-» Uahaja vsaki petek y tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne prt-i-Stijbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina sa celo leto 3 gkL, m pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu .Domovine" v Celji. Celje — Dunaj. Tacega veselja že dolgo ni bilo v nemškem taboru, kakor minuli teden, ko je državni zbor zavrgel celjsko posutvko. Iz te malopomenljive stvari, naredili so veliko zmago. V njej vidijo napredek nemškega mišljenja in zavednosti. V svojih razgretih možganih sa že domišljajo, da se povrnejo časi, ko so Nemci sami vladali v Avstriji. Nemški listi sedaj dokazujejo, da je vlada dolžna že s prihodnjim letom opustiti dvojezično gimnazijo v Celji. V graški »Tagespost" neki poslanec razklada misel, da morajo ne le Nemci, temveč tudi druge narodnosti, katerim je kaj na ustavi, delati na to, da se odpravi dvojezična gimnazija iz Celja. Tako modrovanje je smešno in kaj tacega more trditi jedino kdo, ki vzlic temu, da je državni poslanec, ne pozna vge^ do-ločeb ustave. Član XIX državnih temeljnih zakonov z d hteva narodno jednakopravnost v šoli in v uradu. Po tem članu imamo štajerski Slovenci ravno tako pravico do slovenskih srednjih šol, kakor Nemci. Sklep državnega zbora, s katerim se odklanja celjska postavka, naravnost nasprotuje duhu avstrijske ustave. Če tudi je želeti, da se vlada ozira na sklepe in resolucije državnega zbora, vendar vladi noben prijatelj ustave ne bode zameril, če se glede celjske postavke ne ozira, na sklep zbornice poslancev, ' ker je ta sklep največja zaušnica ustavi. Tudi državni zbor nima odločevati o osnovi in odpravi srednjih šol, temveč je to stvar krone in vlade. Proračun se dovoli za vse srednje šole vkupe, ker se o vsaki postavki sproti ne glasuje. Državni zbor je s svojim sklepom to skupno svoto proračuna za srednje šole ponižal za tisto svoto, ki je določena za celjsko gimnazijo, to utemeljujoč s tem, da je dvojezična gimnazija v Celji nepotrebna. Če pa vlada more shajati 3 ponižano svoto in obdržati dvojezično gimnazijo v Celji; se s tem pač malo prezira sklep državnega zbora, a naravnost protiustavnega postopanja se pa vlada še dolžiti ne more. Sicer pa Nemci sami niso vselej tako natančni glede tega, kako se gospodari z državnim denarjem. Leto za letom imamo že velike državne prebitke, a vendar gospodje, ki se sedaj toliko izpodtikajo nad tem, če bi vlada 12 000 gld. porabila za dvojezično gimnazijo v Celji, ko jih državni zbor za to ni privolil, ne zahtevajo natančnega obračuna, kako se gospodari z blagajničnimi preostanki. Ko je v Toplicah na Češkem se osnovalo okrajno sodišče proti volji, večine češkega deželnega zbora, so tudi molčali sedanji varuhi ustave in parlamentarnih pravic. Sicer se pa ne sme puščati iz vida, da sklep državnega zbora ne izraža pravega mnenja .večine.,■„zbornice- poslancev. Sluča primerilo, da so ta dan rt? J' narodni nasprot-j niki imeli /.a j&daaist glasov' Vsa l&tt*-- | niča poslancev šteje 353 poslancev, a pri do- tični seji jih je bilo samo 209, torej jih je manjkalo 14 6, katerih velika večina ne odobrava sklepa državnega zbora. Vsekako pa moramo izreči svoje obžalovanje, da nekateri poslanci tako malomarno opravljajo svojo dolžnost. Po našem mnenji je slednji poslanec dolžan biti v zbornici, ako ga morda bolezen ali kaki drugi taki zadržki ne zadržujejo. Kdor pa nima časa, naj se pa ne sili v politično življenje. Ravno sedaj se govori o osnovi jugoslovanskega kluba. Mi smo z veseljem pozdravili to misel. Ta klub bode pa imel veljavo samo, ako bodo njega člani ob glasovanjih polnoštevilno na Dunaji in se ne bode več dogodilo to, da bode pri seji le jeden dalmatinski poslanec, Galičanom že ne moremo toliko zameriti, če jih ni bilo vseh pri glasovanji. Naše politične vezi ž njim niso tako tesne, in Rusini so pa imeli baš božične praznike. Ob takem času LISTEK. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1896. (Konec.) 6. Koledar družbe sv Mohorja. Za navadno leto 18J7. Koledar ima poleg navadnih koledarskih stvarij in imenika udov tudi mnogo zabavnega v drugem delu. Na prvem mestu tega dela ba remo prelepe pesmice naših nadarjenih pesni kov pod naslovom »Sijonski glasovi". Že v koledarju prejšnega leta nam je obetal odbor, da nas letos razveseli z neko posebno vrsto pesmic, in res, sedaj jih imamo pred seboj. V vseh so krasne misli obdane z lepo, dovršeno pesniško obliko. Da,, takih pesmic smo pogrešali verni Slovenci in jih še pogrešamo; zato pa želimo, da nas vrli naši pesniki še mnogokrat razveselijo z lep mi pesmicami te vrste. V drugem spisu »Kaj je v Rimu o božiču lepega" nas povede pisatelj dr. Mihael Opeka v večno mesto, v Rim ter nam prav mično pripoveduje zgodovino sv. Bambina, majhnega Jezusa, ki leži v jaslicah v cerkvi sv. Marije Velike, katerega verno ljudstvo posebno v božičnih dneh prav rado časti. Poleg tega nam še opisuje več drugih slovesnostij, ki se vršijo v različnih cerkvah večnega mesta. V naslednji povesti »Stričeva dedščina" najdemo zopet veliko lepih naukov, katere nam podaja pis J. Klemenčič po krojaču Silvestru Iglar. Sil. Iglar se je v mladosti pridno učil krojaškega dela, prehodil pozneje tudi dokaj sveta ter se končno povrnil v domačijo, kjer se je oženil s pridno deklico, s katero je živel prav srečno in zadovoljno. Nakrat pa mu umrje bogat in skop stric v Trstu in on kot jedin dedič dobi njegovo veliko premoženje. A s tem mu tudi zgine mir srca. Vedno ga skrbi, kaj bi z denarji počel in ali jih ni stric po krivem potu si nakopičil. Hoče se torej rešiti teh skrbij ter ustanovi siro-tišče, kamor so se zatekali ubožči in imeli brezplačno postrežbo. Sadaj se je še le zopet povrnil prejšni mir v njegovo srce in prejšnja zadovolj-nost je vladala zopet med zakonskima. To je pa nikdo ne hodi rad od doma. Govori se, da je bil grof Hohenwart opozoril grofa "Badenija, naj ne sklicuje drž. zbor pred pravoslavnimi božičnimi prazniki, ker ni gotov večine, a ga ta ni poslušal. Da-si se dvojezična gimnazija v Celji še ne odpravi, vendar je izid glasovanja o tej stvari za nas Slovence hud udarec. Slovenci imamo še dosti drugih teženj glede srednjih šol. Zahtevamo že dolgo, da se tudi na višji gimnaziji dovoli slovenščini več prostora in da se tudi ondu vpelje za nekatere predmete slovenski učni jezik. Vlada tem našim željam ni naklonjena. Tem manje je upati, da bi se nanje ozirala, če je pri glasovanji o celjski postavki uvidela, da državni zbor tudi ni naklonjen našim težnjam. Kako si bode vlada pomagala v bodoče glede celjske dvojezične gimnazije, ne vemo. To J*3 gULU »L, Uo UVuJ tjlul>! IVuU f.iOt louULLI pULlčl v " Ijaii svoj« napade proti dvpjezični anj).aziji, utrkfaf bods ta postavka v'proračunu. Ponavljali bodo predlog, da se ta postavka iz proračuna izbriše. Temu se pa vlada lahko izogne. Dvojezično gimnazijo naj spoji z nemško. Za slovenske vsporednice se potem ne bode posebej navajal znesek v proračunu in Nemci ne bodo mogli predlagati, naj se ta znesek črta. Prestavijo naj se pa iz Celja ob jednem profesorji, ki se odlikujejo po svojem nasprotju do Slovencev in vodstvo gimnazije naj se izroči možu, ki bode jednako pravičen obema narodnostima. Jedno ali dve leti bode potem še kak poslanec o celjski gimnaziji pri proračunski debati govoril, potem bode pa mir. Veselje Nemcev zaradi sklepa glede celjske dvojezične gimnazije ni bilo dolgo. Dva dni pozneje je državni zbor sklenil resolucijo, naj se prizna češki šoli na Dunaji pravica javnosti. Ta resolucija je Nemce potrla, kakor bi jih bil kdo ' z mrzlo vodo polil. Sedaj je bilo jasno, da državni : zbor ne stoji na stališču, da se v nemških me- kratek zapopadek te jako podučljive povesti. Kaj ne, pač marsikteri bogatin, ki je v jednakem položaju, kakor je bil naš krojač po smrti stri-čevej, mora vzdihniti: Da res, odkar sem bogat, nimam več pokoja, ne več mirne vesti. Vse veselje je zginilo, mir je šel iz srca. Vendar pa še lahko