Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, Vu strani Din 125.—. Mali oglasi .vsaka beseda Din 1.20.
Vzporednost med Nemci Iti Slovenci.
Glasilo nemške manjšine v dravski banovini, v Celju izhajajoča »Deutsche Zeitung«, se zavzema povodom vpisa otrok v šolo z vnemo za nemško šolo. V svojem članku piše med drugim: »Naša (to#je: nemška) šola je doživela konec drugega šolskega leta ter s tem prestala, kakor upamo, svojo najtežjo dobo. Novi otroci bodo stopili v njo, da se vzgojujejo na naraven način, to je, v svojem družinskem jeziku. Kako dragoceno je to za dušo otrokovo, za njegovo nepohabljeno rast, za tvorbo njegovega značaja in za vse poznejše življenje, ne moremo s kratkimi besedami opisati. Mislimo, da tak opis niti ni potreben, ker mora to spoznanje in prepričanje živeti v srcu vsake nemške matere in vsakega nemškega očeta. Ne moremo si misliti, da bi pri nemških starših, ki jim je dana možnost izbirati med nemško in kakšno drugo šolo, tako napredovala lenivost srca, da bi se odločili proti nemški šoli, ker govorijo navidezne ali začasne ugodnosti za drugo šolo. Tukaj ne gre za ugodnost in neugodnost, marveč za prvo zadevo vsake družine, za duševno in praktično bodočnost otroka ... Priti mora čas in upamo, da je že tukaj, ko bo odveč in nepotrebno, da bi morali v našem listu nemškim staršem nemško šolo še priporočati. Nemška šola je za nas nujnost, za nemške starše pa mora biti nekaj, kar ie samoobsebi razumljivo.«
Gospodom okoli »Deutsche Zeitung« priporočamo, naj gredo k svojim nemškim bratcem na avstrijsko Koroško in naj tamkaj objavijo v nemških listih ta-le članek z edino spremembo, da mesto nemških staršev, nemških otrok in nemške šole postavijo slovenske starše, slovenske otroke in slovensko šolo. Bodo gospodje naše nemške manjšine videli, kaj bodo na Koroškem doživeli. Z mokrimi cunjami jih bodo njihovi nemški bratci pognali nazaj v Jugoslavijo. Da bi ' iroški Nemci dali Slovencem in njihovim otrokom slovensko šolo? Ne, tega nočejo storiti. To bi bilo za nemško-nacionalno nadutost nekaj nezasP.canega. Nemci znajo prepevati lepo melodijo o tem, kako je treba zaščititi narodne manjšine in jim dati vse njihove pravice. Ta pesem pa velja za nemške manjšine, ne velja pa za slovanske. Takšne manjšine je treba brezobzirno in neusmiljeno po-nemčiti.
Gospodje nemške narodne manjšine, ki so od naše države prejeli vse, kar more in mora država dati narodnim manjšinam, se niti nočejo več potruditi, da bi na svoje nemške bratce na Koroškem vplivali, da vendar enkrat prenehajo s krivičnim in nasilnim po-nemčevanjem koroških Slovencev. Pa se bodo morali potruditi! Načela na-rodno-manjšinskega varstva so mednarodna, veljajo torej ne samo za nemško, marveč tudi za slovensko narodno manjšino. »Deutsche Zeitung« pravilno povdarja, da je edino pravi in naravni način vzgoje vzgoja v družinskem, materinem jeziku, da je takšna vzgoja velika dragocenost za dušo otrokovo, za njegovo nepohabljeno rast, za tvorbo njegovega značaja in za vse njegovo poznejše življenje. Ali ne velja to tudi za slovenske otroke na Koroškem? Mar li to velja samo za nemške otroke v naši državi? Če pa ne velja za slovenske otroke na Koroškem, ne bi smelo in tudi ne bo veljalo za nemške otroke v Jugoslaviji. Gospodje nemške narodne manjšine pri nas naj si dobro zapomnijo: Prišel bo čas, ko se bo ta vzporednost med Slovenci na Koroškem in Nemci v Sloveniji strogo izvajala.
So| za wer§i@ vzgolo v-
tehoslov&SH.
V Čehoslovaški se vedno jasnejše kaže oblikovanje dveh front: proti Bogu in veri na eni strani, za Boga in vero na drugi strani. Na prvi strani stojijo framasoni in svobodomisleci, ki so organizirani ponajveč v narod-no-socialistični in obeh socialno-de-mokratskih strankah, češki in nemški. Na drugi strani pa stojijo obe ljudski stranki, češka namreč in slovaška, in nemška krščansko-socialna stranka, zadnji čas so se njim pridružili agrar-ci (kmetiška stranka), češki in nemški. Da so agrarci stopili na stran, ki brani versko vzgojo mladine, je razlog v tem, ker so videli slabe posledice brezverske ali v verskem oziru brezbarvne mladinske vzgoje. Začeli so se bati za bodočnost naroda, kojega mladina sledi moralnim načelom, ki nimajo trdne zaslombe v verskem prepričanju. Dolgo časa so gledali križem rok počenjanje svobodomislecev, kateri so na vladi. Jako jih je ozlovoljilo imenovanje narodnega socialista in framasona dr. Bukovskega za starosta sokolske zveze. Sicer še sodelujejo
z narodnimi demokrati v sokolski or« ganizaciji, izstopili pa so iz zveze le-gionarjev ter zasnovali lastno zvezo po vzgledu ljudske stranke. Končno so se pridružili ljudski stranki v obrambi verske vzgoje mladine.
Prosvetni odsek čehoslovaškega parlamenta je o tem velevažnem vprašanju že začel razpravljati. Zastopniki agrarne stranke, češke in nemške, so v razpravi poudarjali velik pomen verske mladinske vzgoje ter zahtevali, da se mora veronauk vpeljati kot obvezen predmet v vse srednje šole. V imenu narodno-socialistične stranke je poslanec inžener Zahorsky izjavil, da je stranka ne za versko vzgojo, marveč za neko duševno gimnastiko (telovadbo). Kar se vere tiče, je stranka na stališču, da je vera zasebna stvar — socialnodemokratsko stališče — ter da starši lahko otroke doma versko vzgojujejo, če hočejo, v šolah pa naj bi bil verouk neobvezen, in sicer ne samo v srednjih, marveč tudi v osnovnih šolah.
Boj za vzgojo mladine je torej nanovo vzplamtel v Čehoslovaški. Vodi se ne samo v parlamentu, marveč tudi po shodih in zlasti po časnikih. Ker se je fronta tistih, ki branijo versko vzgojo, zadnji čas pomnožila in ojači-la, je upati, da bo zmagala. Ta zmaga bi pomenjala veliko dobro in veliko korist za čehoslovaško državo in za njeno bodočnost.
V NAŠI DEŽAVI.
Nova vlada. Dne 1. julija je bila sestavljena in zaprisežena nova vlada pod predsedstvom dr. Srskiča. Nova vlada zgleda takole: predsednik vlade: dr. Milan Srskič; zunanji minister: dr. Jeftič; notranji minister: Žika La-zič; pravosodni minister: dr. Ilija Šu-menkovič; minister za prosveto: dr. Kojič; minister za trgovino in industrijo: Ivan Mohorič; minister za kmetijstvo: Juraj Demetrovič; minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj; minister za promet: inž. Lazar Radivojevič; minister za javna dela: dr. Srkulj; minister za gozdove in rudnike: V. Pogačnik; minister za fizično vzgojo: dr. Kraljevič; finančni minister: dr. Gjorgjevič; minister za vojno in mornarico: armijski general Dragomir Z. Stojanovič. Ministri brez
)ortfelja: dr. Albert Kramer, Boža Ma-csimovič in dr. Handija Karamehme-lovič.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemčija in vojnoodškodninska konferenca v Lausanni. Nemčija vztraja ;ia vojnoodškodninskih posvetovanjih / Lausanni, katerih se udeležuje šest iržav, da se črtajo vojne dajatve in se spremeni verzaillska mirovna pogodba. Za črtanje vojnih dolgov bi bila Nemčija pripravljena kot v zameno, ,la sodeluje z denarjem pri obnovi sve-'ovnega gospodarstva, a to le tedaj, iko se jej prizna popolna enakopravnost glede oboroževanja in da se toza-levne točke v verzaillski pogodbi razveljavijo. Višek nemških zahtev v Lausanni pa je ta, da se ne upirajo Nemci samo vojni odškodnini, ampak se potegujejo tudi za zmanjšanje zasebnih dolgov,, katere imajo v inozemstvu. Ta slednja nemška zahteva je v živo zadela Angleže, ki so posodili Nemčiji težke svote.
Kaj zahtevajo zavezniki od Nemčije? Za slučaj, da črta Amerika vojne terjatve, zahtevajo zavezniki od Nemcev kot prispevek v skupno evropsko blagajno 2 milijardi. Ako bi pa Američani zahtevali povrnitev vojnih dolgov, pa bi morala Nemčija plačati v skupno blagajno 7 milijard. Nemško odposlanstvo je odklonilo vsako svoto z zahtevo, da se vojni dolgovi črtajo brezpogojno.
Sporazum v Lausanni na vidiku?
Kakor je razvidno iz zgorajnih notic glede lausannske vojnoodškodninske konference, se je zdelo, da se bodo ta tolikanj važna posvetovanja razšla — brez uspeha. Dne 1. julija se je posrečilo angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu, da so se zopet zbližali Nemci ter Francozi. Po tem zbližanju se bo Francija odpovedala za vselej vojni odškodnini. 4 milijarde zlatih mark, ki bi jih še naj plačala Nemčija tekom 20 let, ne bi šle več na račun vojne odškodnine, ampak bi dobilo to plačilo naslov »Evropska- obnova«. Nemci plačajo 4 milijarde po večletnih presledkih v evropski fond. Ta svota bi se naj izdala v obveznicah (obligacijah), ki bi imele za podlago dohodke nemških industrijskih podjetij, državnih železnic itd. Denar bi se naložil v mednarodni vojnoodškodninski banki v Baslu. Obrestovanje bi pričelo po petih letih. Skupna svota bo služila za poplačilo vseh zahtev, tudi Amerike. Omenjeni sporazum pa se ne spravlja v stik z versaillsko mirovno pogodbo. Lausansko vojnoodškodninsko vprašanje se prav nič :ie tiče razorožitve, ki spada na ženevsko konferenco.
Nova nemška vladn gre hitlerjevcem prav posebno na roko. Med von Pape-novo berlinsko vlado in vladami posameznih nemških dežel še vlada vedno spor radi dovoljenja uniform in oboroženega nastopa Hitlerjevih bojnih čet. Po novi Hindenburgovi zasilni na-redbi smejo posamezne dežele prepovedati nošnjo krojev in javna zborovanja le od primera do primera in še to le za kratek čas. Poleg tega si osrednja vlada pridržuje pravico, proučiti vsak posamezen primer in ugotoviti,
GLAVOBOL
je večinoma nervozna bolezen, če hočemo, da se ne ponovi, moramo predvsem ojačat in pomiriti živce. V to svrho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo — Fellerjev Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Bin franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubi-ca Donja, Eisatrg 341, Savska banovina.
ali je bilo postopanje deželne vlade upravičeno. Deželne vlade so dolžne na eni strani skrbeti za javni red, na drugi pa ne smejo svobodno izvesti ukrepov, ki jih smatrajo za potrebne za vzdržanje javnega reda. Z novo na-redbo je osrednja vlada globoko posegla v avtonomijo dežel. — Nemški no-trajni minister je napravil hitlerjevcem še to uslugo, da je moral prepovedati pruski notrajni minister za pet dni katoliško glasilo »KölnischeVolks-zeitung« in socijalno-demokraški list »Vorwärts«. Oba časnika sta razkrivala, odkod dobiva Hitler denarno podporo za svojo stranko.
Volilni boj v Nemčiji je buren in krvav, ker so na dnevnem redu krvavi spopadi med komunisti in narodnimi socialisti.
Odgoditev razorožitvene konference v Ženevi. Dne 15. ali 20. julija pričakujejo odgoditev razorožitvenih posvetovanj v Ženevi. Za slučaj odgoditve bi se sestala konferenca zopet meseca novembra.
Velenemci vstopijo v avstrijsko vlado. Po vrnitvi avstrijskega kanclerja dr. Dolfusa iz Lausanne bodo izpopolnili avstrijsko vlado veletiemci, ki bodo dobili prometno in trgovinsko ministrstvo.
Navidezni odstop madžarske vlade.
Dne 30. junija je podala Karolyjeva vlada po enoletnem delovanju ostavko s pojasnilom, da je izpolnila ob nastopu dane obveznosti. Guverner Horthy ostavke ni sprejel in prosil Karolyja, naj še načeljuje zanaprei vladi, kar je Karoly tudi rad storil in bo vodila njegova vlada še najbrž dalje državne posle.
Madžarska ne more več plačevati obresti od svojih dclgGv in radi tega pričakujejo proglasitve moratorija ali odložitve plačevanja inozemskih in zasebnih dolgov. — Radi skrajno slabega finančno-gospodarskega položaja bo skoro gotovo došlo do vladne krize in je pričakovati nove volitve že letošnjo jesen.
Bolgarija je o .pravila fsvozni žitni monopol, ker je doživela prevelik primanjkljaj. Od 1. julija je na Bolgarskem izvoz žita zopet svoboden. Za kritje primanjkljaja pri monopolskem izvozu je izdan poseben zakon, ki določa, da bo pobirala država od vsakega kilograma belega kruha pristojbino 1.60 leva in od črnega kruha pa 1 lev. — Zasedanje parlamenta je zaključeno do 28. oktobra.
Finančno stanje Romunije je tako obupno, da pridejo v kratkem tja finančni strokovnjaki, katere bode poslala Zveza narodov, da proučijo gospodarski in finančni položaj in predložijo Zvezi narodov načrte, kako bi se zopet ozdravilo zavoženo gospodarsko stanje Romunije.
Siam dobil ustavo. Zadnjič smo poročali o revoluciji v azijski državi Siam, ki je bila nekrvavo zaključena s tem, da je pristal kralj na to, da da državi ustavo. Siamski kralj je podpisal novo ustavo, po kateri bo vladna oblast poslej v rokah vladarja, senata, odbora ljudske stranke in sodišč. Vsako vladno dejanje kralja mora podpisati član odbora ljudske stranke, da dobi zakonito moč. Nova ustava potrjuje kralja Prajadhipoka kot vladarja, določila o prestolonasledstvu pa ostanejo neizpremenjena.
Volitveno geslo ameriških demokratov za predstoječe predsedniške volitve je popolna odprava alkoholne prepovedi.
Predsedniški kandidat ameriških demokratov je Franklin Roosevelt. —
Protikandidat Smith je propadel na kongresu stranke.
V Ptuju.
V nedeljo dne 26. junija se je vršila v Ptuju evharistična manifestacija, kateri je navdušeno prisostvovalo 25.000 udeležencev iz raznih župnij Slovenskih goric ter Ptujskega polja. Mesto Ptuj je bilo v zastavah že na predvečer, ko se je pripeljal na kongres lavan tinski vladika dr. Andrej Karlin, ki je bil slovesno sprejet in na večer počaščen s podoknico. V nedeljo so napolnile ljudske množice Slomškov trg, na katerem je bil postavljen oltar. Ob 10. uri je prispel na trg v. spremstvu duhovščine škof dr. Karlin. Evharistič-nega Zveličarja je slavil v slavnostni pridigi g. mariborski stolni dekan dr. M. Vraber. Po slavnostnem govoru je opravil slovesno sv. mašo sam škof. Med sv. mašo so prepevali ob spremljanju mestne godbe združeni pevski zbori. Po končanem sv. opravilu je podelil nadpastir množicam apostolski blagoslov.
