ogaške novice Proračun pod streho, CERO NIK pa komaj do srede poti Februarska priznanja Aktualno v logaškem kmetijstvu 20 let Kabelske televizije Logatec Občinska priznanja tudi za športnike à Uspešni smučarji tekači Letni koncert društva Adoramus / t* Spoštovani občanke in občani, na pragu pomladi tudi s to prvo številko Logaških novic vstopamo v novo leto, v nov čas, ko si želimo pozitivnih sprememb in seveda pospešeno delamo na njih. Da smo vsi skupaj željni pozitivnih sprememb in da so dobrodošle in dobro sprejete, je bilo razvidno že s prve letošnje prireditve, javnega silvestrovanja pod šotorom, ki so ga s pomočjo mojih sodelavk iz občinske uprave organizirali in zelo dobro izpeljali člani Tekaškega smučarskega kluba Valkarton. Več kot 1000 nas je pričakalo leto 2011 in odmevi na ta dogodek so bili več kot pozitivni, kar me zelo veseli. Naslednja prireditev, kjer se nas bo tradicionalno družilo več tisoč, je Gregorjev semenj, na katerega vas vabim v soboto, 12. marca. V tednu pred sejmom pa se nam pridružite na treh predavanjih v Narodnem domu, katerih teme so zelo aktualne in se nas vseh dotikajo. S strokovnjaki se bomo pogovorili o turizmu, vodah in poplavah v Logatcu ter plesni in kako do sredstev Ekosklada. Zadnja tema, s katero vas pozdravljam v prvi letošnji številki Logaških novic, pa zadeva nas vse. CERO NIK. Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa, katerega dokument identifikacije investicijskega projekta so občinski svetniki in svetnice potrdili na 4. redni seji 24. februarja. Nedvomno je, da gre za izredno pomemben projekt za našo prihodnost, za katerega se bomo skupaj odločili. CERO NIK namreč v Logatec prinaša nova delovna mesta, denar v občinsko blagajno in s tem večje možnosti za bolj kakovostno življenje, bogatejše programe v kulturi, športu, na področju mladih, turizmu, dediščini in urejenosti našega kraja. V kolikor se želite seznaniti s projektom že danes, ste vabljeni na občinsko spletno stran www.logatec.si, kjer vas čaka zavihek z informacijami. Te vam bodo na voljo tudi na posebni stojnici na Gregorjevem sejmu, 17. marca pa vas vabim še v Narodni dom na okroglo mizo o projektu CERO NIK. Do narave, do okolja se bomo morali začeti obnašati veliko bolj odgovorno, saj se zobje posledic izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja kažejo ne samo po svetu, ampak tudi pri nas. Eden izmed načinov je tudi dober projekt s področja ravnanja z odpadki in tukaj pričakujem vašo pomoč, vaša mnenja, vaše sodelovanje in sprejemanje. Vabljeni, da skupaj prikličemo v Logatec pomlad ... na več področjih. Berto Menard, župan r o 0Q fa fC n 0 1 u a - fC fa tO O Občinski svet je sprejel odlok o proračunu občine Logatec in odlok o komunalnem podjetju. Odlok o proračunu občine Logatec je v drugem branju požel odobravanje s strani velike večine svetnikov, saj ima zmanjšan primanjkljaj na 400.000 eur, prav tako so bile upoštevane mnoge pripombe opozicije v prvem branju. Zavedamo se, da je potreb in želja veliko, vendar prihodkov ni dovolj, da bi lahko zadovoljih vse potrebe. Nasprotno: kljub zmanjšanju prihodkov iz naslova odplačevanja dolgoročnega kredita kot tudi že prevzetim obveznostim za letošnji proračun iz leta 2010, iz katerega smo prenesli veliko obveznosti, ki jih je prevzelo prejšnje vodstvo občine, in kljub velikemu primanjkljaju v prvi obravnavi odloka, smo uspeli znižati primanjkljaj tudi na račun zmanjšane investicije Čista Lubljanica. Tako smo vse transfere na področjih športa, turizma, kulturne dediščine, programe mladine in krajevnih skupnosti znižali za 20 %. Tudi investicije se ne bodo vršile po dinamiki, kot smo jo predvidevali. Zavedamo se situacije, zato bomo poskusili pridobiti čim več nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, kar do nedavno ni bila prednostna naloga vodstva občine, saj je občina Logatec v vsej finančni perspektivi 2001-2013 uspela pridobiti toliko nepovratnih sredstev kot srednje veliko mladinsko društvo. V kolikor bomo ugotovili, da se prihodki povečujejo, bomo z rebalansom sredstva povečali vsem uporabnikom. Na seji je bila pomembna točka potrjevanje dokumenta indentifikacije investicijskega projekta (DIIP CERO-NIK), ki je bil sprejet. Rada bi opozorila, da je sprejetje DIIP samo prvi izmed korakov v sprejemanju tega projekta v Logatcu. Kot je tudi župan povedal na seji, se je vse skupaj dogajalo zelo na hitro, vendar zdaj, ko smo dosegli načelni dogovor z vsemi vpletenimi stranmi (ministrstvo za okolje in prostor, občine sopodpisnice), prihaja čas, ko moramo o tem projektu seznaniti širšo logaško javnost, saj le z njenim odobravanjem ta projekt lahko zaživi v svojem polnem pomenu za občino Logatec. Prinesel nam bo nekaj delavnih mest, rente in ostale prihodke, ki nam kot nosilni občini tega projekta in lastnici zemljišč gredo. Prav tako ne moremo zanemariti dejstva, da bi se lahko o tem projektu lažje pogovarjali, če ne bi bili talci odločitve iz leta 2009, ko je občinska oblast sprejela odločitev o podaljšanju obratovanja deponije na Ostrem vrhu, s to odločitvijo pa občini naložila finančno in projektno breme zapiranja deponije. Ladislava Furlan, podžupanja Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek. Grafična zasnova: Goran Rupnik. Tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.250 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček) E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si Naslovnica: Prejemniki letošnjih februarskih priznanj na področju kulture so Marija Milena Rupnik in Irena Lukan iz Dua Mir, Antonija Rudolf, Franc Pupis in Martin Logarja. (foto: David Kunc) Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili. Proračun pod streho, CERO NIK pa komaj do srede poti Pogodbo med soinvestitorji bodo še enkrat skrbno preučili, da ne bi prihajalo do preobremenitev logaškega proračuna Logaški občinski svetniki so na seji 24. februarja potrdili letošnji proračun, ki so ga podprle skoraj vse stranke. Na drugi strani pa je projekt, ki je vreden dobrih 42 milijonov evrov in ga podpira 17 občin, ki vključuje izvedbo Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK) v Logatcu, na seji obstal sredi poti. Dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo regijskega CERO NIK so svetniki potrdili, medtem ko so sklepanje o pogodbi o sodelovanju, pripravi in izvedbi projekta preložili na 3. marec, ko se bo seja nadaljevala. Vodja finančne službe na občini Logatec Mojca Igličar je uvodoma pojasnjevala dopolnitve, ki so jih k proračunu občine za letos predlagali občinska uprava in drugi uporabniki proračuna. Nekaj amandmajev je bilo predloženih tudi na seji. Vsa obravnavana dopolnila so bila upoštevana do obsega, ki zagotavlja uravnoteženost proračuna. Ta pa izkazuje 16,7 milijona evrov prihodkov in 16,4 milijona evrov odhodkov, s tem da se lahko občina zadolži za največ 400 tisoč evrov. Na tej osnovi je občinski svet sprejel proračun za leto 2011 s soglasjem skoraj vseh strank in list. Projekt CERO NIK, center za ravnanje z odpadki, v katerega se poleg logaške občine kot nosilke projekta vključuje še 16 občin (Bloke, Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Log-Dragomer, Loška dolina, Piran, Pivka, Postojna Sežana in Vrhnika), sta uvodoma predstavila Jernej Lah in Janez Ekart, predstavnika podjetja Radix, ki je pripravilo projekt infrastrukture, namenjene učinkoviti obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih bioloških odpadkov. CERO NIK želi urediti regijsko ravnanje z odpadki čim bolj gospodarno, pri čemer naj bi le 15 odstotkov odpadkov preostalo za odlaganje na odlagališčih, kakršnih bo v Sloveniji samo osem, Logatcu najbližje je tisto na Barju. V centru za ravnanje z odpadki bodo v zaprtih prostorih brez negativnih vplivov na okolje zmanjševali količino biorazgradljivih odpadkov, spodbujajoč kompostiranje doma, predvsem pa bo dosežena ustrezna raven ločenega zbiranja odpadkov. Projekt CERO NIK kot najugodnejšo lokacijo predvideva zemljišče na Lomu, ob avtocesti Vrhni-ka-Postojna. Načrtovani projekt ne bo imel negativnega vpliva na okolje, ne bo obremenjeval ne tal ne voda ne ozračja; tudi sežigalnice odpadkov ne bo. Zato tudi ne bo negativno vplival na kakovost bivanja-življenja. Logaški projekt je sicer podoben tistemu v Celju. 60 odstotkov sredstev za dobrih 42 milijonov evrov vreden projekt bo prišlo iz kohezijskih skladov Evropske unije, 10 odstotkov naj bi zagotovila država, občine pa 30 odstotkov. Župan Berto Menard je poudaril, da gre tako rekoč za vzorčen primer, kako ravnati z odpadki. Z učinkovitejšim ločevanjem bomo odpadke lahko zmanj -šali na minimum, večino pa bomo kot surovino vračali industriji v predelavo. »Ko smo prejeli potrjujoče mnenje ministrstva za okolje in prostor, smo odločeni, da s projektom in lokacijo seznanimo javnost, prisluhnemo mnenjem občanov in stroke, se odločimo za investicijo, ki bo ekološko zdrava, prinesla bo kakih 50 delovnih mest pa tudi del finančnih prilivov v občinski proračun, je še dejal župan. Bibijana Mihevc, SLS, je pohvalila namero županstva, da želi posredovati informacije logaški javnosti, saj projekt naravnost terja mnenjske odzive, zlasti o lokaciji centra, rentabilnosti, tveganjih. Lom velja za nevralgično točko glede na obilje voda, ki odteka v kraško podzemlje, glede na cirkulacije zračnih tokov, glede širitve naselja od Martinj hriba proti Lazam. Prvotna lokacija ob železnici (v IOC Zapolje) bi bila zato vsekakor sprejemljivejša, meni Mihevčeva. Na potrebo po čim širšem soglasju občanov, ki bi jih bilo treba seznaniti tudi s finančnimi učinki za občino, je opozoril tudi Milan Obreza, Zares. Koliko pridobi občina s to investicijo in kolikšna bo življenjska doba naprav, je zanimalo samostojnega svetnika Borisa Čičmirka, Lista Količevka. Po mnenju Borisa Hodnika, LDS, velja razmislek o drugačni lokaciji od predvidene, morda v eni od industrijsko-obrtnih con (ob KLI-ju ali v Zapolju), pomembno pa je tudi preučiti primernost rente za nastale okoljske in siceršnje bremenitve. Še drugače naostrena je bila razprava študenta Jana Jereba, ki je v svojem imenu in v imenu javnosti izrazil zaskrbljenost nad kulturo odpadkov, ki bodo prihajali v center iz 17 občin. Logatec ne bi smel postati odvisen od smeti, kot so drogiranci odvisni od drog. Jereb meni, da smeti očitno niso tako zlato, da bi si ga želela še kaka druga občina, in je v razmislek dal predlog, da centra v Logatcu sploh ne bilo. Po vsem povedanem je Vanjo Uvalič Kosijer, SD, - spričo pritrjevanja okoljskega ministrstva lokaciji z ustreznimi standardi -, vznemirjalo predvsem retorično vprašanje: Ali sploh želimo lokacijo za CERO NIK v Logatcu? Matjaž Žigon, predsednik nadzornega odbora, je prepričan, da bo treba pogodbo med soinvestitorji primerno aneksirati, zlasti glede zapiranja situacij, da ne bi prihajalo do preobremenitev proračuna logaške občine. Pravi, da je treba v pogodbi jasno in nedvoumno definirati odnose z vsemi zainteresiranimi občinami. Tudi Franc Rudolf, SLS, je prepričan, da pogodba ni najboljša, čeprav je pri njej zaradi kohezijskih sredstev sodelovalo tudi ministrstvo; pred dilemami glede plačil se mora občina vsekakor zavarovati z aneksi. Tako po Rudolfovem mnenju ni zadržkov za sprejem dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo regij -skega centra, pogodbe pa, kakršna je, ni mogoče podpreti. Podžupanja Ladislava Furlan, SDS, je predlagala, da bi se zaradi časovne stiske potrdilo vsaj dokument, o pogodbi bi pa odločali na nadaljevanju seje prihodnji teden. In tako se je zgodilo. So pa svetniki po krajši razpravi sprejeli še odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec in o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. O vprašanjih in pobudah svetnikov pa v prihodnji številki Logaških novic. Marcel Štefančič O (N ctí I ctí ň ctí ';> o s D ctí M O hJ Gospodarske diagonale Delovni obisk logaških obrtnikov Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak in podpredsednik Silvester Pivk sta decembra, ob iztekajočem se letu, obiskala župana in načelnico upravne enote, se ustavila v krajevnih skupnostih Naklo in Tabor, na Policijski postaji Logatec, v župniji Dolenji Logatec in na bankah. Pozabila nista niti na najstarejšega še aktivnega obrtnika Jožeta Menarta. Bogdan Oblak in Silvester Pivk sta zadnji teden v lanskem letu obiskala župana Berta Menarda. Tako novo vodstvo obrtno-podjetniške zbornice kot tudi nov župan so že pustili svoj pečat v našem mestu. Še posebej na področju podjetništva, o katerem so se tudi pogovarjali. V občini imamo več kot 400 podjetnikov. Logaška obrtno-podjetniška zbornica je veliko naredila za svoje člane in tako bo tudi v prihodnje, seveda v sodelovanju z občino. To ne bo težko, saj je Menard sam podjetnik. Na obisku so ugotavljali, da je ena od dejavnosti, ki jo je treba še razvijati, turizem: kako še bolje predstaviti naravno in kulturno dediščino, kaj bo treba narediti, da bo zaživela Sekirica, kaj, da bo Logatec postal kraj, kjer se bodo turisti še pogosteje ustavljali. Oblak in Pivk sta se ustavila tudi pri načelnici Upravne enote Logatec Ljudmili Kunc. Na kratko sta jo seznanila z delom zbornice v preteklem letu in nakazala smernice za letos. Kunče-va je govorila o povezavi upravne enote z obrtno dejavnostjo. »Nenazadnje je njen servis, sicer omejen z zakonodajo, pri čemer pa skušamo upravne postopke voditi čim hitreje,« je dejala Kunčeva. Oblak meni, da je to eden od razlogov, da se število podjetnikov v naši občini veča. Pričakuje, da bodo z upravno enoto še naprej uspešno sodelovali, in upa, da se bo plačilna ¥ Bogdan Oblak in Berto Menard sta se pogovarjala o razvoju podjetništva. (foto: Brane Pevec) disciplina izboljšala, tako kot tudi pogoji za pridobitev bančnih kreditov za nove investicije, ki bodo prinesle nova delovna mesta. Pred novim letom sta se predstavnika obrtno-podjetniške zbornice srečala še z župnikom Janezom Komparetom in se pogovorila s predsednikoma krajevnih skupnosti Naklo in Tabor. Dobre želje sta ponesla še na policijsko postajo in obiskala še banke, saj je dobro sodelovanje z njimi kako koristno za obrtnike. Njunega obiska je bil posebej vesel najstarejši aktivni obrtnik Jože Menart, ki je sicer že enajsto leto upokojen, a pri 71 letih še vedno pogosto sede za volan svojega tovornjaka. Brane Pevec V Ze 51 let poklicni voznik Jože Menart se je uradno upokojil, a še vedno rad sede za volan svojega tovornjaka r o 0Q fa fC n 0 1 c C fa - fC fa tO O Logatčan Jože Menart je poklicni voznik že 51 let. Res da se je leta 2000 upokojil, a obrt ima še vedno prijavljeno, zato je najstarejši še aktiven obrtnik v naši občini. Kot član nadzornega odbora je aktiven v Obrtno-podjetniški zbornici Logatec, v kateri je bil večkrat tudi v upravnem odboru. S svojim malim tovornjakom gre na krajše vožnje, predvsem po Notranjski in Primorski. »Z mojim tovornjakom lahko pridem tja, kamor z večjim zaradi predpisov in ozkih ulic ne moreš. Kot upokojencu mi gre kar dobro, a kakšen evro vedno prav pride.