jasno	2
Celje	del. oblačno	5
N.	mesto	megla	—1
N. Gorica	jasno	7
Portorož	del. oblačno	6
Reka	pret. jasno	12
Pulj	zmer. oblačno	8
Hvar	jasno	13
Dubrovnik	jasno	11
Zagreb	megla	1
Beograd	zmer. oblačno	6
Sarajevo	zmer. oblačno	4
Titograd	jasno	12
Skopje	zmer. oblačno	8
Celovec	megla	—3
Gradec	del. oblačno	6
Dunaj	pret. oblačno	6
Benetke	megla	1
Milano	jasno	3
Genova	jasno	16
Rim	jasno	13
Pariz	oblačno	6
Berlin	pret. oblačno	6
Stockholm	pret. oblačno	—9
Moskva	zmer. oblačno	—19
Snežne razmere
Mariborsko Pohorje: 10 do 20 cm zmrznjenega snega. Vlečnice Bcllevue, Stolp in Videc vozijo na Bolfenku od 8. do 16. ure. Kabinska žičnica od 7. do 19. ure vsako uro. Rogla: 40 do 50 cm zmrznjenega snega. Vlečnici Mašin žaga in Ostruščica obratujeta od 9. do 18. ure. Tekaške proge so urejene. Golte: do 25 cm suhega snega, nihalka vozi od 8. do 18. ure, sedežnici Medvednjak in tri vlečnice od 9. do 16. ure. Kope: 25 cm snega, naprave ne vozijo. Krvavec: 25 cm zmrznjenega snega. Kabinska žičnica vozi od 8. do 17. ure, enosedežnica Gospinca in dvosedežnica Tiha dolina od 8.30 do 16.30, vlečnice Njivice ena in Podgradišče od 9. do 16. ure. Jezersko: 35 cm snega, vlečnica vozi od 12. ure dalje, jutri in v nedeljo od 9. do 16. ure. Zatmik: od 30 do 40 cm zmrznjenega snega, naprave vozijo od 9. do 16. ure. Na Bledu tekaške proge urejene. Kranjska gora: 45 do 90 cm zmrznjenega snega vse naprave, razen vlečnic Pehta in Velika dolina vozijo od 9. do 16. ure. Tekaške proge so urejene. Pokljuka: 50 cm zmrznjenega snega, vlečnica vozi od 9. do 16. ure in za nočno smuko. Tekaške proge so urejene. Vogel: 75 cm pomrznjenega snega. Nihalka vozi od 7.30 do 18, vlečnici Storeč in Brunarica pa od 9. do 16. ure. Soriška planina: 35 cm suhega snega. Naprave vozijo od 9. do 16. ure. Kobla: 20 do 50 cm suhega snega. Sedežnici Kobla I. in II. obratujeta vsako uro.
O Sahari še nekaj vemo, o Sahelu komajda kaj
Vemo, da Saharo pokriva pesek — zelo vroč pesek, kjer temperature v senci mimogrede presežejo 40 stopinj Celzija in kjer je dež znamenitost. Pri tem se znanje o Sahari za večino konča že v šolskih klopeh in za vselej. Komaj se zavedamo, da meri od Atlantika do Rdečega morja 5200 kilometrov, da se razprostira na 8,5 milijona kvadratnih kilometrov, da je skratka tolikšna kot Evropa, kot ZDA ali kot 33 Jugoslavij. Malokdo še za nameček ve, da so tam tudi razsežna gorovja: Ahaggar se dviga do 3005 metrov visoko, čadski Tibesti z vrhom Emi Koussi celo do 3415 metrov. In v taisti Sahari živi za nameček tudi nekaj deset milijonov ljudi: ne samo na severu, blizu Sredozemlja — v Alžiriji, Tuniziji in Libiji — pa tudi ne samo ob Nilu v Egiptu in Sudanu, ampak prav v sredini peščenega in kamnitega razžarjenega pekla.
Kje pa je Sahcl? Do pred leti, ko so ga začele pestiti katastrofalne suše, skorajda nihče ni vedel za ta zemljepisni pojem, celo v enciklopedijah ga ni bilo. To je nekaj-sto kilometrov širok in pet tisoč kilometrov dolg pas puščave in pustinje na jugu Sahare, od Atlantika do Rdečega morja, za okroglo 5 milijonov kvadratnih kilometrov (20 Jugoslaviji). Kolonializem izpred dobrega pol stoletja odseva iz dejstva, da si ta pusti svet deli pol ducata držav — Mavretanija in Burkina Faso (nekdanja Zgornja Volta), Senegal in Mali, Niger in Čad, deloma še Sudan in Etiopija.
