URN_NBN_SI_DOC-EIAH8TEQ

Izvleček Svoj članek sem razdelil v tri dele. V prvem opisujem splošen pomen te šolske oblike skla- dno z njenimi značilnostmi, kot se kažejo v ra- zvoju slovenskega šolstva med osnovno šolo, poklicnim izobraževanjem in nižjo gimnazijo. Kako dejansko posebna je ta šolska oblika, se kaže v dejstvu, da nisem mogel najti ustrezne- ga angleškega strokovnega izraza za sloven- skega meščanska šola ali nemškega Bürger- schule in torej ponujam svojega iz podnaslo- va. Druga dva dela članka sta samoumevna, po enega namenjam pač Meščanski šoli Slo- venj Gradec (1920-41) in Meščanski šoli Me- žica (1926-41). Abstract My article is divided into three parts. In the first, I describe the general significance of “meščanska šola”, or the higher primary school, and its characteristics as reflected in the development of education in Slovenia be- tween primary school, vocational education and general secondary school (“gimnazija”). This type of school has its own peculiarities which made it very difficult, if not impossible, to find a technical term for the Slovenian word “meščanska šola” and the German “Bürgerschule” in English. I had to come up with a descriptive translation. The other two parts of the article deal with the “meščanska šola” in Slovenj Gradec (1920-1941) and the one in Mežica (1926-1941), respectively. 106 Šolska kronika • zbornik • 1 • 2006 Franček Lasbaher * 1 Meščanski šoli v Slovenj Gradcu (1920-41) in Mežici (1926-41) “Meščanska šola”, or the higher primary school at Slovenj Gradec (1920-41), and Mežica (1926-41) Nekaj splošnega v uvod k razvoju in pomenu meščanske šole Najprej osebna pripomba: S potomci mojega rodu, rojenega proti koncu kraljevine Jugoslavije, vednost o stoletja dolgi skupni slovensko-avstrijski prete- klosti že prehaja iz osebne v zgodovinsko zavest, moj oče pa se je med I. svetovno vojno v cesarski uniformi še vojskoval na soški fronti. Zgodovinska zavest je zlasti močna na področju šolstva, saj so se Slovenci že od zgodnjega srednjega veka iz- obraževali v skupnih cerkvenih in poznejših državnih latinskih šolah, od druge polovice 18. stoletja pa tudi več kot stopetdeset let v enaki skupni šolski ureditvi. Pri tem seveda ne gre spregledati našega določenega podložniško opredeljenega zaostanka v primerjavi z gospodujočim oziroma oblastniškim avstrijskim naro- dom, ki je za nas temeljil na še nesrečnejšem dejstvu, da monarhija ne le da ni * prof. angleščine in nemščine, direktor Zavoda za šolstvo – enota Slovenj Gradec v pokoju. UDK 373(497.4 Mežica, Slovenj Gradec)(091) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: 8. 11. 2005