« Menart je na svet prišel leta 1940 v Novem svetu, nedaleč od Hotedršice, kamor je hodil v osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na šoli za voznike motornih vozil v Ljubljani. Z 18 leti je naredil vozniški izpit, in to za vse kategorije. Ko je nato služil v takratni Jugoslovanki ljudski armadi v Makedoniji in Prištini, še ni vedel da se bo tja pogosto vračal kot voznik tovornjaka. V svoji vozniški karieri je med drugim v Ljubljani upravljal celo trolejbus in se jezil, kadar so »trole« padale z žic in jih je bilo treba namestiti nazaj, kar predvsem pozimi ni bilo ravno prijetno.. Z ženo sta hišo v Logatcu zgradila leta 1976. Imata hčerki in šest vnukov. Hči Urška zna voziti tovornjak, saj ima opravljene vse izpite, razen za avtobus. Kadar je bilo nujno, je opravila tudi kako vožnjo za očeta. Sicer pa je ona tista, ki skrbi, da so poslovne knjige urejene. »Papirji in računalniki niso zame, zato pa vam lahko povem vse o kamionih. Najprej sem imel manjšega znamke Fiat 615, potem Hannomaga pa Henschena in Mercedesa, zdaj pa vozim manjši 2,2-tonski WW kamion. Vsi so mi dobro služili, vse sem dobro vzdrževal, sam popravil, kar je bilo potrebno,« se je razgovoril Jože o svojem delu. Na svoje, kot pravimo, torej med samostojne obrtnike, je šel leta 1980. Prva leta mu ni bilo lahko. Avtoprevozniki so lahko imeli le en tovornjak, ki ni smel tehtati več kot pet ton, omejevala jih je vrsta predpisov. A je vztrajal in vozil tovor po vsej Jugoslaviji in okoliških državah. Pravi, da so bili Slovenci pri prebivalcih nekdanje Jugoslavije dobro sprejeti, pogosto pa so morali na tovor čakati po več dni. »Tudi po ves teden ga ni bilo domov. Mobitelov še nismo imeli, tako da nisem nikoli vedela, kdaj se bo vrnil,« se spominja žena. »Ko je počilo na Hrvaškem, sploh nisem vedela, če je živ.« Na Hrvaško je vozil še med vojno, a ne dolgo. Da je pri njih vojna in nimajo denarja, je pogosto slišal, ko je bilo treba plačati za vožnjo. Kolikor je Jožetu znano, je edini iz Logatca, ki je peljal orožje v Bosno. »Poklicali so me iz obrtne zbornice, če bi nekaj peljal na Hrvaško. Počakal sem v enem izmed hotelov v Ljubljani, nato pa smo se v varovanem konvoju peljali proti meji. Nič kontrole, le naprej po avtocesti do meje z Bosno, kjer se mi je pokvarila sklopka. Ko smo prelagali tovor, sem šele videl, kaj sem prevažal: puške in avtomate.« Brane Pevec Gregorjeve semenj 2011: Obvestilo o zapori cest in spremenjenem prometnem režimu Spoštovani občanke in občani ter obiskovalci Gregorjevega sejma, obveščamo vas, da bo zaradi tradicionalne prireditve Gregorjev sejem v soboto, 12. marca 2011, med 4. in 21. uro spremenjen prometni režim v središču Logatca. Za ves promet bodo zaprte ulice: - Notranjska cesta (od zdravstvenega doma do makadamskega parkirišča nasproti pokopališča), - Cankarjeva cesta, - Šolska pot (od Notranjske ceste do ulice Grič), - Tovarniška cesta (od Tržaške ceste do ulice Grič), - Stara cesta (od Tovarniške ulice do Vrtnarske poti), - pločnik ob Tržaški cesti (od Tovarniške ulice do parkirišča Krpan). Občanke in občane naprošamo, da v petek, 11. marca 2011, zvečer svoja prevozna sredstva NE parkirate na teh površinah in parkirišču Zdravstvenega doma Logatec. Zaradi parkiranja vozil bo spremenjen prometni režim na: - ulici Poštni vrt (postane enosmerna ulica z enostranskim parkiranjem), - Tovarniški ulici od Stranske poti do železniške postaje (postane dvosmerna ulica z enostranskim parkiranjem), - povezovalni cesti med Tržaško cesto proti Valkartonu (Kolesnik) v dolžini približno 300 m (postane enosmerna cesta z enostranskim parkiranjem). Obvoz bo označen in urejen. Na parkiriščih bo med 8. in 15. uro poskrbljeno za usmerjanje na prosta parkirna mesta. Na voljo bodo parkirišča: - za Krpanom, - Upravni center Logatec (dve parkirišči), - za NLB v Logatcu, - nasproti pokopališča v Dolenjem Logatcu, - pri športni dvorani, - na železniški postaji (dostop iz priključka na AC prek Jač-ke), - omogočeno bo enostransko parkiranje na: ulici Poštni vrt, na Tovarniški ulici od Stranske poti do železniške postaje, na povezovalni cesti med Tržaško cesto proti Valkartonu (Kolesnik). Obiskovalce sejma naprošamo, da upoštevajo cestnoprometne predpise ter signalizacijo in navodila organizatorjev. Prav tako naprošamo, da bi si prihod organizirali tako, da bi se v enem vozilu pripeljalo optimalno število oseb. Občanke in občane, ki stanujejo v bližini sejma, naprošamo, da bi na sejem prišli peš. Za razumevanje se vam zahvaljujem. Berto Menard, župan Občine Logatec Gregorjevo 2011: Nazaj k naravi Na Gregorjevem 2011 do ogromno težko pričakovanih informacij Logaško prebujanje pomladi v okviru Gregorjevega sejma v Logatec prinese tudi bero informacij, ki se dotikajo rdeče niti sejma. Letošnja je Nazaj k naravi. Predavanja, na katera vas vabimo v dneh pred Gregorjevo soboto, bodo letos še posebej postregle z informacijami, ki jih težko pričakujemo, zato vabljeni na vsa tri. Parkirna mesta so na razpolago pri Upravnem centru Logatec in v okolici Narodnega doma. Vljudno vabljeni. Okrogla miza Razvoj turizma v Logatcu, 9. marec 2011, 18.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Občina Logatec je kot članica Osre-dnjeslovenske regije skupaj s še 25 Plinovod Kalce-Vodice občinami uvrščena tudi v Regionalno destinacijsko organizacijo, s pomočjo katere načrtujemo pospešiti razvoj turizma. Katere funkcije imajo v zasebnem, javnem in civilnem sektorju, kakšno je bogastvo naravnih danosti in vrednot kulturne dediščine na območju Logatca in kaj ter kako ponuditi obiskovalcem in turistom so bistvene teme okrogle mize. Še posebej lepo vabljeni člani turističnih društev in ponudniki nastanitvenih in gostinskih kapacitet ter turističnih storitev. Predavanje Skrbimo za vode - država in občine, 10. marec 2011, 18.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Logatec ima kot občina z največjim številom registriranih kraških jam nedvomno tudi zelo specifične vode. Voda je lahko na eni strani prijatelj, na drugi pa sovražnik prebivalcev, kar je bilo občutiti ob zadnjih poplavah. Kaj je značilno za logaške vode, zakaj prihaja do poplav, kaj se lahko zgodi v prihodnosti ter kdo in kako mora odreagirati, nam bo predstavila dr. Irena Rejec Brancelj z Ministrstva RS za okolje in prostor. Predavanje Odprava plesni in kako prek subvencij Ekosklada za gospodinjstva zmanjšati letni strošek ogrevanja v zasebnih in večstanovanjskih stavbah, 11. marec 2011, 18.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Plesen postaja vse večji finančni in organizacijski zalogaj tako pri starih stavbah kakor novogradnjah, zato bo predavanje energetskega svetovalca Bojana Žnidaršiča na roko pisano za marsikaterega Slovenca. Kako za vse večne čase izgnati plesen in kako preko subvencij Ekosklada za gospodinjstva zmanjšati letni strošek ogrevanja v zasebnih in večstanovanjskih stavbah, bo odgovoril na zadnjem gregorjevem predavanju. Za vse obiskovalce pa prinesel tudi brezplačne varčne sijalke, zato več kot vabljeni. Renata Gutnik, občinska uprava Prepoved gradnje na zavarovanih območjih Vlada Republike Slovenije je posredovala sklep, v katerem seznanja, da je bila izdana Uredba o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba). V uredbi so naveden parcelne številke, ki so zajete v zavarovanem območju. Grafični prikaz osnutka daljno- voda M3/1 Kalce-Vodice si lahko ogledate tudi v prostorskem informacijskem sistemu PISO pod tematski sklop Druge državne vsebine - Državni prostorski akti in ukrepi. Na zavarovanem območju je prepovedano sprejemanje prostorskih aktov, parcelacija zemljišč in promet z njimi, razen na območjih, na katerih je predvidena komasacija zemljišč, prepovedana je izdaja gradbenih, rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je poseg v prostor in urejanje novih trajnih nasadov. Začasni ukrepi veljajo še eno leto po uveljavitvi državnega prostorskega načrta. Vlada je ministrstvu naložila, da v 30 dneh po uveljavitvi uredbe vloži predlog za vpis zaznambe začasnih ukrepov v zemljiško knjigo. mag. Katja Žagar, občinska uprava O (N ctí ctí s ítí O O s D ctí ^ hJ Logaški župan Berto Menard je 4. februarja na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku podelil februarska priznanja. Priznanje za življenjsko delo je prejela Antonija Rudolf, priznanja za izjemne dosežke pa Franc Pupis, Martin Logar ter Marija Milena Rupnik in Irena Lukan iz Dua Mir. S pesmijo v srcu in na ustnicah Dobitnica letošnjega priznanja za življenjsko delo na področju kulture je vedno nasmejana Logatčanka Antonija Rudolf, ki nosi glasbo v srcu že skoraj štiri desetletja. Z glasbo, predvsem petjem, se ukvarja že od rosnih otroških let, ko je začela prepevati v otroškem pevskem zboru v Ljudski šoli v Gorenjem Logatcu in pozneje v tamkajšnjem cerkvenem zboru. Sicer pa ni to nič presenetljivega, saj je tudi njen oče vedno rad prepeval. Od takrat naprej je Antonija Rudolf stalnico na logaških pevskih odrih. Jeseni 1987 se je kot ena izmed prvih pridružila mešanemu pevskem zboru, ki ga je najprej vodila Marinka Istenič, za njo pa sta taktirko držala še Marjan Grdadolnik in Karolina Medvešček. Je tudi ena od ustanoviteljev Pevskega društva invalidov in upokojencev Logatec, ki mu predseduje od leta 1989, njihov zborovodja pa je Mitja Logar. Marsikatero prireditev je popestrila kot solistka, igralka in organizatorka. Za aktivnosti na področju zborovskega petja je bila leta 1997 nagrajena s srebrno in leta 2008 z zlato Gallusovo značko javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj prepeva v različnih zborih skupno že blizu 40 let. Za prepevanja po poroki ni bilo časa, vendar jo je po upokojitvi petje ponovno prevzelo. Zelo aktivna je tudi v logaških društvu invalidov in društvu upokojencev, s katerimi se udeležuje mnogih prireditev v Logatcu in bližnji okolici. S kolegicami iz društva se že vrsto let udeležujejo Miklavževega in Gregorjevega semnja, njihove stojnice pa so vedno polne dobrot, ki j ih napečejo in obiskovalcem ponudijo njihove članice. S Pevskim društvom invalidov in upokojencev Logatec pa so se v soboto, 19. februarja, udeležili tudi območnega srečanja ljudskih godcev in pevcev, ki je bilo v Antonija Rudolf. (foto: David Kunc) kulturnem domu v bližnjih Bevkah. Pri vseh dejavnostih, tako pevskih kot v obveznostih v društvu upokojencev, je ravno Antonija Rudolf tista sila, zaradi katere zlahka dobimo občutek, da se pravo življenje, polno ustvarjalnosti in energije, začne šele v starejših letih. Tudi zato je šlo priznanje za življenjsko delo na predlog Društva upokojencev Logatec v prave roke. »Priznanja sem seveda vesela, to je bilo zame veliko presenečenje. Zanj pa nisem zaslužna samo jaz, ampak vse kolegice, s katerimi skupaj delujemo v društvu invalidov in društvu upokojencev. Priznanje je tako sad skupnega truda,« je Rudolfova povedala ob prejemu tako visokega priznanja. Saša Musec »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« r o 0Q fa n n 0 1 a C fa - fC fa tO O Franc Pupis. (foto: David Kunc) Vsestranskemu umetniku Francu Pupisu je župan Berto Menard izročil februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture. Čeprav je kot ustvarjalec že vrsto desetletij prisoten na različnih področjih umetnosti, ga javnost najbolje pozna kot avtorja in izvajalca mnogih že skorajda ponarodelih pesmi ansambla Fantje z vseh vetrov, med katerimi bomo našli dobro poznane napeve, kot so Tam smo doma, Sosed dober dan, Vzemi si čas in Te domače viže. Najbolj odmevna prireditev, s katero se je z učiteljskim oktetom Pa kol'k'r tol'k' v letih 2009 in 2010 predstavil Logatčanom, pa je pevsko-dramska predstava Med furmani. Pri predstavi se je Pupis izkazal kot scenarist, scenograf in režiser. Predstava je postavljena v čas, ko je na Notranjskem cvetelo furmanstvo, v prizore pa so poleg petja in igranja na ljudske inštrumente vključili pravo furmansko besedišče. Ta je bil pred leti tudi član Logaškega okteta. Ob tej priložnosti je Franc Pupis prejel tudi priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za 40 let udejstvovanja v ljubiteljski kulturi. Decembra pa se je ob njegovi 60-letnici v okviru glasbenega festivala 4saxess odvil literarno-glasbeni večer z naslovom Vonj romantike, na katerem so sodelujoči brali poezijo Franca Pupisa, obiskovalci pa so prisluhnili njegovemu skladateljskemu ustvarjanju. Pupis je na prireditvi ob kulturnem prazniku svoje besede naslovil na Franceta Prešerna in mu sporočil, da še odmeva prošnja tistih, ki v srcu dobro mislijo, in da tudi v naših časih »pevcu vedno sreča laže«. »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, in še vedno je tako,« je zaključil. Priznanje je dobil na predlog Karmen Čamernik, Marice Simšič, Olge Molk, Marije Primožič, Lilijane Hasani, Tajipa Hasanija in Antonije Merlak. Saša Musec Prižigata iskrice v očeh Mir in veselje poslušalcem že skoraj deset let prinašata pevki z Medvedjega Brda, Marija Milena Rupnik in Irena Lukan, ki sta kot Duo Mir prejeli februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture. Kot sta povedali na podelitvi februarskih priznanj, najraje delita in podarjata svoje pesmi otrokom, bolnim in ostarelim po domovih. Iskrice, ki se ob njunem prepevanju prižgejo v očeh starejših ljudi, ju napolnijo s prepričanjem, da njuno ustvarjanje ni zaman. Skupaj sta po naključju, čeprav se jima naključje zdaj verjetno ne zdi več prava beseda, prvič zapeli leta 2002 na Gregorjevem sejmu in ugotovili, da se glasovno dobro ujemata, delili sta si tudi ljubezen do ljudske pesmi. Vse od takrat svoj prosti čas, kolikor jima ga ostane, pogosto zapolnjuje s prepevanjem, ki ga spremlja kitara, ki jo igra jo Irena. Sta redni udeleženki območnih srečanj ljudskih pevcev in godcev, prepevata pa tudi v mešanem pevskem zboru Medvejci. Z veseljem se odzoveta povabilu na prireditve v Logatcu in okolici; za njima je že 800 različnih nastopov. Svojo glasbo velikokrat delita prek radijskih valov. Lansko leto je bilo za njiju prav Duo Mir sta Marija Milena Rupnik in Irena Lukan. (foto: David Kunc) posebno, saj sta izdali svojo prvo zgoščenko z ljudskimi pesmimi in deli znanih, a redko izbranih avtorjev. Na njej sta tudi avtorski skladbi Irene Lukan. Saša Musec Poznajo ga tako v Rovtah kot tudi v tujini Martin Logar, (foto: David Kune) Od številnih nagrad, ki jih je prejel letošnji nagrajenec za izjemne dosežke na področju kulture Martin Logar. Nanj smo ponosni predvsem Rov-tarji, saj prihaja iz te vasice, ki jo ima Martin še posebno rad. Prav gotovo se ne bi prav nič zmotili, če bi rekli, da sta Martin in glasba eno. Martin je tej veji umetnosti tako predan že od petega leta starosti, ko je s starejšo sestro Andrejo zakorakal v svet glasbe, vpisali so ga namreč k uram klavirja. Noge so bile še nekoliko prekratke, da bi segel do pedala na klavirju, a je vseeno spretno drsel po tipkah. Po petih letih šolanja je začel še z igranjem orgel. Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije na orglah je dosegel 1. mesto in zlato plaketo ter pri- znanje za obetavnega mladega glasbenika. Iz nadobudnega mladeniča je Martin zrasel v pravega glasbenika in po končani OŠ v Rovtah nadaljeval s šolanjem na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer so zelo odprti tudi za glasbene talente. Vzporedno se je šolal na srednji glasbeni in baletni šoli, smer orgle. Ta oddelek so zaprli, a se Martin ni dal in je vztrajno igral naprej. Orgle zadonijo pod njegovimi prsti mogočno, kot le kaj. Maše in podobne slovesnosti v domači cerkvi si ne znamo več predstavljati brez njegovega orglanja. Je tudi izvrsten pevec. S petjem je začel v srednješolskih letih, a zato nič manj uspešno. Tudi pevsko je bil huda konkurenca ostalim, saj se je iz tekmovanj vedno vračal s priznanji; na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije je v letih 2008 in 2010 v izjemno močni konkurenci dosegel drugo in tretje mesto. Ime naše vasice in tudi države je Martin ponesel v svet. Kot član Svetovnega zbora mladih je leta 2008 Slovenijo zastopal v Južni Afriki in Nami-biji, naslednje leto pa v Hong Kongu, Macau in kitajski provinci Guangzhou. Lani se je z mešanim zborom Megaron udeležil turneje po Kanadi in na solo-pevskem festivalu v Kathaumixw v Powell Riverju v kategoriji nad 21 let premagal celotno konkurenco. Ponudb za petje mu ob takih uspehih ne manjka, od projektnega komornega zbora RTV Slovenija do projektne zasedbe opernega zbora SNG Opera in balet Ljubljana. Celo slovenski komorni zbor ga je decembra lani vzel medse in je njihov najmlajši član. A Martin ostaja zvest tudi domačim logom. Vodil je mladinska zbora OŠ Rovte in OŠ 8 talcev, je vodja mešanega mladinskega zbora v Rovtah. Mladim, vajenim zabavne glasbe, pa je prav gotovo najbolj znan po zasedbi z zanimivim imenom Pushluschtae, ki jo vodi. S svojimi nastopi dodobra ogre-jejo dlani poslušalcev in so že prodrli prek meja Slovenije. Martinova mladostna zagnanost nima meja in prav je tako. Poleg študija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je absolvent, namerava vpisati še študij na Akademiji za glasbo, smer solo petje. Martin je pojem umetnika, ki združuje talent, vztraj -nost, ljubezen do glasbe in mladostno razigranost. Zatorej je nagrada, ki jo je prejel le še pika na i njegovi brezmejni ustvarjalnosti. Metka Bogataj O (N !-h Ctí ctí s ítí o s D ctí ^ hJ 20 let kabelske televizije v Logatcu V zadnjih letih so pozornost posvetili posodabljanju sistema Lani je preteklo 20 let, odkar so postavili temelje Kabelske televizije Logatec. Leta 1990 so zgradili glavno postajo in kable razpeljali do blokov na Tovarniški, v naslednjih letih pa še po Dolenjem in Gorenjem Logatcu. Obletnico so 11. januarja obeležili s kratko slovesnostjo, na kateri so podelili jubilejne zahvale tistim, ki so poskrbeli, da sta Logatčanom dostopna tako kabelska televizija kot tudi lokalni Logaški eksperimentalni program (Lep). Zahvalo za dolgoletni trud in prizadevanje pri ustvarjanju in delovanju KaTV Logatec so prejeli Anton Vladič, Marjan Markelj, Franc Godina in Dušan Černigoj ter uredniki Lepa Martina Comino, Janja Nagode in Primož Godina. Pobudo za kabelsko televizijo je pred 20 leti dal Anton Vladič in Logatčani so idejo dobro sprejeli. Do leta 1993 so omrežje razpeljali o Dolenjem in Gorenjem Logatcu, do širitve pa je prišlo šele po desetih letih, ko so dostop do kabelske televizije omogočili tudi prebivalcem Hotedršice, Kalc in naselja Strmica. Leta 2002 so se naročniki lahko odločili še za priklop na kabelske internetne storitve, leta 2008 pa se jim je priključila IP telefonija. Pomemben korak je bila tudi uvedba digitalne televizije, ki so jo lani tehnološko in programsko dodelali. Kot je v svojem govoru poudaril predsednik upravnega odbora KaTV Logatec Dušan Černigoj, so v zadnjih letih veliko pozornosti posvetili posodabljanju sistema, tako da so danes nekateri odseki omrežja že povezani z optičnimi vlakni. KaTV ima 2.300 naročnikov. Če merimo v dolžini kabla, je omrežje dolgo skoraj 90 kilometrov. Naročnikom zagotavljajo 49 televizijskih in 15 radijskih programov. Zahtevnejši se odločijo za naročilo na plačljivo digitalno televizijo s 132 programi. KaTV upravlja podjetje Naklo, najvišji organ je Zbor vlagateljev, operativno odločanje in vodenje pa je zaupano upravnemu odboru. Černigoj pravi, da je logaška KaTV v slovenskem prostoru danes eden redkih sistemov, ki uspešno Že leta se trudijo, da Kabelska televizija Logatec deluje tako, kot je treba: (z leve) Marjan Markelj, Dušan Černigoj, Anton Vladič in Franc Godina (foto: Primož Godina) deluje brez lastne pravne subjektivitete in je za uresničevanje skupnih potreb in ciljev organizirana v skladu z lastnimi pravili delovanja po principu prostovoljnega združevanja članov. »Taka oblika nam omogoča, da kot sistem poslujemo izjemno racionalno, z minimalnimi stroški upravljanja in vodenja, kar nam zagotavlja tudi cenovno konkurenčnost.« KaTV Logatec ima med primerljivimi kabelskimi sistemi v Sloveniji verjetno najnižjo naročnino. Ob vsem ne gre pozabiti na lokalni televizijski program Lep, katerega ustvarjalci enkrat na teden pripravijo informativno oddajo, ob različnih priložnostnih pa tudi kako tematsko. Dolga leta je bila urednica Lepa Martina Comino, za njo je na uredniški stolček sedla Janja Nagode, danes pa program oblikuje Primož Godina, ki s sodelavci skrbi tudi za tehnično plat ustvarjanja oddaj in prispevkov. Petra Trček Sredstva za vzdrževanje morajo ostati namenska r o 0Q fa fC n 0 1 c C fa - fC fa tO O Velik del logaške občine prekrivajo gozdovi in pomemben del prihodkov občanov predstavlja posek in spravilo lesa. Za to so potrebne vzdrževane gozdne ceste, ki jih ne uporabljajo le lastniki in zakupniki gozdov, ampak tudi drugi. V logaški občini, ki meri približno 17.300 hektarjev, je dobrih 11.350 hektarjev gozdov, to je skoraj 66 odstotkov. Po podatkih, ki jih v svoji diplomski nalogi Stanje gozdnih cest in potrebna višina sredstev za njihovo optimalno vzdrževanje v občini Logatec navaja Gregor Tomazin, imamo 42,5 kilometrov gozdnih cest v državnih gozdovih, 142 pa v zasebnih. Po podatkih za leto 2008 je bilo v državnih in zasebnih gozdovih za vzdrževanje gozdnih cest namenjeno le približno 45.000 evrov, kar je nekaj več kot polovico potrebnih sredstev. Po obstoječi zakonodaji za vzdrževanje gozdnih cest skrbijo zavod za gozdove, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in občina. Sredstva za vzdrževanje so namensko opredeljena. Če se bo odločitev prepustilo občini sami, obstaja možnost, da bodo sredstva nižja, s tem pa bodo gozdne ceste slabše vzdrževane. V predlogu zakona o davku na nepremičnine namreč ni opredeljenih namenskih sredstev, s čimer bi omogočili, da občine ne bi bile več zakonsko obvezane zagotavljati sredstva za nujno potrebno vzdrževanje. Menimo, da ima nepremišljeno spreminjanje financiranja lahko negativne posledice tako za gospodarsko izkoriščanje gozdov kot za njegovo večnamensko rabo, ki jo lahko koristijo vsi občani. Zato bi bilo prav, da bi delež namenskega sofinanciranja gozdnih cest iz občinskih proračunov ostal zakonsko predpisan in sredstva ne bi bila manjša od zdajšnjih. Podatki celo kažejo, da bi bilo treba v ta namen zagotoviti več sredstev. Ne nazadnje je to en od osnovnih pogojev, da bi bolje izkoristili lesno bogastvo. Letno namreč posekamo le približno polovico letnega etata. Navedena dejstva kažejo, da se sredstva za vzdrževanje gozdnih cest nikakor ne smejo zmanjšati, prav tako naj ostane odgovornost za to področje tripartitna. Drugačne rešitve, tako kaže, bi bile škodljive tako za posameznika kot skupnost. Marjan Papež Iz naše občine/Iz poslanske pisarne Aktualno v logaškem kmetijstvu V žarišču kmetovanje na območjih OMD z omejenimi dejavniki Novosti pri razdelitvi evropskih sredstev, namenjenih območjem z omejenimi dejavniki (OMD), ki so začele veljati lani, so bile glavne teme strokovnega posveta, ki ga je 2. februarja organiziral odbor izpostave Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) Logatec. Na posvetu so predstavniki občine, upravne enote, kmetijskih zadrug, zavoda za gozdove, veterinarske službe ter voljeni in zaposleni predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije spregovorili o izzivih na OMD za kmetovanje. Govorili so o odprtih vprašanjih, s katerimi se spoprijemata kmetijstvo in podeželje, predvsem pa o tem, kaj prinaša (ali odnaša) nov način točkovanja kmetijskih zemljišč glede na omejitvene dejavnike, kot so nagib, nadmorska višina, kraški svet, planine, poplavna območja. Prav zadnje je pri metodologiji izračuna višine plačil premalo opredeljeno. S poplavami se logaški kmetje redno soočajo, izpad pridelka zaradi poplav zdaj še ni upoštevan. Jože Čeh, vodja Pedagoško-raziskovalnega centra Logatec, je izpostavil, da so podnebni dejavniki premalo upoštevani. Silvo Kranjec s kmetijskega ministrstva je pojasnil, da bodo dodatne vidike, kot so podnebni, obratoslovni, socialni in regionalni, vključili v sistem točkovanja za prihodnje finančno obdobje, torej po letu 2014. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je opozoril, da je zbornica v novem zakonu o dohodnini dosegla, da so sredstva iz ukrepov skupne kmetijske politike v dveletnem prehodnem obdobju obdavčena le polovično. Plačila OMD pa ostajajo neobdavčena. »Višina sredstev za ukrepe SKP po letu 2014 se ne bo bistveno spremenila, bolj pomembno je, če bo uspela aktualna politika narediti kaj več v verigi od pridelave do prodaje hrane, kjer je zdaj delitev prihodka nepravična; v Sloveniji še bolj kot drugje po EU, saj levji delež pobere trgovina,« je poudaril Smrkolj. »Tega se zavedamo tudi kmetje na terenu, saj vidimo, da poleg deleža v verigi vse večjo težavo predstavlja plačilna nedisciplina, ki tudi kmetijskim zadrugam povzroča likvidnostne težave,« je zaskrbljenost izrazil predsednik logaškega odbora KGZS Tone Kokelj. Z leve: nekdanji direktor logaške zadruge in član upravnega odbora KGZS Vinko Košir, predsednik KGZS Ciril Smrkolj, vodja OI KGZS Logatec Tone Kokelj in logaški župan Berto Menard. (foto: Marjan Papež) Zbrane je pozdravil tudi župan Berto Menard, ki ga skrbi, da manjši kmetje opuščajo dejavnost. »Pri ljudeh moramo vzpodbuditi zavest in dati podporo, da bodo po službi še delali na kmetiji in jim omogočiti razvoj dopolnilnih dejavnosti.« Marjan Papež V občini Logatec je okoli 400 kmetij, ki obdelujejo 3.800 hektarov kmetijskih zemljišč. Prevladujejo absolutni travniki in pašniki. Slaba naravna rodovitnost tal, strmine in pogoste poplave v nižinskem delu ne dopuščajo intenzivnega kmetovanja. Glavna dejavnost je reja govedi za mleko in meso. Večji rejci (do največ 40 goved) so specializirani za prirejo mleka, manjši in tisti v odmaknjenih hribovitih predelih, ki jih je več, pa imajo kombinirano rejo in rejo krav dojilj oz. rejo govedi za meso. Dopolnilne dejavnosti so še slabo razvite, le šest je kmetij z ekološko pridelavo. Nekaj se jih ukvarja še s storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter s predelavo lesa. Se obeta grški scenarij? Gledano javnomnenjsko, vlada Boruta Pahorja trenutno uživa najnižjo podporo doslej. Naj si trudimo še tako pripisati vzroke za slabo stanje trenutni gospodarski situaciji v svetu, moramo na koncu ugotoviti, da vlada nima ukrepov, s katerimi bi ustavila kaos in vzpostavila red na področju javnih financ. dr. Peter Verlič Vsvetugospodarskainfinančnanegotovost še vedno obstaja, v Sloveniji pa se povečujeta predvsem finančna in socialna negotovost. Zdajšnja vlada je v zadnjih dveh letih izničila razvoj Slovenije zadnjih šestih let, povečala dolg državnega proračuna za 5 milijard evrov oziroma za več kot 60 % in tako med članicami EU dosegla rekord ter s tem zadolžila prihodnje rodove. Poleg tega je povečala državna poroštva za več kot četrtino ter stroške za obresti na 1,54 % BDP oziroma v dveh letih za 84 % in Slovenijo po (tem podatku) vrnila v leto 2004. Vlada je ustvarila skoraj 2 milijardi proračunskega primanjkljaja, podvojila število stečajev in nezaposlenost na 100.000 ljudi, izničila konkurenčnost podjetij, povečala negotovost bančnega sistema, negospodarno ravnala z lastnino, kar najbolj nazorno kažeta skorajšnji bankrot največje slovenske banke, če se banke ne dokapitalizira, ter nesolventno stanje v največji državni igralnici. Izgovarjanje na gospodarsko-finančno krizo ni utemeljeno, ker je padec gospodarske rasti še enkrat večji od povprečja v državah EU, ki so se soočale z enakimi vplivi krize na gospodarstvo kot Slovenija. Temeljni razlog za tako stanje je podcenjevanje gospodarske in finančne krize, neodgovornost, samozaverovanost in ošabnost ključnih ljudi