Štev; 14.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ra celo leto K 144’— ta pol leta K 72'—
V Ljubljani, sreda, 19. januarja 1921.
PoStnina platana v gotovini.
Leto 1.
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36‘— za en mesec K 12•—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10"-	JLESIT
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Franc Terseglav:
terkmgpBtlfna oprsianfa iss gsaša BSt£Ba.
L
Profesor cerkvenega prava na juridič-ni fakulteti ljubljanskega vseučilišča dr Kušej je objavil v »Slov. Narodu« serijo člankov, ki se pečajo z vprašanjem, kako naj bi se s stališča paritete v naši državi uredili medsebojni odnusi med cerkvijo in državo. V marsikaterem oziru značijo izvajanja autorja po mojem mnenju znaten napredek \ presojanju tega važnega vprašanja v naši javnosti in podajajo glede mnogih točk praktično najbolj sprejemljivo rešitev. To izhaja iz tega, ker g. profesor pravično ocenjuje neprecenljivi pomen cerkve za etično, vzgojo človeške družbe in je ta plat v njegovih izvajanjih neoporekljivo najboljša. Ni se pa avtor, kar se tiče samega odnosa med cerkvijo in državo, izognil težkim notranjim protislovjem, na katere je treba opozoriti, da se vprašanje vsestransko pojasni.
Dr. Rado Kušej smatra odnos med cerkvijo- in državo za. jako intimen, notrišnji, izvirajoč iz njunega bistva ter čisto svBje-obra?ni. Ako tega izrecno ne pove, pa nujno sledi iz njegovih tozadevnih, ne slučajnih, izvajanj, da imata država in cerkev neke skupne' koristi, da sta poklicani med-S9bci sodelpvati’ na potu do najvišjih etič-nife ciljev, da, eerkev. v največji1 meri vpliva,na socialne razmere in da varuje državno, avtoriteto. Iz tega izvaja R. K.,- da se moramo izogibati javnega boja med tema qbjastema, da mora njuno medsebojno razmerje.biti po možnosti prijateljsko,, da mora biti zajamčen prosti in neovirani razvoj krščanskih cerkva.
J^ako je tnogoče spraviti s tem brez-prekpslovno v sklad n a č e l n o stališče avtorja, da se morajo odnosi med cerkvijo in državo urediti po principu neomejene suverenosti države, ki ne prizna v svojih mejah nikake druge enakovredne oblasti, ki torei tudi vpogledu na cerkev zajamči taisti samoupravo in prost razvoj, izhajajoč iz izključnp sebi pridržane pravice odločevati o dolžnem odnosu med seboj in cerkvijo? Odkritosrčno povedano, si jaz he morem predstavljati, kako bi naj na osnovi takega načela razmerje med cerkvijo in državo bilo resnično prijateljsko, kako bi mogli v takem slučaju harmonično sodelovati za najvišje etične cilje niti kako bi se mogli tem potom izogniti medsebojnemu boju ali kako bi se mogle krščanske cerkve neovirano razvijati, ako meje temu razvoju določujč država samo-suvereno? Kajti iz tega načela bi sledilo, da za državo tako pri opredeljevanju njenega odnosa do cerkva kakor medsebojnega odnosa med cerkvami samimi ni od-očilno ničesar drugega nego njena samo-oblasina volja, da zasigura mir med verstvi zaradi splošnega javnega blagra; kaj pa je ta blagor in kako daleč se more in sme omejevati verstvena svoboda, da se ta blagor zajamči, je spet od le-te samo-suverene volje odvisno. Ako se država pri tem ozira na samobitnost cerkva, je to njena dobra volja in zavisi od večje ali manjše mere praktičnega razuma njenih državnikov; načeloma je ničesar ne prinuja, da ne bi svojega odnosa do cerkva opredeljevala po svoji samovolji, da ne bi smatrala cerkve kot sebi podrejeno družbo, katere delovanje napravlja po sebi primernem pravcu, naj bo cerkev še tako avtonomna. To bi bilo vse dobro, ako bi cerkve splošno priznavale tako edino, vseobsegajočo, absolutno suverenost države, toda kaj pa v slučaju, ko bi se našla cerkev, ki .1 a č e -loma tega ne priznava, ker nasprotuje njenemu bistvenemu življenjskemu principu? V tem slučaju si pač ne moremo misliti ničesar drugega nego boj med dvema izključujočima se suverenitetama ali pa medsebojni sporazum, naj se že imenuje konkordat ali kakoržekoli. V prvem slučaju bi mogel biti rezultat tale: popolno Uničenje cerkva ali ločitev v smislu francoske zakonodaje ali podržavljenje; tri možnosti, od katerih R. K. prve ne jemlje niti v poštev, drugo zameta saj za enkrat
kot socialno škodljivo za državo samo, tretje pa z ozi rom na posebni značaj notranjega ustroja katoliške cerkve, ki ga sam naglasa, tudi ne more akceptirati. V drugem slučaju pa bi mogli najlažje priti
z nekaterimi izoremembami prav do onega paritetičnega ideala odnosa med cerkvijo in državo, ki ga R. K. zagovarja in sicer z najsigurnejšim jamstvom za odkritosrčno in kolikorteliko trajno ureditev.
