Gospodarske stvari. 0 zadolženih zemljiščih. J. L. Ali ste že aliaali, da bi se dan danes kdo denarja branil? Eaj ne, to je ne^erjetno. Ali 7endar je temu taka, kajti ljubljanska bran i 1 n i c a ima goto^ine 400.000 fl., katere ne more spraviti 7 zaneslji^e roke, 7 katerib bi se jej ne bilo zgube bati. Da bi jej 7 bodoče he dobajalo toliko no7ce7 7 njene blagajnice, kjer tuorajo neplodonosno ležati, sklenila je, da od ^loženib gla^nic ne bode 7eč po 5% obresti plače^ala, ampak samo po_472% Prečita^ai to sem si hitro mislil, da smo Štajerci 7 zade^i denarnih za^odov 7eliko srečnejai nego Eranjci. Ti imajo nanireč edino Ie 7 Ljubljani 87ojo, aicer 7 naj^ecji zaneslji^osti stoječo, hranilnico, a Štajerci imamo ranogo hranilnic in posojilnic, kjer moremo prihranjene krajcarje pra7 plodo^ito založiti. Naj imenujem 7 tej zade^i en sam za?od, n. pr. Ijutomersko posojilnico, ki daje od naloženih no7ee7 2% 7eč, nego ljubljanska bianilnica. To zadnjo zade70 na stran pustivši hočem sprego^oriti o tem, zakaj ljabljanska hianilnicaavojegagotovega denarja spečati ne more. Znano je, da hranilnice S7oj denar le na zauesljiva zemljišča, le na zanesljiva nepremična posest^a razposojujejo proti 7knjiženju na pr7em mestu. Na Eranjskem bi torej takih zemIjič 7eč ne bilo. Bila bi torej 7ečinoma tako zadolžeua, bilo bi torej na njib toliko intabuliranega dolga, da hranilnica, ki daje navadno le na nezadolžena posestva, njim s^ojega denarja 7eč ne zaupa. Utegnila je že 7 poslednji dobi neprijetne sknšnje narediti, kakor sojihdrugi. Vsaj jc znano, da po eksekuti^ni dražbi prodane kmetije dostikrat še intabuliranih dolžnikov ne poplačajo. In ra^no 7 tej zade^i berem šte^ilke, katere kažejo. koliko 80 7 poslednjih letih po skupnem A^strij8kem intabulirani upniki pri svojili dolžnikib iz- gubili, ko 80 jirn posestva po eksekuti^ni poti pro dali. Leta 1874 se je 47ŽO poseste? prodalo, in pri tem so intabulirani upniki od vsakib sto gld. 32 gld. izgubili (32%). Leta 1875 se je po silni poti 5005 poseste7 prodalo, a upniki so imeli pri ujib 36% izgube; I. 1876 ae je posilnih prodaj 6342 naštelo, pri 6emer 80 upniki 37 % Skode imeli. Lani pa se je celo 7981 poseste^ po silnojavni dražbi prodalo, in upniki so od posojenega denarja 43% izgubili, t. j. skoro polo^ico. Iz tega se pa ja8no razvidi, da 7rednost zemljišč in hiš pada, ker so upniki od s^ojih 7knjiženih gla^nic toliko izgubili. To nam razjasnuje, zakaj ljublj. hranilnica s^ojega denarja 7 zaneslji^e roke razpecati ne more. To bi bil iz ene strani žalosten 7zrok, kateri naj bi poaestnika s^aril pred dolgo^i, kajti goto^o se njego^o denarno stanje k slabemu nagibljuje, goto^o že celo pesa, goto^o ni zanesljivo, ako ne more za-nj iz poatenib rok pomoči dobiti. Kajti 78i drugi, pri katerih bi še pomoči iskal, gledali bi prej ua to, da s e b e okorietijo, a njega poškodujejo in — ugonobd. Sicer je pa morebiti na drugi strani to, da ima ljubljanska branilnica zdaj toliko goto^ine na razpolaganje, 7eselo znamenje; morda kranjski posestniki a^ojib poseate? nečejo 7e5 flz amaza^ati", morda so začeli 7ftrce7ati. ? To bi bilo goto^o želeti, toliko Kranjcem, Štajercem, kolikor 7sem A7strijcem! Pra7 za pra7 pa ta okolnost ljublj. bra; nilnice ni posebnega, dalje segajočega pomena. Ne more se iz tega slučaja niti na eno niti na drugo stran zaneslji^o sklepati; kajti ljublj. hranilnica je denarno siedotočje cele kranjske krono7ine. Mi smo to samo tudi le kot po^od 7zeli, da našim kmetskiiu čitateljem najpotiebnejšo lastnost Slo^encem — 7arčnost najtopleje priporočamo. Goto^o je namreč marsikoji slo^enski posestnik mej onimi avstrijskimi državljani, ki so 7 poslednjih letib 7eč no^ih dolgo7 narediii, nego staiih popraviii. Mi beremo namreč 7 priobčeni knjigi, da se je 7 poslednjib letih 7edno 7e8 no^ib dplg07 na zemljišča intabuliralo, nego starih iz zemljiščnih knjig izbrisalo, namreč: Leta; 1871. 1872. 1873. 1874. 1875. 1876. 