v vladi. Zato so bili protikrizni ukrepi sprejeti prepozno in še to je bila večina napačnih - in niso dali pozitivnih učinkov. Stanje na področju državnih financ, še posebej na področju zadolževanja in trošenju proračunskega denarja, je nenadzorovano in kaotično. Finančna politika države ne temelji na vnaprej načrtovanih ukrepih, ki bi zagotavljali stabilnost, ampak na ad hoc dnevnih ukrepih, ki povečujejo finančna tveganja. Takšno vodenje finančne politike države predstavlja nevarnost za stabilnost javnih oziroma državnih financ, je neodgovorno do državljanov in državljank kot tudi do Evropske unije, katere članica je Slovenija. Žal, tudi po dveh letih delovanja vlade Boruta Pahorja, na področju javnih oziroma državnih financ ni ukrepov, ki bi ustavili kaos in ustvarili red. Dr. Peter Verlič, poslanec v DZ O 2 a a u n (S o o n D a hJ Uspešno leto Karitas v Rovtah Člani župnijske Karitas Rovte so na rednem letnem občnem zboru 31. januarja pregledali že narejeno ter predlagali nadaljnjo pot te človekoljubne organizacije. Medse so povabili direktorja Škofijske Karitas Ljubljana msgr. Toneta Kompareta, ki je v nagovoru pohvalil delo, in njihovo izjemno pripravljenost pomagati bližnjemu ter jih postavil za vzor drugim. Na srečanje so prišli tudi predsednik KS Rovte Viktor Trček, ki je pokazal vso pripravljenost za sodelovanje, ter predsednik PGD Rovte Robert Nartnik, saj so gasilci ena najbolj človekoljubnih organizacij in so s Karitasovimi delavci že velikokrat pomagali ljudem. Udeležence je s svojo, posebej za to priložnost napisano pesmijo pozdravil Tone Jereb s Petkovca. Tajnik župnijske Karitas Rovte Hieronim Kavčič je podal poročilo o delu v lanskem letu. Poleg rednih dejavnosti, kot so srečanja in izobraževanja, pisanje čestitk ob praznikih, obdarovanje starejših, obiski na domu in svetovanja, fizična in druga pomoč, plačilo položnic otrokom, šolskih potrebščin in bivanj v dijaškem domu, ne gre prezreti odmevnega Ka-ritasovega koncerta v novembru, precejšnje količine zbranih prehrambenih izdelkov in veliko ur prostovoljnega dela. Posebej se je Karitas izkazala v nedavnih poplavah in pomagala družine Brence, ko je njihova hiša v trenutku postala nevarna za bivanje. Uredili so jim nadomestni dom. Kupili so tudi invalidska vozička za izposojo. 24 članov Karitas in 13 občasnih bo tudi letos pomagalo ljudem. Poleg že utečenih dejavnosti nameravajo kupiti bolniški postelji in hojici za izposojo. Finančne posle je zelo dobro opravljal blagajnik Janez Jereb, ki je zbranil podal finančno poročilo. Kavčič se je zahvalil vsem, ki na kakršen koli način nesebično sodelujejo pri delu organizacije, predvsem pa je izrekel zahvalo gospodu župniku Janezu Petriču, ki daje organizaciji vso podporo. Metka Bogataj Z znanjem do uspeha Komaj smo čebelarji Čebelarskega društva Logatec dobro opravili redni občni zbor, smo 26. januarja prisluhnili predavanjema s področja čebelarstva. Najprej je Vlado Au-guštin iz javne svetovalne službe v čebelarstvu spregovoril o apitehtičnih ukrepih za zatiranje zajedavca varoe. S postopki, kot so izrezovanje trotovine, narejanje čebeljih družin in ome-tencev, ter pravočasno uporabo organskih kislin lahko v pašni sezoni dokaj učinkovito obvladamo število varoj v čebelji družini na taki ravni, da še ne povzroča večje gospodarske škode. V nadaljevanju je Martina Škof z Nacionalnega veterinarskega inštituta podrobneje predstavila državni program zatiranja va-roe, ki temelji na že omenjenih apitehničnih ukrepih, uporabi registriranih akaricidov po zaključku pašne sezone (akaraci-di so kemična sredstva za tatiranje pajkovcev, kamor spadajo tudi varoe) ter uporabi organskih kislin, predvsem oksalne, v zimskem obdobju, ko v čebeljih družinah ni zalege. Marjan Papež Zanimanje za izobraževanje je med čebelarji veliko, predavanja se je udeležilo več kot 40 čebelarjev. (foto: Marjan Papež) r o 0Q fa fC n 0 1 C fa - fC fa tO O VPIS OTROK V VRTEC Iz Vrtca Kurirček Logatec obveščamo starše predšolskih otrok, ki nameravajo vključiti otroke v vrtec v šolskem letu 2011/2012, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2011. Vse vloge, prispele do tega datuma, bo aprila 2011 obravnavala komisija za sprejem otrok v vrtec. Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo prosta mesta še na voljo. Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletnih straneh Vrtca Kurirček Logatec (www.vrtec-lo-gatec.si) oz. ga dobite na upravi vrtca. Vrtec Kurirček Logatec Zupan Berto Menard in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič sta 21. januarja svečano odprla nove prostore Glasbene šole Logatec. V glasbeni šoli so s pridobitvijo več kot zadovoljni. iž, foto: arhiv GŠ Logatec Bodo bankomat sploh postavili? V Gornjem Logatcu so brez bankomata že dve leti - Na NLB pravijo, da »niso odstopili od aktivnosti« Kmalu bo minilo dve leti odkar Gornji Logatec nima več banko-mata, ukinili so ga, ker naj bi ne bil rentabilen. Že lani spomladi smo povprašali na NLB, kako je z možnostjo za ponovno postavitev. Odgovor je bil, da proučujejo, kje bi lahko postavili bankomat, da pa še ni nič dorečenega. Primerni prostori bi lahko bili v stavbah, kjer sta pošta in trgovina ter stara šola. Podoben odgovor smo dobili tudi letos.: »Aktivnosti v zvezi s postavitvijo bankomata v Gorenjem Logatcu tečejo, ko bo kaj več novega, vas bomo obvestili«, je povedal vodja logaške poslovalnice Alojz Lozej. NLB ima v naši občini sedem bankomatov: dva na Lomu, enega v poslovalnici in drugega v neposredni bližini ter po enega v Rovtah, pri Tušu in v GRC Zapolje. Dva bankomata ima še SKB banka, po enega Koprska banka, Unicredit banka in A-banka, vsi pa so v Dolenjem Logatcu. V delovnem času pošte je gotovino mogoče dvigovati tudi tam. Da bankomati niso povsod rentabilni, je logično, toda treba je upoštevati tudi potrebe občanov. Bankomat bi potrebovali tako v Gorenjem Logatcu kot tudi v Lazah, na Kalcah, v Hotedršici in še kje. In kako je z rentabilnostjo bankomatov v Dolenjem Logatcu? O tem naj bi vedeli kaj več povedati na Bankartu, kjer so dejali, da skrbijo za namestitev, vzdrževanje in servisiranje bankomatov, njihova postavitev pa je v domeni bank, ki nosijo tudi breme (ne)rentabilnosti. Besedilo in foto: Brane Pevec Kljub potrebam so proračunska sredstva omejena V začetku novega leta, si vzamemo čas, da analiziramo in ocenimo delo v preteklem obdobju ter si zadamo cilje in aktivnosti za novo. Tako se je na podlagi dogovora, sklenjenega na kolegiju ravnateljev šol in vrtcev v logaški občini, župan Občine Logatec Berto Menard s sodelavci z občinske uprave januarja ogledal prostore, kjer večji del dneva preživijo naši malčki, šolarji in ljubitelji knjig. Županov obisk vrtcev in šol s podružnicami ter knjižnice v Logatcu, je povezan s seznanitvijo stanja v stavbah, kjer potekata predšolska vzgoja in učni proces ter kjer se radi zadržujejo tisti, ki kljub številnim interaktivnim medijem še vedno radi sežejo po dobri knjigi. Ravnatelji šol Metka Rupnik (OŠ 8 talcev Logatec), mag. Marinka Dodič (OŠ Tabor), Mitja Turk (OŠ Rovte), ravnateljica vrtca Frida Rupnik in direktorica knjižnice Bibijana Mihevc so župana seznanili z velikostjo enot, posameznih oddelkov in s svojimi aktivnostmi. Sledil je ogled prostorov, seznanitev z novostmi in novimi pridobitvami ter tudi s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo otroci, občani ter zaposleni. S prostorsko stisko ter neprimerno razporeditvijo in opremljenostjo prostorov se srečujejo na OŠ Rovte, ki poka po vseh šivih. Imajo neprimerna prostor za telesno vzgojo in sistem za ogrevanje, v času slabega vremena pa tudi neprijetne vonjave iz kanalizacije. Del prostorov si za zdaj še delijo z vrtcem, ki naj bi domovanje kmalu dobili v novih prostorih. Na OŠ Tabor se zob časa kaže na dotrajanih oknih-kupolah, v nekaterih delih je treba urediti centralno kurjavo, po sanaciji kliče zunanje igrišče z okolico, ki ga je treba asfaltirati. Tudi na POŠ v Hotedršici si želijo obnove. Radi bi zamenjali strešne žlebove, uredili nadstrešek nad vhodom v vrtec ter na novo uredili in nadgradili prostore za vrtec. Z urejenostjo prostorov so najbolj zadovoljni na OŠ 8 talcev Logatec, a bi se želeli nekaterih sprememb. Obnoviti bi bilo treba teraso med novej -šim in prvotnim delom šole, učilnico za likovni pouk in prostor za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Prostorska stiska in dotrajanost prostorov se vse bolj kaže tudi v vrtcih, saj je naloga in želja občine, da zagotovi predšolsko varstvo za prav vsakega logaškega malčka. Z več kot tristo novimi vpisi na leto pomanjkanje prostora močno občutijo tudi v logaški knjižnici. Smiselno bi bilo razmišljati o povečanju prostorov tako za osnovno dejavnost kot tudi za izvajanje prireditev. V ta namen knjižnica uporablja prostore Narodnega doma, ti pa zaradi številnih dejavnikov, npr. nimajo inter-netne povezave in projektorja, postajajo vedno manj primerni. Čeprav je na teh objektih treba postoriti še marsikaj, v nekaterih primerih tudi zgraditi nove, pa je treba omeniti, da kljub ponekod težkim prostorskim razmeram delo poteka strokovno in nemoteno, za kar gre zahvala zaposlenim, ki so vključeni v krogotok vzgoje in izobraževanja. Kljub dejstvu, da si občina želi izvesti investicije na stavbah (obnova, popravila, gradnja), vsega ne bo mogoče narediti v letošnjem proračunskem letu. Ta je namreč okleščen na številnih področjih, v njem pa so predvidene le najnujnejše in najpomembnejše investicije. Romana Hribar, občinska uprava O (N !-h Ctí ctí s ítí o s D ctí ^ hJ Priznanja Občine Logatec V občini deluje veliko posameznikov, društev, podjetij, ki prispevajo k boljšemu življenju občanov in pomembno pripomorejo k uveljavljanju ugleda in razvoja občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem ali drugem področju. Prav je, da jih opazimo in se jim na nek način tudi zahvalimo, jih nagradimo z enim izmed priznanj Občine Logatec. V tokratni številki Logaških novic je objavljen razpis. Vabimo vas, da pošljete svoje predloge, in sicer za častnega občana Občine Logatec, spominsko plaketo z znakom ali listino Občine Logatec. Rok za oddajo je 31. 3. 2011. Komisija za priznanja občine Logatec, v kateri so Anita Ker-mavnar, Ivan Pergovnik, Janez Treven in Anton Kokalj, bo predloge skrbno pregledala; kandidate, ki ustrezajo razpisnim kriterijem, bomo predlagali v potrditev občinskemu svetu, podelitev priznanj pa bo na slovesnosti ob občinskem prazniku. mag. Janja Nagode, predsednica Komisije za priznanja Občine Logatec Kulturna društva se predstavijo Zveza kulturnih društev (ZKD) Logatec, ki deluje od leta 1972, je na prireditvi ob kulturnem prazniku, 5. februarja v Narodnem domu, predstavila knjižico Kulturna društva občine Logatec. V njej se predstavlja 17 delujočih društev, ki soustvarjajo in bogatijo kulturni utrip v našem kraju in bližnji okolici. Zamisel za publikacijo je na eni od lanskih sej ZKD dala Tanja-Pina Škufca, vodja logaške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je bila mnenja, da Logatec potrebuje publikacijo, v kateri bi bila na enem mestu zbrana vsa kulturna in turistična društva. Tako bi se lažje promovirala, hkrati pa bi bila to dobra promocija za celotno občino. Kot je v uvodni besedi povedal predsednik ZKD Logatec Jurij Švajncer, uredniški odbor ni posegal v vsebinsko in slogovno predstavitev posameznih društev. »Vsako društvo je nekaj posebnega, nekaj svojega, vsako se izraža v skladu s svojo modrostjo in občutkom. In to je tisto kar dela društva velika, njihova moč in možnost, da se izpolnjujejo v sebi lastnem jeziku, dejavnosti in vsem drugem, kar jih uvršča na ta mavričasti vrtiljak logaških kulturnih društev.« Vsakemu društvu so namenili eno stran, na kateri izvemo zgodovino delovanja, najvidnejše dosežke, glavno usmeritev in poslanstvo. Poleg naziva društva in fotografije so navedeni še osnovni podatki, naslov, leto ustanovitve, število članov in stik. Društva se vrstijo po abecednem redu: KUD Adoramus, KD Big band Wonderbrass Logatec, MŠKD Dlan na dlan, Duo Mir, KTD Hotedršica, Društvo Likovnikov Logatec, Literarno društvo Zeleni oblaki, MPZ Pevskega društva Logatec, KD Novi oder, KD Obrtniški MPZ Notranjska, Otroška skupina Nazaret MC sv. Nikolaja Logatec, KD Pihalni orkester Logatec, KD Tabor Logatec, Twirling klub logaških mažoret, ŠKD Vrh, KD Žarek Rovte in ženski pevski zbor društev invalidov in upokojencev Logatec. Ker so k izdaji v 500 izvodih vsa društva primaknila tudi finančni delež, je vsako prejelo deset izvodov, ki jih bodo lahko ponudili na kakšnem od gostovanj in tako širili besedo o kulturno pestrem dogajanju na Logaškem. Ob predstavitvi je Švajncer poudaril, da je knjiga po obsegu sicer skromna, po sporočilu pa tako bogata, kot je bogata ustvarjalnost društev s prek 2.000 člani, ki so povezana v ZKD. »Čez veliko let bodo prebirali to knjigo in pred seboj bodo imeli čas, ki ga ne bo več, in ljudi iz logaške kulture, ki bodo že odšli; vse, kar je bilo in česar nikoli več ne bo. S to knjigo se je ustavil čas. Trenutek je zamrznil. In ljudje smo ostali taki za vedno. Nihče se ne bo postaral, nihče ne bo odšel, nikogar ne bomo pozabili. Vsi smo preživeli.