Priseis m spremeiti!
LDU Belgrad, 18. januarja. (ZNU.) Zahteve vseh strank v vprašanju izpremembe poslovnika so se sprejele v zapisnik.
Jugoslovanski klub zahteva, da se iz prisege izloči beseda: kralj;
socialisti in komunisti zahtevajo, da se izpustita besedi: Bog in kralj.
Narodni klub zahteva, da se iz člena 8 izpusti stavek:	Dokler poslanci ne položijo
uradne prisege, ne smejo vršiti poslanskih dolžnosti.
0 vseh teh vprašanjih bodo razpravljali v odseku za izprernembo poslovnika.
LDU Belgrad, 18. januarja (ZNU.) Vršila se je prva seja odseka za izprernembo po-
slovnika. Predsednik je Stanojlo Vukčevič, podpredsednik Kosta Timotijevič, tajnik Mo-skovič. Prva debata je bila o pripombah muslimanskega kluba. Muslimani ne stavljajo vprašanja o prisegi in smatrajo, da je treba omogočiti vstop onim klubom, katerim to brani prisega. Tudi se ne bodo branili priseči po novi formuli prisege. Predlagali so, naj se za sprejem ustave namesto dosedanje dvetre-tjinske večine poslancev določi večina treh petin glasov. Clen 43 naj se v celoti izpusti, j ker izigrava pravice poslancev s tem, da do- ' voljuje, da se na predlog vlade ali 20 poslancev zaključi pretres prej, preden je izčrpana lista govornikov.
Resnica o kusiji.
Poročilo slovenskega ujetnika.
Slovenski ujetnik, ki se je vrnil ta mesec iz Moskve, nam poroča:
V Moskvi je še nad 3000 vojnih ujetnikov iz bivše Avstrije, ki jih sovjetska vlada ne pusti v domovino. Večinoma so to bivši aktivni častniki. Razen teh je v Moskvi nekaj Jugoslovanov, ki se šolajo v agitacijskih kurzih. Ti komunistični »dijaki« nastopajo skupno z drugimi komuriisti-Avstrijci vs^k dan na treh mestingih (shodih), ki še vrše na raznih točkah Moške, Med njimi so tudi ljudje, ki vstopijo v »šolo« samo zato, ker drugače ne dobe potnih listov.
Draginja je za naše pojme nezaslišana. V MosVi sem plačal za čašo mleka 600, ža škatljo žveplenk 500 rubljev. Stara obleka (novih ni, ker tekstilne tvornice stoje, uvoza pa ni) sfane 70.000 do 80.000 rubljev, za moško srajco sem dal 8.000 rubljev. Vse to se dobi samo pod roko, zasebna trgovina je prepovedana; vendar cvete morda bolj kot prej. Plače so na videz visoke; vsi denarni dohodki državnih uslužbencev (delavcev vseh strok, uradnikov itd.) so razdeljeni na 25 nastavkov (stopenj) od 10.000 do 230.000 rubljev mesečno. Srednja plača' znaša krog 25.000 rubljev na mesec. Poleg tega dobi prebivalstvo nakaznice na kruh, moko, meso, petrolej, obleko itd. Za nakaznice bi morali dobiti v kouzumu vse to brezplačno. Toda česar ni, tudi sovjet ne more dati. V Mo,-skvi dobe samo še funt mesa in tri funte kruha na osebo in na teden. Vse drugo je treba kupiti pri verižnikih. Težki delavci dobe nekaj več, inteligenca pa manj. Najbolj ugodno stališče imajo nastavljenci v sovjetskih konsumih, kjer zelo strogo nadzorstvo ne more preprečiti, da ne bi vse, od ravnatelja do zadnjega težaka kradlo. Ljudje so pač lačni.