najde pomoček, katerega mu pokaže v našej povesti blago obnašanje krojača. Nadalje beremo v koledarju tudi životopis Frančiška Kosar-ja, moža, kateri je gotovo vsakemu Slovencu znan. Životopis tega blagega du-hovnika-pisatelja nam je podal tudi že preč. g. kanonik dr. Križanič v »SI. G.", in pozneje v ponatisu v posebnej knjigi, in je bil tudi v „11. nar kol"., vendar gotovo niso imeli še vsi Slovenci prilike ga brati, zato pa je odbor prav pogodil, da je vsprejel ta životopis, da seznani tudi še ostale Slovence z zaslužnim možem, katerega življenje je bilo iz-gledno in polno dobrih del, katerih bogat sad gotovo sedaj vživa v nebesih. V naslednjem spisu nam prav mično pripoveduje pisatelj Pankracij Gregorec narodno pripovedko o cerkvi Matere Božje na Ptujski Gori, katero mu je povedal sivolasi siromak. pravice za deželni zbor, govore tudi za razširjenje volilne pravice za deželne zbore. Volilni redi za državne zbore so še bolje krivični in tesnosrčni, kakor je bil državnozborski volilni red. Že v kratkem času zborovanja pred novim letom, so se skoro v vseh sklicanih deželnih zborih slišale zahteve po spremeni deželnozbor-skega volilnega reda. V nekaterih se je zahtevala le vpeljava neposrednih in tajnih volitev v kmetskih občinah, ker so tudi od tega zavisne neposredne in tajne volitve za državni zbor v skupini kmetskih občin in v peti kuriji. Reči pa moramo, da stranke v deželnih zborih niso pokazale dosti resne volje, da bi vlado prisilile, da bi se že letos za državni zbor neposredno volilo. Navadno predlagatelji niso prišli s točno izdelanimi načrti gl?de določbe volilnih krajev, in so le zahtevali, naj deželni odbor vkupe znese vse potrebno gradivo. S tem se pa stvar že tako zavleče, da se pravočasno rešiti ne da. Češkemu deželnemu zboru je bil predložil deželni odbor točno izdelan načrt zakona za vpeljavo neposrednih volitev. Ko je pa stvar prišla na dnevni red, pa niti Mladočehi, ki so že toliko govorili in pisali za neposredne volitve, niso silili, da bi se vpeljalo že za letošnje državno-zborske volitve. Trdili, so celo, da je to zaradi tehničnih težav nemogoče. V največ deželnih zborih se je stvar končala s kako nedolžno resolucijo. Le prejasno je bilo, da bodo z volilno pre-osnovo v deželnih zborih jednake ali pa še večje težave kakor so bile z volilno preosnovo v državnem zboru. Stranke niso zanje, še celo mnogi tisti poslanci, ki govore za neposredne volitve ali pa za razširjenje volilne pravice, goje v srcu tajno željo, da bi le dolgo vse po starem ostalo, ker so tako njihovi mandati še najbolje zagotovljeni. Za premembo deželnozborskih volilnih redov so samo zategadel, ker se drugače boje priti ob zaupanje pri svojih volilcih. V nekaterih deželnih zborih so se stavili dalje segajoči predlogi. Nekateri teh predlogov tudi izvirajo pra&gz srca svojim predlagateljem, kolikor moremo sklepati iz političnega, položaja in političnega mišljenja predlagateljev samih. Za nas je najvažnejše, kakšni predlogi so se stavili v štajerskem deželnem zboru. Štajerski deželnozborski volilni red je jeden najkri-vičnejših, samo moravski, šleski in isterski se morejo primerjati ž njim, kajti na Moraviji v Šleziji in Istri gospodari vsled krivičnih volilnih redov nemška oziroma italijanska manjšina nad slovansko večino deželnega prebivalstva. Na Štajerskem je tretjina prebivalstva slovenska. Pri pravičnem volilnem redu bi morali Slovenci imeti tudi tretjino deželnih poslancev in deželnih odbornikov. Od 60 poslancev bi moralo biti 21 slovenskih in od 6 deželnih odbornikov 2 slovenska. V resnici pa imamo Slovenci samo osmino poslancev, to je izmej 63 osem, deželnega odbornika pa nobenega ne. Večina prebivalstva štajerske vojvodine so kmetje, a vendar se je kmetski skupini dalo samo 23 poslancev. Deželni zbor torej zastopa le koristi mest in veleposestnikov. To se je že večkrat pokazalo, zlasti pa vselej, kedar je bil govor o potrebi lovskega zakona, ki bi se bolje oziral na kmetijske koristi, varoval kmetijske pridelke,, ne pa le zajcev, srn in jelenov. Letos so se v deželnem zboru stavili trije predlogi o premembi volilnega' reda. Deželni odbor je predlagal, da se uvedo neposredne volitve, drugo pa naj ostane vse pri starem. Celo ustno glasovanje je deželni odbor hotel pridržati. Ta predlog je prav tak... kakor smo ga mogli pričakovati od liberalne stranke,. Konservativci so prišli? s predlogom, ki meri pred vsem na to* da sa poskrbi boljše zastopstvo kmetijskih Isoristij, T© naj bi se do seglo na dva načina. Pomnože naj se mandati kmetskih občin in hkrati izločijo iz te skupine mnogi kraji, ki imajo značaj trgov afi: pa industrijskih krajev. Ti kraji imaja jednake koristi z mesti, ne pa s kmetskimi abčinami, uvrste naj se torej v mestno skupina. Nekatere teh krajev so liberalci uvrstili v skupino, teh občin zategadel, da tako ložje Tilove v tej skupini kak mandat, vežji kraji; so bili od nekdaj bolje liberalni, če tudi le v slabem smisla; te besede. Drugi ti kraji so pač pred tradesetimi leti imeli še kmetski značaj, a od tega časa se je v njih j industrija tako razvila, da so ta značaj, popolnoma zgubili. V nemškesn delu štajerske kronoviae bi se pomnožilo št&vilo poslancev kmetskih občin za 5. Kako bi se ©ndu volilni okraji na novo razdelili, kated krai se revrste aa novo v mestna skupino, to jp za nas Slovence manje. zanimivo,, torej, o tem ne bodemo govorili Na Dolenjem Štajerskem, bi Slovenci dobili v kmetskih občinah dva nova poslanca. Celjski volilni okraj, ki sedaj voli dva poslanca, bi se razdelil v tri volilne okraje, (sodniški okraj Celje, Konjice Šmarje in Laško-Vransko-Gornjigrad. Or-j možki sodniški okraj bi se pa pridružil ptujskemu volilnemu okraju, ki bi v bodoče volil dva poslanca namesto jednega, kakor ga voli sedaj. Iz epskega mesfchega volilnega okraja bi se izločile Brežice, kjer je mogočna nemškutarija in vanj bi se uvrstili Št. Jurij, Vitanje, Šmarje, Lemberg, Vransko, Braslovče, Rečica in Trbovlje, ki so do sedaj volili s kmetskimi občinami. Slovenci bi potem imeli precej upanja, da zmagamo v tej skupini. Brežice bi s sedaj v skupino kmetskih občin spadajočimi kraji: Kozjem, Podsredo, Planino, Pilatajnom, Podčetrtkom, Sevnico iu Rajhenburgom združili v nov mestni okraj, v katerem bi Slovenci imeli večino. Štajersko veleposestvo voli 12 poslancev, ki so do sedaj vsi liberalci. Lastniki cerkvenih in fidejkomisnih posestev volijo konservativno, a njih glasove liberalni glasovi prevladujejo. Konservativno veleposestvo torej v deželnem zboru ni zastopano, ker so liberalci odklonili vsak kompromis. Zato pa konservativci zahtevajo, da se loči cerkveno in fidejkomisno veleposestvo od drugih veleposestnikov in se mu dasta dva poslanca, drugi naj bi volili 10 poslancev. stih ne smejo snovati slovanske šole, ako so potrebne. Z vsprejemom te resolucije je tudi sklep glede celjske postavke zgubil polovico na svoji veljavi. Znamenito je pa, da tisti listi, ki so popred toliko naglašali, da morajo stranke siliti, da se bode vlada ozirala na sklep državnega zbora glede celjske postavke, nič ne nagla-šajo, da je treba skrbeti, da izvede tudi to resolucijo, ko vender ta resolucija bolje izraža pravo mnenje državnozborske večine in tudi ne nasprotuje ustavi. Vse navdušenje za veljavo in ugled parlamenta je pri Nemcih nakrat zginilo, ko gre za Slovane. Izražajo celo bojazen, da bi vlada ne ustregla želji, katero je izrekel parlament. Očitno je torej, da Nemcem ni dosti na veljavi državnega zbora, temveč samo na zatiranji Slovanov. Če bode ta resolucija imela kaj uspeha ne vemo. Govorilo se je, da vlada hoče češki zasebni šoli na Dunaji priznati pravico javnosti. Če je to res, se bode lahko sklicavala na to resolucijo. Vsekako je pomenljivo, da je državni zbor priznal potrebo slovanskih šol na Dunaji. S tem je priznal, da Dunaj ni čisto nemško mesto, temveč prestolica mnogojezične države, kjer morajo biti tudi nenemški jeziki