Ptujski prošt g. dr. Žagar je otvoril evharistično zborovanje, na katerem je govoril tajnik Katoliške akcije g. F. Kolenc iz Maribora ter svetinjski g. župnik in duhovni svetovalec Bratu-šek. Nad vse pričakovanje sijajno uspeli kongres je zaključil prošt dr. Žagar, ki je podal zbranim nekaj navodil za popoldansko procesijo.
Popoldne ob ('veh je pričela slovesna procesija, ki je bila dolga nad 3 km in je korakalo v njej 25.000 oseb. Procesije se je udeležil škof, Najsvetejše je nosil g. stolni dekan dr. Vraber ob spremstvu 50 duhovnikov. V procesiji sta stopala tudi g. srezki načelnik dr. Bratina ter mestni župan. Navdušeno manifestacijo je zaključil blagoslov z Najsvetejšim, katerega je podelil vladika dr. Karlin, posvetil zbrane množice presv. Srcu Jezusovemu in po navdušeno zapeti zahvalni pesmi je pri-
čel razhod tisočerih in tisočerih udeležencev.
V Celju. - • '
Na praznik apostolov prvakov Petra in Pavla se je zbrala v prijaznem Celju nad 20.000 oseb broječa ljudska množica iz Savinjske doline in Posavja, da manifestira za evharističnega kralja. Množice ljudstva so prihitele v Celje iz dekanij: Celje, Novacerkev, Braslov-če in Laško. Vernike je spremilo na kongres okoli 50 duhovnikov. Pričele so evharistične slovesnosti ob 9. uri na Petrovo in sta jih povzdignila s svojo navzočnostjo nadškof dr. A. Bonaven-tura Jeglič in prevzvišeni lavantinski vladika dr. Andrej Karlin. Na prostem na Glavnem trgu je govoril z lepo okrašenega balkona o Kristusu Kralju v presv. Evharistiji župnik in pisatelj g. F. S. Finžgar. Slovesno sv. daritev je opravil vladika dr. Karlin. Službo božjo je povzdignilo petje 112 pevcev. Po sv. daritvi je otvoril kongres celjski opat Jurak, ki je pozdravil nadškofa, škofa, duhovščino ter vse zbrane mnogoštevilne vernike. Kot prvi je govoril na zborovanju predsednik škofijskega odbora lavantinske Katoliške akcije g. ravnatelj Jerebič iz Maribora, za njim pa še g. urednik dr. Fran Vato-vec iz Maribora. Ob koncu obeh navdušeno sprejetih govorov je spregovoril med burnim odobravanjem še obče-priljubljeni g. celjski opat Jurak.
V popoldanski mogočni procesiji po celjskih ulicah je nosil Najsvetejše škof dr. Karlin, udeležil se je je tudi nadškof dr. Jeglič, duhovščina, g. sre-ski načelnik Hubad, katoliški starešine, akademiki, prosvetna društva, gasilci in nad 20.000 glav broječa ljudska množica.
Slovesnost je bila zaključena s posvetitvijo presv. Srcu, z litanijami in blagoslovom.
Ptuj in Celje sta pokazala, da je slovenski narod v sedanjih težavnih časih s trdno vero in globoko ljubeznijo za Zveličarja, ki nas vlada, vodi in nam pomaga v Najsvetejšem zakramentu.
*
10. julija. Možje bojevniki! Beremo malodane vsak dan, kako po drugih državah bojevniki še vedno oblastno prirejajo shode, se zbirajo v paradnih oblekah, korakajo z glasnim šumom po velemestih itd. Mi smo za tako stvar preresni, preizkušeni. Samo enkrat na leto usmerjamo svoje truda-polne, a še vedno možate korake k vrelcu moči in tolažbe na Brezje. Tovariši! Zove vas Marija k sebi dne 10. julija, da molite za padle in sebi izprosite milostipoln odhod k zadnjemu ra-portu Gospoda nebesnih čet. Tovariši, agitirajte za naš 10. julij, povejte vsem, da imajo vsi brez razlike: možje, žene in otroci, polovično vožnjo do Otoč ali do Radovljice, ki velja od 9. do 15. julija. Potrdila (izkaznice) dobite pa na Brezjah pri odboru Zveze, ki bo posloval pred gostilno Finžgar. Tovariši! K Vlariji v težkih, grenkih časih! — Od-t)or.
Sedaj pa bodo goreli. V nedeljo, dne 3. julija, so v Gradcu otvorili kremato-rij (sežigališče za ljudi po smrti). »Delavska Politika« v Mariboru ga hvali, da je »krasna zgradba«. Ob enem poroča, da se bo od 3. julija naprej tam izvrševalo upepeljevanje mrličev. S tem, tako poudarja ta socialistični list, so tudi Mariborčani dobili svoj krema-torij. Mariborsko društvo »Ogenj« je namreč stopilo v zvezo z graškim »Ognjem« in graški »Ogenj« bo sežigal tudi mariborske »Ognjičarje«. Kajpada še le po smrti. To je gotovo znamenito »ognjičarsko« tovarištvo. Samo drago je treba plačati to tovarištvo: članarina znaša 15 Din mesečno, zraven pa je še treba plačati vstopnino in pristopnino, ki pa je različna po starosti članov. Torej draga stvar — ta sežigalni šport. Kateri delavec pa more danes v dobi brezposelnosti in nizkih delavskih plač utrpeti takšne svote! Takšne so žrtve na žrtvenik svobodomiselnosti! Samo da se zabriše vera v posmrtno življenje ter se vzbuja videz popolnega uničenja! Ni čuda, da je sežiganje mrličev obsodila ne samo katoliška Cerkev, marveč tudi vsaka verska skupina, ki ji je do tega, da ostane med njenimi člani sveža zavest posmrtno-sti in večnega življenja.
Proti katoličanom. Nemški narodni socialisti vedno nolj jasno kažejo svoj obraz, in ta je odločno protikatoliški. Nekaj časa so so skrivali za krinko nemštva in s tem zakrivali svoje prave namene. Čim bolj pa se bliža trenutek — vsaj po njihovem mnenju —, ko bodo prevzeli v svoje roke krmilo Nemčije, tem bolj kažejo svoje rogove. V deželah, kjer so prišli do večine, že izvršujejo svoj protikatoliški program. V nemški deželi Mecklenburg-Strelitz imajo narodni socialisti večino. Svoj večinski položaj so takoj izrabili proti katoliški duhovščini. Vlada te dežele je namreč izdala odlok, s katerim so črtane vse podpore katoliškim duhovnikom in katoliškim verskim občinam. Protestantovski duhovniki in prote-stantovske verske občipe pa bodo še na dalje dobivali podporo iz deželne javne blagajne. Vidi se torej, kam pes taco moli.
Bolj jih zanimajo žabe ko ljudi. Pretekli mesec je bila v Angels Campu v Kaliforniji — v zapadni Ameriki — čudna tekma. Tekmovali niso med seboj ljudje, marveč žabe. Šlo je za to, katera žaba bo dalje skočila. Pri tej tekmi je zmagala neka zelena žabica, ki je skočila 4 in pol metra daleč ter s tem dosegla svetovni rekord. Kakšno darilo je zmagovalka dobila, o tem listi ne poročajo. Pač pa so ameriški listi javili, da se je tekme udeležilo — preko 20.000 ljudi kot gledalci. Prireditelji te tekme so torej imeli ogromen dobiček. Amerika ima na milijone in in milijone brezposelnih. Ti nastopajo z raznimi obhodi in manifestacijami. Za to se ta čudna ameriška inteligenca ne briga. Njeno zanimanje je posvečeno žabjim tekmam, za katere trošijo denar, za podporo bednih brezposelnih pa ga nimajo.
Sv. Križ pri Belili vedah. Krasen užitek razgleda nudil se je obiskovalcem naše najlepše
Trpežnejše je-
perilo !-ako je oprano z Gazelo !
TERPENTIN0V0- MILO
razgledne točke, še ide-^nejši in srčnejši p:i je bil duševni užitek množic vernih romarje\ povodom svečanosti lepe nedelje dne 19. juni ja. Slavnostno streljanje in slovesno pritrkava nje zvonov je pozdravljalo že na poti množici-romarjev, ki so se od blizu in daleč zgrinjale na tem hribu, kjer je prijazna, z zelenjem ii cvetjem okusno okrašena romarska cerkev sprejela v svoje okrilje blizu do 2000 romar jev. Na sporedu so bile s'07esne večernice, pe'. sv. maš, trije cerkveni govori in procesija. Sr ca poslušalcev so vnemali z lepimi cerkvenim' govori: pri večern'cah č. g. Kolenc, tajnik K A iz Maribora; zjutr"j č. g. Presnik, šmiheljski župnik in pri slovesnem sv. opravilu č. g. Ko vačič, profesor iz Celja. Kakor ves spored, ta ko tudi slovesna procesija sv. Rešnjega Tele sa, je toliko povzdignila svečanost in vernr čuvstva romarskih množic, da so se z najbolj šim vtisom in srčnim zadovoljstvom opoldan razhajali na svoje domove.
Naraščaufe pos&nr.
Da je v davno minulih dobah, a tudi v veliko mlajših časih voda pokrivale večjo površino na zemlji, je staroznanf stvar, saj nam o tem govorijo ostanki in okamenine vodnih živali in rastlin, ki jih nahajamo v sedaj kopnih delil naše premičnice. A tudi to je znana stvar, da vlada sedaj na zemlji doba, ko se puščave vedno bolj širijo in vodovje čimdalje očitneje izhlapeva. Samo Evropa je brez puščave, druge celine jih imajo zato v tem večji meri.
Najnazornejše spričevalo za počasno izsušitev zemlje nam daje Azija. Sven Iiedin je posebno temeljito proučil t; razvoj v notranji Aziji, kjer se nižay< polagoma napolnjujejo s puščavnim peskom in s preperelimi ostanki nekdanjih gorovij. Po dežju se vali črna, blatna masa kakor ledeniki po pobočjih in se zbira v nižavah. Takšne blatne kotline imenujejo v Perziji »kevir-je«. Enega med njimi ceni Sven Hedin na 55.000 kvadratnih kilometrov. Njegovo površino tvori kakor pri drugih kevirjih trdna solna skorja. Kotlina se spreminja v peščeno puščavo.
O sličnih razvojih poroča ameriški zvezdogled Lowell iz Arizone, Anglež Huntington pa je dokazal, da napreduje proces i^sušitve posebno naglo v Palestini, Siriji, Perziji, Afriki in Sev. Ameriki. A tudi v Evropi se že kažejo prvi znaki — stepe, ki so le prehod v puščave. O Siciliji trdijo, da je imela še v srednjem veku plovne reke; v sedaj čisto suhih ozemljih so med drugimi najdeninami iz prazgodovinske dobe našli tudi vodne orehe in podobno, ikar dokazuje, da so bila tu nekoč jezera in močvirja. Gotovo, da je človek pripomogel k izsušitvi zelo mnogo z nesmiselnim uničevanjem gozdov in z bolj ali manj opravičljivimi regulacijskimi deli, toda po drugi strani imamo tudi dovolj dokazov, da se ta proces vrši brez človeškega sodelovanja, sam od sebe. Kanikov je dejal o nekem azijskem ozemlju: »Zdi se ti, da si priča začenjajočega se smrtnega boja naše premičnice.«
BUjSSSjpj^j^jl^BSSl
i ^viciTrsji
Duhovniške vesti in namestitve. —
Imenovan je za dekana dekanije Stari trg g. Alojz Čižek, dosedanji dekanijski upravitelj in mestni župnik v Slo-venjgradcu. — Za provizorja na Planino pride Jakob Sajovic, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — Prestavljena sta kaplana Jožef Klemene iz Skal v Dravograd in Franc Šmon iz Št. Vida pri Ptuju v Novo cerkev. — Za kaplane so nastavljeni sledeči se-meniški duhovniki: Janez Bejek v D. Lendavo, Zdravko Kordež k Sv. Lenartu v Slov. goricah, Martin Lupše v Škafe, Matej Močilnik na Bizeljsko, Ignac Paluc k Št. Vidu pri Ptuju, Janko Petan k Sv. Antonu v Slov. gor., Pan-kracij Poteko k Sv. Martinu pri Slo-venjgradcu, Janez Rojht k Mariji Snežni, Jakob Sem v Mežico, Franc Štu-ikovnik v Beltince, Rudolf Vahčič v Ruše, Franc Veselic k Sv. Juriju ob Taboru in Jakob Vraber v Konjice. — G. župnik Pohrašky v Trbonjah je dobil župnijo Sv. Vid nad Valdekom.
Naši letošnji gg. novomašniki in pridigarji: Martin Uranjek, Gornja Poni-
Kralj Siama, 331etni PrajadMpok, ki je dal državi vsled pritiska nekrvave revolucije ustavo.
Indijansko škof Gordon Iz Wisconsina na evharističnem kongresu v Dublinu na Irskem, škof beleži svoj podpis v knjižice Irske mladine.
7 Leipzigu na Nemškem so uvedli radijo-oddajne naprave, ki omogočajo, da »sliši« gluhonema deca s tipanjem. Slika nam kaže gluhoneme otroke ne kot gledalce, ampak v ulogi »poslušalcev«.
Revolucija v južnoameriški državi Čile. Strojnice na ulicah mesta Santiago.
kva, dne 17. julija, pridigar opat Peter Jurak; Stanko Drobina, dne 24. julija, Šoštanj, pridigar monsig. Ivan Rott-ner; Ivan Černoga, Zdole pri Brežicah, dne 24. julija, pridigar profesor dr. Josip Hohnjec; Leopold Mihelič, dne 31. julija, Sv. Jurij v Slov. goricah, pridigar Josip Rehar, župnik pri Sv. Lenartu pri Veliki- Nedelji; Franc Podgornik, Dolnja Lendava, dne 7. avgusta, pridigar dr. Knavs, lazarist od Sv. Jožefa nad Celjem.
Primicija v Piuju. Dne 10. julija bo primiciral v Ptuju v proštijski cerkvi g. Alojzij Rupar iz družbe sv. Vincen-cija Pavlanskega. Pridiguje g. prior Učak iz Ljubljane.
Prazgodovinske najdbe. Na Pohorju so odkrili prazgodovinsko livarno, v kateri so vlivali v bronasti dobi razno bronasto orožje in druge predmete. Do najdbe livarne je prišlo na ta način, da je izoral kmet bronasto sekiro. Za najdbo se je zanimalo mariborsko Muzejsko društvo, ki je pričelo kopati na njivi in odkrilo livarno. — V Korošče-vi ulici nasproti Deškemu zavetišču v Mariboru so naleteli pri rigolanju vrta na bronaste predmete.
Smrt vpokojenega šolskega nadzornika. V Slovenjgradcu je preminul po dolgi bolezni v starosti 66 let g. Alojzij Schechel, upokojeni okrajni šolski nadzornik v Slovenjgradcu. Pokojni je bil rodom iz Gornjegagrada. Službo okrajnega nadzornika je vršil 18 let do leta 1920, ko je bil imenovan za višjega nadzornika v Ljubljano, katere službe pa ni sprejel, ostal je rajši šolski upravitelj v Slovenjgradcu do upokojitve 1. 1926. Njegovo občo priljubljenost je dokazala obilna udeležba pri pogrebu. Ostani mu ohranjen hvaležen spomin!
Razrešeni službe poučevanja vero-nauka. Vsled odloka ministrstva pro-svete v Beogradu so razrešeni službe poučevanja veronauka v šoli čč. gg.: arhidijakon Franc Tovornik in kaplan Franc Bohanec v Konjicah ter Jožef Bezjak, župnik v ZreČah.
Kača je pičila v bližnji okolici Maribora 341etno ženo mariborskega železničarja Josipino Ferk. Rešilni oddelek jo je oddal v bolnico.
