P a c m o l c A P a t t i S m i t h : PAČ MULCA M o d r i j a n , 2 0 1 1 ; 3 1 2 « r ; p r e v o d : J u r « P o t o l u r Nmam jasnega cdgcfvora, zakaj (ive lecipc izidu zagotcfvcf trte izmed kultnih knpg, kije lahko cJ hnske jeseni beremo tudi v sloven- skem pT^odu, opozarjan) bralstvo Razpo t i j noTfjo. Mogoče zate, ktr je njena w^Torica, glasbenica irt vsestranska umetnica Patti Smith, ravno Utos poleti po petih letih izd^j- la nov albwn, Bang^ Mogoče pa tud) zara- di faxinacije nad de j^vom, dajeSmithot^ ^(^doig ali, bolje rečeno, svojo obljubo nek* danjemu sopotniku Robertu Mapplethorpu, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo^ s to hf jigo veckot odlično poravnala oziroma jo izpolnila. Pravzaprav se v htjigi ves čas čuti sledenje ritmu 9nadpovprečnega<^ zrvljenja, kjgaje novovalovska umetnica živela in kije bilo v prvi vrsti ^pristno. To dokazuje tudi njeno pisanje, ki zaradi svoje preprostosti in ne- ambiciozne namere, da bi **popisaia resnič- ne dogodke", predstavlja izviren in pnnn- ski pogled s prve roke. Pac m u l c a ni samo (avto)biogra^io zapis umetnice, kije nelo- cipvo povezana z vzponi in padci mladostne romantične z[/eze in boemskega življenja, pac pa grew lekočo pripoved o vzponu dveh umetnikov, nje, ki se kuje v likovno umetni- co, pesnico in glasbenico, in njega, ki se sko^ zi celotno življenje poskuša pnbližaCi svoje- mu vzorniku Andyju Warholu, ntedxem pa sam postaja eden pomembnejših konceptu- alnih fotografyv svoje generacije. Robert Mapplethorpe (1946-1969), ume- tnik, fotograf, Pattijin sopotnik in prijatel), je bil f^ajpomembnejša oseba v njenem ume- tniškem življenju Njuno precej fibnsko sre- čanje juhja 1967, ko sta se oba kot i^ajse- tlexmkaz4^tek}avBrook}yn,juje v trenutku zhhialo V želji, dabi uspela kot umetnika, sta se koma) prebijala skozi vsakdan, po- gosto celo stradala: če pa že nisia bila lač- na, jima je vedno zmanjkovalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela. Patti v knjip opisuje, k/^ko stast Inhko privosäla samo eno vstopnico za mu- zej: tisti, h je vstopil, je dru^mu podrobno opisal vse, kar )e videl Kljub temu sta ves cas ustvarjala, ona risbe in kasneje poezi- jo, on kolaže in vtstaladje. Navdih sta naj- pogosteje našla drug pri drugem in drug v drugem Pattino pisanje, }d je pravzaprav pripoved o svetu, ki je oddaljen smto dobrih štirideset kt, se z - priznam • zavidljivim očesom, vajenega provincialnega ivljenja^ zdi svetlobna leta daleč. Čarobna šestdese- ta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ki sem jih sama seveda podoživljala sele z zamikom (tam nekje v času slovenske osa- mos[^o)itv€, ko je Oliver Stone posnel film o Jimu Morrisonu in sem si ga kako leto kasneje ogledala v mah dvorani Kulturne- ga doma v Novi Gorici) je Patti doživela 9S prve rok^: še vec, osebnosti, ki so zaznamo- vale ne samo zgodovino glasbe, temveč tudi tedanjo popularno kulturo (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison^ Andy Warhol je imela priložnost srečevati, nekatere je tudi spoznala, pa čeprav samo bežno. Pač m u l c a (Just Kids), Ü stajo v sloven- ščino prevedla Gregor Bauman in Peter Lovšin^ je viste vrste ljubezenska zgodba, ki navdihuje. In Če si ob branju zavrtiš se kakšno Pattino staro uspešnico, morda ti- sto, kije ni pozabil odpeti niti njen soavtor Bruce Springsteen na letošnjem koncertu v bližnjem Trstu, avtorici legendarnih teks- tov preprosto priznaš genialnost • veliono v preprostem. V kulinaričnem jeziku bi pro- sto po M l a d i n i i i^faiff '5 Jo'üÄöm pomazano. P e l M Kol e n C R i t u A l m p r i s t o p k n o v i n a r s t v u D e ^ n J o n t e s : NOVINARSTVO KOT KULTURA: MITI IN VREDNOTE Z a l o ž b a F D V , 2 0 1 0 ; 1 5 5 s t r . D r D ö / ö n J o n c ö j p r e ^ Ä m / i k u l t u r n o ( r i t u - aJno) a n a l i z o n o x d n a r s t v a , ki pomeni zu- nanjo i^tiko novinarstva, s katero poskusa dekonstruirati prevladujoče predpostavke o novinarstvu, v prvi vrsti njegovo s po roč i l - n o s t n o h i n k c i f o in c i j e k t i t / n o s t . R imn in i pristop v novmarstvu (ki črpa predvsem iz dela antropologa Victorja Turnerja) ne ra- zloži le vloge novinarstva v družbi, temveč tudi samo delovanje novinarstva, in sicer preko obravnave medijshh do^dkou, rivua- lizirane uporabe medijev in ritualiziranega novinarskega dela Na podlagi teh premis se ic^ri obra\mca^e novinarskega diskurza v kakovostnem tisku ter reprezentadje no- vinarjev in novinarstva v novmar^Ai/t na- gradah in ncnnnarskih ucheniloh, pri čemer izpostw/i razlike med novinarji, ncMnarski- mi izobraževalci in novinarskimi kritiki, da