jednakopravni. Dunajske Čehe bode gotovo ta resolucija bolje vzpodbodla v boju za njih narodne pravice. Posledica temu bode, da se bode vedno bolje videlo, da Dunaj ni čisto nemšk in bodo s tem morali računati merodajni činitelji. Nasprotniki slovanstva bi bili radi preprečili to resolucijo, a je niso mogli, to kaže, da njih sila ni tako velika, da bi mogli odločevati v Avstriji. Zato pa tudi zaradi poraza v celjskem vprašanji nimamo strahu. Ko bi Nemci le hoteli vlado siliti, da opusti celjsko gimnazijo in bi morda predlagali, da se ministerstvo toži, bi s tem le sebi izpodkopali tla. Veleposestniki pod vodstvom Chlumeckega bi jih več ne podpirali, in pokazal bi se neporavnljiv propad mej tistimi, kateri so se slučajno skupaj našli pri vprašanji celjske gimnazije. Baron Chlumecky je pri glasovanji o proračunu glede dohodkov od kolekov se izjavil, da on stoji na stališču, da državni zbor nima glasovati o posamičnih postavkili temveč le o vsej usoti. Kronawetter, ki je predlagal, da se časniški kolek odkloni, je moral predlog tako uravnati, da se za dotično svoto ponižajo dohodki kolekov. Iz tega je jasno, da Chlumecky in tovariši ne bodo videli nobenega rušenja ustave, če se celjska gimnazija ohrani, da se le skupni proračun za srednje šole ne prekorači. Nemško veselje je torej bilo precej prezgodnje in je mogoče, da stvar postane osode polna za Nemce same. Prememba deželnozborskega volilnega reda. Naravna posledica volilne preosnove za državni zbor je, da se bode po vseh deželnih zborih oglašala zahteva, naj se tudi deželnozborski volilni redi premene. Ravno tisti uzroki, zaradi katerih se je zahtevalo razširjenje volilne Temu spisu sledi „Pregled slovenske šmar-nične književnosti", kterega je spisal pisatelj P. Bohinjec. V spisu „Iz davnih dnij" nam podaja pisatelj Ivan Šubic zanimive črtice iz prazgodovine slovenske. V nadaljnem spisu nam opisuje pisatelj Sevničan življenje in delovanje za Slovence, posebno za slov. vojake toli zaslužnega majorja Andrej a Komel pl. Sočebranec, moža, ki je prvi začel orati ledino na slov. vojaškem slovstvenem polju, spisujoč razne vojaške knjige v siov. jeziku. Spi3 „0 strelovodu", spisal Fr. Hauptman je znanstvena razprava. V spisu „Skrivnosti gospodinje Anke" podaja pisatelj Božidar Flegerič celo vrsto dragocenih naukov našim gospodinjam. Da bi jih le tudi one rade prebirale in se po njih ravnale, koliko manj prepira bi bilo v hiši, koliko razprtij bi se zabranilo. Slika BSpomin na staro mater", ktero je spisal A. Koder, nas preseli v tisto srečno, blaženo dobo brezskrbne mladost5, ki smo še tekali po domačih logih. Naslednji spis nam podaja životopise treh umrlih odbornikov Mohorjeve družbe, namreč preč. g. prelata in stolnega kanonika Andrej a Alijančiča, stol. kanonika dr. Valentina Nemca in blgr, okrajnega šolskega nadzornika Gregorija Somer ja. Vsi trije so bili vzorni delavci svojega stanu in vrli navdušeni narodnjaki. Nadalje nam pripoveduje pisatelj Ivan Ste-klasa tri manj vredne slovanske pripovesti, preč. g. kanonik dr. Kr žanič pa nam zopet podaja razgled po katoliških misijonih. Na koncu spisa je pisatelj tudi letos zopet obesil torbico za mi-lodare, kteri se pošljejo potem misijonarjem v tuje dežele. O Slovenci, ki vam še bije srce za Boga, za vero, ki še poznate ljubezen do bliž nega, sezite prav globoko v žep in pošljite vsak po svoji moči svoje doneske v torbico, da tako tudi vi odkupite jednega ali drugega ubožčeka iz rok nevernih trinogov. Bodite zagotovljeni, da vaše dobro delo ne bo ostalo brez plačila, ampak vam bo bogato povrneno gori v nebesih! Razun teh navedenih spisov še najdemo v koledarju tudi nekaj prav mičnih narodnih pesmic, proti koncu pa opis „ Desetletno delovanje šolske družbe sv. Cirila in Metoda", spis „Nekatere nerodnosti po kmetih", katerega naj naši kmetje pridno berejo in skušajo odpraviti v njem na vedene nerodnosti, posebno voglarije in ponoče-vanje, kakor ponočna opravila, posebno rnetenje prosa; razun tega kratek pregled slov. posojilnic in hranilnic leta 1895. in nekaj gospodarskih drobtinic in ugank. To je bogata vsebina letošnjega koledarja, s katero pač mora vsakdo biti zadovoljen. K sklepu pregleda letošnjih Mohorjevih knjig še enkrat ponavljamo željo, da bi se število udov te prekoristne družbe še povekšalo, da bi knjige priromale v vsako hišo, kjer bivaj.j Slovenci. Oklenimo se neomahljivega stebra in neustrašljivega oznanovnlca sv. vere sv. Mohorja, ter se zatecimo v njega tabor in delujmo v slogi po znanem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Vi vat crescat, floreat družba sv. Mohorja! Milovan. Volilna pravica trgovinskih zbornic naj se odpravi, ker vsi člani trgovinskih zbornic volijo že tako v drugih skupinah. Zato naj se pa za veliko industrijo uvede posebna velika skupina. Če povemo še, da konservativci predlagajo, da se osnuje sedmo deželno odborniško mesto in uvedejo neposredne volitve v kmetski skupini, povedali smo vse glavne stvari predloga konservativcev. Slovenci bodo ta predlog podpirali, ker je zanje ugodnejši nego sedanje razmere. Nemško-narodni in liberalni listi pa že kriče o napada na nemštvo, dasi bi Slovenci še toliko ne dobili, kolikor nam gre. Imeli bi k večjemu 12 poslan cev od 70, torej dobro šestino, namesto tretjino in jednega deželnega odbornika, dasi nam že pri sedanjem številu deželnih odbornikov gresta dva Potem je pa še Fiirst v imenu narodnih Nemcev predlagal, naj deželni odbor izdela nov načrt deželnega zakona, po katerem dobita vi-rilna glasova graški župan in rektor visoke tehniške šole. Nadalje naj se upeljejo neposredne in tajne volitve za kmetske občine, pomnoži število poslancev glede na število prebivalstva in davek, katerega plačuje in volilna pravica naj se razširi na tiste, ki je še nimajo. 0 tem predlogu ne moremo reči, je li dober ali slab, odvisno je vse le od tega, kako se odločijo podrobnosti. Le to moramo omeniti, da se nam ne zdi umestno, ozirati se na davke, ki jih ljudstvo plačuje. Država in dežela nimate dohodkov le iz neposrednih, temveč še tudi iz posrednih davkov; te pa plačujejo vsi in koliko jih kdo plačuje, se pa niti določiti ne da. Ti predlogi so se bili izročili upravnem odseku. Ta pa je hitro končal svoje delo. Nasve-toval je, naj se stvar izroči deželnemu odboru, ki naj izdela načrt novega deželnozborskega volilnega reda na podlagi neposrednih in tajnih volitev za kmetske občine, in pomnoži števila poslancev glede na število prebivalstva in na davke, katere plačuje. Nadalje naj deželni odbor premišlja, če ne bi kazalo razširiti volilne pravice na tiste kroge, ki je sedaj še nicnajo. Za, to so glasovali vsi poslatfci. S tem je stvar za sedaj končana, kajti zborovanje deželnega zbora se je preložilo. Zaspala pa stvar ne bode več, kakor ni naspala, voliina preosnova v dižavnem zboru. Kako se reši, še sedaj ne vemo. Liberalni in nemško narodni listi so vsi jedini v tem, da se ne sme ustreči željam konservativcev in Slovencev. Na drugi stcani se pa govori, da merodajni krogi delujejo na to, da se izpolnijo nekatere slovenske želje. Seveda prevelikih nad na delovanje teh krogov Slovenci ne smemo staviti. Le toliko je gotovo, da stvari liberalni in narodni Nemci sami ne odločijo, ker nimajo potrebne dvetretjinske večine. Radi ali neradi se bodo pogajali s konservativci in Slovenci. Če Slovenci in konservativci ostanejo složni in odločni, bodo gotovo nekaj dosegli, naj se naši nasprotniki še tako jeze. Prepričali se bodo, da je minul čas, ko so sami odločevali in se je štajerska politika delala v uredništvu »Tagespošte". Jednakopravnost Slovencev v šoli, uradu in javnem življenju. (Govor poslanca dr. L. Gregoreca v državnem zboru dne o. decembra 1896.) (Konec.) Nemškoliberalna stranka je glasovala za člen XIX. in se je svetila vsled tega v luči svobodomiselnosti, toda ona ovira, da bi se ta člen uporabil tudi za Slovane, kakor sem že rekel. Jednako stoji stvar z gosp. ministrom