Samomor v duševni zmedenosti. V Mariboru se je obesil dne 1. julija na podstrešju upravnega poslopja tovarne »Kovina« dolgoletni služitelj Anton
Krajnc. Pokojni je bil star 66 let, je živil v urejenih razmerah in je iskati vzrok samomora v duševni zmedenosti.
Pod vlak. Pod vlak se je vrgel iz nepojasnjenega vzroka pri postaji Fala hlapec Maks Čuček iz Št. Lovrenca na Pohorju, doma od Sv. Andraža v Slov. goricah. Lokomotiva je truplo strašno razmesarila. Progovni čuvaj, ki je odkril samomor, je našel na progi kos za kosom razkomade ega trupla, katerega je razmetal stroj ob progi. Samomorilcev gospodar je izpovedal, da je bil hlapec že dalje časa zamišljen in je na dan samomora naenkrat zginil od dela, šel je na Falo in si na tako grozen način končal življenje.
V Mariboru v Dravi utonil. Dne 2. t. m. je utonil v Dravi pri gostilni »Benetke« v nevarnem vrtincu mizarski učenec Ivan Vollmajer od Sv. Duha. Na pomoč mu je priskočil pekovski pomočnik Spanner, ki se je komaj rešil obupnih prijemov potapljajoče se žrtve. Kljub iskanju utopljenca niso našli, ker ga je Drava najbrž odnesla.
Smrtna nesreča berača. 821etni starček, berač Kac od Sv. Petra pri Mariboru je zašel dne 2. julija vsled sunka kolesarju v Mariboru pod težek tovorni avto, ki mu jo šel preko prs in je revež obležal mrtev. Berač je bil glub in hrom.
Pozno najdeni utopljenec. Dne 12.
novembra lanskega leta je zginil pri Sv. Marjeti ob Pesnici službujoči hlapec Štefan Murko. Ker ga ni bilo nekaj dni nazaj v službo, je prijavil gospodar zadevo žandarmeriji. Vsa poizvedovanja za izginulim so bila zaman. Zadela sta nanj letos dne 2. julija pri kopanju čisto slučajno dva Marječana. Murko si je pred samomorom zvezal nogi z žico in se tako zvalil v globokejši tolmun Pesnice pri Sv. Marjeti in utonil. Truplo je po tolikih mesecih že močno razpadlo in ni moglo na površje, ker se je držalo za obleko korenin. Vzrok samomora je iskati v brezmejnem pijančevanju.
Drzen roparski napad. 25.000 Din gotovine je nesel poštni sel v vreči od poštnega urada Sv. Lenart v Slov. goricah k Sv. Barbari. Blizu cilja ga je napadel neznanec in ukrotil sla s samokresom toliko, da mu je izročil vrečo z denarjem, nakar je ropar izginil v gozdu. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo drzneža, ki je moral biti dobro poučen, kaj da nese poštni sel v vreči.
Dva pcžara v okolici Slov. Bistrice.
Zadnjega junija je zadivjaia nad Slov, Bistrico ter okolico nevihta z dvema usodepolnima udaroma strele. Strela je užgala v Šentovcu gospodarsko poslopje posestnika Antona Šifta. S slamo krito poslopje je bilo takoj v objemu plamenov. Kljub močnemu nalivu in" hitri gasilski pomoči ni bilo misliti na gašenje. Komaj ro oteli iz gorečega hleva živino. Enega vola so morali vsled opeklin doklati. V veliki nevarnosti je bila cela vas, ker je večina poslopij krita s slamo. Pogorelcu je uničil ogenj s poslopjem seno ter razno orodje. Škoda znaša 80.000 Din, zavarovalnina le 20.000 Din. — Istočasno
Največje letalo za 34 potnikov je dogradila nemška tvrdka Junkeirs in se imenuje »D 2509« ter bo vozilo na progi Berlin—London.
Eksplozija angleškega parnika za prevoz olja v kanadski luki Montreal. Pri eksploziji je bilo ubitih 23 -pomorščakov. Slil:a kaže gašenje po eksploziji.
kot v vasi Šentovec je udarila strela med nevihto v viničarijo posestnika Leskovarja nad vasjo Ritoznoj. Viničar z družino si je rešil golo življenje; klet pod debelim obokom je ostala nedotaknjena. Škoda znaša 30.000 Din.
Obsojen požigalec. Mariborski senat je obsodil na dve leti robije in na triletno zgubo častnih pravic 241etnega Ignaca Pala iz Lipe v Prekmurju. Dne 1. februarja 1. 1. je zgorel v Lipi posestniku Štefanu Duhu kup slame. Radi neposredne bližine goreče slame so komaj ubranili pred uničenjem hišo ter gospodarsko poslopje. Dne 2. maja je pogorel v Lipi hlev Jožefa Zadrav-ca. Škoda je bila tem bolj občutna, ker pogorelca nista bila zavarovana. Požigalec se je sam izdal, ko je prihitel dne 2. maja pred izbruhom ognja pri Zadravcu k njegovemu sosedu s sporočilom, naj beži, ker je pri sosedu požar. Ko so ga pozneje radi te neprevidne izjave prijeli orožniki, je priznal, da je podtaknil ogenj obema posestnikoma iz maščevanja. Duhu je postavil v slamo rdečega petelina, češ, da ga je poprej nekaj ozmerjal, pri Zadravcu je zažgal, iker ga je ta obdolžil tatvine.
Dva požara v Prekmurju. V noči je nastal požar v poslopju posestnika Štefana Čontale v Pertoči pri Murski Soboti. Iz gorečega poslopja so si komaj rešili ljudje golo življenje. V hlevu je zgorela ena krava in dve telički. Škodo cenijo na več nego 100.000 Din, zavarovalnine ni. Od Čontale se je razširil ogenj na poslopje soseda Josipa Ficka, kateremu je povzročil škode za 150.000 Din, zavarovan je bil pogorelec le za 10.000 Din. Gasilci so oteli komaj vsa druga sosedna poslopja.
Žrtev fantovske podivjanosti. V pon-deljek dne 27. junija sta se vračala na večer proti domu Janez Kavčič, mlinar iz Negove, in njegov prijatelj. Da bi si kratila čas ter pot, sta si prepevala na povratku. V Oseku pri Št. Lenartu v Slov. goricah sta naletela na spupino vinjenih fantov, ki so »aufbiksali«. Brez povoda so navalili na oba potnika. Kavčičev spremljevalec je odnesel iz spopada lažje poškodbe, Kavčiča samega pa je lopnil eden divjakov z ročico s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja in je kmalu po podelitvi sv. poslednjega olja umrl.
Žrtev nočnega napada. Dne 25. junija so pili v Korenjakovi krčmi v Pod-vincih pod Ptujem trije fantje in brezposelni mesarski pomočnik Ivan Toplak iz Podvinc. Radi petja je prišlo do spora in na povratku je bil Toplak izza vaške kapelice napaden in pobit od trojice, da je obležal v nezavesti in so ga spravili v življensko nevarnem stanju v ptujsko bolnico. Napadalce so oddali orožniki v zapore v Ptuj.
Dva vloma sta bila izvršena v noči 26. in v noči 28. junija v Celju v Ipav-čevi ulici in na Glaziji. Vlomilci so odnesli precej obleke in drugega blaga.
Kozolec je pogorel dne 23. junija posestniku Matiju Gomilšeku na Ostrož-nem pri Celju. Gasilci so oteli sosedna poslopja.
Od strele ubit. Zadnjega junija je divjala nevihta tudi nad Sv. Lovrencem nad Prožinom. Strela je udarila v go-
spodarsko poslopje posestnika Gregorja Krofliča na Straži. V neposredni bližini od strele zadetega poslopja so imeli opravek ena ženska in dva moška. Žensko je udar strele le prestrašil, gospodarja Krofliča je sila udara nekoliko omamila, 381etni Franc Košec je pa obležal pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo s 4mesečnim otročičkom. Ogenj v od strele zadetem poslopju je bil kmalu pogašen od sosedov.
Smrtno je ponesrečil na delu pri rudniku v Laškem na Vidov dan 341et-ni rudar Jožef Zupane od Sv. Jederti nad Laškim.
Nesreča pri gasilski vaji. Dne 3. julija je imelo gasilsko društvo v Hrastniku vaje. Na 16 m dolgi lestvi so bili trije gasilci. Ko je pridrvela voda po cevi do konca lestve, se je ta začela tako nagibati vsled voefnega pritiska, da je padla in z njo vred tudi gasilec-ru-dar Ignac Dušak, ki se je pri padcu težko poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico v Ljubljano. Dušakovima tovarišema na lestvi se ni pripetilo nič hudega. Dušak je oče štirih malih otrok, se je radi tega tako močno poškodoval, ker je bil radi varnosti privezan na lestvo in se ni mogel sam odvezati tako naglo.
V spanju je pičil gad nad cčesom
Marjanco Svoljšak v vasi Lipica pri Škofji loki. Dekle je izven nevarnosti.
Z voza padel in si zlomil nogo. Posestnik Valentin Potočnik iz Spodnjega trga pri Škofji loki je padel dne 1. julija s senenega voza in si je zlomil nogo.
Otroci zanetili požar. V Bani pri Št. Jerneju na Dolenjskem so se igrali otroci posestnika Furarja z vžigalicami. Na prizidku hiše so zanetili listje, nastali požar je vpepelil celo hišo.
Usodepcln udar strele. Na Petrovo proti večeru je udarila strela v Šmart-nem pri Litiji v župnijsko gospodarsko poslopje, ki je bilo krito s slamo. Eden od delavcev je spal na skednju in si je komaj še rešil golo življenje. Ker je bilo poslopje takoj v objemu plamenov, so z življenjsko nevarnostjo reševali živino in svinje. Troje goved to morali zaklati, opečenih je bilo tudi več prašičev. S poslopjem vred je zgorela letos spravljena krma ter gospodarsko orodje. Škoda znaša 200.000 Din.
Udar strele brez užiga. Dne 30. junija je urezala strela v Zadvoru, občina Dobrunje na Kranjskem, v hišo posestnika Trtnika. Smuknila je v no-trajnost skozi okno ter udarila v zid nad železno pečjo. Od zida se je odbila in prišla skozi sobna vrata v vežo. Tukaj je bil prislonjen na lesene stopnice železen drog, v katerega se je zaletela in zarila v zid. Hušnila je po drogu navzdol, odtrgala podboje na vratih in izginila v zemljo. Nesreča je omamila le domačo hčer, katero so pa spravili pozneje k zavesti, sicer pa ni užgala ničesar.
Strahovita nevihta s točo, udari strele, viharjem in z nalivom je divjala na Petrovo po Črnomlju in okolici v Beli krajini.
Velika nesreča pri streljanju v tarče. V Kostanjevici na Kranjskem so
slavili blagoslovitev nove zastave ta-mošnje meščanske garde. Popoldne so streljali gardisti v tarčo in ob tej priliki se je po nesreči sprožila puška g. Kajfežu, ki je uslužben pri tamošnji občinski hranilnici, tako, da je smrtno zadela lOletnega Janezka Rožič iz Kostanjevice.
Strela je udarila v ciganski šotor pri Kočevju na Dolenjskem in ubila 121etno deklico iz ciganske družine Hudorovičev.
Roparski napad. V Podtaboru ne daleč od Podbrezij na Gorenjskem so se odpravili dne 30. junija pri Kovačevih na večer k počitku. Krog polnoči pa je čula 70 let stara gospodinja Ana, da jo nekdo kliče. Klici so bili podobni glasu domače služkinje in oznanjali, naj odpre vrata in gre pogledat k bratu na skedenj, kateremu je slabo. Gospodinja je res vstala in prižgala električno luč. Pri pogledu na luč je pobil napadalec, ki je posnemal glas dekle, starko do nezavesti na tla ter pobegnil v strahu pred zasledovanjem brez plena. Nepridiprav se je moral, skriti že po dnevu v klet.
Prijet vlomilec. Posestnici-vdovici Dovčevi v Spodnjem Kašlju pri Zalogu na Kranjskem so odnesli trije vlomilci iz skrivnega predala 16.000 Din in nato popivali. Orožniki iz Vevč so vtaknili pod ključ enega od tičkov v osebi samskega delavca Franceta, ki je že bil predkaznovan radi tatvin in je pretkan vlomilec. France je imel dva pomočnika, ki pa še nista v rokah pravice.
Samomor radi nesrečne ljubezni. V
Srednjem Gašteju pri Kranju so našli dne 28. junija zjutraj v sobi obešeno 251etno delavko Ivanko Arnol, doma iz Loma v Poljanski dolini. Dekle je zapustila pismo, v katerem je oznanila, da si je končala življenje, ker jo je zapustil fant.
Velika železniška nesreča se je pripetila dne 3. julija pri Vlašinu v okolici Benešova v vzhodni Češki. Trčila sta dva osebna vlaka: 9 oseb je bilo ubitih, 12 hudo in 20 pa lažje ranjenih.
Za novega ravnatelja mednarodnega urada za delo je izvoljen Anglež But-ler.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-safluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.
Priporočamo Vam v nakup manufakturne-ga blaga splošno priljubljene in renomirane tvrdke Valentin Hiadin, Celje. Trgovina se nahaja v Prešernovi ulica poleg Marijine cerkve na eni izmed najživahnejših točk mesta. Blago je radi stalno naraščajočega prometa vedno sveže v lepih novomodnih vzorcih. Gg. trgovci in čč. gg. duhovščina engros cene. 807
Sanatorij v Mariboru, Gosposka uiica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Čer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner. — Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne.	332
Velika prodaja ostankov po znižani ceni .vsak prvi teden v mescu. Stermecki, Celje. 80C
Delničarjem Gostilničarske pivovarne d. d. Laško. Glasom sklepa izrednega občnega zbora Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem dne 21. junija t. 1. se morajo vsi že dospeli obroki za plačilo prevzetih delnic plačati tekom enega meseca, torej do dne 21. julija 1932. Ta rok se podaljša do dne 31. julija t. 1. in sicer nepreklicno. Kdor do 31. julija t. 1. ne bo plačal dolžnih zneskov za delnice, se ga bo izterjalo sodnijskim potom. V njih lastnem interesu se tedaj zamudni delničarji opozarjajo, ii.-i "» držijo zgorajšnjega roka. — Upravni
svet uojtilničarske pivovarne d. d. Laško. 811 *
m Si Pariz na vzhoda.
Tri zastave vihrajo na strehi mand-žurskega kolodvora v Charbinu: kitajska, japonska in nove mandžurske države. Ako bi ne videl teh zastav in ne rumenih obrazov policistov, ki pregledujejo potne liste, bi vsakdo mislil, da se je pripeljal v kako večje mesto bivše carske Rusije. V ruščini so razglasi, napisi trgovin, jedilni listi, filmi v kinu in trije ali štiri časopisi, katere ponujajo bosonogi fantiči mimoidočim potnikom. V Pristanu, trgovskem delu Charbina ob Sungari, je videti glavne ulice, po katerih so nastanjene ruske trgovine. Potniki, ki so že večkrat obiskali Charbin; ga nazivajo s ponosom
Mali Pariš.
Charbin je najvažnejše gospodarsko in kulturno oporišče Rusije v Mandžuriji. Mesto šteje 800.000 prebivlacev, od teh je le ena tretjina Rusov, ostali so pa Kitajci, ki so stlačeni v ¡kitajskem delu mesta. V Pristan se upa Kitajec le tedaj, ako ima tam kak prav nujen trgovski opravek.
Charbin je zelo živahno mesto, kjer menjavajo po večerih: godba, ples, predstave in popivanje kot v Parizu.
Nekaj pa je, kar Charbin tlači kakor mora in to je
strašno razpaslo razbojništvo.