Ker žive razun višjih boljševiških uradnikov vsi sloji, tudi industrijsko delavstvo, v strašni bedi, se je razpasla korupcija. Samo en primer: Pri Avstrc ov-
jetu, ki izdaja državljanom biv$e Avstrije potne liste, je silno težko dobiti, potni list, Izborno organiziran policijski sistem skrbi za to, da dobe o vsakem vojnem ujetniku točne informacije, kakega mišljenja je in kakšna je , njegova preteklost. Vendar je neki moj tovariš, avstrijski častnik, dosegel, kar je, skušal zastonj doseči postavnim potom dve . leti. Ko ga je boljševiški uradnik zavrnil, češ; da mu ne more dati potnega lista, ker nima priporočilnih listov krajevnega sovjeta, mu je moj tovariš dal 50.000 rubljev kot priporočilno pismo. Moj zpanec je dobil potni list, sovjetski uradnik pa par čevljev,	j ,.	•	•
Sovjetska vlada izdaja naredbo za.naredbo, da bi dobila več kruha za prebivalstvo. Že po zimi je izdala centralna vlada uka,z, da mora vsak kmet obdelati vsaj 12 desjatin. Vse .zastonj, ‘kmet noče delati, ker mu rekvizicijske komisije pobero skoraj vse. Sovjetske Rusije ne bo nikdar uničil Wrangl in ne antanta, uničil jo bo ruski kmet, ker noče delati za sovjete, aim-pak čaka, da bo zemlja zopet svobodna.
Bcljševiki razvijajo živahno protiversko propagando, a zdi se, da brez uspehov. Na glavnem vhodu slavne moskovske cerkve »Hram Špasitelja« . sem videl v ogromnih črkah napis: »Religija opium naroda«. Zvedel sem, da so postavili napis na ukaz kraj. sovjeta. Božja služba se v tej cerkvi še vrša, udeležba je velika. Patri-jarha TihOna, o katerem so poročali listi, da je mrtev, sem sam videl še 25. novembra 1920. Tudi knez Krapotkin, duševni oče anarhizma, živi v Moskvi in sem septembra meseca 1920 zadnjič govoril z njim. Boljševiki so mu pustili vilo; v njej živi s svojo družino in čaka, da pride »velika ura razkroja«.
Želeti bi bilo, da se sestavi v Jugoslaviji mešana komisija iz zastopnikov vseh velikih strank in da gre v Rusijo. Potem bi se vroče glave streznile in mesto besed in obljub bi videli delo.
1 Dasi sem to podčrtal jaz, mislim, da se ne
motim, če predpostavljam, da tudi po avtorjevem
Namenu naglas leži na teh terminih.
Razkol izSkk komunistov.
Komunistični pokret še nahaja v veliki krizi. Z veliko silo je buknil na dan in se širil po zapadni Evropi. Zasegel je ponekod velike dele delavskih mas, dosegel mnogokje uspehe ter se pričel cepiti. Najznačilnejši vzgled tega nam daje Italija.
Socialistična stranka Italije je bila že davno razdeljena v dve struji: šibko zmerno in močno radikalno. Prvi je načeloval Turatti, drugi Serati, ki je bil v osebni zvezi z Lje-ninom ter v Rusiji študiral boljševiške razmere. Pod vodstvom te radikalne struje, ki je prevzela komunistični program, se je začelo v Italiji revolucionarno gibanje, upor vojaštva v Jakoni, zasedenje kovinske industrije po delavcih. Nekako ob istem času so se vršile volitve v Italiji. Pri državnih in občinskih volitvah so socialisti komunistične smerf zmagali. V parlament je došlo 156 socialistov, in ena tretjina občin je v njih rokah. S tem pa so bili vrženi v pozitivno parlamentarno in upravno delo, kar je izpodmaknilo tla njihovi revolucionarni p 10pagandi.