za pravosodje. Tu v visoki zbornici, v odsekih, morda tudi v ministerskem svčtu v navzočnosti mini sterskega predsednika ga je najčistejša svobodomiselnost, toda praksa je vsa drugačna, tu velja zopet drugačno načelo. On ima na pr. to načelo, da ne dopušča, da bi napredovali slovenski uradniki na Spodnjem Štajarskem, da jih s tem odpravlja na Kranjsko, da je iztisnil iz ministerstva celd slovenskega dvornega svetovalca Abrama in na njega mesto postavil protislovenskega agitatorja Gertscherja. Še na neko posebnost bi opo zoril. Komaj eno leto je v službi in umel je pozvati v ministerstvo sedem gospodov iz območja 1 višjega deželnega sodišča njegovega — to je precej — in večina njih so nemškoliberalni gospodje. Jaz sem zahteval v svojem predlogu, njegova ekscelenca naj pozove sodne uradnike, da bi se natančno ravnali po obstoječih jezikovnih na-redbah. Na to je rekel on: To se itak gods. Toda ; odkrirosrčneje je govoril in se izrazil nasproti ! poslancu dr. Vašatyju, kakor je vedela poročati „Deutsche Zeitung" od dne 30. oktobra 1896. Gosp. poslanec Vašaty je stavil jednako prošnjo, kakor jaz do njegove ekscelence, gosp. ministra pravosodja; vprašal je namreč, dali je njegova I ekscelenca pri volji, da pozove podrejene mu oblasti, naj spoštujejo veljavne zakone, in na to ;, je rekel njeg. ekscelenca: Tega ne morem, kajti v levici združeni nemški liberalei bi se nam kar ! razpršili kakor vrabci. To dokazuje torej, da ima njegova eksce-■ lenca neznansk respekt pred nemško-liberalno ! stranko, tak respekt, da si niti tega ni upal, da i bi vnovič zaukazal nemškoliberalnim uradnjkom, i da morejo izvrševati obstoječe zakone in naredbe. on ne sodi v to ministerstvo, in da bi I prav za iprav moral nehati biti pravosodnim mi-aiistrom dsti hip, ko njegova ekscelenca, gosp. i iministerski predsednik, resno misli s svojimi be-i ssedami, da hoče ustanoviti narodni mir. Gospoda mojal XI. zasedanje te visoke ssbornice «e naglo bliža svojemu koncu in mi J Slovenci stojimo še vedno sredi neodločenega boja za svoj nžrodni obstoj. Marsikateremu bi utegnilo to potreti pogum; mene pa navdaja z občudovanjem. Kajti, ako se dviga mal, ubog, nesrečen narod, ako zastavlja vse svoje sile, ako se me plaši .nobenih žrtev, da ohrani pravico do svojega narodnega obstoja, potem je to vredno občudovanja in vspodbuja k vztrajnosti Pa bodi tako, mi hočemo in bodemo vztrajali, to tem bolj, ker vidimo znamenj, da se naša poštena stvar vendar le polagoma bliža k svoji zmagi. Kajti v ( prvo se slovanska plemena avstrijska vidno pri-! bližujejo eno k drugemu, se spoznavajo bolje, in vsled tega se uče tudi ljubiti se in vzajemno podpirati. To ueposoblja slovanska plemena, da b 4 uri popoludne v šoli svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika in sklep računa leta 1896, 3. volitev novega odbora, 4. razni nasveti. K zborovanju vabi vsacega odbor. (Deželni odbor v Gradci) odredil je, da se imajo prirediti letos posebni kurzi za temeljito poučenje ravnanja z ameriškimi trtami in njih cepljenju. Ta poduk vrši se v vinorejski šoli v Mariboru, Borlu pri Ptuji in Lipnici. Poduk prične se dne 1. marca t. 1. in traja do konca novembra t. 1. Sprejme se v vsak tak kurz po dvanajst prosilcev vincarjev. Hrana in stanovanje je brezplačna in dobi še vsak obiskovalec po 4 gld. na mesec. Prošnje pošiljajo se do 10. februvarja t. 1. deželnemu odboru v Gradec. Druge slovenske novice. (Jugoslovanski klub) Dne 29. t. m. se snide v Ljubljani shod zaupnih mož katoliške stranke, da se posvetuje o dogovorih obeh strank glede skupnega postopanja pri bodočih državno-zborskih volitvah in glede ustopa slovenskih po slancev v jugoslovanski klub. Če ta shod pritrdi dogovorom obeh strank, se snide potem shod zaupnih mož narodne stranke. (Državna obrtna šola v Ljubljani) Dae 5. t. m. je v državnem zboru naznanil sekcijski načelnik grof Latour, da misli vlada sedanjo strokovno šolo v Ljubljani preos.iovati v popolno državno obrtno šolo. (Baron Hein,) deželni predsednik kranjski, baje v kratkem pride za namestnika v Gradec. Marki Bacjuehem bode namestnik na Dolenjem Avstrijskem. Slovenščine je baron Hein še precej vešč, a drugače pa Slovencem ne bode naklonjen, kolikor ga poznamo iz njegovega dosedanjega delovanja. (Finančni ravnatelj za Kranjsko) gospod dvorni svetnik Plachky pojde v kratkem v pokoj. Govori se, da bode njegov naslednik višji finančni svetnik Jenny. Ta mož ima dobre prijatelje na višjih mestih in je vsled tega bil prišel za višjega finančnega svetnika v Ljubljano, da si slovenski ne zna. Mogoče je tudi, da še finančni ravnatelj postane. Delovanje tega moža na Kranjskem, zlasti njegove nasvete glede imenovanj finančnih uradnikov so že slovenski listi morali hudo obsojati in tudi v državnem zboru se je interpe-lovalo o tej stvari. Če Jenny postane finančni ravnatelj, bede slabo za slovenščino in slovenske uradnike pri finančnem ravnateljstvu. (Usiljen nemški učitelj) Minister Gautsch je pred leti urinil za glasbenega učitelja na ljubljanskem učiteljišču češkega Nemci Sokolla. Te dni so pa morali tega učitelja suspendirati zaradi njegovega nedopustnega postopanja proti učenkam. <„Sokol ljubljanski") je na svojem občnem zboru dne 6 t. m. zopet izvolil dr. Ivana Tavčarja za starosta in dr. Josipa Kušarja zi pod-starosta in stari odbor. Na tem shodu se je sklenilo čestitati novemu praškemu županu dr. Podlipnemu, načelniku zveze čeških sokolskih društev. (Pri D. M. v Polju) pri Ljubljani ustano vila se je konsumna zadruga. (Novo posojilnico) so ustanovili v Selcih pri Škofjiloki. Načelnik jej je župnik Mat. Erzar. (Obesil se je) v gozdu pri Zgornjem B tnju pri Kranju 68letni gostač Jožef Vidmar. (Na Savi pri Zagorji) ukradli so neznani lopovi postajno blagaimco. Tatom bili so odno šaji žel. postaje dobro znani, ker so blagajnico odnesli iz pisarne, jo zunaj razbili in spraznili ter jo zopet potem postavili nazaj v pisarno. (Okrajna posojilnica v Radečah pri Zida-nemmostu,) registrovana zadruga z neomejeno zavezo, razpošilja »Vabilo k občnemu zboru", ki bode dne 21. januvarja t, 1 ob 9. uri dopo ludne v gostilni g. Franc Podlogarja v Radečah. Dnevni red: 1. Letno poročilo o stanju in poslovanju posojilnice leta 1896. Predložitev računskega zaključka za leto 1896. 3. Razdelitev čistega dobička iz leta 1896. 4. in 5 Volitev načelništva in nadzorništva za upravno leto 1897. 6. Obrestovanje deležev. 7. 0 zidanju lastne za družne hiše. (Prvo mirovno sodišče na Kranjskem.) Z dnem 1. fcbiuvarja t. 1. začne v Rovtah poslovati mirovno sodišče. Za osnovo te naprave se je najbolje trudil c. kr. notar ribniški gosp. Ignacij Gruntar. (Slovenščina na Koroškem.) Razpisana je lekarna v Borovljah na Koroškem. V dotičnem razpisu se samo »želi" znanje slovenščine, a zahteva se pa ne, da-si v tem okraju bivajo skoro sami Slovenci. Poslanac g. Koblar je zaradi tega interpeloval te dni v državnem zboru. Kdo ve, če bode dobil kak odgovor, ker mini-sterski predsednik skoro na nobeno interpelacijo ne odgovori. (Nesreča v rudniku.) V rudniku v Rablju na Koroškem je rud?r Reger pal v devetdeset metrov globok rov in bil takoj mrtev. (Podpora Siidmarki) Celovški mestni za-stop je dvolil zloglasnemu društvu »Sudmark" petdeset goldinarjev podpore. Lani je bil dovolil samo petindvajset, letos je pa podžupan dr. Metnic predlagal višjo podporo, ker je to društvo jedino, ki podpira nemštvo v obrtnih krogih. Celovški mestni zbor je s tem pokazal svojo narodno ne-strpnost; a svojih namenov „Sudmark" ne doseže, če bi jej celovški mestni očetje tudi slednje leto 500 gld dovolili. (Obsojeni iredentovci.) V petek minuli teden bili so v Trstu obsojeni Alfred Rascovich, Mavro Gino in Ivan Menessini v pet- oziroma štiri- in tritedenski zapor. Ti trije junaki, samo mladi fantje, so bili nekega mešetarja pretepli, ker je žvižgal neko avstrijsko domoljubno pesem, ki ni prijala njih lahonskim ušesom. Ta dogodek zopet