Razbojništvo ima svoj začetek z udo-rom iz Sibirije došlih plemen. Kitajci imenujejo predrzne tolovaje Hunguce. Pretežno večino pri roparskih bandah
tvorijo danes Kitajci. Poljedelstvo ter industrija sta se v Mandžuriji izredno naglo povzdignila. V do pred kratkem neobdelanih pokrajinah vidimo moderne tvornice; a istočasno z vsestranskim napredkom je naraslo tudi število roparjev.
Japonski stotnik je izjavil poročevalcu italijanskega časopisa: »V območju južnomandžurske železnice se je pripetilo leta 1906 devet roparskih napadov. Leta 1917 je poraslo to število že na 100, leta 1929 na 368. Letos je že 50 smrtnih tolovajskih žrtev, od teh odpade pretežna večina na japonske policiste in žandarje, kateri so morali zasledovati bandite.«
Samo v okolici Charbina so beležili lansko leto 100 roparskih napadov.
Vzgled.
Ob desetih dopoldne se pojavi pred ravnateljstvom avtomobilske družbe nekaj prav drznih banditov. Z revolverji prisilijo ruske nastavljence, da jim sledijo. Odvedejo jih v roparski tabor, ki se nahaja nekaj kilometrov od Charbina. Čez nekaj dni izpustijo enega ujetnika z nalogom, da prinese za ostale od bande zahtevano osvobodilno svoto denarja. Odposlanec ne more zbrati določene odkupnine. Med tem pa druge talce mučijo in vsaki dan se pojavi po eden od banditov v pisarni avtomobilske družbe, da zapleni dnevno od šoferjev zasluženi denar.
Kaj pa policija?
Za malokateri slučaj se zavzame in tedaj navadno brezuspešno. Stražniki so zelo slabo plačani in radi kaj po strani zaslužijo. Večkrat se zgodi, da preidejo celi oddelki policije k Hungu-cem. Pa tudi nasprotni slučaji so se že pripetili, da so se predali roparji policiji pod pogojem, da jih je ta uvrstila v svoje vrste.
Grozovitosti charbinskih banditov
ni mogoče popisati. Otlpeljanim žrtvam kurijo pod rokami in nogami, jim po-
režejo ušesa ali nos ter pošljejo odrezane ude družinam, da jih na ta način prisilijo na plačilo odkupnine.
Kitajec, ki je predal banditom samo polovico zahtevane svote za odpeljane-ga sina, je našel drugo jutro polovico sinovega trupla pred vrati svoje hiše.
Prisotnost duha.
Konečno še bodi omenjen doživljaj, ki priča o ženski duhaprisotnosti. V. Charbinu živi carinski uradnik, iki ima za ženo nad 50 let staro Danko, ki je vse drugo, le lepa ne! Ko je jezdila iz mesta na sprehod, je bila napadena od roparske tolpe. Ker govori gladko kitajščino, je nagovorila tolovaje in jim povedala, da je že v letih ter grda, kaj za božjo voljo hočejo početi z njo? Njen mož bi gotovo ne plačal niti ene pare odkupnine, ampak bi še bil celo vesel, da bi se rešil na ta način stari-kave boljše zakonske polovice. Radi teh dokazov so bili Hunguci tako presenečeni, da so mirno pustili, kako je hrabra in trenutno preudarna ženski, odjezdila nazaj proti Charbinu.
(Konec.)
Praktični zaključki uporabe tega zakona pa pokažejo to-le sliko:
Z odložitvijo prisilnih dražb, ki so tekle dne 20. 4. 1932, ter s prepovedjo, da se nove prisilne dražbe ne smejo dovoliti in da se ustavljajo prisilne uprave in odvzemi zarubljenih predmetov, so dejansko za zaščitenega kmeta brez prave materijalne vrednosti. Upnik namreč mora kmeta-dolžnika iztožiti in na podlagi pravnomočne sodbe voditi zoper njega izvršbo z rubežem njegovih premičnin, na nepremičninah je pa mogoče pridobiti pri-
Potresni praznik na Japonskem.
Kakor vsako leto od groznega potresa v letu 1923, so slavili tudi letos na Japonskem takozvani potresni praznik. Po vseh japonskih otokih so se vršile velike priprave, da bi dobila slavnost značaj pravega narodnega praznika. Ta dan se obhaja kot praznik žalovanja v spomin groznih potresnih nesreč, ki so zadele Japonce tekom zadnjih 200 let in obenem kot praznik veselja, ker je letos bilo dokončano zopetno pozidanje po potresu leta 1923 porušenih mest: Tokio in Yokohama.
.Višek slovesnosti je
Januš Goleč:
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 28	(Dalje.)
Poveljstvo nad taborom in nad obstreljevanjem Siska je poveril paša vučitrnskemu sandžaku Kurtbegu in kliško-hlivanjskemu sandžaku Apardibegu.
Razdelitev Hasanove vojske na tabor in na otok je bila oblegancem liki beli dan jasna tolažba: Krščanska pomoč se bliža. Odločitev glede obstoja Siska v kristjanskih rokah bo padla ob levem bregu Kolpe, kjer bo prišlo do zmage ali propada hrvatsko-slovenskili pokrajin.
Pri pogledu na popolen preokret položaja so padli obleganci na kolena. Molili so na glas vojaki in prebivalci za zmago z božjo pomočjo, ki je bila edini up proti tako velikanski turški premoči.
Preselitev glavne in izbrane turške sile iz tabora preko Kolpe na otok je bila izvršena 21. junija. Dne 22. junija zjutraj še ni bilo nikakih vid-
nih predznakov, da se bliža krščanska pomoč in zmaga, ali poraz in popolna propast Hrvatov in Slovencev.
Povelje je lahko izdati, le izvršitev je tolikokrat — joj! Tako se je zgodilo v noči 18. junija Toplišeku in njegovima spremljevalcema. Pobeg iz trdnjave po suhem med obema jarkoma je bil izključen. Krog turškega tabora je mrgolelo stražnik ognjev, kojih svit je metal svetlobo po celi ravni med Siskom in turško vojsko. Trojica se je splazila skozi razpoke od sovražnih min razstre-Ijenega obzidja tik ob Kolpi. Od te strani niso stražili oblegovalci. Edini izhod je bil ob vodi, a — kam? Navzgor ob Kolpi bi prišli do turške trdnjave Petrinja, kjer je bil od Toplišeka pred tedni požgani most. Nekoliko proč od Kolpe in južno od Siska je sel o Čuprag. Tukaj se razcepi ja cesta na Petrinjo in proti Kostajnici. Tod je bila mogoča v noči prek raja, pa le v preobleki in ne kot Avstrijci. Lotili so se med razvalinami ležečih pobitih turških minerjev in kopačev. Močno
silno zastavno pravico s tem, da se upnik s svojo terjatvijo vknjiži na zemljišču dolžnika-kmeta.
Izpolnitev kmetove obveznosti se torej ni odložila, marveč je kmet dolžan oravnati svojo obveznost, točno in ta-rat, kakor bi jo moral, ako bi zakona o zaščiti kmetov ne bilo; z iztoženjem in z izvršbo pa nastanejo kmetu zopet veliki stroški, ker se edinole ne sme dovoliti in izvesti dražbe zarubljenih predmetov ali nepremičnin kmeta-za-vezanca.
Določila, s katerimi kmet more zahtevati od spredaj opisanih oseb vrnitev izdražbanih predmetov ali povračilo resnične vrednosti, ne bodo kmetu prinesla potrebne rešitve iz težkega gospodarskega stanja.
Ta določila so lahko povod mnogim nesrečnim sporom in pravdam, kar bo kmetu zopet zelo mnogo škodovalo na njegovi imovini.
Vzemimo primer iz življenja:
Na javni dražbi, ki se je vršila dne 22. 3. 1932, je zahtevajoči upnik kupil vola, ki je bil cenjen na 900 Din, za najmanjši zakoniti ponudelc v znesku 300 Din, ki ga je takoj plačal. Kmet bo lahko sedaj vrnil znesek 300 Din s 6% obresti; ako ima kupec še vola, ga bo moral kmetu vrniti. Ker pa more kmet poleg vola zahtevati še povračilo škode, ki jo je utrpel vsled tega, da je vol izgubil na teži oziroma vrednosti, je podana vsled človeških slabosti, da imamo vedno takrat velike oči, kadar zahtevamo od koga kako škodo, možnost, da pride do novih in težkih pravd.
Slabše nego pred novim zakoncm.
Z veljavnostjo zakona o zaščiti kmetov pa so v pretežni večini zaprta kmetom vrata, da bi pri svojih podeželskih trgovcih prejeli svoje življenjske potrebščine na kredit. Večina slovenskih kmetov nima namreč ob vsakem času na razpolago gotovine, s katero bi za-mogli plačati blago pri trgovcih, marveč čaka na oni čas, ko svoje kmetij-
ske proizvode na kakršenkoli način in za kakršnokoli ceno vnovči.
Ker je odpadlo tudi to kreditiranje blaga ¡kmetom, je za nje nastopil dejansko še slabši čas, kakor je bil pred uveljavljenjem tega zakona.
Določila zakona pri nepravilnem poznavanju in uporabi lahko vplivajo na vzgojo naroda zelo kvarno. Zgodili so se že slučaji, da kmet veruje raznim zakotnim pisačem, ki ga o vsebini zakona napačno poučijo, da se zanaša na to, da je plačilo njegovih dolgov odloženo na bodočnost, pri tem pa ne misli na to, da bo končno vendarle prišel čas, ko bo moral vse svoje obveznosti prav tako izpolniti, kakor sedaj.
Zato je v interesu vsakega kmeta, da s plačili svojih obveznosti v mejah svoje gospodarske možnosti nikdar ne zaostane, marveč da iste v redu izpolni, ker si le na ta način daje duška, da more v gospodarskem oziru kolikor toliko svobodno dihati.
od doma, kajti tam imate vsaj kruh, tu pa najbrž še tega ne najdete!
Katero dekle pa mora iti od doma in iskati službo v Mariboru, se naj na kolodvoru obrne samo na ono osebo, ki bo imela na roki trak z napisom: »Kolodvorski misijon«. Ta oseba bo na peronu ob prihodu vsakega vlaka. Dekletom, ki se bodo na njo obrnila, bo dala vsa potrebna pojasnila in jih bo peljala v Marijanišče, kjer dobijo začasno prenočišče in oskrbo. Za hrano in prenočišče bode seveda treba neko malenkost plačati, radi tega prav posebno polagamo na srce vsakemu dekletu, da se brez denarja naj nikar ne podaje na pot.
Dekleta, vaša lastna korist zahteva, da se v mestu ne obračate na neznane osebe, o katerih ne morete vedeti, ali so poštene ali ne, radi tega vas ponovno opozarjamo in prosimo, da se vedno obrnete le na kolodvorsko misijonarko, ki vam bo vedno pomagala.
KOLODVORSKI MISIJON V MARIBORU.
S 1. julijem t. 1. se je začel v Mariboru na glavnem kolodvoru »kolodvorski misijon«, kakor ga že ima Ljubljana. Namen tega misijona je, pomagati dekletom, ki pridejo v Maribor iskat službo, zlasti jih obvarovati pred raznimi zapeljive1, ki prežijo na neizkušena dekleta in jih s sladkimi obljubami često zapeljejo.
Službo kolodvorske misijonarko bo vršila ženska oseba, Ivi bo imela na roki bel-rumen-bel trak z napisom »Kolodvorski misijon«.
Vsa dekleta, ki sanjajo o lepi službi v Mariboru, opozarjamo na sledeče:
O lepih službah v Mariboru ne sanjajte, ker so časi, ko so se službe lahko dobile, že minuli. Nikar torej ne silite
V gospodinjsko šolo šolskih sester v Mariboru se sprejemajo dekleta, ki se žele izvežbati za dobre gospodinje. Pouk je teoretičen in praktičen. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Vsa navodila daje zavod šolskih sester v Mariboru.
Dekliško za\7stišče v Zagrebu. Društvo »Naš Dom« je preselilo svoje dekliško zavetišče iz Trenkove ulice 18 v Beogradsko ulico 10, I. nadstropje (južna stran trga N). Novo stanovanje je lepo in higijensko, a dekleta so jako zadovoljna. Zavetišče vrlo lepo napreduje in zagrebške gospodinje se zelo zanimajo za slovenska dekleta. V maju so na izvanrednem občnem zboru društva bila spremenjena pravila in s tem je bila odstranjena vsaka disharmonija ter sodeluje sedaj vodstvo Marijine družbe slovenskih deklet sporazumno z odborom zavetišča. Dekleta, ki iščete službe po Zagrebu, ne pozabite na Beogradsko ulico 10.
škim skladiščem. Niti krikniti ni utegnil vlaški voznik, s tako naglico je bil zaboden, voz obrnjen in po poljih proti Savi. Od vasi Sunja in do Save je precej močvarno, a tedaj v sredini junija je že bilo toliko suho, da se nista ugrezala konja preveč globoko. Vroče in pozno jutro je pozdravljalo begunce, ko so dosegli zaželjeno reko. Tamkaj je Sava široka in globoka. Celo božje predpoldne so iskali, predno so slučajno zadeli na skrit ter zapuščen brod. Brodar je hotel pobegniti pri po-geldu na turške pesjane. Komaj in komaj so ga prepričali, da gre le za nujno potrebno prevaro. Prepeljali so se na levi savski breg, ki je bil varen pred Turki. Nakrmili so konje in se odpočili. Med njivami po ravni, ki se raztega daleč na okrog po celem Obsavju do Zagreba, so lahko vozili le počasi. Sčasoma radi neznanega kraja tudi po polju ni šlo, morali so po dolgem ovinku na trdo pot. V Zagrebu so bili šele 20. junija zjutraj. Zvedeli so koj, da se je odpravila že krščanska vojska na pot, da reši Sisak oblege. Zagrebčani so poslušali z migajočimi ušesi pripovedovanja trojice o junaškem zadržanju sisačke posadke. Vabili so vrle
bil pregled novopozi-danih mestnih delov po cesarju, kateremu je sledil po ulicah obhod, kojega se je ude-žilo več stotisoč oseb. Svečanosti so se vršile ta dan tudi po vseh drugih mestih Japonske in Koreje. Omenjenega dne so povišali za po potresu poškodovane določeni kapital s prostovoljnimi prispevki za 40 milijonov jenov. Potresni praznik je privabil v prestolico Tokio zelo mnogo tujcev, ki so si ogledali zanimive svečanosti.