Medtem se je vlada in meščanstvo zavedlo in ojačilo, v komunistični stranki sami pa je došlo do ostrih sporov. Večina komunistične struje, ki jo vodi Serati, je sprejela vse pogoje moskovske tretje internacionale, razen dveh. Manjšina pa je za to, da se stranka spoji s 3. internacionalo brezpogojno.
Dne 15. t. m. je začel v Livornu na Laškem kongres komunistične stranke, ki je notranje nasprotstvo med obema komunističnima strujama tako povečal, da je prišlo do popolne ločitve. V boj se je vmešavalo samo vodstvo moskovske internacionale, ki je poslalo na zborovanje telegrame in spomenice, v katerih napada Seratija 111 njegovo edinja-ško strujo.
Kongres v Livornu še ni končan, vendar je že danes jasno, da se bodo radikalni komunisti, ki se nazivljejo »čiste«, ločili od zmernih, ki se nazivljejo »unitari« — edinjaši. Prvi pojdejo svojo pot in bodo organizirali svojo organizacijo s sedežem v Milanu, drugi pa pojdejo skupaj z desničarskimi socialdemokrati. Večina »unitarcev« je zelo velika.
S tem je razbita notranja in zunanja edinost italijanskega komunizma. Zdi se, da se tudi drugod vrši isti proces.
Rešiteo stacmussilske bede.
Vsi se še spominjamo, Kako gonjo so dvignili naši kapitalistični krogi proti dr, Gosarjevi stanovanjski naredbi, ki ni zahtevala ničesar drugega, nego da milijonarji zgrade stanovanja zase in svoje uslužbence, a dosedanja stanovanja prepuste ljudem, ki so brez lastnega stanovanja. Tej gonji se je postavil na čelo sam ljubljanski župan dr. Tavčar, v katerem so čuvstva advokata in člana posedujočega sloja zmagala nad zavestjo županskih dolžnosti nasproti splošnosti. Kakor sv. Jurij nad zmaja tako se je dr. Tavčar spravil nad dr. Gosarja in njegovo stanovanjsko na-redbo in skušal oba onemogočiti. Toda čas je dal prav dr. Gosarju, 111 dr. Tavčar se mora danes dvakrat sramovati svoje tedanje vloge.
Kakor poročajo hrvatski listi, je osješki župan dr. Hengl o letošnjem božiču sklical veliko anketo o stanovanjskem vprašanju. Tu je naglašal, da je moralna dolžnost vseh posedujočih, da omogočijo širokim ljudskim masam, da pridejo do človeka vrednih stanovanj. Graditi mora država, občina in družba Država mora dovoliti davčno, prostost, znižati tarife na železnici in parobrodih in dati na razpolago razni material — v Osjeku n. pr. material iz osjeških trdnjavskih zgradb. Mestna občina bo dala na razpolago brezplačno zemljišča, dovolila oprostitev od mestnih dot-klad, davkov in pristojbin in na svoje stroške zgradila kanalizacijo. Pridobitne organizacije morajo v stavbeni fond prispevati določene zneske po razmerju njihovega kapitala in rezerv, števila nameščencev in delavcev itd. A tudi delavci, za katere se bodo zidale hiše, morajo prispevati, in sicer morda na ta način, da delajo 30 tednov mesto po 8 po 9 ur na dan, a mezdo za nadure morajo podjetniki izplačati stavbenemu zakladu. Pri zgradbi delavskih domov bi morale obvezno sodelovati vse opekarne in druga podjetja, ki proizvajajo stavbene potrebščine, dalje vsi stavbeniki in njihovo osobje proti povrnitvi lastnih stroškov in plačilu meščanskega zaslužka. Hiše morajo biti na razpolago izključno delavcem, bodisi da jih odkupijo, bodisi da dobe v njih zdrava stalna stanovanja proti primerni odškodnini. Za delavce, ki nimajo dovolj denarja za odkup hiše, naj občina jamči, da dobe ugodno posojilo.