dokazuje, kakšne razmere da vladajo v Trstu. Ondu človek še avstrijskega domoljubja pokazati ne sme, če noče svojega zdravja alt celo življenja postaviti v nevarnost. (Poljedelsko ministerstvo) dovolilo je 200J gld. podpore kmetijski družbi za tržaško okolic j. (Goriški deželni glavar grof Franc Coro-nini) je tudi letos, kakor vsako leto podaril svojo plačo, katero dobiva kot deželni glavar, v znesku 2000 gld, zakladu v podporo za delu nesposobnih ljudij. Ta zaklad je osnoval visoko-rodni gospod grof sam. (Velik požar) je bil na Sv. tri kralje din v Bolcu na Goriškem. Zgorelo je več hiš in g >• spodarskih poslopij. (Obsojen slepar.) V Reki je bil obsojen na 11 445 gld. globe Žid Izidor Pick, ki je ponarejal vino in osleparil državni zaklad. (Legar v Pulju) močno pojema in upanja je, da bode v kratkem popolnoma prenehal. (Umrl je) v Pulju na vročinski bolezni c. kr. poštni kontrolor g. Franc Birgant dne 9. t. m. Pokojnik je bil znan narodnjak. (Podporno društvo za slovenske visoko-šolce na Dunaji) ima v soboto 16. januvarja t. I. izvanredni občni zbor v dvorani hotela »zur gol-denen Eate" I Riemergasse, štev. 4, I. nadstropje. Na dnevnem redu je volitev predsednika po pokojnem g. Ivan Navratilu, oziroma tudi volitev odbora. Začetek ob 7. uri zvečer. Potem bo 3.]večer slovenskega kluba z berilom gospoda c. kr. profesorja dr. Janko Pajka. »Krasoslovne črtice". — Ker je tokrat dvorana prostorna in elegantna, menda ne bo več pritožb zarad nedostatneg* lokala. Druge avstrijske novice. (Sedemdesetletnico) je v ponedeljek slavil nadvojvoda Rajner. Ta nadvojvoda je bil predsednik prvemu avstrijskemu ustavnemu mini-sterstvu Pozneje se bolje zanima za vojaštvo in pospešuje znanosti in umetnosti. (Novi državni zbor) se baje snide že dne 26. marca t. 1. Volitve imajo biti dovršene do dne 20. maica. Kakšno podobo bode imel novi državni zbor, se dandanes ne more še soditi. Največje premene bodo pri nemških strankah. (Dunaj) Deželnim poslancem spodnjeavstrij-skim bil je na Dunaji v petem okraji izvoljen Slovenec profesor Jožef Sturm. Profesor Sturm služboval je dalje časa v Novetnmestu na Dolenjskem in je še v dobrem spominu radi njegovega požrtvovalnega in ljubeznivega vedenja. (Z ati denar.) Letos bodo v denarnokovnici izkovali 700 000 komadov po 20 in 200 000 ko-maduv denarja po 10 kron. Kdaj pač pride ta denar v promet. Zlata veljava se nam že dolgo obeta. („ Pravi Dalmatinec",) se bode baje imenoval nov list, katerega začno izdajati dalmatinski lahoni v hrvaščini, ker vidijo, da s svojimi italijanskimi listi ničesa ne opravijo. List bi že bil začel sedaj izhajati, samo pravega urednika mu dosedaj še niso dobili. Ta list bode pač najboljši dokaz, da je Dalmacija hrvaška dežela, če bodo celoItElijani morali v hrvaščini list izdajati. Seveda uspeha ne bode novi list nič več imel, kot ga je PKmetski prijatelj", katerega so izdajali štajerski nemškutarji. (Sprava na Češkem.) V nedeljo je bil mnogobrojno obiskan češki shod v Kolinu, na katerem je govoril dr. Rieger. Ta shod se je izrekel za zjedinjenje vseh čeških strank s plemstvom vred, za sporazumljenje z Nemci na podlagi popolne narodne jednakopravnosti, da vkupe dosežejo obnovljenje češkega državnega prava. Nam se ne zdi verojetno, da bi se Nemci dali pridobiti za tako spravo, ker hočejo le gospodovati. (Veliko posojilo.) Mesto Budimpešta misli vzeti 50 milijonov goldinarjev na posodo za razne naprave. Vidi se, da si Madjari samo prizadevajo, da bi prekosili z Budimpešto Dunaj. Ne ve se pa, če se to dobro konča. Kaj če ne pride na posled do kacega poloma? Ogled po širnem svetu. (Rusija in Bolgarija.) Nekatera znamenja kažejo, da odnošaji mej Rusijo in Bolgarijo niso več tako prijazni, kot so še nedavno bili. Rusija ni zadovoljna s sedanjo bolgarsko vlado. Rada bi videla, da so se poklicali na krmilo Cankov in drugi odločni prijatelji Rusije. Tudi bi bila Rusija rada, da se vsprejmo v vojno častniki, ki so bili zaradi raznih dogodkov morali ostaviti Bolgarijo. Rusija ni zadovoljna, da se je tem njenim privržencem dovolila samo pokojnina Posebno se je opazilo, da car Nikolaj II. ni odgovoril na častitki bolgarskega kneza in sobranja povodom njegovega godu. (Volitve za francoski senat) so za radi-kalce neugodno izpale. Voljenih je 69 zmernih republikancev, 12 konservativcev in 3 socijalisti. Upanja je sedaj pač malo, da bi senat privolil v kako premembo senatskega volilnega reda, kakor žele radikalci. (Sultan in Armenci). Francoski list „Revue de Pariš" je priobčil več člankov, v katerih se naravnost trdi, da je bil sultan zaukazal vse napade na Armence. Navodilo za te članke je neki dal francoski veleposlanik v Carigradu, Cambon, ki se ne vjema s sedanjim postopanjem francoske vlade in v svojih poročilih francoski vladi zahteva, da se naj odločneje postopa proti Turčiji. Navajajo se nekatera teh poročil. Ta list zatrjuje, da so Turki v Evropi in Aziji lani in predlanskim pobili nad 300.000 Armencev. Vse to se godi tako rekoč pred očmi kulturne Evrope, a se za vse to ne zmeni. — Ker velevlasti priganjajo sultana, naj vpelje kake preosnove, je naročil vladi, naj zaukaže vsem guvernerjem v Aziji, da poskcbe za velike demonstracije moha-medanskega prebivalstva proti vsakim preosno-vam. Guvernerji bodo gotovo izvršili dana povelja. Bati se je v kratkem velikih nemirov. (Boji na Kreti.) Dne 5. t. m. so b;li na Kreti mohamedanci napali kristjane v več krajih. Jeden kristijan je ubit, več pa ranjenih. S tem hočejo mohamedanci preprečiti izvajanje preosnov na Kreti. Dvombe ni nobene, da jih je turška vlada nahujskala, da se bode sedaj izgovarjala, da zahtevanih preosnov izvesti ne more, ker bi se sicer spuntali vsi Turki na Kreti. Dopisi. Iz Št. Jurja ob j. ž. Zborovanje „Cesar-jevič Rudolfovega sadjerejskjga društva" dne 20. grudna pr. 1. je bilo radi neugodnega vremena precej slabo obiskano. Kljub temu se je zbralo okoli 30 mož in iz sosednje župnije Slivnice g. župnik Koz.nc in g. nadnčitelj Kurbus. Predsednik g. dr. G. Ipavic navaja v začetku, da je dobilo društvo pri sadjarski zastavi v Celji častni diplom in da se je okoličanom za lepo sadje razdelila vsota 85 gld. Nadalje poroča, kaj je storilo društvo tekom leta in predlaga, naj bi se do prihodnjega zborovanja posvetovalo, kako naj društvo proslav Ija 501etnico vladanja našega presvitlega cesarja in mu kliče trikratni „živijo". Gospod potovalni učitelj Bele nas je s svojim zanimivim in dobro premišljenim govorom prepričaval, da si zamore kmet s pravilnim negovanjem sadnega drevja svoje gmotno stanje zelo poboljšati. Razlagal je nadalje, kaj je treba po zimi s sadnim drevjem početi in povdarjal posebno mazanje drevja, izrezavanja kron in gnojenje. Nekaterniki prosijo, da bi predsednik umetna gnojila naročil. G. Bele se pohvalno izreče o šentjurski občini, katera goji le izredne in naj boljše sadne vrste, katerih le malokje najde. Čast. g. Kozinc čestita v imenu vsega društva g. predsedniku, da je bil imenovan cesarskim svetovalcem. Predsednik se zahvali vsemu dru štvu kakor tudi g. Beletu za izborno predavanje in s tem sklene zborovanje. Na svidenje v spomladi! Iz kozjanskega okraja. Če si, cenjeni bralec, dopis iz kozjanskega okraja v predzadnji številki „Domovine" dobro prebral, lahko si spoznal, da niso že obstoječe tukajšne okrajne ceste, na svojem mestu, pa tudi si se lahko prepričal, da je neovrgljiva potreba, da se gradi nova cesta iz Lesične mimo Prevorja do Sv. Urbana. Če bi se ta cesta zgradila, bi bili trgi Kozje, Podsreda, Pilštanj in sploh celi okraj najkrajše zvezan z glavno progo južne železnice in Celjem; bilo bi pa tudi takorekoč mimogrede pomagano tistim zapuščenim občinam kozjanskega okraja, ktere še nimajo nobene okrajne ceste. Gotovo si misliš, da bi imeli prebivalci že imenovanih trgov oziroma njih predstojniki največ povoda sprožiti misel in tudi delati na to, da bi se toli potrebna cesta mimo Prevorja gradila. V trgih