V zadnjih 200 letih so se zgodile na Japonskem te le velike potresne nesreče: 1730 je porušil potres Ned-do in Boshu ter zahte-
smrdeče mrliče so slačili ter izzuvali, dokler ni bila trojica po turško našemljena in oborožena. Za slučaje iznenadenja od morebitnih sovražnih straž ter patrulj sta bila Hrvata kot graničarja vešča običajnih turških pozdravov. Previdno so se odstranili od reke in dosegli po trebuhu se plazeč križpot v Čapragu. Vas je bila zasedena od turškega trena, ki se je kretal z vozovi proti Ko-stajnici, kjer je bilo za Hasanovo armado glavno oporišče prehrane in streliva. V tej smeri se bo gotovo ponudila prilika, da srečajo slabejše zastraženo turško vprego ali manjšo patruljo, da so polaste konj. Hodili so iz Čapraga proti Kostaj-pici previdno in se skrbno ogibali večjih kolon. V zaledju so se čutili sovražni trenarji povsem varne. Na vozovih so spali vozniki, dremali spremljevalci na konjih, le pri srečanju kolon navzgor in navzdol je prišlo do običajnih krikov: bolj na levo ali na desno! Srečevali so skraja le daljše vrste vozil v obeh smereh, ki so prevažale živež in smodnik. Šele pri Sunji na razkrižju proti Kostajnici ter Dubici so zadeli na osamljeno Vprego, ki je guncala prav počasi proti kostajni-
Cene m seimska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 'dne 2. julija so pripeljali špeharji 13 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 14 Din, špeh 12 do 13. Kmetje so pripeljali 13 voz sena po 45 do 50, 2 škopa po 2 do 2.50 komad, 6 voz kfompirja po 1.50 do 2 Din (novi 2 do 4 Din), 2 voza čebule po 5 do 6 D (česen 8 do 10). Zelje glava 2 do 4, kumarce 2 do 5. Pšenica 1.75 do 2, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, oves 1 do 1.25, koruza 1.25 do 1.50, proso 1.75, ajda 1.25, fižol 2 do 2.50, fižol v •tročju (kup) 1 Din, luščeni grah 8 Din. Na trgu so bili 4 avtomobili zelenjave iz Varaž-dina in Čakovca ter 1000 kg kumare iz Su-botice 1 kg po 4 Din. Kokoš 20 do 30 Din, piščanci 20 do 60, raca 15 do 25, gos 30 do 50, puran 50 do 75 Din. Celi orehi 4.50 do 5, lu-fcčeni 16 do 18. Zelena paprika komad 0.50 do 1, hren 6 do 8, ohrovt 2 do 4, kislo zelje 3—4, buče 2—3, paradižniki italijanski 12 do 16 D, endivija 0.50 do 1, glavnata solata 0.50 do 1, gobe 1 do 2, borovnice 1.50 do 1.75, grozdičje 6 do 8, črešnje 3 do 10, marelice italijanske 82 Din, jabolka 12, breskve italijanske 28 Din. Mleko 2 do 3, smetana 10 do 12. surovo maslo 20 do 26. Jajca 0.50 do 9.75, med 14 do 20 Din, Buhe slive 8 do 12 Din.
Mariborski živinjski sejem dne 28. VI. 1932.
Prignanih je bilo 18 konjev, 24 bikov, 178 volov, 412 krav in 41 telet, skupaj 673 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrete so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4.25 do 5 Din, poldebeli voli od 3 do 3.75 Din, plemenski voli od 1.75 do 3 Din, biki za klanje od 2.25 do 2.75 Din, klavne krave debele od 2.25 do 3.25 Din, plemenske krave od 2 do 2.25 Din, krave za klobasarje od 1 do 1.50 Din, molzne krave od 2 do 2.75 Din, breje krave od 2 do 2.75 Din, mlada živina od 2.75 do 5 Din, teleta od 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 177 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 1. julija 1932.
Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 257 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60 do 90 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—4 mesece stari 250 do 300 Din, 5—7 mesecev stari 360 do '400 Din, '8—10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 600 do 650 Din. 1 kg žive teže 6 do
6.50 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10.50 Din. Prodanih je bilo 146 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste od 10 do 12 Din 1 kg, II. vrste od G do 8 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste od 10 do 12 Din, II. vrste od 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 16 Din.
DRUŠTVENI']
DEKLIŠKI SHOD V ŠMARJU.
Za okrajni dekliški shod v Šmarju vlada v okraja in v sosednih krajih veliko zanimanje. Dekliška mladina šmarskega okraja bo 701et-nico smrti največjega svojega rojaka, škofa Slomšeka, proslavila na dostojen in veličasten način. Slavnost se bo vršila pri sv. Roku nad Šmarjem v nedeljo, 17. julija. Spored je ta-le: ob pol 10. uri predpoldne se začne procesija z Najsvetejšim, potem je pridiga in slovesna sv. maša. Po cerkvenem opravilu dekliško zborovanje pod milim nebom. Popoldne večernice s cerkvenim govorom. V cerkvi govorita g. kanonik Časi in predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip H o h n j e c. Na izvencerkvenem dekliškem zborovanju govori gospa ravnateljica Antonija Štupca o Slomšeku z ozi-rom na žensko mladino. Članice Marijinih družb, dekliških zvez in vobče krščanska dekleta, udeležite se Slomšekove proslave v naj-obilnejšem številu!
Slovesna desetletnica Katoliškega izobraževalnega društva v Krčevini pri Mariboru. — Katoliško izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru proslavi v nedeljo dne 10. julija svoj desetletni obstoj. Zjutraj se društvo pol-noštevilno udeleži društvene zahvalne svete maše v frančiškanski cerkvi z društveno zastavo. Popoldne priredi današnjim razmeram primerno ljudsko veselico pri Lovskem domu g. Doblekarja v Krčevini. Pridite!
Krščanska ženska zveza javlja vsem udeležencem skupščine v Kajhenburgu, da bode v soboto dne 9. julija ob pol osmih zjutraj v Mariboru v frančiškanski cerkvi sv. maša, ob 9. uri pa odhod vlaka iz Maribora.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Na zdravo misel so prišli pri Prosvetni zvezi, da so za fantovske odseke vpeljali prosvetne in športne tekme. Sedaj se lahko vidi, v kateri župniji se fantje kaj gibljejo in kje kaj delujejo. Naši trojiški fantje so se pred kratkim «a takem prosvetnem in športnem tekmovanju pri Sv. Benediktu izborno pokazali. Odnesli so namreč zmago in dobili od 90 dosegljivih točk eno desetinko manj kakor 81 točk. Zato so se pa tudi pošteno pripravljali. To se je gojila pri samostanski lipi gimnastika z več prav težkimi vajami, potem skok v višino, skok v daljavo in suvanje 7 kg težke krog-lje. V društveni dvorani pa se je obravnavalo krajevno zadružništvo, papeževa okrožnica »Quadragesimo anno« in še drugo. Tudi tek na 100 metrov je bil na sporedu, pa naši navdušeni fantje Nurmijevega rekorda le niso dosegli. V gimnastičnih vajah so nastopili tako dobro, da jim strogi sodniki niso mogli odbiti nobene točke. Med posameznimi fanti so se pa najboljše odrezali Polič Janez, Mirnih Janez, Bela Joško, Perko Lojze in Šuta Franc. Pa še naj kdo reče, da naši fanti niso kerlci, če pošteno v roke pljunejo in si pray krepko zavihajo rokave.
Negovski fantje. Naše lepe vinograde sedaj* skrbno negujemo ter jih obdelujemo. Tu pa tam se kaka mladika odtrga, nekatere veter odmaja, druge se pa lepo oklepajo svojega kola. Tako je tudi z nami fanti. Mi smo čvrste mladike; naš steber je Prosvetno društvo, v katerem lepo napredujemo. Mnogi se čudijo, kako so se negovski fantje postavili na noge, odkar imamo mladega ter vnetega organista. Vse gre čvrsto naprej. V teku enega leta smo si postavili nov lep oder ter smo igrali že 4 igre; imeli smo tudi več sestankov ter smo hodili na tekme k Sv. Benediktu. Proizvajali smo igro »Pri kapelici«, katera je prav lepo izpadla, in smo jo hodili ponavljat v Gornjo Radgono. Sedaj se pa pridno učimo igro »Bele vrtnice«, katera je tudi nadvse zanimiva. Že zdaj vabimo vse domačine in sosede, da pridete in si ogledate to igro. Vam fantom pa kličem: Le tako na.prej, ne ustrašite te, namreč se pridno udeležujte naših sestankov. — Bog živil — Fant negovskega Prosvetnega društva.
val 140 tisoč človeških žrtev; 1891 je obiskal pokrajini Nino in Omeri in je bilo ubitih 30 tisoč oseb. 1896 je bilo upepeljeno Ka-maishi s 30 tisoč žrtvami. Doslej največja potresna nesreča je pa zadela Japonsko leta 1923. Po potresu in požarih sta bili uničeni mesti Tokio ter Yokohama in je zgubilo življenje 200.000 ljudi. Blagovna škoda je znašala 5 milijard jenov. Zadnji večji potres je bil pred 4 leti in je zahteval 12 tisoč človeških žrtev in je škoda znašala 400 milijonov jenov.
Ogromno pa je število manjših potresov, ker beležijo v Tokiju .vsak četrti dan naj-
odposlance, naj le kar ostanejo v mestu, pomoč je na potu in vsak dan je pričakovati odločilnega spopada med kristjani in mohamedani.
Toplišek je pa le bil vojak in se je zavedel dolžnosti, da mora izročiti poveljnikovo nujno pismo na višje mesto. Sisak je bil last zagrebškega kapitlja. Zglasil se je pri duhovni gospodi in oddal pisanje branitelja oblegane trdnjave. Visoko častiti gospodje so bili vsi veseli, da se je obnesla utrdba napram toliki premoči. Odpomoč je bila med potjo — zmaga ali pogin v božjih rokah. Bogznaj na koliko vprašanj je bilo treba odgovoriti, predno so se sli pokrepčali z jedjo in pijačo. Kapitelj jih je gostil kakor bogove. Šele drugo jutro, 21. junija, so zajezdili odposlanci sveže konje in jo ubrali za krščansko vojsko, ki je taborila pri Novem gradu.
V Zagrebu so bili povedali natančne podatke o moči krščanske vojske. Pa kaj je pomenilo 5000 konjiče in pehote proti več nego sedemkratni turški premoči! Med poveljniki, ki so bili namenjeni oteti Sisak, so bile te-le odlične osebnosti: Ban Tomaž Erdedi je poveljeval z bansko četo in z
deželnimi brambovci vred 1240 vojakom. Eggen-berg je vodil Reitenauov polk in še nekatere druge nemške čete, približno 1600 mož. Grof Peter Erdedi je pripeljal 500 Uskokov, Štefan Grass-vvein iz Koprivnice 400 mož, Andrej Turjaški 300 oklopnikov s tigrovo kožo. Manjše oddelke od 100 do 30 mož so vodili kapitani: Adam Ravbar s Krumperka, Krištof Obračan, Jurij žiga Paradei-ser, Ivan Draškovič, Štefan Tahi, Štefan Ursini Blagaj. Kot slednji se je priključil krščanski vojski Melhijor pl. Rodern s 500 izurjenimi arkebu-zirji* iz Šlezije.
Gospodje poveljniki krščanske peščice so se zbrali 21. junija v šatoru Andreja Turjaškega na dolgovezno bojno posvetovanje. Vsak od poveljnikov je imel svoje pomisleke in predloge, samo da so po slovanski navadi zapravljali" z nepotrebno gostobesednostjo dragoceni čas. Nekateri so bili za to, da je treba iz novograjskega taborišča poslati patrulje, ki bodo ugotovile ter sporo-
* Arkebuzirji so bili strelci pešoi in jezdeci, ki so stre-liali iz dolgih in težkih pušk na kresni kamen,
Št. Peter pri Mariboru. God farnem patrona sv. Petra smo prav slovesno praznovali, cerkveno in tudi izvencerkveno. Tudi Mariborčani so prispeli v obilnem številu, eni da se priporočajo ključarju nebeškega kraljestva, drugi pa zopet, da se navžijejo žlahtne vinske kapljice, ki je pri nas prav poceni. — Sklep šolskega leta se je slovesno obhajal na Vidov dan. — Dva mlada Šentpeterčana bosta s prihodnjim šolskim letom pričela posečati mariborski gimna j \ Roditelji L ; se -da radi imeli, da bi postala »gospoda«, no pa to je še v božjih rokah. — Za izlet po Slovenskih goricah, ki ga priredi prosvetno društvo »Skala«, vlada veliko zanimanje. Če bo djvolj pri-glašencev, bosta vr ila d /a avtomobili. Izletniki bodo pri pozn i s- opravilu v Mali Nedelji, p-' večernicah pa pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. — Sa ina in vinska letina izvrstno kaže. Če nis Bog obvaruje hudega vremena, toče in suše, bomo imeli božjega daru v izobilju.
Št. Peter pri Mariboru. Preteklo soboto je bil na Glavnem trgu v Mariboru povožen do smrti tukajšnji občinski ubožec Iiac Martin. Pokoj njegovi duši! — Pri pozni službi božji zadnjo nedeljo sta prepevala skupno cerkvena pevska zbora od Št. Petra in Sv. Marjete ob Pesnici. — Prireditev prosvetnega društva »Skala« v nedeljo je dobro uspela. Igra »Pri kapelici« se je vsem prav dopadla. Tudi pevci so dobro rešili svojo nalogo. — Vsled številnih vinotočev in predaje od 5 litrov naprej se zaloge vina krčijo tako, da bo dobre kapljice skoraj zmanjkalo.
BZarenberg. Novic je zadnje čase pri nas toliko, da je bilo »nujno potrebno«, spraviti jih na papir. — Dne 21. junija je bil sejem. Prignane je bilo okrog 11—13 glav goveje živine. Povpraševanje je bilo slabo. — Dne 24. junija je bilo vpisovanje otrok za nemško šolo. Priglašenih je bilo približno ena tretjina vseh šoloobveznih otrok. Ugotovilo se je, da ni niti ena petina te tretjine zares nemških otrok. Iz tega sklepamo, da je med marenberškimi Slovenci še silno malo zavednosti, da jih ni spa-
metovalo niti leto 1914, niti ravnanje s Slovenci v avstrijski Koroški. Ugotoviti pa je še treba tudi, da se v slovenskih hišah mnogo preveč nemški govori. — Proslavo državnega praznika je prevzela šola. Deklamacije, petje, igrice in drugi nastopi naših malih tega dne v Brudermanovi dvorani so pokazali, da se znajo že prav dobro postaviti. Zvečer tega dne pa se je videla z nam nasprotnega pobočja Sv. Antona na Pohorju neka svetloba. Bili so najbrž kresovi. — Petrov praznik nam je prinesel neprijetno iznenadenje. Okrog 6. ure popoldne nas je obiskala huda toča, ki je naredila nekaj škode v trgu na drevju in v vrtih. Ob istem času je udarila strela v kostanj in nato v kuhinjo pri g. Korentu, po domače Jeriču v Zgornji Vižingi. Desetletnega sinčka Karla je vrgla s štedilnika na tla. Nekaj minut je ležal onesveščen, nakar se je domačim posrečilo, spraviti ga k zavesti. En dan je še čutil lahne bolečine . prsih. Zadnji dan meseca junija so bili popoldne močni nalivi pri nas in v okolici. Strela je udarila ob dveh popoldne v dvorano pri Brudermanu. Začel je goreti tram. Takoj je prihitela požarna bramba, v nekaj minutah je bila nevarnost požara odstranjena. — V drugi polovici junija sta bila pokopana dva mala otroka.
Sv. I.enart v Slov. goricah. V Zamarkovi je umrla dne 25. junija za jetiko bivša kmetica Marija Žugman v 52. letu svoje starosti. Pokojna je bila svojemu možu dobra in skrbna gospodinja, svojim štirim še nepreskrbljenim otrokom pa vzorna mati, kateri jo bodo težko pogrešali. Neozdravljivo bolezen, ki jo je priklenila na bolniško posteljo več mesecev, in vse trpljenje je kot krščanska žena vdana v božjo voljo mirno prenašala. Pred letom ji je umrla na jetiki 2iletna hčerka. Sama je že bolehala, smrt ljubljene hčerke pa jo je tako potrla, da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Njen pogreb se je vršil dne 28. junija ob obilni udeležbi rodbine in vaščanov. Spa-vaj sladko, draga soseda, saj v življenju ti ni bilo kot skrbni gospodinji in dobri materi dano, da bi imela počitka. Naj ti sveti večna luč! Možu, otrokom in rodbini naše iskreno sožalje!