1877. na no7o vknjizilo: 231 317 447 417 387 342 283 milijono7 gld. » 11 H j) J7 Tl n u » n izbnsalo 182 milj 207 „ 227 „ 244 „ 234 „ 228 „ 245 „ samo • gold n yt n n Ktere rastline so travnikom škodlji^e. M. Najbolj znane in travnikom akodlji^e rastline, ktere je treba, kolikor mogoče, pokonče^ati, 60 sledeče: 1. Podlesk (Colchicum aatumnale, Herbstzeitlosc, nackte Jungfrau) je čebulnata rastlina, kteie rujavi čebul 9—10 palce7 globoko 7 zemlji tiči, več postranakih korenin poganja in se tako zelo razairja. Eo roža ali sipek, tulipani podobni C7et, prikaže ae na^adno meseca a^guata in septembra, najrajši po zadnji košnji. Spomladi se prikažejo debeli, široki listi, in močne gla^ice, ki so polne ruja^ega semena. Ta rastlina se nabaja le na suhih tra^nikih in je 7 7seh 87cjih delih za ži^alsko truplo strupena. Po^žita napra^lja živ ini omotico in duai in mori druge in koriatne senokošne raatline. Najbolj goto^o se ta senokošni ple^el pokonča, ako se z ozko špičasto lopato z bližnjim drnom 7red izbode, rastlina sama iz njega potegne, drn pa spet na S7oje mesto posadi. D7a k sebi obrnjena dela^ca to delo bolj goto^o in hitro opra^ita. V no^ejaem časn so nas7eto7ali, da se ta sitni ple^el pokonča, tra^nik z go^ejim gnojem pognojiti, kar pa bode težko pomagalo. 2. Trnati gladež (Ononis spinosa, Haarhechel) je trnata rastlina, ki se moČDO zareja in prezimuje. Le ako se izdere, se da pokončati. 3. Kr7a7i mlečnik (Groases Schalekraut, Chelidorium majus) je bledozelena, prezimujoča vastlina. C^et ima žolt in rumen razjeda^en sok. Ta 8trupena rastlina se da le pokončati, ako se akrbno podira. 4. Zlatica (Ranunculua acer, Scbarfer Habnenfuaa) je peteroliatna rastlina z zlatorumenim c^etjem. Posebno skodlji^a je stiupena zlatica, ki na močvirnatih tra^nikib raste in pa žgeča zlatica po nmže^inah. Vse sorte teb zlatic se morajo ali z izdiranjem pokončati ali pa s pomlajenjem tra^nika z boljšimi travarni zadušiti. 5. Pikasti miajek in vc'ika trobelika (Conium maculatum, licuta 7iro8a, Geflekter Scbieiling Wasserschierling) je kobuličasta rastlina in zelo strupena in skodlji^a. Raate 7ečidel po senenatih toplih krajih in ob potokih in rekah. Rastlina se mora 8 korenino 7red izkopati. 6. Smrdlji^a tadi strupena ločika (Lactaca 7irosa, Giftlattib) raste po snbib, peanatih krajih in je za 7gako ži^ino škodljiva. Mora se izdreti, ako se hoče pokončati. (Eonec prih.)r M. Kako dolgo ali kako kratko se rifora slama konjem rezati. Skuanje ao pokazale, da 80 konji, kterim se je na maaini kolikor mogoče kratko slania 7 rezanje zrezala, mnogo bolj grizenja po čre^esih ali koliki pod^rženi. Umni gospodarji so začeli to prikazen premišlje^ati in preiskovati in naali so, da se konjem slama ne srne prekratko rezati. Rezanje namreč ne 7elja prav za prav ko krma, ampak le ko pridevek k nji, da se živali prisilijo drugo krmo, naj je že kterokoli zrnje drobno ž^ekati in dobro s slino pomešati. Ta namen pa bolj na dolgo rezano rezanje bolje doaeže, ko prekratko. To 7sakdo labko sprevidi. Bolj na dolgo rezano rezanje je po^sodi in vselej takrat potrebno, če se živini namočeni otrobi ali zdrobljeno zrnje poklada. Predolgo se^eda zopet rezanje ne sme biti; 1V2—2 centimetra bode najprej najbolj primerna dolgost. Veča dolgoat bi bila ra^no tako neprimerna, ko veča kratkost, če tudi manj ne^arna. M. Eoliko senica plarica gosenic pokonča. Neki prijatelj 7rto7 na Angleškem si je 7zel trud in čas in je opazo^al, kolikor je par pla^ic 87ojim mladičem 7 gnezdo 7 četrtinki ure iz bližnjih sadnih in drugih dre^es gosenic za pičo prinesel. Našel je, da 120 7 jedni uri in na dan, po 16 ur rajtan, 1920 gosenic. Toraj 7 treh tednih, ki jib mladiči do polne godnosti potrebnjejo ogromuo število 40.320. Če je tudi res, da mladiči 7 pr^ib dneh 87ojega ži^ljenja ne potrebujejo toliko, se mora to 7rajtati, kar stariši požro, dokler gnezdo delajo in 7alijo. Iz tega je toraj raz^idno, kako potrebno je take drobne pokonče^a^ke škodljivih gosenic kolikor mogoče 7aro7ati in njibov zarod gojiti. M. Zimsko ži^ljenje raznih dreves. Sploh ae misli, da je ži^ljenje 7 dre^ju popolnoma zastalo. Za one dele dre^esa, ki se znnaj zemlje in na zraku nahajajo, se da to 7 obče reči, ne pa za korenine. Vzrok temu je namreč ta, da je zemlja saj 7 neki globočini za nekoliko stopinj toplejaa od zraka. Goppert, neki učenjak na Šleskem, je pred kratkira opazil, da dre^je tudi 7 hudi zimi, kakoršne so na Sleskem, ne preneha korenine poganjati. Po tem takem bi toraj bolje kazalo jeseni dre7je pre- in posajati, kakor spomladi. Sejmo^i na Štajerskem. 27. dec. Orešje pri Brežicah, Vitanje; 28. dec. Straden. Sejino7i na Eoroškem. 27. S^inec, Labod, Steinfels, Weitensfeld; 28. Metniea.