osobito v središču okraja bivajo večjidel omikani možje, kteri bi imeli naprej spoznati važnost in potrebo že omenjene ceste. Ali misliš, da 30 kaj storili? Nič! Pač pa se sliši pravit, da so zastopniki iz trgov še zdaj največji nasprotniki v tej zadevi. Kaj pa okrajni odbor, kteri mora skrbeti za splošni blagor okraja, posebno pa da potrebne ceste gradi in vzdržuje? vprašal boš morebiti. — Tudi ta iz svojega lastnega nagiba ne stori nič! Toraj nobeden duh v celem okraju, od kte-rega bi se lahko kaj več pričakovalo, kakor od priprostega kmeta, se ni ganil, da bi sprožil na pravem mestu misel za grajenje prepotrebne ceste. V raznih prilikah se je sicer povdarjala potreba ceste mimo Prevorja že več kakor polovico stoletja, ali nobenemu ni bilo mar, da bi se storil odločni korak. Morali so ubogi kmetje tistih občin, ktere še nimajo nobene ceste poskusiti svojo srečo. Te občine združene z dru gimi občinami vložile so v letu 1891. prošnjo za zgradbo okrajne ceste iz Lesične mimo Prevorja na Sv. Urban pri okrajnih odborih kozjanskem pa tudi v šmarijskem, ker bi se moralo nekaj ceste speljati po šmarijskem okraju. Ob čine so pričakovale, da se prošnji ustreže, kajti še večje koristi kot one, imeli bi trgi in drugi deli okraja. Tudi so kmetje obljubili dati zemljišče za cesto brezplačno, mnogo lesa, voženj in težakov kakor tudi gotovega denarja, kar bi znašalo okoli 7000 gld. Okrajni odbor kozjanski se je pa kazal tedaj slepega in gluhega ter prošnji odrekel, vendar pa predložil plenarni seji. Tam so zastopniki spoznali potrebo ceste in naročili odboru prositi v Gradec za deželnega inženirja, da progo zmeri ter izdela načrt in proračun. Človek je tedaj mislil, da se je zadeva spravila v tir, pa okrajni odbor je vso stvar pustil ležati. Tri leta ni bilo ne sluha ne duha. Občine so torej v letu 1894. vnovič prosile. Kaj misliš, kako jo je okrajni odbor kozjanski pa zdaj pogruntal? Občinam, je naročil naj dajo na praviti na svoje stroške načrt in proračun ter potem predložijo okrajnemu odboru. Torej ubogi kmetje, kteri si itak vs'ed pomanjkanja dobre ceste ne morejo pomagati, naj še plačujejo inže-niija. Posebno za občino Prevorje je bilo težavno, ko je v letu 1890. postavila šolo za 10.000 gld. Pa storile so občine, dale že okoli polovico proge trasirati, ter so že tudi predložile načrt in proračun od trasiranega zemljišča. Več ne morejo in zato je v mesecu avgustu 1. 1. okrajni zastop v plenarni seji okrajnemu odboru naročil, dati na okrajne stroške trasirati dalje cesto. Kaj bode pa zdaj kozjanski okrajni odbor storil to ne vem, vem pa, da mu je na tem ležeče, da se bo grajenje ceste odkladalo, kolikor mogoče in sicer brez stvarnega uzroka. Težko je uganiti, zakaj da nekteri odborniki in zastopniki kozjanskega okraja nočejo spoznati potrebo ceste. Kaj bi lahko storil gosp. župan kozjanskega trga, kteri je ob enem načelnik okrajnega zastopa, to ni treba razkladati. Gotovo pa še on ni prišel do spoznanja, da je trg kozjanski po sedanjih cestah, kakor v kotlu, drugače bi ne bil še z nekim drugim gospodom vred tako mlačen v zadevi prošnje za cesto. Ali bi ne bila čast gospodu županu in načelniku okrajnega zastopa, ko bi se goreče in marljivo poprijel te zadeve? Ali bi si ne spletel ta pospod lovorov venec, če bi se ta cesta zgradila po njegovi marljivosti in bi se trg kozjanski, kakor sploh celi okraj povspel na visoko stopinjo izobraževalnega napredka? Iz Beljaka. Večina cenjenih bralcev „Domovine" si komaj predočuje težave, koje se stavijo povsod nasproti duševnemu razvitku naših koroških sobratov. Ni res ne lahkoča tukaj, so-sebno v neposredni bližini beljaške trdnjave, pripraviti zbore ali narodne veselice. Tembolj veseli in ponosni a ne manj hvaležni trudapol-nemu prizadevanju nekaterih odličnih poedincev moramo biti, da se je kaj enacega toli izborno izvelo. Dne 6. prosinca t. I. imela je namreč podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni občni zbor v gostilni pri Štajercu v Št. Lenartu pri 7 studencih. Bil je to zbor, narodna veselica in nekako slovesno taboro.anje ob enem. Sešlo se je lepo število gostov — sosebno živahne mladine. Dnevni red je imel naslednje točke: 1. Načelnikov pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo in blagajni-kovo. 3. Volitev dveh pregledovalcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Volitev dveh zastopnikov k velikej skupščini. 6. Razni nasveti in predlogi. 7. Domača zabava. Načelnik gosp. Vuti pozdravil je navzoče s kratkimi, a presrčnimi besedami. Pri tajniko-vemu poročilu omenilo se je, da je lanski zbor g. Dragotin Hribar iz Celja počastil za kogar navdušeni govor se mu društvo opetno iskreno zahvaljuje. G. Knaflič je izvoljen tajnikom, a mesto njega pregledovalcem računov g. Rane. Na vsestransko odobravanje in priprošnjo ostane gosp. Vuti zanaprej načelnik. Pri domači zabavi vršila ' se je smešna prostovoljna dražba. Nepretrgani smeh polnil je sobano, ako se je prodal koledar za lesne trgovce — a iz zavitka prikazal Je je zavoj plenic, mesto samovara, po kojem so seveda ženske posegle — lesene pipe. A tembolj radostno smo se smejali na koncu, ko se izkaže čisti dobiček za razprodano, nad 20 gld. Neka učenka je prednašala pesmico „Pri jaslicah", a načelnikova hči „Predica". Zraven prepevale so izurjene pevke iz Brnce in okolice naše narodne. Preč. g. Einsoieler, župnik pod-klošterski, navajal j^ v navdušenem govoru na men in svrho našega društva, slikal nakane in sile naših nasprotnikov, pri njihovem podjarm-ljenju ter nazadnje premilo polagal na srce na-depolni mladini ljubezen za dragi svoj jezik, za mili svoj rod. Vse točke izvedle so se sijajno. Žal, da je itak majhnemu številu gorko-mislečih učiteljev in javnih uradnikov zbog vladne sape vdeležitev povsem onemogočena. Prisotniki pa, koji tega večera pač ne za-b;mo, kličemo g. načelniku in odbornikom, sosebno preč. za sveto stvar toli vneti duhovščini: Nebesa naj vas blagrujejo za vaš nesebični napor. Narodno-gospodarske novice. Nekaj malega iz lastne skušnje. Ko sem minule dni opazoval dva delavca, ktera sta posamezne, na travniku stoječe pečine razstreljevala, opozori me mlajši delavec na veliko množino kebrov (rujavi hrošči ali keber — der Maikafer), kteri se vže popolnoma raz- _ kako ped pod Zemljinem površji naha- ! jajo ter tam željno pričakujejo prihod prelepega majnika — da bi zapustili tesno podzemeljsko hišico in se veselili zlate prostosti. Ko mi je delavec še raztolmačil, zakaj se kebri baš vsako četrto leto prikažejo, spomnil sem se na jako važen ukrep slavnega okrajnega odbora celjskega, s kterim se je leta 1893. občinskim za-stopom ukazalo, da naj ti na račun okrajnega odbora plačajo za vsak liter nabranih hroščev neko določeno svoto. Prav koristno bi bilo, ako bi slavni okr. odbor tudi za tekoče leto kaj tacega ukrenil. Cela stvar je pa imenitne važ nosti; zaradi tega bilo bi umestno, ako bi visoki deželni odbor vsem okr. odborom naročil, da naj tako postopajo, kakor je celjski leta 1893. Bodi mi dovoljeno, da z naslednjimi vrsticami opozorim častite bralce »Domovine", so-sebno pa ljudske učitelje in sploh sadjerejce, na nekega drugega škodljivca naših sadnih dreves in da povem o njem nekoliko iz lastne skušnje. Odveč bi pač pilo še razlagati, kolike koristi je umna sadjereja za našega kmetovalca. Ako bi moja beseda veljala, morali bi se otroci v naših ljudskih učilnicah še veliko več pečati s6 sadje-rejo — in vsaka fara, vsaka občina, vsaka vas morala bi imeti svojo lastno drevesnico. Koliko je pri nas še cest, potov in travnikov, kteri bi se lahko zasadili sč sadnimi drevesi! Koliko tisoč in tisoč goldinarjev prišlo bi lahko po sadje-reji v našo lepo domačijo. Češka dežela je v tem oziru naši materini deželi za veliko naprej. Češka dežela je podobna velikemu vrtu, kajti ob dobro obdelanih njivah in travnikih, ob cestah in potih, povsod se nahaja obilo sadnih dreves, kteri pa niso deželi le v