Ako pridete v Konjice, ne pozabite se oglasiti v trgovini Martin Sumer.	716
Gornja Radgona. Evharistični shod v Ptuju •ostane vsem udeležencem naše župnije v najlepšem spominu. Splošno so vsi obžalovali, ker ni bilo polovične cene na železnici, ker bi udeležba bila najmanj trikrat večja. — Na Vidov dan je obhajala osnovna šola na Šča-vnici zaključek šolskega leta s sv. mašo v lepi Biduškovi kapeli. Poleg učencev je bilo navzočih pri lepi pobožnosti mnogo odraslih iz domače, benediške, negovske in anovske župnije. — Praznik sv. Petra smo obhajali slovesno, okrog cerkve vse polno kramarjev, ki so navreli skupaj za sejmski dan, 30. jun. V cerkvi je	^bor navdušeno izvajal le-
po »Misso seraphico«, samo popoldan nas je resnobni trenutek pri pogrebu t Karla Šmid, trgovca in posestnika v tigu, postavil pred odprti grob. Nagloma je umrl, zadet od kapi. — V četrtek dne 30. junija, smo spremili na kraj miru komaj 231etno Anči Korošec, hčerko Ane Koroščeve, trgovke in posestnice. Več let se je ustavljala zavratni bolezni po raznih zdraviliščih, končno ni bilo več zdravila. Mnogobrojna udeležba ob pogrebu je dokazala, kako je vsa okolica sočustvovala s težko prizadeto Koroščevo rodbino. — Vsaki dan pričakujemo dežja, ker smo se že skoraj čisto posušili. Ko je dne 21. junija izbruhnil ob polnoči požar v gornjem trgu pri Fogešo-vih, mestni požarniki sploh niso mogli gasiti, ker ni bilo vode. Dobri sosedje so nesrečnikom takoj prišli na pomoč z raznimi prispevki in gotovo si bodo v kratkem času postavili novo ostrešje nad hišo in gospodarskim poslopjem. Splošno mnenje je, da bi bil ogenj uničil popolnoma vse, ako bi ne bila prišla takoj na pomoč naša požarna bramba. Da narod zna ceniti nesebično požrtvovalnost te ju-: naške čete, bo najlažje dokazal v nedeljo dne 17. julija, ko obhaja naša požarna bramba 50-letnico svojega obstoja. Tedaj se vsi vidimo na Gradu!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Po dolgem čakanju smo vendar dočakali, da se je dne 25. junija na naši pošti otvorila tudi telefonska postaja. Ravno na predvečer smo imeli v Zupeči vasi letos že četrti požar: pogorel je na srečo le kozolec Antona Žunkoviča. Po-žigalec (ali družba požigalcev?), ki se še VBd« no skriva, je prve požare zanetil v 14dnevnih' presledkih, zadnja dva pa v 13dnevnih; torej
čile položaj oblegane trdnjave in moč Hasanove vojske. Malo je bilo junakov, ki so bili za takojšnji udar na turško vojsko in za odločitev usode
lirvatsko-slovenskih pokrajin. Med cincanjem glede opreznosti in nadaljevanja vojnega polioda je stopil pred vojni svet Miha Toplišek z obema
Hrvatoma. Predal je braniteljevo pismo, katerega je prečital naglas Andrej Turjaški. Odposlanci so opisali položaj Siska, moč sovražnega tabora in kje in kako bi bilo mogoče izzvati strašnega Ha-sana na odločitev. Poročilo Toplišeka in tovarišev je napravilo na vse zborovalce najglobokejši vtis. Vsi so bili ganjeni od junaštva braniteljev, tudi najopreznejši poveljniki so sprejeli soglasno predlog bana Erdeda in generala Turjaškega, naj pohiti vsa vojska takoj dalje in udari nad Turke. S tem je bil zaključen vojni posvet. Vojska je zasedla konje in krenili so ob desnem bregu Save proti jugu.
Smo že namignili, kako je bil Hasan natančno poučen o krščanski vojski. Podal se je bil naproti na levi breg Kolpe z dvakratno premočjo. Kristjanom se je mudilo iz Novega grada proti Sisku. Tudi njim je bilo znano, kako je razvrstil paša svojo armado in je ne bo treba prav nič izzivati.
(Dalje sledi.)
manj po en potresni sunek.
Ura, ki govori.
Niti sanja se nam, kaj moderna znanost in iznajdbe prinesejo v bližnji in daljni prihodnjosti. Vsako leto, vsaki mesec, da, skoro .vsaki dan, pride do naših naselbin kaka novost, o kateri nam do sedaj ni bilo nič znanega. Zdaj po^ ročajo iz Pariza, da so na pariški opazovalnici za zvezde po-i stavili uro, ki vsako, minuto napoveduje čas. Vsi "telefonski na-> ročniki, ki bi radi ve« deli za točen čas, se lahko ob vsakem času zvežejo s to govorečo uro, ki jim po telefonu napove vedno pravi čas do sekunde,
Ee mu mudi! Da bi ga le kmalu zajela roka pravice! — Kaj le bo: letos nas ob kresu včasih malone zebe!
Hajdina. Praznik sv. Petra in Pavla smo obhajali v cerkvi in v Društvenem domu ter v šoli. Kako to? V cerkvi služba božja kar naj-slovesnejša; zlasti sc peli šolski otroci s spremljevanjem violine in orgel, kar je zelo ganilo ljudi. V Društvenem domu pa se je pod vodstvom gospe Rudolfove vprizorila šo-larska spevoigra »Sirota Jerica«. Otroci so se dobro uživeli v svoje vloge in tudi petje, čeprav težje, se jim je posrečilo. Spremljal pa je petje naš organist g. Anton Pal, ki se je že pri spevoigri bralnega društva »Srce in denar« odlikoval. V narodni šoli pa se je proti večeru slovesno obhajal ta dan zaključek šolskega leta gospodinjsko-nudaljevalne šole. Voditeljica gdč. Pahorjeva je naša kmečka dekleta uvedla v razumevanje gospodinjstva. Razstava ročnih del in raznih močnatih jedil ter okusna večerja je pač vsem, ki so bili tu navzoči, to je staršem in občinskim možem ter raznim povabljenim gostom, najnazornejše dokazala, da gospodinjski tečaj ni bil potrata časa in denarja, ampak je in še bo prinesel bogate obresti. Ta dan od rane službe božje do prireditve v Društvenem domu in še do proslave v šoli je vsem, ki jim je do narodne prosvete, izpričal resničnost besed, ki jih je gospod šolski upravitelj pri napitnici izrekel: »Nekaj in še dosti bomo dosegli le, če bo Cerkev, šola in dom ena duša.«
Braslovče. V Orli vasi je umrl po dolgi in mučni bolezni posestnik Grenko Martin v 38. letu svoje starosti. Bil je zelo dobrega srca. Če je bilo le mogoče, je vsakemu pomagal. Bil je zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«, član prosvetnega društva, kmetijske ter sadjarske podružnice, kot eden prvih je pristopil k Apostolstvu mož. Preostalim naše iskreno sožalje, pokojniku večni mir!
Št. Janž pri Velenju. V noči od 20. do 21. junija je pogorela Gmajnarjeva koča v Prel-ski, ki je bila last Bernarda Ograjenšek, po domače Golačeka v Prelski. • Vsled hitre in izdatne pomoči vaščanov so iz hiše rešili vse in obvarovali gospodarsko poslopje. Drugo je zgorelo. Ogenj je izbruhnil najbrž po neprevidnosti domačih. Posestnik ni bil visoko zavarovan in prosi, ker je oče številne družine, usmiljena srca za dejansko pomoč. Prihodnjo noč je pa gorelo v Lipju pri Zgornjem Jazbecu, čigar lastnik je mizar Jažef Strahovnik. Ker je bila koča večinoma lesena, je zgorelo vse. Lastnika ni bilo doma. Bil je primeroma dobro zavarovan. Govori se, da je bil ogenj podtaknjen. Ta dva slučaja dokazujeta tudi sedanjim nasprotnikom gasilnega društva, da je organizirano in smotreno vršeno delo v pomoč bližnjemu v tako težkih časih nujno potrebno. Vsem, ki so vneto reševali, tudi našim ženskam, vsa čast in priznanje!
Št. Janž pri Velenju. Lepa je bila naša kresna nedelja. Otvorilo jo je 27 prvoobhajancev, ki so imeli lepo slovesnost, bili v župnišču pogoščeni in s spominskimi slikami obdarovani. Nad vse slovesno je bilo pozno sveto opravilo s procesijo. V procesiji je bilo zelo veliko moških. Tako je prav! Pridigo in slovesno sv. mašo je imel požrtvovalni šentjoški g. župnik Miloš Čarf, ki je tudi pri večernicah po kratkem nagovoru domačega g. župnika slovesno sprejel v Marijin vrtec 17 šolarjev. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je lepa nedelja vršila tako slovesno — tudi cerkvenim pevcem in pridnim kranclavkam ^ najprisrčnejša zahvala! Da bo lepa vsaka nedelja in vsi dnevi življenja, mladina, tvoj
prostor bodi pri obhajilni mizi in ob oltarju brezmadežne Matere Marije.
Vrbje pri Žalcu. Tukaj je začela dne 20. m. m. kmalu po 3. uri zjutraj goreti hiša z gosp. poslopjem, last posestnika Franca Kovše. Rešili so komaj sami sebe in živino. Prizadeti je zelo oškodovan, ker je šele lansko leto s svojo marljivostjo vse lepo preuredil in bil zelo nizko zavarovan. Na pomoč so prihiteli vrli domači gasilci z novo motorko.
Celje. Produkcija in razdelitev spričeval na orglarski šoli v Celju pod nadzorstvom č. g. P. Juraka, kojega je določil kn.-šk. ordinariat v Mariboru, se vrši v pondeljek dne 11. julija ob pol 9. uri dopoldne v Glasbeni Matici tukaj. Na tej produkciji nastopi osem tretjelet-nikov oddelka za orgle, dirigiranje, klavir, teorijo, figuralno in koralno petje, t.ranspozicijo z ut in fa ključi itd. Vstop prost. Novo šolsko leto se prične 15. septembra 1932.
Brezje-Sv. Primož. Marsikaj se pač spremeni v šentjurski okolici. Tudi v vasi pri Sv. Primožu se je poročil vrli mladenič posestniški sin Jakob Kopriva z mladenko iz ugledne hiše Amalijo Arzenšek. Čestitamo!
Šmarje pri Jelšah. Bivši okrajni glavar v Celju M. baron Miiller, ki je bil posebno redka izjema nam Slovencem pravičnih in ljudo-milih upravnih uradnikov med svetovno vojno, je umrl dne 8. junija t. 1. in bil v Celju pokopan. Šmarčani se radi spominjamo blagega moža, ki je zelo rad med nas zahajal, pri g. M. Gradu stanoval in na svojih sprehodih lepoto kraja in cerkev občudoval ter z vsakomur vzpodbudno besedo spregovoril. Dobri Bog mu bodi mili sodnik! — Na Alojzije-vo smo imeli ganljivo slovesnost ob priliki prvega sv. obhajila, katero je v družbi naših domačih dušnih pastirjev opravil za sto svojih najmlajših rojakov v šolski službi osiveli mladinoljub mons. Vreže. Veselja se je moral posolziti, kdor je gledal to s šopki in venčki ozaljšano angeljsko četo pred Marijinim oltarjem in bil priča njenega najveseiejšega trenutka pri mizi Gospodovi. Naj ji sv. Alojzij sprosi milost, da vsi zvesti ostanejo svojemu nebeškemu Prijatelju in se tudi z njim združeni enkrat v večnost podajo. Za vzorno vzgojo in skrbno vodtsvo, kar se je pri tej priliki prav lepo pokazalo, in za ljubeznivo pogostitev naših ljubljencev v šoli izrekamo njihovi starši iskreno zahvalo našemu dobremu uči-teljstvu, ki se je z g. šolskim upraviteljem vred polnoštevilno udeležilo vzpodbudne ter najbolj vzgojne proslave. Srčno hvaležni pa smo tudi onim blagodušnim tržkim gospem in gospodičnam, ki so toliko potice in drugega najboljšega peciva pripravile, da si ga je vsak prvoobhajanec še lep zavojček ponesel na dom. Bog daj, vsako leto obhajati najlepši praznik cele župnije! Ne bomo pozabili mi in ne naši otroci!
Zibika. Dne 26. junija so napravili v Zibiko izlet gasilci iz Mestinja pod vodstvom g. načelnika Turka ter tukaj napravili vajo s svojo novo motorno brizgalno. Kot mlademu društvu gasilcev moramo priznati pohvalo za požrtvovalnost in točno delovanje pri gasilski vaji, kjer so nam s tem pokazali pomen ga-
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v u-dih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo^-fove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabil. Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.	1
silnega društva, ki ga žal še tukaj nimamo. V pričakovanju, da nas zopet posetijo in nam pokažejo pot k potrebni ustanovitvi gasilnega društva v Zibiki.
Kostrivnica. Velika čast je zadela našega & g. župnika Slavič Janka in ž njim vso ko« strivniško župnijo. Imenovan je za kn.-šk.: duhovnega svetnika, kar je za mladega dm hovnika in za tako malo faro veliko odliko* vanje. Ni nas presenetila vest, ko smo zve« deli za imenovanje, ker pod njegovim pasti« rovanjem skozi 11 let se je versko življenje ?! Kostrivnici znatno zboljšalo, cerkev popolno« ma prenovila, nabavila dva velika zvona, na« bavile tri zastave ter baldahin in še mnogo drugega. Zato odlikovancu odkritosrčno čestitamo in mu želimo še mnoga leta pasti ko-strivniško čredo!
Jurklošter. Globoka žalost nas je navdala, ko se je v torek dne 21. junija raznesla novica, da je umrl posestnik in voznik Filip Brečko na Dežnjem. Rajni je veliko pretrpel v dolgotrajni bolezni. Iskal je zdravja pri mnogih zdravnikih, a mu ni bilo pomoči. Bil je mirne narave in kot voznik vesten v službi, zato je užival obče spoštovanje. Da je bil pokojni izredno priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se ga je vkljub slabemu vremenu udeležila ogromna množica ljudstva. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Žalujoči ženi, otrokom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! — Tudi pri nas so se vinogradniki poslužili ugodnosti novega vinskega zakona. Spravili so svoj vinski pridelek iz daljnih, goric domov, da .i v gotovih množinah na drobno razprodajo. Obče veselje te prodaje je na obeh straneh. Odločno pa moramo obsoditi tiste fante, ki se napijejo, v pijanosti razsajajo in strašno kolnejo, izzivajo tepeže in celo napadajo mirne ljudi. Fant, ki imaš namesto roženvenca nož v žepu, ki nedeljo zvečer mesto da bi zmolil večerno molitev in legel spat, razgrajaš in kolneš po cesti in napadaš mirne mimoidoče ljudi, se boš še bridko kesal. Gospodarjem točilcem pa priporočamo, da ne dajo takim ljudem pijače.
Lokavec nad Loko pri Zidanem mostu. Trije vlomilci so vlomili v stanovanje tukajšnje učiteljice, ki ima pri sebi 80Ietno mater.
Pišece. Gospod urednik! Sedaj je veselo in prijetno pri nas, ko sta naša bogoslovca na počitnicah. Toda danes moramo poročati o važnem dogodku, ki se je zgodil pri nas te dni. Birmo smo imeli. Presvetli naš nadpastir je prišel med nas. To vam je bil sprejem, ki smo mu ga pripravili! Spoznati je pač moral presvetli, da ga cenimo in ljubimo. Pa se nam je tudi oddolžil za to s prijazno besedo in z židano voljo. Birmal je škof 388 birmancev. Nekateri birmanci so šli k sv. birmi v sosedne župnije. Največ jih je šlo k sv. birmi pač v Brežice. Vesela je cela naša župnija obiska škofovega.
Vprašanta in odgovori.
V. F. v .. imamo svoj svet odmerjen tik do ceste, ki smo ga pred leti tudi plaCali. Sedaj pa si ga banovinski cestar lasti. — Ori si
ne sme sam lastiti vašega sveta. Na občini imate cestni zakon, kjer boste našli, kar že« lite. Zoper postopanje cestarja napravite pa skupno vlogo na bansko upravo.