bi ugotovil, ^kako se podpirata akademski diskurz o novinarstvu in novinarsko samo- razumevanje." Pri svoji analizi izhaja iz dveh pomembnih teoretikov komuniciranja, Jamesa Care- yain Stuarta Halla. Za kukumi (ritualni) pristoph komuniciranju je pomemben pred- vsem Careyevrivualni poredna ranje, Ica se bolj kot na diseminadjo infi)r- macij v prostoru osredotocana ohranjanje družbe v času preko reprezentacij skupnih pomenov in verovanj. Careyeva rekoncep- tualizacija komuniaranja oziroma kritika transmisijskega modela skupaj z britansko kulturološko solo namreč naznanja obrat komunikacijskih študij h kulturi^ pri čemer se posebej pomembno vlogo igra Hallov več- plasten pomen teksten, katerih dominanten pomen se nenehno pogaja z občinstvom, s Čimer so se medijske študije dokončno te- kstualizirale Poleg vsebinske pomembnosti obeh teoreti- kov ne gre spregledati njuno posrečeno izbi- ro kot dveh vplivnih predstavnikov ameri- ške in britanske tradicije kulturnih študij, s čimer bralcu ni ponujen le primerjalni pristop h kulturnemu preučevanju komu- nikacij, temveč ponuja tudi protiutež vsem tistim delom, ki se nagibajo k primerjavi britanske in frankfurtsk£ kuhurološke ozi- roma kritične šole. Osrednji del demtstifidranja novinarske profesije nameni analizi temeljne prvine novinarstva in novinarskega poklica, pojmu objektivnosti, kije s teoretsko usmeritvijo kujtume^ pristopa nezdruäjiv že v izho- dišču. Ta namreč temelji na elemenvih kla- sične paradigme (uravnoteženost, vestnost, resnicoljubnost, zanesljivost, natančnost), ki izhajajo iz prenosnega modela komunici- ranja in predpostavk o racionalnem preno- su in^rmacij, kjer je jezik denotativen in reltrencralen. novice pa neizkrivljen odsev NOVINARSTVO KOT KU l M I T I N V F F E D N O ^ reabtosti, čemur John Fiskepravi»^pre^/ara transparentnosti«. Jontes 2 lociranjem novinarskih narativnih strategij, preko katerih se objektivizira kul- turna realnost (poročanje v stilu obrnjene piramide, uravnoteženost, distandranost, ^iktualnost) razprm/o spusti na konkretno raven novinarske forme in vsebine, kjer pokaže, kako te strategije ozajo možne in- terpretacije realnosti in s tem dogodkov, s čimer pravzraprm^ i>zožijo razpon spektra resnic, ki so predstavljenezaradi česar lahko objektivnost obnn^navamo zgolj kot I c u l t u m o f o r m o z l a s t n i m s k l o p o m k o n - trencij. S problematiziranjem naravnosti pojma objektivnosti in njenega statusa resnično- sti postavi f>od vprašaj vudi nepristrano in uravnoteženo sporocanjsko funkcijo novi- narjev, saj objektivnost v tem nevtralnem mislu potemtakem lahko pomeni tudi utr- jevanje družbenega statusa quo oziroma dopuščanje obstoječih družbenih razmer, konformtzem in vzdrževanje okvirjev do- minantne hegemonije. Za boljšo orientacijo in konkretizacijo poj- ma objektivnosti postreže se z zelo kratičm eksurzom v zgodovmo vzpona normativa objektivnosti^ ki se naslanja na ekonom- ske in tehnološke deterministične razlage v 19 . ^ w / e ^ ü (pojav komercialnih časopi- sov leta 1833, ki z oglaševanjem omogočijo nestrankarstvo, in stila obrnjene piramide leta 1865, ki nadomesti kronološki stil), pa tudi vzpon znanosti kot kulturne paradi- gme^ kstr naj bi pripomoglo k >»scientizactji^ novinarstva. Lociranje nartrtivnih strategij, predvsem pojma uravnoteženosti, podkrepi s študijami primerov, analizami celcjtov o novinarstvu v nekaterih osrednjih sloven- skih časnikih t. i. resnega tiska v zadnje pol stoletja, s čimer pokaže tudi na vzpon objektivisticne tradicije v postsodabstični Sloveniji po letu 1990. Objektivnost je (poleg služenja javnosti) tudi tisti dominatni vidik komunikadjskf vloge, zaradi katerega novinarstvo uživa poseben profesionalni status oziroma av- toriteto, saj ta izhaja tz statusa resnično- sti. Toda če novinarji »INT fe Jcuri ntso zgolj posredniki informacij, temveč tudi proi- zvajalci kulture, pomenov in vrednotenja, se bralcu utemeljeno pojavi vprašanje, od kje novinarjem avtoritet/), da postanejo tol- mači realnosti oziroma od kodjm pravica in sposobnost določanja, >^kdo, zakaj in na kakšen naan bo običajne dogodke spremenil v novinarskez^dbe«? Ha vprašanje kulturne m/toritete novinar- stva namreč komunikologija še ni ponudila ustreznega odgovora, zato je na mestu kul- turni pristop, ki os\/etli predvsem njegovo ritualno vlogo. Novinarji namreč z rivuali, konvencijami, pomeni in simbolnimi siste- mi ne tvorijo le diskurze o javnih dogodkih, temveč tudi o svojem poklicu. »Novinarska ji^toriteta {namreč} obstaja v naraciji in jo novinarji vzdržujejo v zp)dbah, Id jih pri- povedujejo,s čimer ustvarjajo novinarsko