Tako osješki župan dr. Hengl. Njegove zahteve pač še prekašajo določbe dr. Gosarjeve stanovanjske naredbe. Kaj pravi na to dr. Tavčar? Dalje: V Vojvodini so skušali priti- stanovanjskemu vprašanju v okom na ta način, da so izdali naredbo, glasom katere ima hišni gospodar pravico, da bogatim strankam poviša stanarino, kolikor sam hoče, dočim se mora nasproti vsem ostalim strankam držati veljavnih predpisov. Zagrebški »Jutarnji List;, opozarja zagrebškega župana na te poizkuse za rešitev stanovanjske* ga vprašanja in s priznanjem navaja tudi ljubljansko (dr. Gosarjevo) stanovanjsko naredbo. Potem zaključuje:
»Tudi za mesto Zagreb veljajo besede osješkega mestnega načelnika, da je stvar družabne morale, da se zgrade tudi stanovanja za revne sloje. Prisiliti je treba bogataše, da v to svrho prispevajo z denarjem; vsak pa mora doprinesti s svojim delom, da ne bo stanovanj samo za bogataše, marveč tudi za reveže. Samo na ta način se bo mesto Zagreb povzdignilo na tisto mesto, ki mu gre. Besedo ima gospod mestni župan zagrebški.«
Mi pa pravimo: Besedo ima gospod župan dr. Tavčar!
Stvar je tudi v Ljubljani nujna! Ravno včeraj je bila deložirana iz svojega dosedanjega stanovanja vdova s 5 malimi otročiči. Magistrat ji je baje nakazal začasno nek prostor, ki se ne da kuriti, v takozvanem »Ko-lerašpitalu«.
Kakšen krik in vik bi bil, ko bi en sam upravni svetnik kake ljubljanske banke moral samo eno noč prebiti v nezakurjeni luknji kolerašpitala! Tako pa gre le za revno proletarsko družino. I11 vendar mora socialna družba gledati na vse svoje člane. Stanovanjska beda kliče po rešitvi. Treba je od dr. Gosarja započeto delo nadaljevati!
•Širite „NaVI CHS4*
*****
********
mm
St.«n 2.	i-i	»Novi	Čas«,	dne	19.	januarja	1921,	Štev*,.	14**
................................................................ -	...	■	-	■	•	>'	■	.i
Jugoslouanshi liberalizem.
Ko motrimo delovanje demokratov, (stranke revnih prepričanj in nabitih listnic), je silno težko najti vodilno misel njih politike. Demokrati so za radikalno izvedho agrarne reforme — in so ponujali regentu kot »darilo«. 80.000 hektarjev zemlje, ki je namenjena invalidom in dobrovoljcem. Stoje na straži, da ne zadene obrti in industrije nobena škoda — in so označili zameno 1:4 za veliko zmago demokratske misli. Oni so edino pristni narodnjaki — in hočejo razsekati slovensko zemljo. Edino oni ljubijo narod, — zato ga njihove banke izžemajo do krvi. Včeraj so se prijazno spogledovali s komunisti, danes jih bijo z batinami in biči. In slovenski demokratje? Samo ena zvezda jim še sveti, vseodrešilni centralizem. V boju za centralizem so pa odkrili v sebi redke zmožnosti. Niso skoparili z denuncijacijami, ua-sprotno, naslikali so v Belgradu na steno črnega bebca in kričali strmečemu s\etu: »Bratje Srbi, glejte slovenski narod'
To je vodilna misel slovenskih demokratov, to je njih veliko delo.
Dostojevski je užgal ruski buržoaziji na čelo pečat: »Ruski liberalec je piedvsetn lakaj in čaka samo, kako bi komu čevlje osna-žil.« Slovenski liberalci naj bodo vendar enkrat resnični in naj zapišejo na glavo »Jutra« svoje pravo geslo:	»Slovenski liberalec je
predvsem lakaj in čaka samo, kako bi komu opanke osnažil.« Tako bo v »Jutru« vsaj motto poln odkritosti.