« Saša Musec Iz teme je postala luč r o 0Q fa fC n 0 1 c C fa - fC fa tO O ak je naslov samostojnega koncerta Mladinskega zbora OŠ Tabor, s katerim so se predstavili v soboto, 29. januarja, v Kulturnem domu KS Tabor. Pred polno dvorano je pred občinstvom najprej zaživel program z enakim naslovom, s katerim so se pevci predstavili novembra lani kot eden izmed enajstih mladinskih zborov na festivalu mladinskih zborov Attacca. Od enoglasnih do večglasnih skrbno izbranih skladb zborovodje Zdravka Novaka so program povezala besedila iz pesniške zbirke Toneta Pavčka Poganske hvalnice po izboru scenaristke in režiserke Branke Novak. V programu sta sodelovala tudi pianist Miha Nagode in solistka (flavta in vokal) Katja Albreht. Za sodelovanje na festivalu je predsednica KD Tabor Bojana Levinger pevcem podelila diplome JSKD. V drugem delu koncerta so se zboristi predstavili z igranjem na instrumente in s solopetjem. Nastopili so Lucija Tomazin, Katja Hodnik, Urša Rožmanc Pevci mladinskega zbora OS Tabor so spet navdušili. (f oto: David Kunc) in Nastja Trček. Zadnji del koncerta so pevci poslušalce razveselili z ljudskimi skladbami in njihovimi priredbami, zapeli so tudi skladbo Ali slišiš me?, ki je zapeta in hkrati povedana v govorici gluhih. Po bučnem aplavzu so na koncu pevci presenetili še z izvedbo prav posebne skladbe Bay Dooka. Koncert sta odlično povezovali pevki Otroškega zbora, Katarina Kokalj in Ana Sajovic. Še en izjemen koncert bo ostal za vedno zapisan v kroniki zborovskega petja OŠ Tabor in v kroniki izjemnih kulturnih prireditev občine Logatec. Bojana Levinger Mednarodni pevski seminar V Glasbeni šoli Logatec je bil od 13. do 15. januarja mednarodni pevski seminar pod vodstvom Mabel Norme Kikat, profesorice petja visoki šoli za glasbo in gledališče v Hannovru in predsednice Evropskega združenja učiteljev petja. Seminar je bil v dopoldanskem in popoldanskem času. Namenjen je bil tako učencem kakor tudi učiteljem solo petja. Aktivno se je seminarja udeležilo enajst pevk nižje in srednje glasbene šole. Obravnavana so bila dela nemško in angleško govorečih skladateljev, od zgodnjega baroka pa vse do 20. stoletja. Prof. Kikat se je poleg tehnike petja in izgovorjave posvetila načinu interpretacije posameznega glasbenega dela. Seminar se je zaključil v soboto zvečer z zaključnim koncertom aktivnih udeležencev, ko so izvedli vsa obravnavana dela. Urška Nagode, GŠ Logatec Letni koncert društva Adoramus Kud Adoramus je 26. decembra pripravil letni koncert. Uvodne besede je predsednik Janez Čuk namenil prazniku in 20-letnici plebiscita o samostojnosti Slovenije ter pregledu delovanja društva. Lansko leto je bilo za pevce mešanega zbora Adoramus pisano in ovenčano z lepimi tekmovalnimi uspehi. Nič manj dejavno ni bilo delo otroškega in mladinskega zbora, nastopal pa je tudi ženski sekstet. Koncert je začel 15-članski moški zbor Adoramus, ki se je prvič javno predstavil. Fantje so zapeli Sveto noč izpod peresa vodje Jaka Jerina in Božji nam je rojen sin. Pod vodstvom Estere Stojko sta se predstavila otroški in mladinski zbor, ki sta nato še družno zapela Bim, bam, bom. Vodja vse bolj samozavestno oblikuje zvok zborov in trdnemu vodenju dodaja novo dimenzijo pevskega poustvarjanja. Ansambel klarinetov Pihalnega orkestra Logatec je odigral dve skladbi. Adora-mus je tudi letos povabil na koncert starejši zbor župnije sv. Nikolaja, ki ga vodi Boštjan Verdinek. Najprej se je s pesmijo pesem Dajte luči predstavil v komorni zasedbi, nato je zapel še zbor. Kot solistka v Franckovi Panis angelicus je zvočno zapela Mariča Verdinek. Adoramus je pod vodstvom Marjana Grdadolnika odpel štiri sodobne uglasbitve molitev: Oče naš, Ave Marija, Gloria patri in Molitev sv. Frančiška. S tem programom se je zbor že predstavil na priložnostnem koncertu pred revijo izbranih zborov Sozvočenja. Na regijski ravni je bil izbran za revijo na državni ravni, kjer je zastopal osre-dnjeslovensko regijo. Oba odrasla zbora sta družno odpela še Belarjevo Že počiva vsa narava, vsi zbori pa ob spremljavi klarinetistov Stoletje ljubezni, svečano pesem ob stoletnici dolnjelogaške župnije in Sveto noč. Janez Gostiša Godbeniki z zlatom in zmago iz Prage Logaški godbeniki so bili med 6. in 9. januarjem na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Pragi na Češkem. Med petnajstimi orkestri iz vse Evrope so prav Logatčani v najtežji koncertni skupini osvojili zlato plaketo in zmago v svoji skupini. Za ogrevanje so zaigrali skladbo Choralika Berta Appertmonta. Kot obvezna skladba je sledilo igranje tretjega, petega in šestega stavka Stvarjenje sveta Jaroslava Šipa. Sledila je sodobna simfonija številka 0 belgijskega skladatelja Berta Picquerja, ki je na odru zazvenela veličastno. Kot zadnjo so odigrali koncertno koračnico Smetane Pohod šaljivcev in koračnico. Občinstvo je logaške godbenike nagradilo z bučnim aplavzom. Veliko veselje in uspeh orkestra gre pripisati tudi dirigentu Marjanu Grdadolniku, saj je prav on poskrbel, da so skladbe odigrali korektno in tako dobro, da je orkester posegel še po enem velikem glasbenem priznanju v tujini. David Kunc Državno prvenstvo tokrat doma ' I ■'wirling klub logaških mažoret je 29. januarja gostil okoli sto tekmovalk različnih twirling klubov iz Slovenije. Na predtekmovanju za 11. odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije so se twirlerice v športni dvorani pomerile v obveznem soloprogramu, kar pomeni, da je bila končna ocena sestavljena obveznih elementov s palico in obvladovanja telesnih gibov. Tekmovanje je bilo po zahtevnosti razdeljeno na več nivojev. Domačinke so se odlično odrezale na vseh. Na nižjem nivoju so prva tri mesta zasedale juniorke in kadetinje Katja Verbič, Veronika Ogrin, Pia Plevnik, Tamara Antončič in Nika Plut. V kategoriji srednji junior sta si tretje mesto delili Ajda Berzin in Sonja Sekirnik Cergonja, pri srednjih seniorjih pa sta bili Tina Gorkič prva in Tajda Buh druga. V napredni skupini sta slavili Kristina Ilić z drugim in Sara Pečkaj s tretjim mestom. Tekmovalke srednjega in naprednega nivoja se bodo po marčevskem četrtfinalu in polfinalu borile za čim boljšo uvrstitev v finalu, ki bo 16. in 17. aprila v Logatcu. Poleg solopro-gramov bo potekalo tudi tekmovanje za pare in skupine. Anita Ilić V galeriji Hiša sonca je med 25. januarjem in 15. februarjem razstavljala Vrhničanka Polona Pivk Mihevc. Ob odprtju sta bili glavni zvezdi večera njeni hčerki Živa in Lara (na fotografiji s Polono). Pivk Mihevčeva je imela že več skupinskih in samostojnih razstav, Logatčanom pa je svoja dela predstavila prvič. »Obožujem lepoto tulipana, rdečo barvo maka, vonj sivke,« je o rožah navdušeno pripovedovala Polona. »Platno zaživi šele takrat, ko je veliko.« In ko je polno barv, prepletenih s črtami, ki so njena posebnost. Besedilo in fotografija: Brane Pevec N'a večer pred kulturnim praznikom je Turistično-kulturno-športno društvo Grčarevec v Brunarici pripravilo prireditev. Mlada Lonja je doživeto zapela Zdravljico, o Urški pa je beseda tekla dvakrat: najprej z Markovo razlago pesmi o povodnem možu, pozneje pa je Gvido vzel v roke knjigo Urška, v kateri Andrej Rozman-Roza predstavlja bolj zabavno plat tega znanega dekleta. Obiskovalci smo slišali tudi del pisma, ki ga je France Prešeren 24. velikega travna leta 1824 poslal staršem. V njem jim je pojasnil, da je »berš dobro službo dobil, in vse se je tako naklučilo, de sim druge misli ratal ^ in da nazaj k Teologiji jiti, da te misli več nimam.« Če bi se drugače obrnilo, najbrž ne bi bil največji slovenski pesnik. Besedilo in fotografija: Brane Pevec O 2 !-h a a u n iS 'S o n D a hJ D ^n na P an Ql€L€l€Ě.ltá.it€M. l^ýMJtL TŠĚMýlMJjĚL rV^rwm M mm đ* a ďw Kulturni dom Taboi- Goř-enjí Logatec petek 4-. in ne4el[a 6. mař-ec 2011 ob 19:00 Igi-gjo: Žigg Čibej, Ang KHsting Docjič, Dgnijelg Geof-gijev, Ting Lukgn in Ggl Oblgk Z nagradno igro do brezplačnih, vstopnic za ogled predstave ali knjige Qledaliske igre z PVP-jem/ Več na www,dlannadlan,com 91aif itci dlcm športni ÎI9 Riíltiírai progrcnn zci vso dražxiio Priznanja sedmim izvrstnim športnikom V Narodnem domu so 31. januarja že četrtič podelili priznanja športnikom, ki so v preteklem letu zaznamovali logaško športno sceno. Priznanja za izjemne dosežke na področju športa je podelil župan Berto Menard, zaslužili pa so si jih namiznoteniška igralka Nina Zupančič, smučarski skakalec Jan Družina ter lokostrelci Cita in Jadran Lukančič, Jan Rijavec, Jaka Petkovšek in Luka Stoševski. Namiznoteniška igralka Nina Zupančič je v lanski sezoni osvojila šest naslovov državnega prvaka, tako pri kadetinjah kot pri mladinkah je bila najboljša ekipno, posamezno in v dvojicah. Kot najmlajša je igrala na svetovnem članskem ekipnem prvenstvu v Moskvi, nastopila je še na enakem evropskem prvenstvu v Ostravi, julija pa je bila na evropskem mladinskem prvenstvu v Istanbulu šesta. Na lestvicah Namiznoteniške zveze Slovenije je osvojila prvo mesto tako pri kadetinjah kot mladinkah in je članica A programa namiznoteniških reprezentanc Slovenije v kategorijah članic in mladenk. Jan Družina je si je priznanje zaslužil zaradi uspehov v smučarskih skokih, kjer posega po visokih uvrstitvah. Med mladinci do 20 let je bil v slovenskem pokalu trikrat tretji, na državnem prvenstvu pa sedmi in ekipno tretji, med člani je bil z ekipo četrti, v skupnem seštevki pa je osvojil šesto mesto. Uspešno se je pomeril tudi na mednarodnih tekmah, na tekmah FIS in alpskega pokala, ter prišel v slovensko mladinsko reprezentanco. Logatec premore tudi veliko odličnih lokostrelcev. Jan Rijavec je perspektiven član državne reprezentance. V skupnem seštevku v slovenskem pokalu med kadeti z ukrivljenim lokom je bil tretji. Na evropskem mladinskem prvenstvu v Nemčiji je bil lani deveti, na evropskem prvenstvu v Italiji 17., na državnih tekmovanjih pa je v disciplini arowhead osvojil bron, v disciplinah indoor 18 metrov in 900 krogov srebro ter v disciplini FITA zlato. Priznanje je šlo tudi v roke lokostrelcu državnega kova Jadranu Lukančiču, ki uspešno trenira ekipo mladih lokostrelcev z ukrivljenim lokom. Kot tekmovalec je bil na državnih tekmovanjih lani deseti mesto v disciplini indoor 18 metrov, dvakrat drugi v disciplinah arowhead in 900 krogov ter najboljši v disciplini gozdni krog. V slovenskem pokalu je med člani z ukrivljenim lokom osvojil odličje. Cita Lukančič je bila lani na državnih tekmovanjih v disciplini indoor 18 metrov šesta, v disciplinah FITA 70 metrov in 900 krogov je bila srebrna, v disciplinah arowhead in gozdni krog pa zlata. V skupnem seštevku slovenskega pokala med kadetinjami z ukrivljenim lokom je osvojila prvo mesto. Luka Stoševski je bil na lanskih državnih tekmovanjih trikrat drugi, in sicer v disciplinah arowhead, FITA 70 metrov in 900 krogov, v disciplinah indoor 18 metrov in gozdni krog pa ie dosegel zmagovalno stopničko. V skupnem seštevku v Zdravnici znova uspešni Na državnem prvenstvu zdravnikov v smučanju v Kranjski gori 4. februarja sta se tudi letos odlično uvrstili zdravnici ZD Logatec. V svojih starostnih kategorijah sta si priborili Katarina Turk v veleslalomu srebro, Jasna Čuk Rupnik pa zlato. Turkova je v teku na smučeh osvojila drugo mesto. V kombinaciji smučarskega teka in veleslaloma je bila Turkova druga, Čuk Rupnikova pa tretja. iž Najboljši logaški športniki preteklega leta (nekateri priznanj niso prevzeli lastnoročno). (foto: Valter Leban) slovenskem pokalu med kadeti s sestavljenim lokomje bil prvi. Prvo mesto pri mlajših dečkih z golim lokom je slavil njegov kolega Jaka Petkovšek. Ta je bila na državnih tekmovanjih četrti v dvoranski tekmi na 18 m, drugi v disciplini arowhead, ter prvi v disciplinah 900 krogov in gozdni krog. Iva Žitko METREL MEHANIKA, sestavni deli in naprave, d.o.o. Ljubljanska cesta 80, Horjul Smo uspešno podjetje s 50-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. ^^ n: Zaposliti želimo nove sodelavce Tehnologa - VII. stopnja izobrazbe strojne smeri - znanje nemškega ali angleškega jezika - delovne izkušnje s področja tehnologije obdelovanja pločevine Vodjo službe kakovosti - VII. stopnja izobrazbe strojne smeri - znanje nemškega ali angleškega jezika - delovne izkušnje s področja zagotavljanja kakovosti Vodjo področja galvanizacije za organizacijo proizvodnje, tehnologijo in stik s kupci - VII. stopnja izobrazbe kemijske oz. druge ustrezne smeri - delovne izkušnje s področja galvanizacije CNC operaterja za krivljenje - IV. stopnja izobrazbe strojne smeri - delovne izkušnje s podobnimi deli CNC operaterja za rezkanje - V. stopnja izobrazbe strojne smeri - delovne izkušnje s podobnimi deli Nudimo ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov, METREL MEHANIKA, sestavni deli in naprave, d.o.o., Ljubljanska cesta 80, 1354 Horjul, ali na elektronski naslov bojana.novljan@metrel.si, informacije po telefonu: 755 83 02 ali 755 83 57. O (N !-h Ctí ctí s ítí o s D ctí ^ hJ Iz mladinskega na svetovno prvenstvo Smučarja tekača Klavžar in Tršan burita vetrove med smučarji tekači v Sloveniji Po uspešnih nastopih na mladinskem svetovnem prvenstvu in prvih dveh tekmah svetovnega pokala gresta tekmovalca Smučarskega tekaškega kluba Valkarton Boštjan Klavžar in Rok Tršan na svetovno prvenstvo. Boštjan Klavžar je letos zabeležil prva nastopa za svetovni pokal, oba v prostem drsalnem koraku. Meni, da je nastopil zelo dobro, saj na tekmovanjih na tako visokem nivoju nastopijo le najboljši tekmovalci. Debitiral je na Češkem, od koder se je vrnil z 59. mestom. Prepričan je, da se v takratnih razmerah ni dalo narediti več. »Poleg tega je bila to zame nova izkušnja, ki mi veliko pomeni.« V drugo se je odpravil v ruski Rybinsk, kjer se mu je nastop v izločilnih bojih izmuznil za malo več kot eno sekundo, tako da se je domov vrnil z 38. mestom. Pravi, da mu je sekunda ušla na najbolj strmem vzponu in prehodu v spust, vendar »sem celotno progo tekel pogumno, na polno«. Zelo odmeven uspeh je dosegel tudi 18-letni tekmovalec TSK Valkarton Rok Tršan, sicer doma iz Smlednika. Zabeležil je svoj največji uspeh na mladinskem svetovnem prvenstvu v moški konkurenci. S četrtim mestom v dvojnem zasledovanju je izredno zadovoljen, saj so mu do brona zmanjkale le tri sekunde. »Mogoče sem storil napako, ko nisem šel skupaj z Nemcem, ki je na koncu zmagal, saj sem imel še dovolj moči, da bi zdržal njegov tempo,« pravi Tršan. Zadovoljen je tudi s celotno sezono. Trener Tomaž Uršič pravi, da so rezultati tekmovalcev TSK Valkarton v letošnji sezoni v okviru pričakovanj. »Nekoliko nad pričakovanji je bilo državno prvenstvo, nisem pa niti računal, da bo Klavžar dvakrat dobil priložnost nastopa na svetovnem pokalu v sprintu.