Mojca Purg, Silva Hajšek Spodbujanje branja v praznični knjižnici Keywords school library, reading, encouraging reading, sec- ondary school students Izvleček Kljub široki paleti strokovnih in pedagoških dejavnosti današnje sodob- ne šolske knjižnice ostaja prioritetna knjižničarjeva skrb in odgovornost promocija branja. Šolska knjižnica je danes mnogo več kot le prostor za hranjenje knjižničnega gradiva. Je tudi prostor za raznoliko in učinkovi- to preživljanje prostega časa učencev in dijakov. Branje velja za najbolj učinkovito stredstvo za učenje in za orientacijo v življenju. V prispevku sta predstavljena praktična primera, kako lahko v šolski knjižnici z malo ustvarjalnosti dosežemo prijetno in praznično prednovoletno vzdušje ter tako posredno in nevsiljivo vabimo mladostnike k branju. Ključne besede šolska knjižnica, branje, spodbujanje branja, dijaki Abstract Despite the wide range of professional and pedagogical activities of the modern school library, reading promotion remains a librarian’s priority care and responsibility. Nowadays, the school library is much more than just a place for storing library material. It is also a place for primary and secondary school students to spend their free time in a diverse and efficient way. Reading is considered the most effective means for learning and for orienting oneself in life. This paper pres- ents two practical examples of creating a pleasant and festive holiday spirit in a school library with just a touch of creativity, thus indirectly and unobtrusively inviting adolescents to read. STROKA in PRAKSA encouraging Reading in a Festive library Irena Brilej UDK 027.8:028.5 115 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 115-118 116 STROKA IN PRAKSA i rena Brilej: s podbujanje branja v praznični knjižnici 1 UVOD Šolska knjižnica kot učno in informacijsko središče vsake šole je danes postala mnogo več kot le prostor za hranjenje knjižničnega gradi- va. Poleg tega, da zagotavlja podporo šolskemu vgojno-izobraževalnemu procesu posame- zne ustanove, je tudi prostor za raznoliko in učinkovito preživljanje prostega časa učencev in dijakov. Tako vse bolj prevzema identiteto središčnosti šole. Vendar pa, kljub široki paleti strokovnih in pedagoških dejavnosti sodobne šolske knjižnice, ostaja glavna knjižničarjeva skrb in odgovornost promocija branja. Branje namreč ostaja najučinkovitejše sredstvo za učenje in orientacijo v življenju. Tega se tisti, ki pri mladih spodbujamo branje, zagoto- vo zavedamo, meni Mojca Honzak. Toda /…/ težko je »tekmovati« z novodobnimmi mediji – najprej televizijo, nato računalniki in sedaj pametnimi mobilniki. /…/ Le kako prepričati mladostnika, da bi bral? Večna naloga odraslih bralcev ostaja, da pri mladih na tak ali druga- čen način spodbujamo branje. (Honzak, 2015, str. 259) 2 BRANJE IN mOTIVACIJA Branje kot proces dekodiranja črk, številk, zna- kov je v 21. stoletju postalo nujno izhodišče za enakovredno in funkcionalno sobivanje vseh posameznikov. Šolske knjižnice so s svojimi prostori, opre- mo, nabavno politiko, postavitvijo gradiva in strokovno usposobljenim osebjem pomem- ben motivacijski dejavnik, z različnimi dejav- nostmi pa uporabnike spodbujajo k obisko- vanju knjižnice in posredno tudi k branju. Na- men srednje šole, zlasti gimnazije, je vzgojiti zahtevnejšega bralca. Bralec pa se sam, brez vzpodbude ne razvija v zahtevnešjega bralca. Če ostane pri manj kakovostni literaturi, ne bo nikoli razvil potrebe po kakovostnem branju in branju zahtevnejših besedil. Zato mora knjižnica skrbeti za kakovosten izbor liteature in ponuditi uporabniku tudi zahtev- nejša besedila (Fekonja, 2004). Ker se v šolski knjižnici motivacija za stro- kovno branje že tesno prepleta s samim izobraževalnim procesom, pa se moramo motivaciji za leposlovno branje, kot ugotavlja Fekonja (2004), bistveno bolj posvečati, gojiti vzpodbude in iskati vedno nove ideje. S tem ko otroku in mladostniku pomagamo, da se razvije v strastnega bralca, ga socialno, čustveno in tudi umsko bogatimo. Tako je lahko uspešen v šoli in v življenju, to pa je dar za vse življenje (Newman, 2017). 3 OD IDEJE DO REALIZACIJE Da bi bil prednovoletni čas še posebej čaroben v knjižnici Gimnazije Poljane, smo vsakega- decembra v preteklih šolskih letih pripravili »praznično ponudbo«, s katero smo želeli vse obiskovalce nagovoriti na različne načine in jih tako povabiti v knjižnico ter jih prepustiti njenemu prazničnemu vzdušju in počitniške- mu izboru knjig. V nadaljevanju na kratko predstavljam dve takšni ideji oziroma prime- ra spodbujanja branja v praznični knjižnici, predvsem kot zanimivost ali pa morda komu v navdih. 