kinč, ampak tudi v veliki dobiček. Ako pa našega kmeta vprašaš, zakaj se bolj ne peča se sadjerejo in zakaj ne zasadi svoje travnike z drevesi, odgovoril ti bode približno tako-le: »Zakaj bi jaz travnike z dre vesi zasadil, ko bi mi pa tam vse sadje ljudje pobrali!" — To je odgovor ozkosrčnega kmeta — in kdo mu bode zameril? V tem oziru treba mu je dobrega zgleda, rauji, nepozabljivi gospod J. Hausenbichler zavzel je v tem oziru pravo stališče. Vse, še tako oddaljene travnike zasadil je z drevesi — in ko so ga ljudje opozorili, da on od teh dreves niti enega jabolka ne bode dobil, dejal jim je hladnokrvno: »Naj ljudje le kradejo sadje; ta pritožba bode pa utihnila, ako bodo vsi posestniki tako delali, kakor jaz". In res; njegov zgled našel je kmalu posnemovalcev. Nekteri vrli Žalčani in Gotovljani zasadili so travnike vže tudi se sadnimi drevesi — in upati je, da bode v teku let cela divna Savinjska dolina podobna sadnemu vrtu in da bode prebivalcem doprinašala še obilnejših dohodkov. V uresničenje tega je vže in bode veliko pripomoglo vrlo društvo »Kmetovalec" v Gotovljah. A sadna drevesa saditi je premalo, treba jih je tudi oskrbovati in negovati. Imam navado, da v šoli otroke opozorim na vsa važnejša sadjerejčeva opravila. Sedaj po zimi sem jim med drugimi tudi povedal, da naj sami ali pa njih stariši otrebijo sadna drevesa goseničnih zalog. Vse ovelo listje, ktero se čez zimo na vejah nahaja, mora se potrgati in se ž ga t i. V teh ovelih listih prezimujejo, kakor je obče znano, gosenice jako škodljivega, glogolo-vega belina. Vsako leto opozorim otroke pa še tudi na prstenčarjeva jajčica, ktera se na vseh sadnih drevesih v obilici nahajajo in se po zimi lahko odpravijo; vendar je k temu delu treba bistrega očesa. Samica tega malo znanega, po-nočnega metulja polaga namreč svoja jajčica na mladike eno tik druge v kolobarju tako, da stori kacih 300—400 jajčic kratko — prstanu podobno cevko. Kaj več o tem škodljivcu najdeš v prelepi Erjavčevi knjigi: »Naše škodljive živali" na strani 165. Da se otroci, sosebno pa fanti za tega škodljivca bolj zanimajo, pokažem jim nekaj takšnih prstanov in jim za deset takih obljubim eden krajcar. Za eden krajcar kupim jaz toraj od otrok približno 3U00—4000 prsten čarjevih jajčic. Eno leto izdal sem na ta način 25 kr. in sem toraj imel blizu 100 000 prsten-čarjevih jajčic, oziroma gosenic v svoji oblasti. Vse te prstane snel sem iz mladik in v veliko kupico spravil, ktero sem s papirjem pokril in med okno postavil. Ako računimo, da deset go- senic uniči eno jabelko, oziroma, da deset gosenic jablani toliko škoduje, kolikor je eno jabelko vredno — kar gotovo ni pretirano — tako sem s 25 kr. otel 10.000 jabelk in ako nadalje računimo, da so štiri jabolka vredna eden krajcar tako mi je 25 kr. vrglo v teku enega leta 25 gld. t. je 10.000°/o obresti. Ali ni bil ta denar dobro naložen? Te obresti sicer niso padle v moj žep — ampak žepe tukajšnih sadjerejcev. Ako bi vsi ljudski učitelji priredili takšno nabiranje, upati bi bilo, da bi se v teku nekaj let ta škodljivec sadnih dreves popolnoma zatrl. Na delo toraj! Kakor sem vže omenil, imel sem eno leto veliko množino jajčic v kupici med oknoma hranjeno. Ko je spomladi tistega leta solnce začelo topleje sijati, izlezle so iz jajčic drobne gosenčice v celih trumah. Ker pa v kupici zaželjenega živeža našle niso, zapredle so se čez nekaj dni in poginile. Čez dva ali tri tedne zapazil sem v tisti kupici novo izpremembo. Kupica je bila namreč polna malih, čisto drobnih, črnih mušic. Kaj pa to? — Po dolgem premišljevanji prišel sem do sklepa, da morajo te mušice biti neka vrsta na-jezdnikov (Schmarotzer), ktere pa dosedaj še nisem opazoval. Knjiga »Die niitzlichen Insekten" von M. Dr. H. M. Schmidt, Gobel, dala mi je potem pojasnilo ter me podučila, da so dotične mušice najezdniki prstenčarjevih jajčic (ichneumon (En-cyrtus) tardus). Samica tega najezdnika polaga namreč v prstenčarjeve jajčica po eno svojih jajčic, iz kterih izležejo male linčike, ktere žive od vsebine jajca in ga ob enem uničijo — se potem v jajci zabubijo in dadč naposled popolnega najezdnika. Z velikim veseljem sem potemtakem papirnati pokrov kupice odstranil, okno odprl in dal tem prekoristnim živalicam zlato prostost. Prstenčarjeva jajčica takoj zažgati, bilo bi torej napačno, ker bi bil z neokuženimi jajci sežgal tudi ve liko množino koristnih najezdnikov. Prosti najezdniki pa so se takoj zopet spravili na delo in so po drevesnih mladikah iskali za-željene prstane. Ali ni to najlepša prilika, da učitelj otroke opozori na neskončno božjo modrost in dobroto? — Sedaj pa sem prišel tudi do prepričanja, da je bil moj račun napačen; mojih 25 kr. ni dalo celih 10.000% obresti, ampak morda le polovico od tega, kajti polovico jajčic uničila je po koristnih najezdnikih božja roka. Veselilo bi me, ako bi te vrstice spodbudile p. n. tovariše in tudi druge sadjerejce k enakemu, jako zanimivemu delovanju. Ako dobi kedo manj znanega škodljivca v roke in želi o njem kaj več zvedeti, naj mi ga pošlje, mogoče, da mu zamorem potem zaželjeno pojasnilo dati. Konečno usojam si še edenkrat vse slavne okrajne in občinske zastope, vse sadjerejce in ljudske učitelje opozoriti na rujavega hrošča, kateri se bode letos v velikih trumah prikazal in veliko škode učinil. Žalec, dne 1. prosinca 1897. Anton Petriček. ljudski učitelj. (Globoko oranje) se priporoča kmetom. Na njivah, ki se globoko orjejo, se rastlin ne lotijo tako hitro razne bolezni in suša jim tako ne škoduje. (Senice) so jako koristne ptice, kajti jako pridno pobirajo razne škodljive mrčese. Dobro je, če se senice privabijo v vrte. Senice ljubijo jelove gozde. Če se na vrtu po drevju obesi nekaj jelovih vej, pa se bodo senice udomačile na vrtu (Proti podganam.) Podgane ne morejo trpeti duha morskih prašičkov in kozlov. Če hočeš pregnati podgane iz hleva, deni vanj morske prašičke ali pa kozla, pa se jih bodeš znebil. (Mravlje) niso nič kaj priljubljeni gostje na vrtu. Odpravljajo se, če se jim razkopavajo mravljišča in polivajo z vročo vodo. (Bosenske češplje) so dosedaj po svetu jako slovele. Sedaj pa jim preti nevarnost od kalifornskih češpelj, katere začenjajo po nizki ceni privažati v Evropo. V Kaliforniji in sploh v vseh južnih zjedinjenih državah je dosti in lepega sadja. Razne stvari. (Redka najdba) V Nedvjedicah na Mc-ravskem, je dne 4. prosinca t. 1., kakor se je tamošnji orožniški postajovodja prepričal, dninar Janez Beneš med tem, ko je v karnenolomu ta-mošnjega kamnoseškega mojstra Franca Uhliž, lomil kamenje, prav po naključji našel v skali, večjo svoto starih srebmjakov, večjidel iz 16. stoletja. Srebrnjaki, kteri tehtajo 1. klg 70 dkg. so se točasno pustili v varstvu pri posestniku kamenoloma. Naznanilo najdbe in trije srebnjaki pa so se v poslali dotičnemu službenimu uradu. Kako so srebrnjaki prišli v trdo skalo, je res čudovito. (Avtomatični ali samogibljivi topovi) so Američana E. I. Penningtoma najnovejša iznajdba. Na voz, ki ima 4 kolesa z gumijevimi obroči, sta pritrjena dva topova, katerih jeden je naprej, drugi nazaj obrnen, se moreta v polukrogu .sukati in sta preskrbljena z municijo vsak za 500 strelov. Stroj, katerega ravna vojak, ki ima svoj sedež med topovoma, giblje voz in strelja. Voz, topova in vojak so z železnimi pločami zavarovani proti puškini, celo proti topovi krogli. V 1 minuti je mogoče 50 do 70krat streliti. Voz na ravni cesti prevozi daljo 45 angleških milj, Mora se misliti, koliko morejo taki topovi štor, t', ko še celo delujejo brez moštva! Razne vlade so že v dogovoru z izumiteljem te iznajdbe. (Kuga v Bombayu.) Fanatizem mchame-dancev pro zreča oblastim v Bombaju strašnih neprilik in zaprek, kar je tudi jeden !glavnih vzrokov, da se ta pošast širi vse dalje. Mohame-danci ne puščajo uradnikov v hiše niti ne puste bolnikov prenašati v bolnišnice. Jeden njih duhovnikov prepoveduje, da je nasprotno zapove dim