Kunc Ivan Tovarišu s Sočinih bregov v slovo. Ravnokar smo Te položili v varno zemeljsko naročje svobodne domovine, da počakaš plačila za svoie 32 letno prosvetno delo. Tam ob naši bistri Soči na levem bregu v gorskem Kalu si začel strmo učiteljsko pot 1903., kamor si prišel iz koprskega učitel.jišča poln sladkih r_,ad. Oznanjal si -tam vero ljubezni do Todne grude in. njene lepe materine bešede, Icjer srnorrti' ucili pa.V dfiSetletij. Preselil si se v SrJško dolino na'desni breg v prijazni Ročinj in 1909. si ustanovil tu lastno gorko ognjišče. Ob bjstri Spči si ustvaril svjojo lastno družinsko sreco z"'ljubljeno ženo in vzornim sinom, ki danes plakata za dobrim možem in skrbnim očetom. Tudi mi, Tvoji tovariši, Te ohranimo v svetlem spominu. Prepričani smo vsi, da Te še ljubijo naši tam ob Soči. S svojim mirnim smehljajočim nastopom si združeval pri svojem naTodnem in prosvetnem delu moško resnobo in plemenito dobrosrčnost, r3a"'6iTio Te vzljubili vsi stanovskf tbVariŠi; ki snib Te spoznali. Klasična ie bila Tvoja' mimljtftinost, ki je eferečevaja tiaš narod v ljubezni do doriia m 'se stirnila z rodno grudo. Tebi se je spolnila srčna želja, da si izročil sveto zemljo svojih dedov svojemu rodridmu potort'cu, a ni se Ti posrečilo žarko hrepenenje, da bi lepoto vseh krajev 6vojega mladostnega narodnegain p^rosvetnega delovanja videl. Tvoje pos^drije besede, ki si mi jih povedal pri riajihern zadnjem pozdravu na ulici so bjle: »Nikjer ni tako lepo, kakor tam ob Soči!« A. U. •f*