3.1 Zgodbe iz praznične hiške Iz vozička za knjige lahko nastane praznična hiška knjig: za izdelavo sem uporabila kartone, barvice in malo iznajdljivosti. Stranici hiške sta narejeni iz odpadnih škatel, povezuje pa ju streha, izdelana iz rdečega fotokartona. Pri ustvarjanju je sodelovala tudi dijakinja, ki je spretno porisala in okrasila sprednjo stran hiške z božično-novoletnimi elementi. Slika 1: Voziček za knjige 117 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 3/4, 115-118 Slika 2: Praznična hiška knjig Slika 3: Dijakinja pri izbiranju knjig 3.2 Knjižna presenečenja na božičkovih saneh Zelo enostavno pa lahko sami izdelamo tudi pravljične božičkove sani. Za osnovo sem izbrala klop iz knjižnice in jo oblepila z rdečim kartonom, tako je bila začasno spremenjena v božičkove sani, na katere smo naložili knjige za počitniško branje. V obeh prikazanih primerih je bilo poskrbelje- no za nabor raznolikega počitniškega gradiva tako v slovenskem jeziku kot tudi v tujih jezi- kih, od lahkotnejše do zahtevnejše literature, niso manjkale pravljice, potopisi, poezija, stripi in kratka esejistika. Praznična ponudba knjig pa je bila namenja prav vsem, od dijakov do vseh zaposlenih na šoli. SKLEP Prikazani način spodbujanja branja, torej posreden in nevsiljiv, se mi zdi koristen in učinkovit, še posebej kadar nagovarjamo široko in raznoliko občinstvo, nanašajoč se na bralske izkušnje, saj na eni strani mladim Slika 4: Klop Slika 5: Božičkove sani Slika 6: Dijakinji pri izbiranju knjig 118 STROKA IN PRAKSA i rena Brilej: s podbujanje branja v praznični knjižnici zavzetim bralcem z naborom tako raznolikega kupa knjig olajšamo izbiro, mnoge med njimi pa na igriv način povabimo k branju. Kar pa je lahko za marsikaterega mladostnika močan motivacijski učinek. Poslanstvo šolskega knjižničarja je različno obsežno. Naše delo lahko zajema ogromno ali zelo malo področij. Vsak knjižničar si sam ustvarja svoj način dela. Najlepša stran našega poklica pa je ta, da nam dovoljuje ustvar- jalnost, ugotavlja Gržina (2011, str. 116). Iz ustvarjalnosti pa se porajajo najrazličnejše zgodbe, ki gradijo in oblikujejo tako medoseb- ne odnose kot mladostnike na poti do odraslih bralcev. Ne nazadnje pa velja poudariti, da ne glede na leta tako odraščajoči mladini kot tudi odras- lim še kako prija občasno zateči se v zavetje pravljičnosti. Fekonja, R. (2004). Branje in pismenost: vloga šolske knjižnice pri spodbujanju branja. Šolska knjižnica, let. 14, št. 3, str. 132–138. Gržina Cergolj, M. (2011). E-pismenost v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, let. 21 (2/3), str. 111–117. Honzak, M. (2015). Za potovanje v svet tisoč in ene noči skupaj z mladimi bralci. V: Tisoč in ena noč (str. 259–260) . Ljubljana: Mladinska knjiga. Newman, N. (2017). Vzgajanje stratstnih bralcev: 5 preprostih korakov do uspeha v šoli in življenju. Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ. Viri IReNA BRILeJ, univ. dipl. bibliotekarka in prof. soc., knjižničarka na Gimnaziji Poljane Naslov: Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana E-naslov: irena.brilej@gimnazija-poljane.com Dvorana M1 Beremo skupaj , pogovor o spodbujanju bralne kulture in medgeneracijskem branju Sodelujejo: mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije; dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS; Damjana Mustar, Mestna knjižnica Kranj; dr. Sabina Fras Popović, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Sogovornice bodo spregovorile o pomenu bralne kulture in predstavile pobudo Bralnega društva Slovenije za vseslovensko bralno kampanjo Beremo skupaj, ki bo skušala povezati različne ustanove na področju branja, bralne kulture in zagotavljanja kakovostnega življenja pri vseh generacijah. Poudarile bodo pomen večgeneracijskega in medgeneracijskega branja ter tudi to, da imamo pri nas pri spodbujanju branja in pripovedovanja že dolgoletno tradicijo. Bralno društvo Slovenije bo predstavilo tudi program nacionalnega strokovnega posveta Beremo skupaj, ki ga pripravlja 10. septembra 2018 v sodelovanju s številnimi ustanovami s področja bralne kulture. 5. aprila 2018 v Cankarjevem domu v Ljubljani 9.00–10.00