ŠaheI je domovina kakšnih 23 milijonov ljudi — Mavrov, Peulov, Tubijev, Tuaregov, Arabcev. Ti ljudje imajo 15 milijonov govedi, 25 milijonov ovac in koz ter milijon kamel. Tako je vsaj bilo tja do leta 197,2, 1973.
Katastrofa na avstrijski avtocesti
Nedavno odprti odsek južne avtoceste se je odlomil in »odpotoval« v globino
DUNAJ, 20. decembra — Del južne avtoceste, oziroma 22. novembra letos.odprti odsek, ki ga imenujejo ,Wechsel-Autobahn’, se je včeraj zvečer, potem ko se je najprej pokazala petnajstmetrska razpoka, in so ta del cestne trase na srečo zaprli, preprosto vgreznil v tla. Sanacija bo stala deset milijonov šilingov. Desni del avtoceste se je takorekoč odlomil od svojega levega dela in zdrsnil v globino. Strokovnjaki, graditelji tega odseka ceste in ministrstvo za gradbeništvo, so ugotovili, da je povzročitelj »cestnega poloma« apnenčasta sestava tamkajšnjih tal.
Tisti, ki se manj spoznajo na geološko sestavo tal, predvsem pa zlobni časopisni komentatorji, se vprašujejo, ali zaradi podobnega vzroka ne bo začela »potovati« južna avtocesta še kje drugje, in morda končala v globini naslednjič skupaj z avtomobili ali tovornjaki, ki bodo ravno v tistem trenutku vozili po njej.
B. G.
OGLEDALO
Uifip
Prišel sem vam samo povedat, da name ne računajte.
OTO REISINGER, Vjesnik
Vrnitev Mika Hammerja
Kratka kariera
ACH,
filmski
STACY KE-
ameriški in televizijski igralec, ki je zaslovel z vlogo Mika Hammerja, surovega in nežnega, duhovitega in pri ženskah silno uspešnega detektiva, je spet pred kamerami. Zaradi tihotapljenja mamil so ga v Angliji obsodili na šest mesecev zapora in ko je pred nedavnim prišel na prosto, je bil skoraj prepričan, da ne bo dobil dela. Toda pri televizijski družbi CBS so medtem ugotovili, da je bila serija po romanih Mickeya Spihana izredno priljubljena, to pa samo zaradi Stacyja Keacha. In te dni so začeli snemati nov niz filmov, ki jih bodo predvajali pod enotnim naslovom »Vrnitev Mika Hammerja«.
Reagan in Gorbačov spet skupaj
Nekaj tednov po vrhunskem sestanku v Ženevi sta se Reagan in Gorbačov spet sestala, ne da bi se svetovni tisk kaj zmenil za to. V Binakiju v ameriški zvezni državi Minnesoti sta se namreč dobila trgovec DENIS REAGAN in sovjetski smučar VASILIJ GORBAČOV. Tako je pač naneslo, da je skupina sovjetskih smučarjev prišla tekmovat v Giants Ridge v bližini Binakija, ko pa je organizator zagledal na seznamu gostov tudi priimek Gorbačov, se je v hipu spomnil še na domačega Reagana (ta priimek ni tako redek v ZDA). In tako je Reagan sprejel Gorbačova, prireditelj pa je izjavil, da lahko storita za svetovni mir prav toliko kot sovjetski vodja Mihail Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan, ki sta se sestala v Ženevi.
Ustvarjalkina bolečina
Usi
|?SŠ|
fji^4
se je neki dvomljivec.
Podpis za Disneyland
DOLLY PAR-
TON, znana ameriška country pevka, je pred nedavnim sklicala tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem skušala dopovedati, da je glasbena tema, ki jo je prispevala k filmu »9 do 5« in ki je v ZDA zdaj hit, njena in samo njena stvaritev. Rekla je še, da jo zelo boli, ker ljudje dvomijo o njenih skladateljskih sposobnostih. Zadevo ima v rokah sodišče, kajti našel
DIMITR UZUNOV, bolgarski operni pevec, je umrl na Dunaju, star triinšestdeset let. Deset let je bil eden največjih tenoristov na svetu in še posebej je blestel v junaških vlogah (v vlogi Verdijevega Otella ga je takrat presegal le Mario del Monaco), leta 1966 pa se je njegova pevska kariera nenadoma končala. Operacija glasilk, za katero se je moral odločiti, se ni posrečila in je zgubil glas. Nekaj let je bil umetniški vodja sofijske opere, nato pa se je vrnil na Dunaj, kjer je bil zaposlen v Državni operi.