J. O. v S. Ali sem dolžen plačati občinsko trošarino? — Glede vinske trošarine je bila letos taka zmešnjava, da večja ni mogla biti. Časopisi so dobili obvestilo, da se trošarina odpravi, da ni treba vina, če se ga kupi, več
prijaviti. Tudi se je nekaj časa v prvih dneh aprila tako delalo. Pozneje se je izkazalo, da so predpisi povsem drugačni. Kupec, oziroma prodajalec mora vino prijaviti kot preje, mora tudi plačati občinsko trošarino. Je pravzaprav vse tako kot je bilo, le da državne trošarine ni več na vino. Če vam je financar zaračunal petkratno kazen, morate se takoj pritožiti zoper to na finančno direkcijo in navedite, da so vas prvotne vesti o trošarini zavedle, da niste bili točno podučeni. Kazen bo menda odpuščena, trošarino pa morate seveda plačati.
J. V. v Št. J. Glede vina ... — isto kot zgoraj. Prijaviti je treba vsako prodajo vina. Točenje po 5 litrov in višje seveda tudi.
J. Ž. v P. Ali so sama kmetje posestniki ali tudi delavci zavezani občinski kuluk delati? — Kot delavec plačujete uslužbenski davek, ki tudi tvori podlago predpisu, kdo je dolžen kuluk delati ali plačati, zato ni treba biti posestnik. Če pa sploh nobenega davka ne plačujete, tudi kuluka niste dolžni.
F. P. v B. Kako se izučim za gozfjrja? — V Mariboru je posebna gozdarska šola. To že morate imeti. Potem pa praksa, kar je glavno. Pišite gozdarski šoli v Maribor
S. Fr. v Št. J. Kje dobim dovoljenje za točenje pijače? — Zglasite se pri finančni kontroli, kjer povejte, kaj, kdaj in kje hočete točiti. Nato bo treba vložiti prošnjo na srezko načelstvo.
J. O. v B. Ali smem staviti hišo brez komisije? — Ne, niti zaradi ceste, niti zaradi sosedov. Vaš stavbenik naj napravi načrt in ga predložite občini, da razpiše komisijo.
A. L. v B. Posekal sem zeleno ograjo, v kg-likor je visela na moje, ali me sosed lahko toži? Ali mora on svoje odstraniti na mojo zahtevo? — On vas za to ne more tožiti. Vi' pa od soseda ne morete zahtevati, da ograjo na svojem poseka. Če je noče, je pač noče. Sedita skupaj za tisto ograjo, prinesita si kozarec vina pa suho klobaso in se v dobri soseščini pomenita.
R. Ž. v J. g. Ali moram plačati rentnino cd zneska, ki je ki je vknjižen na moje posestvo? — Vi ne, pač pa mladoletni, če so vknji-žene tudi obresti. Rentni davek se plačuje od obresti. Kdor dobi obresti, plača. Če' sodni ji plačujete obresti, se od tistega zneska plača. Če ostanete obresti dolžni, morate sicer položiti denar za rentni davek, vendar se vam to všteje kot odplačilo kapitala.

Ena najbolj zanimivih osebnosti v dobi francosko revolucije je gotovo zamorec Toussaint l'Ouverture. Bil je izredno nadarjen mož, ki je nastopil za svobodo črncev v dobi, ko so ravnali z zamorci hujše nego z živino.
V Franciji so se že kazali znaki ljudske nevolje, iki so oznanjali preobrat; v francoski koloniji na znanem srednjeameriškem otoku Haiti so se mastili francoski plemenitaši v nepopisnem razkošju na račun z največjo grozovi-tostjo zatiranih zamorskih sužnjev. Dne 20. maja 1746 na posestvu grofa Noe rojeni suženj Toussaint, katerega so imenovali pozneje »črnega Napoleona« in kojega slava je bila ravnotako razširjena oo Evropi kakor po Ameriki. je imel v taisti dobi za seboj mnogo izk ušenj.
Toussaint se je dobro pripravil, da
bi lepega dne uresničil svoj življenski sen: osvoboditi črne brate. Ko so se lconečno zamorci po številnih nemirih in uporih organizirali, je postal Toussaint, katerega so nazvali pozneje tudi l'Ouverture, avgusta 1793 voditelj zamorske vstaje. Najprej se je postavil na stran Špancev, ki so bili gospodarji enega dela otoka. Nato se je pogajal z mlado francosko republiko in je proglasil črnce kot proste.
Ukinitev suženjstva na otoku Haiti je potrdila republikanska Francija. S spretnimi pogajanji se je posrečilo zamorskemu organizatorju, da je odstranil z otoka Angleže, ki so se tudi šopirili kot vladarji enega dela otoka. Še več: Toussaint je sklenil z Angleži celo zelo ugodne trgovske pogodbe. Kmalu je postal neomejen diktator otoka, na katerem je zavladal mir po končani grozni meščanski vojni med zamorci in Francozi. Diktator je pa tudi razumel, da nikakor ne zadostuje, ako je prosta suženjstva njegova domovina, ampak je prevzel nalogo, da bo organiziral, ob orožil in navdušil za svobodo tudi — afriške črne brate.
V glavi črnega diktatorja se je porodil načrt: se lotiti ekspedicije v pravo domovino njegovih očetov. Nameraval je zgraditi več tovornih ladij, da bi dosegel »Panafriko« ali združitev vseh zamorskih plemen. Bogznaj, če bi se mu ne bil posrečil ta osvobodilni načrt, da ni stopil baš tedaj na čelo Francije prvi konzul Napoleon Bonaparte. Napoleon je zasledoval z veliko nevoljo dogodke na otoku San Domingo, kakor so nazivali tedaj otok Haiti. Konzul je hitro sklenil, da odpošlje v ameriške vode brodovje, ki bi naj napravilo za vselej konec črnemu kraljestvu. Ta naloga je bila poverjena generalu Lecler-que, ki je bil Napoleonov svak.
Prišlo je do krvoločnega klanja med francoskimi četami in od Toussainta oboroženim črnim prebivalstvom. Po izdajstvu je bil zamorski diktator predan smrtnim sovražnikom — Francozom, ki so ga odvedli 17. avgusta 1802 v Francijo. Zaprli so ga v trdnjavo Fort Joux ob švicarski meji. Cele mesece se je po nedolžnem pokoril v ledeno mrzli zaporni luknji, kamor so metali v srednjem veku največje zločince. Na Napoleonovo izrecno povelje so ujetnika sramotili ter mučili. Na ta način so hoteli iz njega izvabiti njegove načrte proti belokožcem in skrivnost, kam je zakopal nabrane zaklade. Toussaint' ni izdal niti trohice.
Z občudovanja vredno mirnostjo ter udanostjo je prenašal osvoboditelj ha-itskih črncev vse muke. Dne 7. aprila 1803 ga je našel paznik v celici mrtvega.
Ko so zvedeli črnci na Haiti o smrti kralja, so se uprli Francozom, a francoska posadka jih je mučila in krotila na neverjetno brezsrčne in divjaške načine. Vsaki dan so poklali Francozi na tisoče zamorcev, a kljub temu se je pritoževal general Leclerque o naglem širjenju »črne golazni«. V kratkem času pa so zgubili tudi Francozi v bojih in vsled nalezljivih bolezni 30 tisoč mož. Dne 1. julija 1804 so progla-
'" "r '""' ' •	F : „ -.•.-v--.	.......
Dober apetit
Vam želimo; ako bi pa vaš želodec ne bil v redu, ako prebava ne bi bila taka, kakršna bi morala biti, ako imate občutek prenapolnjenosti v želodcu, potem... nekoliko Elsa-pilul in malo Elsa-Švedskih kapljic! To pomaga, izvrstno prija in VI se hitro zopet počutite dobro!
Danes ve že vsak, da je telesno zdrav* je, življenska in delavna sposobnost odvisna od zdravja prebavnih organov, želodca in čreves. Pogosti glavoboli, pomanjkanje apetita, vzdigovanje, občutek odvratnosti do jedi, večno nerazpolože-nje in zlasti neredna stolica, vse to so znaki pokvarjenega zdravja prebavnih organov.
Elsa-Švedska Tinktura (Švedske kapljice) s svojim finim aromatičnim okusom izvanredno ugodno deluje na želodec, apetit in prebavo, 2 steklenici Din 50.—, štiri steklenice Din 92.—.
Fellerjeve odvajalne Elsa-pilule sigurno in hitro delujejo, seveda popolnoma mirno, ne dražijo čreves in omogočajo lahko stolico. 6 škatljic Din 30.—, 12 škatljic Din 50.— z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elzatrg 341 (Savska banovina).
Odobreno Minlst. soc. po'. In nar. zdravja Sp. br. 509 od 24. III. 1932.
sili od Toussainta probujeni in organizirani črnci prvo zamorsko republiko in so vrnili otoku prvotno indijansko ime: Haiti. Prvi predsednik je postal Toussaintov prijatelj, črnec Dessali-nes. Pustil se je pozneje celo kronati za cesarja, a ga je kmalu nato ubila njegova lastna telesna straža. Usoda je hotela, da je bil zadnji potomec vladarske hiše Bonapartov, sin Napoleona III., princ Louis, v pravi domovini Toussainta v Afriki umorjen od za morcev.
Danes pripada otok Haiti Združenim državam Severne Amerike. Temelji ustave in uprave izvirajo iz časov Toussainta, ki živi še vedno med črnimi brati kot največji junak in osvoboditelj.
Usodni kraj. Avtomobilska cesta, ki veže mesto Bremen s pristaniščem v Bremerhafen v Nemčiji, ima posebno usodno točko, kjer se stalno ponesrečijo avtomobili. To je po stebričku »Km. 23« zaznamovan kraj. Cesta je ravna, celo nekoliko položna in ne naredi prav nobenega ovinka. Kljub temu je bilo število nesreč tako izredno veliko, da so oblasti- popolnoma prenovile omenjeni kos ceste. Znižale so klanec in nadomestile asfalt z raskavim bezaltoidom, ki prepreči, da bi izpo-drsnila kolesa ob vlažnem vremenu, oziroma na ledu. Toda vsa popravila niso nič pomagala. Nesreč je bilo vedno več. Praznoverni prebivalci so pričeli pripovedovati o »zakletem srebrnem avtomobilu«, ki se ponoči zaletava v potnike. Prometna oblast je izročila zadevo posebnemu odboru, ki je še le po dolgem zamudnem raziskovanju prišel do redke ugotovitve. Cesta ob km 23 gre preko nekdanjega barja, ki izžareva ob vlažnem vremenu posebno občutne radijske snovi. Avto-mobilisti, ki se vozijo mimo usodnega kraja, občutijo vedno oster sunek v roko ob krmilu. Nevidni žarki učinkuje-
jo prav tako kaJkor električni tok. Roka za nekoliko trenutkov izgubi oblast nad krmilom ter so na ta način nastajale nesreče. Ta ugotovitev je zelo zanimala prizadete kroge, številni vozniki so se spomnili na slične sunke, ki so jih tolmačili s tem, da »je roka zaspala« od utrujenosti ali pa zadrhtela od razburjenja pri srečanju s »prokle-tim km 23«.
Po zagfliučBfu ušlo fiošle vesli in novice.
Nova bana primorske in zetske banovine.
Na lastno prošnjo je bil razrešen dolžnosti g. ban primorske banovine dr. Tartaglia in je bil imenovan na njegovo mesto dr. Josip Ja-blanovič, vrhovni inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta. Upokojen je bil ban zet-ake banovine g. Uroš Krulj in na njegovo mesto je prišel dr. Aleksa Stanišič, senator ter bivši minister iz Beograda.
Za duhovnega svetovalca je bil imenovan mariborski veroučitelj g. Martin Petelinšek. Zaslužnemu vzgojitelju naše mladine častita-mol G. svetovalec bo slavil letos tudi 301etni-co mašništva.	,.;.•!*«■
Utonil je v Betnavskem ribniku dne 4. junija pomožni delavec Anton Per iz Pobrežja.
Ubit Ja bil zadnjo nedeljo na Jezerskem pri Kranju 291etni orožniški kaplar Stojan Na-rančič iz Otočca v Liki.
Mala Nedelja pri Ljutomeru. Po neprostovoljnem odmoru nastopi naše Slomškovo prosvetno društvo zopet in sicer dne 17. julija v Društveni dvorani s Simon Gregorčičevo akademijo. Spored je zanimiv in poučen.
Kokarje pri Rečici. Kokarska »lepa«- nedelja se bo praznovala kakor običajno nedeljo po karmelski Materi božji, to je 17. julija. Začetek ob 10. uri.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Naše bralno društvo ponovi dne 10. t. m., to je v nedeljo po večernicah, na splošno željo občinstva zanimivo igro »Pri kapelici«. Nastopi spet cerkveni pevski zbor z mičnimi pesmicami.
Vsem cenjenim naročnikom, katerim poteče sedaj naročnina, smo v tej številki priložili položnice. Ob enem prosimo, da kmalu poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati lista. — »Slovenski Gospodar« stane za celo leto Din 32.—, za pol leta Din 16.— in za četrt leta Din 9.—.
Posestvo 2 orala, lepa hiša, 35.000 Ddn, drugo posestvo 8 in 23 oralov hiša 120.000, 240.000 Din, gostilna in pekarna 250.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	821
Posestvo 8 oralov skupaj se držeče na prodaj. Vprašati: Bodkovci št. 42, pošta Juršinci pri Ptuju.	821
Dekla srednjih let, zmožna vsakega njej pripadajočega dela, se sprejme takoj. Naslov: Gradiška 18, p. Pesnica pri Mariboru. 819
Vajenca sprejme takoj Franc Nekrep, sedlar, Sv. Lenart v Slov. gor.	816
Prodam posestvo, 40 oralov, večinoma črni les: Tacer Franc, Javnek 39, Brezno. 815
Prodam malo posestvo. Vprašati pri vinotoču Kralj, Rošpoh 105 pri Mariboru.	814
Prodam 18 mesecev starega bika marijadvor-ske pasme, premiran z največjo točko, za pripuščanje. Jožef Gangl, Jarenina. 803
Apno iz Zagorja, trboveljski cement, raznovrstni cementni izdelki in vse druge stavbene potrebščine vedno na razpolago pri občeznani tvrdki C. Pickl v Mariboru, Ko-roščeva ulica 39.	813
Proda se hiša in ena njiva za 13.000 Din v Drešinji vasi pri Petrovčah. Poizve se tam pri županu.	805
Postelja dobro ohranjena z vložkom se proda za 160 Din. Maribor, Koseskega 20.	802
Posestniki, pozorl Galica, najboljša 99%, in žveplo montekatini dobite samo v veletrgovini Andraschitz, Maribor, Koroška cfesta. 771
Pekarski vajenec se sprejme. Parna pekama T. Lozinšek, Ptuj.	820
Poriland cement, trboveljski, nosilci, železo za beton, žičnike, okove za zgradbe kupite najceneje v veletrgovini z železnino in gradbenim materijalom Andraschitz, Maribor, Koroška cesta.	770
Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica.	635
Apno iz Zagorja se kupi najceneje in vedno sveže v veletrgovini Andraschitz, Maribor, Koroška cesta.	769
Zavarovanje proti požaru in življenje kakor, smrt posreduje agentura Pichler v Ptuju, Vošnjakova ulica 1.	780
Hrastove sode po 200 litrov od loja Ia po Din 50.—, Ha po Din 40.— za komad oddajo Tvori niče Zlatorog v Mariboru.	768
Cesa ne smemo,
ako hočemo, da se dobro počutimo!