« Z dosežki v slovenskem pokalu sta se na olimpijado mladih uvrstila Špela Molk in Matej Košir, ki ga je to precej presenetilo. »Sicer pa je pokal šele na sredini in bomo videli, kakšen bo končni razplet,« meni Uršič. Štirje Logatčani so nastopili tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Estoniji. Najbolje se je s 4. in 13. mestom odrezal Tršan, nad pričakovanji je nastopila tudi Eva Sever Boštjan Klavžar je letos nastopil na dveh tekmah svetovnega pokala. (foto: David Kunc) Rus, ki je bila 19., medtem ko sta se Gorjanc in Klavžar uvrstila v zlato sredino. »Zaradi težav s smučmi je naša paradna disciplina, sprint, ostala nekoliko pod povprečjem,« pravi Ur-šič. Tekmovalci imajo pred sabo še vrsto tekmovanj v slovenskem in celinskem pokalu ter na igrah OPA. »Tršan bo težko branil rumeno majico v skupnem seštevku celinskega pokala, pričakujem pa dobre uvrstitve naših tekmovalcev na Eyofu in igrah OPA ter ubranitev naslova štafetnih državnih prvakov,« dodaja Uršič. TSK Valkarton je v letošnji sezoni zaradi pomanjkanja snega v Logatcu organiziral tekmo v Ratečah. Logaški smučarji tekači so se odlično odrezali: pri članih je bil Matej Šimenc drugi, pri starejših mladinkah sta drugo in tretje mesto osvojili Špela Molk in Petra Koren. Med mlajšimi mladinci je slavil Lovro Malnar, za njim se je uvrstil Miha Šimenc, Žigi Igličarju pa je med mlajšimi dečki pripadlo tretje mesto. David Kunc r o 0Q fa fC n 0 1 c C fa - fC fa tO O Z leve: Cita Lukančič, Samo Murn, Luka Corn, Blaž Novinšek, Jure Corn, Jolanda Ovsec, Izabela Delux, Anže Dodič, Janez Ovsec, Jurij Smole, Martin Mihevc, Jaka Petkovšek, Gaj de Gleria, Miha Oštir, Miha Simšič. Napeli so lokostrele 30. januarja so bila štiri lokostrelska dvoranska regijska prvenstva osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Logaški lokostrelci so bili na tekmi v Kamniku, ki sta jo organizirala LK Kamnik in osnovna šola. 13 osnovnošolcev iz OŠ 8 talcev, dva iz OŠ Tabor in trije srednješolci so se udeležili tekmovanja, kjer so zbirali točke za uvrstitev na državno šolsko tekmovanje, ki bo marca. OŠ 8 talcev Logatec je imela največ prijavljenih tekmovalcev, zato jim je omogočila, da so se na tekmovanje odpeljali z minibusom. Na šolskih tekmovanjih se imajo priložnost pomeriti s sovrstniki tako lokostrelci, ki so člani lokostrelskih društev, kot tisti, ki so vključeni v lokostrelske krožke na osnovnih šolah. Mladi logaški lokostrelci so se dobro uvrstili in skoraj vsi dosegli normo za uvrstitev na državno tekmovanje. Besedilo in foto: Jolanda Ovsec VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA d.o.o. Pot v Močilnik 17 1360 Vrhnika Tel.:01/7502552, 7502553 AKCIJA CEPLJENJA PSOV Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2011 na območju občine LOGATEC po naslednjem razporedu: TOREK, 22. 3. 2011 od 9.30 do 10.30 na dvorišču nekdanje občine v Logatcu od 11.00 do 11.30 pri Ostermanu v Grčarevcu od 12.00 do 12.15 na križišču v Jakovici od 12.30 do 13.00 pred trgovino v Lazah od 14.00 do 15.40 pred trgovino v Hotedršici od 16.00 do 16.30 spet pred nekdanjo občino v Logatcu SREDA, 23. 3. 2011 od 9.00 do 9.30 pri zadružnem domu na Tratah od 9.45 do 10.15 pri Kovaču v Rovtarskih Zibršah od 10.40 do 11.00 pri zbiralnici mleka na Petkovcu od 11.30 do 12.00 pri šoli na Vrhu Sv. Treh Kraljev od 12.30 do 13.30 pri gostilni Rezka v Rovtah od 13.45 do 14.00 pri gostilni v Cestah ČETRTEK, 24. 3. 2011 jI od 8.30 do 10.00 pri zadružnem domu v Gor. Logatcu od 10.15 do 10.45 Kalce na avtobusni postaji v -î^ od 11.15 do 11.30 pri gasilskem domu v Logaških Zibršah v od 11.45 do 12.00 pri Rečanu v Logaških Zibršah ^^ "ss a SOBOTA, 26. 3. 2011 od 8.30 do 10.30 za celo občino Logatec na dvorišču nekdanje občine v Logatcu Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev. Psa naj na mesto cepljenje pripelje odrasla oseba. S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju - POTNI LIST, ki ste jo dobili ob lanskem cepljenju in EMŠO lastnika psa. Možno je tudi cepljenje na veterinarski postaji na Vrhniki, Pot v Močilnik 17, vsak dan od 7.00 do 9.00 in od 17.00 do 18.00. CENA CEPLJENJA: 34,89 evrov PO DOGOVORU TUDI CEPLJENJE NA DOMU - informacije: 041 642 252, 041 632 851, 031 793 248 - cena 50 evrov. Vodja postaje Andrej Brus, dr. vet. med. Priznanje za izvajanje programa Svit Delavci zdravstvenega doma prejeli zahvalo zaradi dobrega izvajanja programa Svit Vabilu k sodelovanju se je odzvalo tri četrtine vabljenih Logatčanov Na prednovoletni čajanki programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit, na kateri je bil tudi pokrovitelj programa predsednik Danilo Turk, so 20. decembra v hotelu Union v Ljubljani podelili zahvale za prispevek k ozaveščanju javnosti o pomenu programa in za pomoč pri premoščanju ovir, ki jih imajo lahko posamezniki pri sodelovanju v program. Direktorica Zdravstvenega doma Logatec Jasna Čuk Rupnik je prejela zahvalo za ozaveščanje javnosti o pomenu pre-sejalnega programa Svit in podporo programu v delovanju ZD Logatec. V Logatcu se je vabilu za vključitev v program Svit v prvi polovici lanskega leta odzvalo kar 73,11 odstotkov vabljenih, v drugi polovici pa še nekaj več, kar je visoko nad slovenskim povprečjem, ki se giblje med 50 in 60 odstotki. Čuk Rupnikova poudarja pomen zgodnjega odkrivanja predvsem zaradi lažjega zdravljenja v začetni fazi. Izpostavlja tudi pomen preventive, predvsem zdravega načina življenja. Dodaja, da je za preventivo v ZD Logatec skrbijo z aktivnostmi v okviru programa Cindi: organizirajo delavnice zdravega načina življenja, vodijo skupine za odvajanja od kajenja, za zdravo hujšanje, organizirajo test hoje. Medicinska sestra in vodja aktivnosti programa Svit Urška Benedičič pa poudarja pomen ozaveščanja ljudi o tem, kaj je rak na debelem črevesu in danki. Pravi, da je treba ljudem na primeren način razložiti, zakaj naj se udeležijo programa in zakaj je pomembno, da vzorce pošljejo na pregled. Za dobro vključevanje Logatčanov v program Svit so po besedah Benedičičeve zaslužni vsi zdravniki ZD Logatec, ki so vodili predavanja in aktivnosti. Svit je vključuje ciljno populacijo moških in žensk, starih od 50 do 69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem; v Sloveniji jih je okoli 560 tisoč. S Svitom želijo zmanjšati umrljivost zaradi raka na debelem črevesju in danki za 25 do 30 odstotkov in incidenco za 20 odstotkov, povečati delež zgodaj odkritih primerov iz 14,7 na več kot 50 odstotkov ter zagotoviti večjo kakovost življenja in zmanjšati stroške zdravljenja. Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec, saj v Sloveniji več kot 1.200 ljudi vsako leto zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih umre. Jerca Korče r o 0Q fa fC n 0 1 , a C fa - fC 2 fa 2 O Obveščamo vas, da v Zdravstvenem domu Logatcu dela samoplačniška ambulanta za ultrazvok, kjer opravljamo naslednje storitve: ULTRAZVOČNI PREGLED TREBUHA* 30,00 € ULTRAZVOČNI PREGLED SKLEPOV 40,00 € ULTRAZVOČNI PREGLED VRATNIH ŽIL 50,00 € KONTROLNI ULTRAZVOČNI PREGLED VRATNIH ŽIL, PRED 6. MESECI 35,00 € ULTRAZVOČNI PREGLED ŠČITNICE 40,00 € ULTRAZVOČNI PREGLED MEHKIH TKIV 40,00 € *Za ultrazvočni pregled trebuha morate biti tešči. Ambulanta za ultrazvok dela ob sredah v dopoldanskem času PO PREDHODNEM NAROČILU. NAROČITE se lahko osebno ali po telefonu v ambulantah: -Petra Hojsak, dr. med. 01 750 82 35 -Katarina Turk, dr. med., spec. spl. med. 01 750 82 39 -Andrea Turk Šverko, dr. med., spec. druž. med. 01 750 82 37 -Damjana Palčič Berce, dr. med. 01 750 82 42 -Blagica Džaić, dr. med., spec. šol. med. 01 750 82 32 Zdravstveni dom Logatec Za vsako bolezen raste rožica v Člani društva za zdravilne rastline Ognjič niti pozimi ne počivajo; hodijo na predavanja ter pripravljajo čaje in mazila, ki jih predstavijo na Gregorjevem sejmu. 19. januarja pa so se v osnovni šoli 8 talcev v Dolenjem Logatcu zbrali na občnem zboru, pred tem pa so prisluhnili svetovalki na področju naravnih rastlinskih zdravil Adriani Dolinar iz Združenja za obuditev celostnega človeka. »Ozavestite in privoščite si vsak trenutek vašega življenja, omogočate si bivanje, popolno imunost ter polnovredno in zdravo življenje,« jim je dejala Dolinarjeva. In zato poskrbijo tudi v društvu Ognjič. Ko so skupaj, pozabijo na težave, se sprostijo, pogovorijo, si izmenjajo izkušnje. Člani si vsako pomlad izmenjajo tudi sadike in semena, vse leto pa skupaj nabirajo zdravilne rastline in druge rožice, ki prinašajo veselje v domove. Lani so kar dvakrat razveselili starejše v domu starejših v Logatcu. Vsako leto se odpravijo tudi na kako ekskurzijo. Lansko leto so bili v nasadu trajnic v Vrtovinu, kjer so spoznavali zelišča in druge trajnice in jih tudi nekaj kupili, letos pa bo najbrž na vrsti ogled zeliščnega vrta pri samostanu Olimje. Tudi letos so v program vnesli nekaj predavanj in tečaj oziroma delavnico, ki bo trajala dalj časa in se bodo morali nanjo posebej prijaviti. Udeležili se bodo nekaterih predavanj in se odpravili na izlete, ob koncu leta pa bodo pripravili tudi lastne voščilnice. Na občnem zboru so člani sprejeli poročilo predsednice Metke Rupnik o delu društva, poročilo nadzornega odbora in finančno poročilo ter program dela za letošnje leto. Brane Pevec Starejši/Športni kalejdoskop V DU Rovte nadaljujejo z uspešnim delom Upokojenci DU Rovte so se 11. februarja že šestič zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil zelo dobro obiskan. Lani se je društvu priključilo precej novih članov. Letos je bilo še posebno zanimivo, saj se je 17 članic na pobudo predsednika društva opogumilo in pred kratkim ustanovilo ženski pevski zbor Društva upokojencev Rovte (na fotografiji). Pod strokovnim vodstvom Mari Loštrek Žižek so pridno vadile in pred uradnim delom zapele dve pesmi. Za svoj prvi nastop so požele lep aplavz in pohvale in bodo še z večjim navdušenjem nadaljevale s kulturnim poslanstvom. Predsednik društva Janez Jereb je poudaril pomen delovanja društva in podal poročilo o delu društva v preteklem letu. Zastavljen plan je bil v celoti realiziran, celo presežen. Delo društva je zastavljeno tako, da zadovoljuje potrebe upokojencev na vseh področjih: šport, rekreacija, pohodništvo, izletništvo, ročna dela in kulturne dejavnosti, pa tudi na družabnem področju. Zapostavljena ni niti humanitarna stran, saj društvo ne pozablja na starejše in bolne člane. Nekaj članov prostovoljno sodeluje pri projektu Starejši za starejše, ki poteka v sodelovanju z DU Logatec. Predsednik društva je predstavil še obširen plan dela za letos, ki je zastavljen tako, da se bo za vsakega posameznika kaj našlo. Občni zbor je med drugimi pozdravil podpredsednik ZDUS Anton Donko, ki je vodstvo društva pohvalil za uspešno opravljeno delo in vsem zaželel obilo uspehov. Po zaključenem uradnem delu je sledila zakuska, medtem pa so člani prijateljsko kramljali in se že veselili naslednjih druženj oziroma srečanj. I. K., foto: arhiv DU Rovte Januar v domu starejših V našem domu smo praznovali rojstne dni rojenih v decembru, organiziran je bil tudi prevoz na sejem v Logatec. Imeli smo kuharsko delavnico, ki jo vodi naša stanovalka Angelca Trontelj. Tokrat so bili na sporedu lahki flancati. Testo je zamesila Angelca. Vprašali smo jo, kaj da v testo. Povedala je, da je brez kvasa. Malo olja, belega vina, malo ruma, jajca in to same rumenjake ter kilogram in pol moke. To je tako dobro pecivo. Spomnim se še, kako smo ga jedli, ko smo bili mlajši. Takrat so rekli, da so lahki flancati za porodnice in starejše bolnike. Vse, kar se speče, se tudi poje. Stanovalcem, ki so v sobah, prinesejo pecivo, da ga tudi oni poskusijo. Imeli smo tudi tombolo. Ampak to je bilo bolj družabno srečanje. Petra in Urška sta poskrbeli, da sta bili vrečka s številkami in tabla polna. Dobitka sta bila le dva. Stanovalci smo si pa malo zbistrili možgane. Luštno je iskati številko in jo z veseljem prečrtati, če je prava. Obiskala nas je Trio Zaton. Nastopali so trije člani, Minka, Olga in Peter Črnilogar, ki ju je spremljal na harmoniko. Gospe sta nam zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Gospa Minka je recitirala nekaj prijetnih kmečkih. Sledilo je še nekaj pesmi.. Nato je gospod Peter zaigral na harmoniko Zakaj ste sitni očka vi. Za tem je bila še recitacija in petje. Za konec so zapeli lepo pesem osebju, ki skrbi za nas, in še eno božično. To urico so nam res tako popestrili. Stanovalci imamo tako petje zelo radi, sploh kadar so take pesmi, ki jih poznamo. Nekaj besed bi povedala o naši telovadbi. Imamo jo vsak dan, razen za vikend. Dva dni jo vodi Maruša Kamnik, tri dni pa Urška Cigale. Kratek čas imamo enkrat na teden kitajsko telovadbo. Stanovalci ji rečemo taj či. Vodita jo Milan Doganac in asistentka Lucija Ru-pnik. Rekla bi, da je pri vsakem vaditelju malo razlike. Sicer pa, važno, da telovadimo. Stanovalcev nas je pri vseh telovadbah veliko. Naredimo, kolikor lahko, kajti vsak gib je dober. Treba se je vzdrževati, da se bolezen ne premika prehitro naprej. Boljše je iti na telovadbo, kot da smo ves čas v sobi, in tudi čas prej mine. Zadovoljno si lahko rečemo, pa sem nekaj naredil za sebe. Prav tako so zelo dobri hoja, plavanje ali ples. Ivanka Pečenik, DS Logatec Logaški planinci smo se 30. januarja odpravili na 24. zimski trim pohod na Kriško goro. Startali smo pred krajem Gozd in šli z zimsko pohodniško opremo na Kriško goro po strmi markirani planinski poti. Začel se je gozd in v srednjem predelu smo si nadeli dereze zaradi ledene steze. Strma pot nas je ogrela in nekajkrat smo počivali. Snežne odeje je bilo 10 centimetrov. Po skoraj uri in pol hoje smo prišli do koče na Kriški gori, kjer je bilo veliko planincev, tudi logaških. Iz zvočnika je donela vesela domača glasba. Novih moči smo si nabrali z malico iz nahrbtnika ali s hrano in pijačo, ki ju je nudila koča. Pred odhodom smo poklepetali z znanci, poskusili srečo z nakupom srečk srečelova, ki ga vsako leto organizirajo planinci PD Križe za pokritje stroškov. Nekaj planincev je dobilo priznanje za vse pohode. Sestop smo opravili z derezami na čevljih in varno hodili po strmi in zasneženi ter delno poledeneli poti. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, PD Logatec O 2 !-h Ctí ctí n ítí o n D ctí ^ hJ Obisk v domu starejših Z'Damjanom Cigaletom sva 19. decembra lani po obeh sv. /mašah povabila otroke in mladino k obisku starejših, onemoglih in tudi zapuščenih v domu starejših v Grapovčniku. V povabilu sva omenila, da se bliža čas rojstva našega Odrešeni-ka, ki ga lahko tik pred praznikom prinesemo tem ljudem tudi mi. Povabilo je pozvalo starše, naj vzpodbudijo otroke k obisku, otroke pa, naj vzpodbudijo starše, da jim to omogočijo oz. jih pripeljejo k domu. Otroci so bili povabljeni, da pripravijo ročno izdelane voščilnice, ki bi jih podarili obiskanim. Z Damjanom sva bila nekoliko v skrbeh, kakšen bo odziv, vendar sva si rekla, dovolj je, če gredo najini otroci. 