Dimitr Todorov Uzunov se je rodil 10. decembra 1922 v Stari Zagori. Mladost je preživel v semenišču, kjer je doštudiral bogoslovje, vendar pa se ni odločil za duhovniški poklic. Vpisal se je na sofijsko glasbeno akademijo in postal član operetnega zbora. Kmalu nato je začel sodelovati v manjšem vokalnem ansamblu, ki je večkrat nastopal tudi na radiu. Ko je postal član sofijske opere in začel dobivati prve manjše vloge, so se zaradi njegovega glasu začeli prepiri med dirigenti in pevskimi pedagogi. Je Uzunov bariton ali tenor? Pevec se je odločil za tenor in sprva nastopal v lirskih vlogah. Leta 1953 je postal prvi tenorist moskovskega Bolšoj teatra, dve leti kasneje pa je zmagal na pevskem tekmovanju v Parizu in si s tem odprl vrata vseh najpomembnejših evropskih opernih hiš. Z velikanskimi uspehi je interpretiral Dimitrija v bori-su Godunovu, don Joseja v Carmen, Andreja Hovanskega v Hovanščini, Manrica v Trubadurju, Cavaradossija v Tosci, leta 1958 pa je kot Radames debitiral na newyorški Metropolitanski operi (njegova Aida je bila Zinka Kunc). S šestimi nastopi — pel je tudi Otella — je navdušil tako občinstvo kot kritiko in nekdo je zapisal, da je njegov glas bleščeč kakor zvok trobente.
Leta 1959 je postal stalni član dunajske Državne opere, kjer je pel prve tenorske vloge, hkrati pa je mnogo gostoval. Šest let kasneje je dobil avstrijsko državljanstvo, po nesrečni operaciji pa je moral petje opustiti. Poročen je bil z bolgarsko sopranistko Katjo Georgijevo, ki je z njim pogosto nastopila kot Desdemona v Otellu.
Prej urednik, zdaj dopisnik
ALISTAIRU SPARKSU, dvainpetdesetlet-nemu južnoafriškemu novinarju, so na sedežu OZN v New Yorku podelili novinarsko nagrado, ki jo je letos ustanovila tiskovna služba Inter Press iz Rima. V obrazložitvi je bilo rečeno, da , so nagrajenca počastili zaradi njegovega poročanja o negativnih posledicah politike apartheida v Južnoafriški republiki. Sparks je bil urednik dnevnika Rand Daily Mail, ki ne izhaja več, danes pa je južnoafriški dopisnik Washington Posta, londonskega Observerja in hamburškega tednika Die Zeit.
Francoski premier LAURENT FABIUS in predsednik ameriške družbe Walt Disney Productions MICHAEL EISNER sta podpisala pogodbo o postavitvi zabaviščnega parka Disneyland. Prvi Evrodisneyland bo nedaleč od mesta Marne-la-Valiče, petindvajset kilometrov vzhodno od Pariza Celotna investicija v prvi evropski Disneyland bo znašala od deset do petnajst milijard frankov, ko pa bo v »polnem pogonu«, bo njegov letni promet verjetno štirikrat večji od vloženega kapitala. Pričakujejo, da ga bo vsako leto obiskalo najmanj deset milijonov ljudi. Vsekakor je to za Francijo izredno donosna stvar, saj bo v parku in v spremljevalnih objektih dobilo zaposlitev najmanj dvajset tisoč ljudi.
•	J°*4ac’j° se je potegovalo več zahodnoevropskih držav, najmočnejši francoski konkurent pa je
bila Španija. Američani so se za Francijo odločili verjetno zato, ker je bil Pariz že od nekdaj turistična Meka. saj ga vsako leto obišče na milijone turistov z vsega sveta.
PA SE TO
NO, PA SREČNO — Delegati skupščine Stopanske banke — združene banke Skopje so imeli včeraj svojo najkrajšo, manj kot pol ure trajajočo sejo, čeprav so imeli na dnevnem redu dve zelo vroči temi. Brez razprave so sprejeli informacijo o novih, za 174 odstotkov povečanih stroških zidave termocentrale Bitola 3 in rudnika Suvodol, ki sedaj staneta več kot 192 milijard dinarjev. Z globokim molkom so prav tako sprejeli tudi poročilo svoje komisije o vlogi banke pri projektu Feni. No, potem pa je predsednik bančnega poslovodnega odbora vsem skupaj voščil srečno novo leto.