Ne smemo uživati slabo prekuhanih jedi, ne smemo požirati slabo zgrizenih jedi, ne smemo prehitro in preveč jesti, ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavljena
jed obtežuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gore-
čice in krčev, ne smemo čutiti vzdigavanja in dušlji-vosti, ampak je treba, da se brigamo za dobro prebavo in redno odvajanje, ker brez tega ni zadostne cirkulacije, krvi in naravno tudi ne
zdravja.	_
Ako smo s prebavo in delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagalo Fellerjeve »Elsa«-pilule, 6 škatljic Din 30.—, 12 škatljic Din 50.— in Elsa švedske kapljico (2 steklenici Din 50.—) vse že z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Do» nja, Elzatrg 341, Savska banovina.
Odobreno Minist. soc. pol. in nar. zdravja Sp. br. 609 od 24. III. 1932.
ZAHVALA.
Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po pokojni materi gospej Mariji Binder izrekava tem potom LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU najlepšo zahvalo in priporočava to pre-koristno društvo vsakomur v takojšni pristop.	809
Sv. Urban pri Ptuju, 18. junija 1932.
Alojz in Marija Mahorič.
ODLIKE
kupite najceneje v novi trgovini
Maribor8
Slavni trg 20
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzafcmna zavarovasaica v LiuHlJsiii.
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe.	812
Širite „Slov. Gospodarja"!
Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120—, 128*—
Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155'—, 165*—
Klobuki otroški Din 28—, 38 — Klobuki moški Din 52—, 62—, 75'— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d. najceneje in solidno pri
Centrala: Maribor
&e8
M: CClfC
nasproti pošle, prej Jnžnošta-fersM siránilnica.
v lastni novi palači na oglu Gosposhe-Slovensfte ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
čarobna mm.
(Dalje.)
Voda je bila tako bistra, da se je zelo dobro videlo dno, pokrito z belim peskom. Kmalu je zapazil rdečo ribico, kako brzo plava proti njemu. Ko je dospela blizu brega, je dvignila glavico iz vode in je zaklicala: »Izvleči me iz vode, dobri mladenič! Izvleči me! Izvleči me!«
»Ali ti boš poginila, če te dvignem iz vode!« je zaklical Svetoljub, ves presenečen. »Riba ne more živeti izven vode!«
»Nič za to. Izvleči me! Izvleči me! Izvleči me!« ga je rotila riba s tako dirljivim glasom, da se je Svetoljub nagnil nad vodo, je dvignil iz nje ribico in jo je nalahko položil poleg sebe.
Nakrat je rdeča ribica izginila in namesto nje se je prikazala krasna vila. Imela je na sebi dolgo, tanko obleko v mavričnih barvah, na ramenih pa sta bili pritrjeni krili kakor pri metuljih. Kraljevič je bil ves zavzet od začudenja. Ona pa je začela s prijetnim, srebrnodonečim glasom govoriti:
»Hvala ti, kraljevič Svetoljub. Izkazal si mi veliko uslugo in zato te bom nagradila. Jaz sem vila Sreča in moje največje zadovoljstvo je v tem, da prinašam ljudem veselje in srečo. Hudobni kralj vragov me je ujel in spremenil v ribo, ker sem mu bila nekoč preprečila, ko je hotel izvršiti veliko hudobijo. Vrgel me je v vodo, rekoč, da bom postala zopet vila, če me kak kraljevič izvleče iz vode. Mnogo kraljevičev je šlo tod mimo. Vsakega izmed njih sem prosila, naj me potegne iz vode, ali oni so se mi samo smejali. Edini ti si se ozrl na mojo prošnjo ter mi tako .vrnil prejšnjo postavo. Vzemi za dar tole rožo.«
Odtrgala je rožo z venca, katerega je imela na glavi, ter jo je ponudila kraljeviču. To je bila čarobna roža, pol bela, pol rdeča. Pecelj je bil prozoren kakor kristal.
»Ta roža ti bo pomagala v vsaki nezgodi,« je nadaljevala vila. »Če hočeš vedeti, ako ti je deklica, ki jo hočeš poročiti, zvesta, daj ji poduhati belo stran. Če ostane cvet bel in svež, tedaj vedi, da ti je deklica dobra in zvesta. Ko pa cvet ove-ne, vedi, da deklica ni dobra in da ti hoče zlo. Če hočeš biti bogat, samo stresi rdečo stran rože in takoj bo padala iz nje cela ploha zlatnikov.
Izrekši to, je vila izginila. Kraljevič je pritrdil rožo na svoj plašč, zajahal konja ter nastavil veselo svoje potovanje.
Junaška dela.
Na svojem potovanju je dospel v neko mesto, katerega prebivalci so bili v stalnem strahu pred strašnim šesteroglavim zmajem. Bival je na vrhu bližnje planine, pa se je pojavil vsakega dne v mestu ter je odnesel po enega mladeniča ali po eno deklico, ki so mu potem služili za hrano.
Ko je kraljevič Svetoljub za to izvedel, se je takoj odločil, da bo zmaja napadel. S pomočjo
Rozin pecelj ti bo tudi v korist. Ako ga daš v usta, postaneš neviden. Če si želiš na kako drugo mesto, daj to samo glasno zahtevati in takoj boš tam, kamor si hotel priti. Sedaj z Bogom! Samo enkrat me boš še videl, ko se boš nahajal v veliki stiski.«
čarobne rože si je zaželel, da bi bil takoj na vrhu tiste planine. Napravil se je nevidnega, napadel je ostudno žival in je pazil samo na to, da ga ne bi dosegel modrikasti plamen, ki ji je švigal iz gobca. Odsekal je zmaju eno glavo, pa še eno in ko je zamahnil po šesti glavi, mu je zdrknila roža, ki ga je napravila nevidnega, iz ust in tako je postal viden. Zmaj ga je takoj zapazil ter se je vrgel nanj z vso silo. Ali hrabfi kraljevič se ne prestraši. S silnim zamahom mu odseka še zadnjo glavo in ogromni zmaj pade mrtev pred njegove noge.
Nato se je moral kraljevič boriti s hudobnim velikanom, kateri je prebival v ogromnem črnem gradu. Ujel je ljudi, ki so hodili tam mimo in jih
je zaklepal v svoje ječe, dokler ni snedel drugega za drugim. Kraljevič je šel brez strahu v črni grad, poiskal je velikana in se je delal, kakor da bi se čudil gospodarjevi velikosti in njegovemu delovanju. Velikanu je bilo zelo po volji, da se mu kdo laska, in pozval je kraljeviča na obed. Med obedom je dal Svetoljub svojo rožo v usta in je tako postal neviden. Tedaj je izdrl meč, odsekal velikanu glavo in osvobodil jetnike.
Čez nekaj časa je prišel mladi kraljevič na vrt hudobne čarovnice, po imenu kraljica Zavod-nica. Povabila ga je, naj prenoči na njenem gradu in da prisostvuje pri zabavi, katero bo priredila. Ko je stopil Svetoljub v veliko jedilnico, je bil zelo presenečen, ko je videl, da so vsi gostje same živali. Prej so bili to ljudje, pa jih je bila kraljica Zavodnica s pomočjo čarovniških sredstev izpremenila v živali.
Ta kraljica je bila tako lepa in na prvi pogled tako ljubka, da kraljevič izprva ni mogel verjeti tega, kar so o njej pripovedovale živali. Kljub temu ji je dal povohati rožo. Zapazil je, kako je cvet nakrat ovenel, in sedaj je vedel, da je kraljica lažniva in hudobna in da bo tudi nje-
Mesto sama za moška.
Glede posebnosti so gotovo Angleži na prvem mestu. V bližini mesta Coventry so napravili v zadnjem času veliko taborišče z lesenimi hišami, šotori In raznimi drugimi napravami. Tabor so obdali krog in krog z bodečo žico, kakor bi šlo za kako ujetniško taborišče. Bodeča žica pa nima namena, da bi branila prebivalcem tabora pobeg, • ampak baš nasprotno: Onim, ki silijo v taborišče, bi naj bil zabranjen dohod. Ti vsiljivci so -i ženske. Na tucate napisov razodeva, zakaj da gre v tem slučaju: namreč za družbo moških, ki nočejo trpeti v svoji bližini ženskega spola. Nobena ženska ne sme prekoračiti praga tabora, v katerem biva 320 moških, a to število raste od tedna do tedna. Tem posebnežem je po hišnem redu celo prepovedano izgovarjati besede: gospa, dekle, žena, nevesta itd. V splošnem pa je v tej izključno moški naselbini prav prijetno. Moški kuhajo in vršijo vsa hišna in gospodinjska dela z vso natančnostjo.
Reklama.
Ravnatelj cirkusa, ki potuje po Rusiji, obupuje: nobenega obiska, vedno manj dohodkov, Lepega dne pa mu pr> de rešilna misel in še isti dan so viseli vsepovsod sledeči reklamni letaki:
»Senzacija! Kot šesta točka današnjega programa največja zanimivost sveta. Vsakemu obiskovalcu, ki se mu ta točka ne bi dopadla, vrnemo takoj trojno vstopnino.«
Zvečer je bil cirkus nabito poln. Vse pričakuje nestrpno, dokler ni bila napovedana šesta točka. Ravnatelj se pojavi in razglasi strmečemu občinstvu:
»Tovariši! Čast mi je sporočiti vam, da bo orkester čeke (boljševi-ške tajne policije) sedaj zaigral himno in-ternacionale. Če bi bil kdo med vami, ki bi 6e mu ta točka ne dopadla, naj dvigne roko. On
se lahko takoj javi pri blagajni!«
Mumijo ocarinili kot posušeno ribo.
Nedavno je prispela na Poljsko stara mumija iz Egipta, ki jo je naročila univerza v Varšavi. Ne ve se sicer, katerega slavnega egiptovskega kralja truplo je bilo v zavojih, a gotovo je, da je bila ta oseba pred tisočletji če-Sčena in spoštovana, kajti drugače bi njenega trupla ne balzami-rali. Če bi pa ti slavni egiptovski kralji vedeli, kako se jih ceni danes na Poljskem, bi se gotovo obrnili v grobu. Ko je namreč prispela mumija na Poljsko, je spravila v veliko zadrego carinske uradnike. Listali in brskali so po svojih tarifnih knjižicah, kako bi naj zaca-rdnili to prispelo blago, a niso mogli priti na jasno, kajti mumije ni bilo v seznamu. Iz zadrege so si končno pomagali s tem, da so mumijo klasificirali in ocarinili kot — posušeno ribo.
Posojila daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. Iščemo poverjenike!	796
Inscriraife!
mu storila kaj hudega. Zato se je napravil nevidi nega, je potegnil meč in je kraljici odsekal glavo. V tem trenutku je izgubilo začaranje svojo DaoC in živali so se zopet izpremenile y ljudi«
Nato je kraljevič zajahal Konja in zapusti! ta kraj. Ko je tako jezdil ob reki, J© dospel pq tja, kjer se je izlivala v bistro Jezerp. Sredi Jezer* je bil krasen otok, na katerem se Je dvigal časten grad, zgrajen iz rezanega kamna, Raz-i jahal je konja, pa je premišljeval, kako bi priSel na otok. Ali tedaj je začul lz bližnjega gozdai neko kričanje in stokanje. Ker je bil vedno pri* pravljen, da komu pomaga, se je kraljevič takoj podal v smer, odkod so prihajali glasovi. Ko je prihitel na trato sredi gozda, je videl lepo in bogato oblečeno deklico, kako ge je krčevito branila dvanajstih razbojnikov, ki so ji hoteli vzeti nakit.
»Pomagaj mi! Pomagaj mi! Reši me!« je vzkliknila uboga deklica, ko je zagledala Sveto-ljuba.
(Dalje prihodnjič.)
Medvedek.
(Povest v slikah.)
<2
31. Orjak preganja opico.
Opica Kiki naglo skoči z drevesa in brzi proti koči koze Modre. Orjak jo je podil do vrat. »Hitro! Hitro! Hrabra Kiki!«, reče koza, odpre vrata in jih naglo zapre. »Sedaj bo nam lažje, iker imamo čarovno palico.«
32. Opica Kiki napade orjaka.
»Poslušaj, Kiki!« pravi koza. »Skoči pri oknu ven, se poženi orjaku na ramo in zapovej palici, naj ga nabije!« Opici je bil po godu ta nasvet. Skoči naglo kakor miš. »Pač! Pač!« je padala palica po orjakovem hrbtu. Napadeni poskuša, da bi zagrabil palico, a udarci padajo po njem kakor toča. Zelo ga je strah. (Dalje prih.)
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
							
1 -• .		¡j V		llfgtilli	r ' '-, -..		• • 1
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Oa^" Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! "^¿j
a
a □
a a a a a a a a a a a a a a a a a
Dolžnost podjetnika je
da misli, kako bo cene svojih proizvodov prilagodil cenam, ki jih odjemalec zmore in kako bi dal svojim sodelavcem največjo mogočo plačo. Delujoči na tem principu, prodajamo danes obutev skoro za polovično ceno od lanskih
cen.
Lufov vložek Din 5.—.
Vrsta 2927-15
Okusni moški polčevlji od rujavega teletjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika da čevljem posebno eleganco.
Vrsta 2944-00 Sandali ne žulijo niti nog niti žepa. Otroški št. 22—26 Din 39.—, št. 27—33 Din 49.—. ženski št. 34—38 D 59.—, moški št. 39—46 D 69.—.
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa z trpežnim usnjatim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsta 0167-00
Cižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac.
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki zdrži trikrat toliko kot usnjati podplat.
Enostavni in okusni čevlji iz satena z polviso-ko peto. Lahki so in udobni. Potrebni so za urad in sprehod.
Za gospodinje:	Vrsfc 394.5-03
Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan ter udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Pri nas dobite dobre in cenene nogavice moške Din 5.—, otroške Din 7.— in
ženske Din 19.—.
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodarslci mojster v Ljubljani, Kozeljska ulica 18. Nastopiti takoj.	810
Kmečko posestvo:
hiša, hlev, kozolec, 9 joh njiv in travnikov, 2 gozda, 50 minut od kolodvora Sevnica pri cesti, krasna lega, redi 4 govede, prodam za 40.000 Din takoj. Mere, kolodvor, Sevnica. 806
Uši z a@lr®iiM@
»na prometnem kraju v TTariboru (Aleksandrova cesta) na prodaj. Hj Najugodnejša prilika za vinograd- ® nike, da prodajo svoje vino po f $ ugodni ceni. Vpraša se v upravi 9 lista.	801
□□□□□□□□LiuDaaaouannocipaaDoonanan
Zopet iSill® !©¥§ MQ
po 6 7, 8 in 10 Din metei; oglejte si pred nakupom v Tekstilnem bazarju, I. Trpin, Maribor, Vetrinjska ulica 15.	730
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuliuijuuuuuu
P O HS o r 1
vsak živinorejec, kmetovalec mora imeti knjigo doc. dr. Matka:	801
„NALEZLJIVO IZVRŽENJE PRI GOVEDI"
Se dobi v knjigarni Schvventner, Ljubljana. Cena 40 Din.
ZAHVALA.
Podpisana se zahvaljujeva LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
za takoj izplačano podporo po smrti našega starega očeta g. Ivana Breznik ter priporočava to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje.	808
Sv. Bolfenk v Slov. gor., 15. VI. 1932.
Franc in Elizabeta Markeš.
n mi lastni poioči no oglu Hjo Petra ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 5000 članov-posesinikov z vsem svojim premoženjem.
minil,
Stanje hranilnih vlog zna-šati3d Din 100,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ier zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ''IIUIIII!llllllllllllllllll!;!!l>!llllllllll!llllllllllll!:llllllllllllM>,
Renini davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar s Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,
55J55555555555555555555555555555555555555555555555555555515558555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555