23. decembra ob 16. uri smo se dobili pred domom, nad udeležbo sva bila nadvse zadovoljna in presenečena. Zbralo se nas je skoraj 25. V domu smo se razporedili po nadstropjih. Povedali smo, da smo prišli iz župnije Dol. Logatec, da jih obiščemo pred božičem, jim zapojemo, se z njimi pogovorimo in jih razveselimo. Starejši smo šli z najmlajšimi, skupaj smo zapeli kako narodno ali adventno. Fan-tje-ministrantje so sami šli od sobe do sobe in do mimoidočih po hodnikih, jim peli ter se z njimi srčno pogovarjali. Veselje v domu je vidno naraščalo. Res je, naši obiski so prinesli veselje na obraze, na oči pa marsikatero srečno solzo. Tudi službeno osebje z glavno sestro nas je bilo veselo. Sreča se je k sreči pri- obisk grapocnik bližala - otroci k starejšim, starejši k otrokom. Dobra ura in pol je hitro minila, v domu je bil čas za večerjo, mi pa smo odhiteli k devetdnevnici. Otroci in vsi smo bili za to, da ob velikih časih cerkvenega leta starejše še obiščemo. Kmalu bo postni čas in možnost za ponovitev dobrih del. Simon Istenič, foto: Damjan Cigale Delavnice za branje Božje besede N'ovembra lani sem g. župniku omenil, da sem se že pred časom pogovarjal s Pavletom Ravnohribom o vodenju delavnic za branje Božje besede. Pavle se je takoj strinjal in omenil, da bi delavnice lahko pripravil skupaj z Jožetom Faganelom, vendar mu čas tega ni dopuščal. Tako smo se dogovorili, da bo prva od treh delavnic 18. novembra lani. Na njej delavnici se nas je zbralo okoli 45, začeli in končali pa smo jo z molitvijo, saj smo se zbrali v Gospodovem imenu. Izvedeli smo, kašen naj bo prihod k ambonu, kakšen priklon in ne nazadnje, kako je priporočljivo, da smo oblečeni. V nadaljevanju smo razdelili besedili iz pisma apostola Pavla in psalma, ki smo ju drug za drugim glasno, prebirali vrstico za vrstico, in se učili pravilnega poudarjanja besed, ponovili smo, kaj pomeni posamezen naglasni znak, predvsem pa smo iskali sporočilo misli v dolgih stavkih, ki so značilni za apostola Pavla, da bo poslušalec zaznal oznanilo Božje besede, kar je bilo tudi bistvo in namen vseh delavnic. Na koncu prvega srečanja smo razdelili list z govornimi vajami, besedami, ki nam pomagajo, da je naše branje tekoče in s katerimi si pomagamo, da treniramo »govorni aparat«. Druga delavnica je bila 26. novembra, tretja pa 9. januarja letos; vsakič se nas je zbralo okoli 25. Na srečanjih smo vadili branje, Pavle je vsakega posebej bodisi pohvalil, bodisi povedal oziroma razložil, kaj in kako popraviti. Svoja mnenja smo podali tudi udeleženci, g. župnik in Drago pa sta odkrivala liturgični vidik, tako da smo bogatili drug drugega. Delo na delavnicah je pri bralcih obrodilo sadove in je ga že zaznati pri branju Božje besede. Po pogovorih z udeleženci se čuti, da so zadovoljni, da so veliko so pridobili, nekateri pa so menili, da bi Ravnohriba povabili vsaj enkrat na leto ter skupaj obnovili in utrdili naše znanje. Simon Istenič fa tO O Gospod Dragan Pejić nas je decembra zelo razveselil in presenetil z novico, da so se v podjetju, kjer je zaposlen, odločili, da ob Miklavžu obdarijo otroke Miklavževega vrtca. Seveda smo ponudbo sprejeli in tako so otroci dobili paketke z izdelki, ki so jih lahko odnesli domov. Hvala podjetju HIPP, otroci so bili daril zelo veseli, prav tako je bil zadovoljen Miklavž, ker ste mu pomagali pri njegovem delu. Jožica Maček, Miklavžev vrtec Aktivni skavti Logaški skavti smo decembra imeli nekaj dobrodelnih akcij. V zbiralni akciji igrač smo otrokom iz Črne Gore podarili svoje igrače. Organizirali smo sprejem za lučko miru iz Betlehema, zbran denar pa podarili v dobrodelne namene v okolici. Vsem osnovnošolskim in srednješolskim otrokom smo ponudili brezplačne inštrukcije. V mesecu obdarovanja smo nekaj svojega časa namenili ostarelim in bolnim, tako da smo se skupaj s svetim Miklavžem, njegovimi angelčki in hudički odpravili v dom Marije in Marte, kjer smo obdarili oskrbovance. Med drugim smo v cerkvi sv. Nikolaja postavili tudi zanimive jaslice. Za zaključek praznikov smo v sklopu trikraljevske akcije zbirali še denar za misijone. Vendar pa so bile to le akcije, organizirane za zunanje opazovalce. Naši člani so bili seveda še mnogo bolj aktivni. Za tiste otroke, ki se jim ta kratek opis zdi zanimiv ali bi o nas želeli izvedeti še kaj več, so naša vrata odprta vse dni v letu. Na nas se lahko obrnete prek e-pošte logatec1@skavt.net, naša spletna stran pa je logatec1.skavt.net. Jure Žagar VJ\ Zahvala Jožef Nagode 1924-2011 Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči domači Zahvala i) Za boj z usodo ti zmanjkalo moči je, zato ljubezni si prepustila se, ki nate iz neba se zlila je, in spokojno svoje oči zaprla si. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Marija Brence Za zadnje slovo ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo župniji Rovte, da smo se od nje lahko poslovili v domačem kraju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v tistem trenutku stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Petriču in somaševalcu g. duhovnemu pomočniku Dragu Žumerju za darovano mašo, Moškemu pevskemu zboru Adoramus za petje in Robiju Albrehtu za odigrano Ave Marijo, pogrebnemu zavodu Pečkaj za vodenje pogreba, osebju doma Marije in Marte za oskrbo naše mame v zadnjem mesecu njenega življenja, osebju Zdravstvenega doma Logatec ter sosedom in prijateljem za pomoč in oporo. Vsi njeni Zahvala Miha Petkovšek 6. 8. 1967-23. 12. 2010 V življenju pride tudi zadnji dan, ko se vidimo s človekom, ki smo ga imeli radi. Ta žalostni dan je mnogo prezgodaj dočakal naš mož, ati, sin, brat in stric Miha. V lepem spominu bomo ohranili dneve, ki nam jih je bilo dano preživeti skupaj z njim. Nepričakovano in boleče slovo je pustilo globoko rano v naših srcih. Težki bodo dnevi, ko ne bomo čutili njegove bližine, slišali preudarne besede, in pogrešali bomo delo njegovih rok. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pokropili, izrekli sožalje, zanj molili, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru, Janezu Pečkaju in predsedniku PGD Rovte za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsi njegovi Zahvala at Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Mimi Trček 1921-2010 Za vedno se je poslovila od nas naša draga teta in sestra. Vsem, ki ste nam ob njenem slovesu kakor koli pomagali, nam stisnili roko ali jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Alojz Klančar 1941-2011 Na prehod v večno življenje se je pripravil in se od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek in brat. V težkih trenutkih nam je ob strani stalo veliko ljudi, zato se še posebej zahvaljujemo dr. Katarini Turk iz ZD Logatec, oddelku CIIM na UKC, komunalnemu podjetju, pevcem, skupini Neokatehumenat za duhovno podporo in podporo v molitvi, gospodu duhovnemu pomočniku Dragu Žumerju za opravljen pogrebni obred, znancem, prijateljem in sosedom, še posebno družinam Doljak, Hodnik in Strle, ter vsem, ki ste se poslovili od njega. Vsi njegovi ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Iva Šparemblek 11. 12. 1928-24. 12. 2010 Ob nenadomestljivi izgubi naše mame, babice, prababice in tašče se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi DI Logatec, Društvu upokojencev Logatec, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Menart. HVALA prav vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in bili z nami v času slovesa. Vsi njeni ZAHVALA Jožefa Maček 1929-2010 Ob boleči izgubi drage žene, mame in tašče se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob bolečih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Petri Hosjak in ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Logatec, zdravstvenemu osebju onkološkega inštituta in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči domači ZAHVALA Ljubil je zemljo, naj ga zemlja in nebo sprejmeta z ljubeznijo! Stanislav Rupnik 21. 4. 1926-28. 11. 2010 V dneh, ko je noč vse bolj premagovala dan, je smrt zmagala nad življenjem človeka, ki je bil vse življenje zvest zemlji in se je pokoraval nebu. Hvala vsem, ki ste mu pomagali v življenju, hvala vsem, ki ste nam pomagali ob slovesu, in hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Njegovi najbližji ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) Umrla je naša mami Fani Kogovšek 2. 3. 1923-10. 1. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Bremena prejemam dan na dan, kako je to težko le moja duša ve za to. (Jožef Maček) Jožef Maček 31. 7. 1932-5. 1. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ponujeno pomoč in tople besede, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mu v življenju kadar koli pomagali ali kaj dobrega storili. Hvala gospodu župniku Janezu Komparetu za darovano sveto mašo in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi žalujoči ZAHVALA Vsak človek je svet zase, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) Katarina Čuk 29. 10. 1934-19. 12. 2010 Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ji kakor koli pomagali in jo z besedami upanja bodrili med njeno boleznijo. Gospodu župniku se zahvaljujemo za lepe misli na pogrebni slovesnosti. Vsi njeni ZAHVALA Tinca Skvarča 1945-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavkam in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Katarini Turk in osebju ZD Logatec. Zahvala velja tudi sosedu Petru Kuncu za nesebično pomoč. Še posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Menart, Cvetličarni Karmen, gospodu župniku in pevcem za lep poslovilni obred, pogrebnikom, Komunalnemu podjetju Logatec, DU Logatec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Napovednik/Obvestila Gregorjev sejem 2011 -Nazaj k naravi Rdečo nit letošnjega Gregorjevega sejma Nazaj k naravi so določila kulturna in turistična društva, ki bodo 12. marca nastopila v osrednjem kulturnem programu pred cerkvijo sv. Nikolaja ali se predstavila na stojnicah na Cankarjevi in drugih ulicah v središču Logatca. Na stojnicah se bodo med drugimi predstavili Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec, Društvo podeželskih žena Rovte, Društvo invalidov in upokojencev Logatec, Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec, KTD Hotedršica, Društvo Mladinski center Svetega Nikolaja - skupina Nazaret, TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, TD Lanski vrh, letos prvič pa se bodo vsak na svoji stojnici predstavili Občina Logatec, znamka Zeleni kras in projekt CERO NIK. Kulturni program na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja se bo začel ob 10. uri. Nastopili bodo Golaž godba PO Logatec, Twirling klub logaških mažoret, skupine Srne, Metulji in Medvedki Vrtca Ku-rirček, tretješolci OŠ Tabor, otroška folklorna skupina Drevored OŠ 8 talcev Logatec, Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec in Folklorna skupina KTD Hotedršica. Renata Gutnik, občinska uprava OCENJEVANJE SUHOMESNATIH IZDELKOV (KLOBAS IN SALAM) v okviru KGZS - Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki bo v četrtek, 31. marca 2011, na kmetiji odprtih vrat Urbanovc na Ravniku nad Hotedršico. Če želite imeli tudi uradno potrdilo o kakovosti vaših izdelkov, s čimer je zagotovljena tudi boljša in bolj zanesljiva prodaja, vas vabimo, da sodelujete na prireditvi Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov (salam in klobas), ki jo je za vas pripravila Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod Če želite sodelovati, pokličite svetovalko za dopolnilne dejavnosti Mojco Vavken (tel.: 041 310 187), najpozneje do ponedeljka, 28. marca 2011. Kotizacija za vsak prijavljen izdelek je 10 evrov, plačate jo ob prijavi. KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana r o 0Q fa n n 0 1 c , C fa - fC fa tO O Zahvala Septembra se je začelo. Iz dneva v dan je deževalo in reke so naraščale. Narasla je tudi voda zraven hiše na Petkovcu, v kateri sva živela z zdaj, žal, že pokojno mamo. Voda je vedno bolj naraščala, prišla je do hiše in, česar sva se najbolj bala, tudi v hišo. To so bili trenutki, ko nisva vedela, kaj se dogaja oziroma kaj se bo zgodilo. Ob pomoči rovtarskih gasilcev smo črpali vodo, kolikor se je dalo, vendar je narava naredila svoje. Ko smo stali v hiši in nam je voda izginjala izpod nog, je bilo prepozno. V zadnjem trenutku smo hišo zapustili. Kuhinja se je vdrla in zaradi varnosti v njej ne bo več mogoče živeti. Zahvala gre predvsem rovtarskim gasilcem, ki so žrtvovali svoj trud in življenja, sosedom, prijateljem, sovašča-nom, logaškim jamarjem _ Zahvala gre Občini Logatec, ki nama je priskrbela začasno stanovanje v Rovtah. Dobila sva veliko stvari, ki si jih sama ne bi mogla priskrbeti. Hvala tudi skupini Karitas za pomoč, ki ste jo nama namenili, ter vašča-nom Rovt, ki so darovali stvari in nama nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala. Jože Brence Gregorjevo 2011 9. 3., 18.00 Okrogla miza Razvoj turizma v Logatcu, Narodni dom Logatec. 10. 3., 18.00 Predavanje Skrbimo za vode - država in občine, Narodni dom Logatec. Predava dr. Irena Rejec Brancelj, Ministrstvo za okolje in prostor. 11. 3., 18.00 Predavanje Odprava plesni in kako preko subvencij Ekosklada za gospodinjstva zmanjšati letni strošek ogrevanja v zasebnih in večstanovanjskih stavbah, ^Narodni dom Logatec. Predava energetski svetovalec Bojan Žnidaršič (041 830 867), več na http://nep.vitra.si. Vsak obiskovalec bo prejel brezplačno varčno sijalko. 12. 3., od 7. ure Gregorjev semenj 2011, na osrednjih ulicah v Dolenjem Logatcu; ob 10.00 osrednji kulturni program na trgu sv. Nikolaja. Napovednik 4. 3. 17.00-20.00 Začetek delavnice kaligrafije (skupaj 15 ur), galerija Hiša sonca, Logatec. Srečanja bodo še 11., 18. in 25. marca in 1. aprila (okviren urnik). Mentorica: Aleša Čuk Antičevič, kotizacija: 85 evrov. Org.: 759 17 40. JSKD OI Logatec, 01 5. 3., 21.00 Tradicionalni Pustni Party Time, Klub Grajski Park Logatec. Maškare imajo prost vstop. Bogate nagrade. Info.: fb Kluba Grajski park Logatec, 031 632 563. 5. 3., 18.00 Tradicionalna plesna prireditev Twirling kluba logaških mažoret ob 8. marcu, Narodni dom Logatec. Org.: Twirling klub logaških mažoret, 040 505 596, 040 520 590. 