izraz dobe, ko smo komaj še hropeli pod pritiskom vkovanosti, molka in praznote. »Celica" je poglavje slovenske poti. Marja Boršnik. Knjige Goriške Matice za leto 1933. V štirinajstem letu svojega obstoja je izdala Goriška Matica pet obveznih in eno neobvezno knjigo, vsega skupaj kakih 850 strani leposlovnega in poljudno-znanstvenega štiva. V leposlovju prvači neobvezni roman Franceta Bevka »Železna kača", o katerem smo že poročali. (Gl. LZ, 1933, str. 51.) Koledar Goriške Matice za leto ipjj. Če bodi ena izmed vrlin poljudnih koledarjev mnogovrstnost njihove vsebine, je treba priznati, da je uredništvo pri tem koledarju to zahtevo upoštevalo v najvišji meri, in vendar tako, da se ni prepustilo nezdravemu hlastanju po senzacijah. Vsa snov je tako razvrščena, da knjiga v svoji celoti duševno dviga, zabava, poučuje, vodi, koristi, pomaga, opozarja, vzgaja. Glavni pripovednik Tone Čemažar, znan iz prejšnjih letnikov, je v napeti, življenjsko resnični noveli „Gmajni" izklesal kovača Gregorja, ki pri delitvi gmajne v borbi za pravice prikrajšanih kajžarjev pobije zemljemerca in pade nato v boju z orožniki. Fran Žgur je objavil nekaj prisrčnih pesmi, ki po toplini občutja in po zvočnosti cesto spominjajo na Gregorčičeve. Bolj miselne so pesmi Slavka Slavca, ki je sestavil tudi nekaj oblet-niških prispevkov (o Ivanu Trinku, sedemdesetletniku, o Goetheju in Garibal-diju). Emil Komel poroča o razvoju glasbe in domačih instrumentov. Urednik je priredil nekaj krajših prevodov iz tujih slovstev in nekaj poljudnoznanstvenih člankov. Naslovni »Sejalec" ter vzporedno menjajoči se verski in domo-rodni motivi v nadmesečnih risbah Julčeta Božiča dajejo koledarju povsem novo lice, razodevajoče zdrav umetniški okus. Slavko Slavec: „Med srci in zemljo". Ta povest iz življenja našega ljudstva v neposredni goriški okolici pripoveduje o Kraljevem Mirku, omahujočem sprva med tvorniško delavko Tončko in kmetiško Ivano Lukmanovo, h kateri ga končno popolnoma nagne tudi ljubezen do zemlje. Nande Vrbnjakov: »Pogled v svetovno zrcalo". Te »zgodovinske slike za mladino" so nekakšen cvetnik iz naših najboljših zgodovinarjev (Gruden, Stare, Apih, Kaspret, Bučar, Jesenko i. dr.) s pestrimi zgodovinskimi prizori in razpravicami od Atile do krimske vojne. Opombe o nekaterih naših zgodovinarjih se odlikujejo po prisrčni živahnosti, posebno zadnja o Janezu Jesenku, ki žehti od toplega navdušenja ob spominu na izvrstnega učitelja. Praktičnim potrebam goriških Matičarjev služita Majeva in Potrata. Gizela Majeva je obdelala v »Telesni vzgoji otrok" vse najvažnejše, kar se tiče nege in hrane zdravega in bolnega otroka, po načelu, da je za otroka tudi najboljše komaj dovolj dobro. Spretno je premagala glavno težkočo: kako naj poda jasna in točna navodila, primerna raznim družabnim slojem, veljavna po možnosti za mesto in vas. — Dr. Josip Potrata je v dopolnilo svojih prejšnjih po-ljudno-zdravstvenih knjig izdal to pot »Prvo pomoč v nezgodah" s tehtnimi strokovnjaškimi nasveti za razne prilike in neprilike. Poudariti moramo še, da vlada v vseh Matičnih knjigah precejšnja jezikovna čistost in da očituje večina njenih sotrudnikov zdrav smisel za pravo slovensko pisanje, ogibajoč se jezikovnih nepravilnosti, ki jim podlegajo razni strokovni listi in dnevno časopisje. A. Budal. 20* 367