Za nouo internacionalo
LDU Dunaj, 18. jan. (DunKU) »Arbei-terzeitung« priobčuje predloge innsbruške komisije za mednarodno socialistično konferenco, ki se bo vršila 22. lebruarja na Dunaju. Po teh sklepih bodo pripuščene k tej konferenci vse socialistične stranke, ki so pristopile iz druge internacionale ter stoje na načelih, ki jih je določila bernska predhodna konferenca dne 27. decembra 1920. Za države, ki so se doslej prijavile, se predlaga nastopna razdelitev glasov: Nemčija 8, Avstrija 6, Francija 8, Anglija 8, Jugoslavija 4, Latiška 4, Rusija 8, Švica 6, Češkoslovaška (Nemci 4), Zedinjene države ameriške 8.
Kozaki o JugosiauiJi.
LDU Split, 18; jan. (ZNU) Jutri dospe v Split 900 kubanskih kozakov, ki so namenjeni v Sin j, kjer jih bodo namestili v vojaških barakah. Med njimi se nahajajo generali in več uglednih oseb. Danes je prispel v Sinj knez Obolenskij, da pregleda barake.
Podpora upokojencem južne železnice.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je izdalo glede enkratnih podpor vpokojencem, vdovam in sirotam sledeče naznanilo:
Vpokojencem, ki dobivajo priboljške po določbah »Službenega lista« 282/ 1920 ter onim uslužbencem in delavcem, ki so po 31. juliju 1919 do vključno 31. dec. 1920 izstopili iz aktivne službe in so bili takrat zaposleni pri kakem službenem mestu, ki leži v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi njihovim preostalim svojcem se dovolijo enkratne pcopo-re po sledečih določbah: 1. Podpora pri-tiče nekdanjim uslužbencem in delavcem kakor tudi njihovim vdovam in sirotam, ako so imeli 1. januarja 1921 stalno bivališče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako vživajo pokojnino (preskrbo-valnino) iz sredstev enega izmed treh preskrbovalnih zavodov ali pa iz družbinih sredstev, in katerih prejemki iz lastnega zaslužka ali pa iz dohodkov kakega premičnega ali nepremičnega premoženja ne znašajo mesečno več kot 2000 jugoslovanskih kron. — 2. V točki 1. označeni vpoko-jenci dobijo podporo tudi za ženo in one otroke, ki pridejo v poštev po obstoječih določbah za preskrbovalnino, ki niso še prekoračili 18. leta in jih je smatrati nepreskrbljenim; ravnotako dobijo ti vpoko-jenci izplačano podporo za očeta, mater, deda, babico in za še ne 18 let stare osirotele vnuke, ako živijo vpokojenci s temi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, so postavno dolžni skrbeti za nje in ako ti sorodniki veljajo kot nepreskrbljeni; preje omenjeni otroci, ki so prekoračili 18. leto, lahko dobijo podporo le, če obiskujejo javno šolo ali pa so zaradi telesnih ali duševnih hib trajno nezmožni za zaslužek, kar se mora dokazati z uradnim spričevalom. — 3. Vpokojenci, ki so v družbeni, v javni ali drugačni zasebni službi in ki prejemajo stalno draginjsko doklado, ne dobivajo te podpore ne zase in tudi %e za družinske člane, ki so v taki službi; ravno-taiko ne dobijo te podpore vpokojenci, katerih družinski člani dobivajo zanje stalno draginsko doklado. — 4. Izmera enkratne
podpore znaša za vsakega vpokojenca in vsako vdovo 1000 jugoslovanskih kron, za drugfe družinske člane po 200 jugoslovanskih kron. — 5. V prvi, drugi in tretji točki navedeni pogoji za upravičenost do teh podpor morajo biti dani 1. januarja 1921. — 6. Zaradi ugotovitve števila onih, ki so upravičeni do navedenih podpor, dobijo vpokojenci po pošti vpraš. pole, katere naj natančno po predtisku in resnično izpolnijo ter jim priložijo potrebne uradne listine oziroma potrdila. Resničnost navedenih podatkov naj potrdita na tiskovini dva aktivna uslužbenca južne železnice. — 7. Podpore se bodo izplačevale, ko vpokojenci predložijo obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani pravilno izpolnjene in potrjene vprašalne pole (s potrebnimi prilogami) in sicer onim, ki stanujejo v Sloveniji, po čekovnem uradu v Ljubljani, onim pa, ki stanujejo na Hrvatskem, pri postajnih blagajnah na Hrvatskem, ko te dobijo od obratnega ravnateljstva plačilne naloge.