5. 3., 13.00 Pustno rajanje za otroke, klub Grajski Park Logatec. Ekopastirček pripravlja zanimive delavnice, zabavne igre z nagradami, ples v maskah. Info: na fb strani kluba Grajski park, 041 981 504. 5. 3., 21.00 Ples v maskah s skupino Mustangi, Marché Lom I. Vsaka maska dobi krof, najbolj izvirne čakajo nagrade. Brezplačni prevoz: Logatec (avtobusna postaja)-Lom-Logatec ob 21.00 in vsako polno uro. Org.: Marché gostinstvo, 01 750 84 16. 8. 3., 19.00 6. nastop učenk in učencev GŠ Logatec v šol. l. 2010/2011, dvorana GŠ Logatec. Org.: GŠ Logatec, 01 759 07 30. 15. 3., 8.30.-13.00 Lutkovno-gledališki maraton, srečanje lutkovnih in gledaliških otroških skupin iz občin Logatec, Cerknica, Vrhnika in Ivančna Gorica, Narodni dom Logatec. Org.: JSKD OI Logatec, 01 7591 740. 16. 3., 8.30-13.00 Lutkovno-gledališki maraton, srečanje lutkovnih in gledaliških otroških skupin iz občin Logatec, Cerknica, Vrhnika in Ivančna Gorica, Org.: JSKD OI Logatec, 01 7591 740. Narodni dom Logatec. 17. 3., 18.00 Predstavitev projekta CERO NIK, Narodni dom Logatec. Org.: Občina Logatec, 01 759 06 00. 18^. 3., 19.00 3. nastop učenk in učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah, dvorana stare šole v Rovtah. Org.: GŠ Logatec, 01 759 07 30. 26,. 3., 20.00 Prireditev ob materinskem dnevu, gasilski dom v Žibršah. Prireditev bo letos prvič dobrodelno obarvana, zbirali bodo za sokrajanko Mojco Rupnik, ki jo je doletela težka bolezen. Nastopajo otroci iz cele vasi pod mentorstvom Danijele Korenč, sledi zabava s Primožem in Janjo. 29. 3. 17.00 Zapojmo pomladi, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občine Logatec. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40. 29. 3., 19.00 7. nastop učenk in učencev GŠ Logatec v šol. l. 2010/2011, dvorana GŠ Logatec. Org.: GŠ Logatec, 01 759 07 30. Lani smo učenci OŠ 8 talcev Logatec v okviru ekošole v nakupovalnih centrih v Logatcu pripravili dobrodelno zbiralno akcijo tam kupljenih izdelkov, s čimer smo želeli pred prazniki omiliti stisko nekaterih družin, ki se spopadajo s pomanjkanjem. Najprej smo oblikovali plakate in propagandne lističe, ki smo jih razdelili med občane. Pri obveščanju so nam pomagali tudi naši lokalni mediji. Razveselilo nas je, da se je veliko učencev prostovoljno odločilo za sodelovanje. Kupcem smo pomagali izdelke zlagati v voziček oz. kartonaste škatle. RK Logatec je oblikoval 30 paketov in jih razdelil med socialno ogrožene družine. Kupci so darovali največ moke, testenin, olja in sladkorja pa tudi bonbone, piškote, čistila in drugo. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za darovane izdelke, ki jih je bilo res veliko. Z vašo pomočjo nam je tako uspelo dokazati, da je dobrodelnost med nami še živa. Besedilo in foto: Marinka Istenič, mentorica Ekošole Učenci POŠ Laze vsako šolsko leto pripravijo gledališki predstavi, s katerima se predstavijo kraju. Letos so si za prvo izbrali igrico Zobačka krtačka. V njej nastopa 10 otrok, vsi, ki letos obiskuje POŠ Laze. Učenci so predstavo že odigrali pred učenci razredne stopnje na matični šoli. V družbo pa so povabili tudi otroke iz sosednjega vrtca. V predstavi ne manjka smešnih prizorov, s katerimi se igralci suvereno spopadejo, mladi gledalci pa se jim od srca nasmejijo. Gledalci se dobre pol ure zabavajo ob poučni igri, v kateri gusarji predstavljajo zobno gnilobo, zobna pasta njihovega sovražnika. Igra se zaplete, ko gusarji Jakcu, ki si ne umiva zob, ukradejo zobno krtačko, razplete pa, ko Jakcu s pomočjo kavboja Dži-mija uspe rešiti krtačko in premagati zobne gusarje. Gledalci na koncu skupaj z Jakcom obljubijo, da si bodo redno umivali zobe. Mlade igralce iz Laz boste lahko, če že ne prej, videli tudi na območnem srečanju gledaliških skupin. Karmen Osredkar, foto: Suzana Bernetič Kulturno na POŠ Rovtarske Žibrše Učenci podružnične šole v Rovtarskih Žibršah so v mozaik prireditev ob kulturnem prazniku dodali svoj kamenček. »Včasih je luštno b'lo, naj bo še zdaj tako,« so prepevali, recitirali in plesali, da jih je bilo veselje gledati. S svojo prisrčnostjo in iskrenostjo so prepričali vse gledalce in jim pričarali utrip preteklosti. Bila je res lepa prireditev. Prireditev za vse tiste, ki imajo radi kulturo. In pri tem ne vihajo nosu. Za tiste, ki imajo radi otroke. Za tiste, ki zavzeto prisluhnejo, ko se zasliši pesmica. Za tiste, ki radi pogledajo sliko, ki je nastala v otroškem kotičku. Za tiste, ki znajo močno zaploskati malim umetnikom. Ob koncu je predstavnica KŠD Trate Jelka Bogataj presenetila učence in jim podelila Prešernove pohvale za prizadevno sodelovanje na vseh prireditvah v kraju. Za lep zaključek je poskrbela tudi nova številka šolskega glasila Živalske drobtinice. Besedilo in foto: Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše Igra otrok, starih od dve do tri leta, iz skupine Metulji v enoti Tabor Vrtca Kurirček je 27. januarja potekala drugače. Že zjutraj so se veselili prihoda svojih babic in dedkov. Z navdušenjem so jih pričakali že v garderobi in jih odpeljali v igralnico. Otroci so jim samostojno zapeli nekaj zimskih pesmi, odplesali gibalno igro Didel, didel dajčka in dvakrat zaigrali igrico Nagajive hlače. Med nastopom so uživali mame, očki, otroci in vzgojiteljici, ki sta kot članici skupine uigrano sodelovali z otroki. Vzgojiteljice z otroki že drugo leto uspešno sodelujemo v inovacijskem projektu, kjer se otroci, starši in zaposleni trudimo dobro sodelovati, da bi otroci dobili dobre temelje zdrave, pozitivne samopodobe, ki jim bo pomagala, da bodo v življenju uspešni. Nastop je pokazal, da so zelo samostojni, da znajo upoštevati drug drugega, se prilagoditi, hkrati pa tudi izpostaviti ter sproščeno, veselo in igrivo nastopati za starše, stare starše in druge otroke. Leonida Žagar Petrovčič, Ivanka Godina in Blanka Laurih, skupina Metulji, enota Tabor, Vrtec Kurirček Logatec O 2 ctí I ctí ň ctí ';> o s D ctí M O hJ Ze dobro desetletje v prazničnem pred-novoletnem času Postojnska jama na ogled postavi žive jaslice. Z obiskovalci se na ogled odpravijo pevci, ki po zadnjem prizoru, rojstvu Deteta, v koncertni dvorani zapojejo božične pesmi. 29. decembra je tako prepeval tudi otroško-mladinski zbor župnije Vrh-Sveti trije kralji. Skoraj trideset otrok in mladih je ob spremljavi kitare zapelo že pred jamo. Poslušalcev ni bilo prav veliko, vzdušje pa je bilo kljub temu veselo in sončno. Pevci so v jamo šli skupaj z zborom iz Podkraja ter starši in prijatelji, ki so jih spremljali. Po končanem ogledu jaslic, sta oba zbora zapela v koncertni dvorani. Zbor z Vrha, pod zborovodsko roko Andreje Kranjc in ob spremljavi kitarist Blažke, Mete in Mihaele ter flavtistk Lucije in Veronike, je zapel več božičnih pesmi. Petje je bilo ubrano, zato so bili naprošeni, da zapojejo še naslednji skupini ljudi. Tako so še zadnje obiskovalce s pesmijo pospremili do podzemnega vlaka, čeprav se je uradni del nastopa končal v dvorani. Za mlade pevke in pevce je bilo dragoceno tudi srečanje s tercetom Eroika - pa čeprav na postaji, kjer so čakali na vlakec - in njihova pohvala, ki je pevcem gotovo dala nove energije za prepevanje. Da bi le še dolgo (ubrano) peli! Mihaela Kavčič, foto: Andreja Oblak Veselo za božič Oder Narodnega doma so 22. decembra napolnili otroci Miklavževega vrtca, v dvorani pa smo njihovi božičnici z zanimanjem prisluhnili in jim zaploskali starši, stari starši ter bratci in sestrice. Nastopili so skoraj vsi otroci, tudi tisti, ki so šele pred kratkim naredili prve korake. Prav ti, iz skupine Pikapolonice, so nastopili prvi in s petjem ter plesom »potovali v Betlehem«. Osrednji del božičnice se je dogajal ob zgodbi z naslovom Angelček brez perutničk, ki so jo otroško sproščeno, spontano in tekoče zaigrali otroci skupine Metulji. S tekstom, igro, pesmijo in glasbenimi točkami nekdanjih gojencev vrtca so nam postopoma odstirali sporočilo božične zgodbe: angelčki so najprej brez perutničk, dobijo jih šele s pomočjo naših dobrih del. Besedilo in foto: Darja Debevec r o 0Q fa fC n 0 1 C fa - fC fa tO O Sekirica pa kar sameva Hrib Sekirica je med zimo, če je seveda kaj snega, uporaben kucelj za smučarijo in sankanje. Za Logatčane in tudi druge, vse tja do Ljubljane, je sploh priročna strmina za učenje smučanja najmlajših. Žal pa je snežna odeja v zadnjih letih zelo nestanovitna. Tudi to zimo so se zimski navdušenci že konec novembra razveselili obilice snega, a kaj, ko vlečnica ni delovala. Malo so izkoristili otroško vlečnico, sankači in tekači na smučeh pa s to tehniko niso obremenjeni in so imeli kaka dva tedna možnost uživati v zimskih radostih na Sekirici in okoli nje. Konec decembra so sicer začeli delati umetni sneg na strmini, a kaj ko ga je januarska odjuga pobrala in s smučarijo ni bilo nič. Mogoče pa bi lahko zasnežili tisti del, kjer je potem postavljena otroška vlečnica, in bi se dalo izkoristiti smučanje za otroke na umetnem snegu. Če bi se poleg otroške vlečnice našel še kak vsaj malo podjeten, bi s toplim čajem tudi zaslužil kak evro. Tako pa Sekirica sameva, naj bo sneg ali pa ne. Marjan Papež N'a Osnovni šoli Rovte je ples dejavnost, ki je zelo priljubljena predvsem med dekleti. Januarja so se mladi plesalci pokazali širni Sloveniji, ko so kot plesna skupina nastopili v oddaji TV Slovenija Na zdravje. Med občinstvom pa so bili še učenci, ki sodelujejo pri novinarskem krožku z mentorico Metko Bogataj ter učenci in gospe, ki so dejavni pri medge-neracijskem druženju pod vodstvom Jerneje Kunc. Plesalce je izvrstno pripravila Miša Stržinar. Sodelovanje v oddaji je bilo zanimivo, saj so učenci videli, kako poteka to delo, in spoznali, da je z enourno oddajo za celo popoldne dela in vrsta ponavljanj. Srečali so se tudi z ustvarjalci oddaje, ki jih ponavadi lahko vidijo le na ekranu. „ j; ■ r . i,,r .i n Besedilo in foto: Metka Bogataj Prazniki v Grčarevcu Decembrski prazniki so bili pestri tudi v Grčarevcu. 18. decembra je to vas ob Planinskem polju obiskal Božiček. Domači otroci so mu pripravili nepozaben sprejem. Na Štefanovo, 26. decembra pa je bilo v vasi že četrto žegnanje konj. Slavnostni nagovor je imel logaški župan Berto Menard, obred je vodil dekan Franc Kadunc iz župnije Planina, naša srca je ogrel oktet Pa kol'k'r tol'k', za želodčke pa so poskrbelo TKŠ društvo Grčarevec s svojo ponudbo. Gvido Komar, foto: Foto Sanja Romantična podoba zimske pokrajine pa za ptice ni tako pravljična kot za nas, saj težko najdejo hrano. Zato ptice pozimi krmimo. S tem jim »vračamo« pomoč, ko so nam v toplem delu leta pomagale vrtnariti, sadjariti in kmetovati ter nam s petjem bogatile dneve. Krmljenje ptic pa ima tudi vzgojni pomen, zato je to še posebej dobrodošlo, če to počnemo v družbi z otroci. Pri prehranjevanju se ptice različno obnašajo. Nekatere se hranijo ob svojem času, prav tako izbirajo zrnje po svojem okusu. Nekatere izluščijo seme v krmilnici, druge z njim odletijo. Nekatere zobljejo zrnje skupaj, druge odženejo ptice drugih vrst. Poleg krmljenja s semeni v ptičji hišici lahko naredimo pogačo iz maščobe, v katero vmešamo semena sončnic in buč, prosa ... Ob taki skrbi za ptice lahko z njimi živimo v sožitju. Besedilo in foto: Marjan Papež Vaški odbor Podolnica pri Horjulu je 30. decembra v cerkvici svetega Urha nad vasjo organiziral božično-novo-letni koncert, na katerem so nastopili predvsem domači pevci in instrumentalisti. Kot gostja pa se je horjulskemu občinstvu predstavila Urška Rožmanec iz Logatca s citrami (na fotografiji). Zaigrala je tri skladbe, Prišla bo pomlad, Sveta noč in Kaj se vam zdi, pastirci vi, za kar so ji poslušalci navdušeno zaploskali. Urška je sicer učenka 6. razreda Osnovne šole Tabor in tretje leto obiskuje glasbeno šolo v Logatcu, smer citre, pri glasbeni pedagoginji Korneliji Lovko. Besedilo in foto: France Brus AVTO KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE Sodobno opremljena delavnica za vse vrste kleparskih In llčarskih storitev, za osebna In dostavna vozila vseh znamk: - manjša in večja karoserijska popravila - menjava in vgradnja avtostekel - menjava poškodovanih svetlobnih elementov - varjenje in popravila delov iz plastičnih mas -saniranjepoškodbzaradiprerjavenja Adr-iatlcSiovtnlcil - delno ali celotno lakiranje karoserije - lakiranje aluminijastih in kovinskih platišč Q j | | ^^ - barvanje površin iz umetnih mas - pogodbeni partner zavarovalnic za ogled, cenitev in prijavo škode - za čas trajanja popravila nudimo nadomestno vozilo H O p L M AYR ^ Si-1370 Logatec, Tovarniška 36 • Telefon (01) 7558 - 400 • info.slo@hoedlmayr.com INFORMACIJE IN NAROČILA PONEDEUEK-PETEK: 08:00-16:00 Sprejem (01) 7558-403, urska.grobovsek@hoedlmayr.com Vodja delavnice (01) 7558-423 in 041661704, sebast]an.storç|el]@hoedlmayr.com www.hoedlmayr.com o 2 a I a u n a o n D a M o hJ IOC Zapolje, LOGATEC VULKANIZERSTVO ROČNA AVTOPRAUMICA tel.: +386 1 750 98 43 GSM: +386 51 632 590 Ponudba velja od 21. marca do 29. aprila 2011. Za fáčne osebe velja ponudba ob nakupu in montaži štirih letnih pnevmatik MICHELIN enake velikosti in tipa. V akciji lahko sodelujeta dve fzični osebi z enakim naslovom, vendar morata biti imeni različni. Kupon za gorivo zagotavlja PETROL Za sodelovanje v akciji se z zahtevanimi podatki registrirajte na vi/ww.michelin.si ter nam pošljite kopijo računa skupaj z ID kod(^ ki jo dobite ob prijavi na internetu, na naslov: Mediamix, Kajuhova 12, 2000 Maribor. Za pošiljanje kopije računa uporabite kuverto, ki vam jo je ob nakupu izročil prodajalec. Registracije s podatki, ki se ne skladajo s podatki na računu, niso veljavne. Kupec se mora registrirati in poslati račun v roku največ 20 dni po nakupu pnevmatik. Vrednost kupona je odvisna od velikost kupljenih pnevmatik: 17'inveč=40€, 15'-16'=20€, 13'-14'=W€. Za nadaljnje informacije in natančna pravila akcije se obrnite na prodajalca ali obiščite našo spletno stran www.michelin.si. Za vsa vprašanja in komentarje v povezavi z akcijo se lahko obrnete na e-poštni naslov sso_slo@cakconnection.hu! POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust i na servisne Storitve i popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j ^ SELISKAR Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.sí