prerokovim prenašati bolnike iz stanovanja (!) Neki drugi ugledni mohamedanec pa oporeka tej trditvi. Tako se je poleg, ali pravo za pravo; zaradi kuge, razvila še živahna teologiška pr«-pirka. Za zastavo „Celjskega Sokola" poslali so nadalje svoje prispevke vsled razposlane okrožnice naslednji daro-vatelji: G. Franjo Kalan, knjigovodja tvrdke P. Majdič v Celji 2 gld, g. dr. Josip Kolšek, odvetnik na Laškem 1 gld., g. A. Reich v Gradcu 4 gld. — Nadalje je nabral med ljubljanskimi rodoljubi gospod Avgust Jagodic, trgovski poslovodja svoto 35 gld. ter nam isto vposlal. Darovali so: G. dr. Ivan Tavčar, odvetnik in starosta ljubljanskega „Sokola" 5 gld., g. 1. Zagraški 3 gld., g. Matija Dolničar 1 gld, g. F. Čuden in soproga 2 gld., g. T. Rozman 1 gld., g. Miroslav Kolman 1 gld., g. Anton Milavee 1 gld., g. Stricelj 1 gld., g. Anton Dečman 1 gl . g. Fr. Šarabon 1 gld., g. Ivan Nedeljko 1 gld., g. V. Sušteršič 1 gld., g Anton Krejči 1 gld., gg. Gričar in Mejač 2 gld., g. Ivan Jadogič 1 krono, g. Lojze Vernik 1 krono, g. Fran Agnolo 1 krono, g. fotograf Rovšek 1 gld., g. Hugo Turk 1 gld., g. Ivan Jager in soproga 2 gl., g. Franjo Mulaček 1 gld., g. Anton Umberger 1 krono, g. Vekoslav Zajec 1 krono, g. Uroš Kersnik 1 krono, g. Heribert Walland 1 krono, g. I. Koklič 1 krono, g. 1. Uršič 1 krono., g. I. Krakar 1 krono, g. I. Spreitzer 1 krono, gospa Ivana Kos 1 krono, g. Vinko Camernik 1 krono, g. Ivan Vončina 1 gld. in g. Alojz Jurkovič 1 krono. Vsled okrožnice daroval je tudi g. Franc Gerec, trgovec v Pišecah 2 gld. Vsem dosedanjim in bodočim veleduš-nim darovateljem, zlasti gospodu Avgustu Jagodiču, kteri nam je obljubil nabrati v Ljubljani še več doneskov in posebno častitim ljubljanskim darovalcem in daro-valkam izrekamo srčno zahvalo ter jim kličemo, proseč jih nadaljne naklonjenosti, bratski: „Na zdar!" Odbor. Koledar. Petek (15.) Pavel puščavnik; Maver op. — Sobota (16.) Marcel, p. m. — Nedelja (17.) 2. po razgl. Gospodovem. Anton pušč. — Pondelj. (18.) Sv. Petra stol v Rimu. — Torek (19.) Kanut, Marij Jn dr. mm. — Sreda (20 ) Fabijan in Boštjan, mm. — Četrtek (21.) Neža m. _ ŠCip dne 18 ob 9. uri 15 minut zvečer. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 19. ob 7. uri 12 minut zvečer. Sejmi. Dne 18. januvarija v Petrovčah, Tilmiču, pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, r Kapelah in Marenbergu. Dne 20. januvarija v Arnovžu, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in pri Sv. Mohorju pri Rogatcu. Dne 21. januvarija v Teharjih in na Bregu pri Ptuju (za svinje.) Dne 22. januvarija v Mozirju in na Bizeljskem. Loterijske številke. Grad* c. 9 januarja 1897: 28, 84, 88, 65, 25 Dunaj, » „ „ 13, 24, 86, 3, 30 ss Oženjen vrtnar % zmočen popolnoma .z^njadarstva in cvetličarstva se sprejme dne 20. marca t. 1. mogoče, da tudi že poprej pri podpisanem vodstvu v službo. Plača znaša 3ti0 gld. na leto, s prosiim stanovanjem, 20 gld. nadomestka za kurjavo, 10 odstotkov od skupička, od prodane zelenjave ter cvetlic. Slovenščine zmožen mora biti vrtnar v govoru in pisavi popolnoma. Istotako biti mora skozi pošten in trezen. Prošnje s spričali spremljane pošljejo naj prošniki do 15. februvarja vodstvu deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedeljske šole na Grmu pri Noveminestu (Dolenjsko], (s) 2—1 Anton P. Kolenc trgovec v Celji naznanjam, da imam veliko zalogo finega starega in novega vina, katerega sem kupil naravnost od pridelovalca ter zamorem ž njim postreči vzlic izvrstnemu blagu, prav po nizki ceni. — Nadalje naznanjam, da odprem s 15. dnem februvarja v »Narodnem domu" trgovino s špecerijskim blagom, ter se priporočam slavnemu občinstvu in častiti duhovščini za mnogoštevilni obisk. Zagotavljam pošteno postrežbo z vedno svežim blagom. — Moja prodajalnica z žitom, sadjem, domačimi pridelki, kakor tudi s špecerijskim blagom pa ostane tudi, kakor dosedaj na Ljubljanski cesti štev. 10 (pri „Kroni"). Svoji li svojim I Z velespoštovanjem Vsak,kdor hoče svoje zdravje drv^/^^llill -! ohraniti in utrditi, pa ob gj •< • ll.;.i —■ živce razburja; ako se jej pa Kath- c^cjc reinerjeva primeša, jej odvzame __& # škodljive učinke. (3) —— Vsak k' SG "e ČUt' Prav zdraveia- Posebno za take, ki bolehajo na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. Vsak otrok vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. Vsak §osPoc'arstvu M prihraniti in vender uživati okusno 1 in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu.^*«^*«**««^^^*; Katliremer-Kneippova slatina kava ^'ff01 ^ čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejših ■š^tfžSj^^H strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave J? * 3p ( prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus "rr.f..'1..'.--.''""'—jjjf ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti ^bS^^^PpI domačega slada. TtiArftftvft i ■ ^dor noče biti goljufan in oškodovan, I I il^ll ifi nal pazl pri nakuPu na varnostno znamko A 1 UUUJU . fn na obllko na ^PMf^l^ naslikanega izvirnega zavoja z imenom l H i Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Anton P. Kolenc trgovec v Celji ' naznanja sl* leF' da ordinuje vsaki dan od 1. junuvarja 1897 v Žalci v novi hiši gosp. ,j@! Senica — poprej pošta ^ (1) 4-2 ^ se odda takoj v najem, proti prav ugodnimi pogoji. Kavcije se zahteva 200—500 gld. — Pismene ponudbe se sprejemajo do dne 15. prosinca 1897. pod naslovom: „JVEeh.a.nični mlin." (3) 2—2 na upravništvo tega lista. .tejle. naznanja, da ima vedno v zalogi najbolja in po najnovejšem amerikanskem sistema stavljena pianino in glasovire (Stutz-Flmjel') za prodati in izposoditi. (•>) :s-2 Ravnokar izišel: Stenski koledar cena 2 "> kr. SKladni koledar « 60 « s poštnino 5 kr. več. Dobiti je v trgovini Drag. Hribarja v Celji, je hiša, s krčniarsko obrtni j o v Vojniku, stoječa tik sejmišča. Hiša je pritlična, trdno zidana, ima 4 sobe, obokano lepo klet; pri njej je gospodarsko poslopje in lep vrt. — Na prodaj je tudi lep vinograd v Kostriv-nici I Rogatec), obsczajoč čez dva orala in zasajen z izvrstno trto. — Več pove Anton Brezovnik v Vojniku pri Celji. (6) 3—1 Molitvene bukviee Okrajna posojilnica v Radečah pri Zidanemraostu registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela boiie dne 21_ prosinca, t- 1- "V Sežani (južna železnica) Črno in belo pristno vino po 23 in 28 gld. hektoliter. priproste. kakor tudi v najtinejih vezih, po vsakoršni ceni p t i REDNI 0BCNI ZBOR Posebno opozarjamo preč. g. katehete m duhovščino na velik izber molitvenikov za šotarčke, kakor tudi odrasle. ob 9. uri dopolnilne v gostilni^Franc Podlogarja v Radečah Dnevni red: 1.) Poročilo o stanju in poslovanju posojilnice. 2) Razdelitev čistega dobička v znesku 631 gld. 77 kr. 3.) Obrestovanje deležev. 4) Volitev odbora za upravno leto 1897. 5.) Volitev nadzorništva za leto 1897. 6) Poročilo o nakupu zemljišča, kjer bi se sezidala lastna hiša. (7) Uljudno naznanjam, da sem prevzel z dnem 1. januarja 1897 gostilno oddaljeno le pet minut od mesta Celje. Priporočam se si. občinstvu za mnngobroini obisk in zagotavljam vedno točno postrežbo; t očil Ivdem dobro, pristno vino in najbolje pivo ter imel vedno svežo kuhinjo. Z velespoštovanjem (266) 3-1 IEj_ Juvanc. ordinira vsaki dan za zobobolne v lastni hiši. 1 Vrtne ulice (Gartengasse) št. 9 v Celji. b—2) Šg Plombira in ustavlja umetne zobe in zo-$8. bovje z zlato itd., tudi brez potrebe vunjemanja, Ka ne ovira žvečenje, ne govorjenje, garantuje za §3 na popolnejšo izvršitev, enako najl.oljšim dunaj-P® skim delom. Izdira zobe brez bolečin po volji v plinovi veselni narkosi. pa odstrani zobne b .le- čine tudi brez izihranja. (5) 12—1 ____ §Š QJS <5JtKt£> XS> ~>'~ OJ^AS Trgovina Dragotina Hribarja v Celji sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete za pisma in steklenice, po najnižjih cenah. Učenca za trgovino, poštenega obna^ šanja takoj sprejme v uk Josip Vrečko (4) v Podsredi (Horberg).