SOCIALIZACIJA ELEKTRIČNIH PODJETIJ.
LDU Belgrad, 19. jan. (ZNU) Pred kratkim se je prometno ministrstvo obrnilo na ministrstvo za javne zgradbe s prošnjo, da bi se sestavila strokovnjaška komisija, ki naj bi izdelala načrt zakona o elektrifikaciji države. Ta načrt je sedaj izvršen ter se je razposlal vsem gradbenim direkcijam na oceno. Po tem načrtu naj bi vsa električna podjetja v državi pripadala v prvi vrsti državi, dočim bi jih smeli graditi privatniki samo tam, kjer jih ne gradi država. Država sme, ako treba, izvesti tudi ekspropriacijo proti odškodnini. Privatniki morajo, ako hočejo uporabljati tuje nepremičnine, dovoliti lastnikom teh nepremičnin soudeležbo pri podjetju. Obstoječa električna podjetja sme država, ako smatra za potrebno, prevzeti v svojo last. Vzdržavanje krajevnih tokovodov in mrež spada v delokrog občinske uprave dotič-nega kraja. Najvišji posvetovalni zbor v elektrotehničnih stvareh je državni elektrotehnični svet, ki obstaja iz 15 članov in 15 namestnikov. V ta svet vstopi po en delegat ministrstev za trgovino in industrijo, za javne zgradbe, za poljedelstvo, promet, šume in rude in narodno zdravje, po en zastopnik vseh zbornic, po en zastopnik eektrostrojne fakultete ter inženirskega in pravniškega udruženja. Kot kontrolni organ za dohodke od električne energije se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu elektrotehnični finančni odsek. Način, kako bo ministrstvo za javne zgradbe izvršilo potrjehi načrt, se bo določil s posebno uredbo. Z ozirom na nujnost prometa se bo ta zakonski predlog predložil konstitpanti takoj, ko bo sprejeta ustava.
ITALIJANI PREGANJAJO.
LDU Split, 18. jan. (ZNU) Iz Zadra prihajajo vesti o novih težkih preganjanjih našega naroda, posebno učiteljev v ben-skovskem okraju. Po vaseh hodijo age-ti, preoblečeni v berače ali trgovce tei hujskajo prebivalstvo proti Srbom in dinastiji Karagjorgjevičev.
PRAVOSLAVNA CERKEV.
LDU Belgrad, 18. jan. (ZNU) V ministrstvu za vere je podpisana uredba o centralizaciji celokupne cerkvene oblasti pravoslavne cerkve. Po tej uredbi bo najvišja zakonodajna oblast cerkveni sabor, najvišja upravna in izvrševalna oblast pa sinod, — V tem ministrstvu se izdeluje proračun za leto 1921/22. Dosedanji proračun je znašal 6,972.429 dinarjev ter obsega tudi osebne izdatke za duhovništvo in uradništvo katoliške, pravoslavne in drugih konfesij v naši državi. Novi proračun se bo znatno povečal.
politični dogodki.
-j- Dr. Basnriček o notranje - političnem položaju. Poročevalec »Jutarnjega Lista« je imel v Belgradu pogovor z delegatom Radičeve seljačke stranke dr. Basaričkoni. Dr. Ba-sariček je izjavil, da je prišel v Belgrad službeno kot član enkete, ki jo prireja ministrstvo za socialno politiko, da informira parlamentarne klube o razpoloženju na Hrvatskem in se obenem izvesti o razpoloženju posameznih strank in klubov nasproti resolucijam seljačke stranke. O dosedaj dobljenih vtisih je izjavil dr. Basariček: »Posamezni zastopniki klubov v pogovoru vsi brez izjeme obsojajo tendenco, da se ustava ustvari s silo ter izražajo željo, da se predloži laka ustava, s katero bi bili vsi zadovoljni in katera ne bi pustila žela v srcu uiti socialnih niti narodnih enot; posebno pa vsi izražajo željo, da naj bi bil večji del Hrvatov in Slovencev zadovoljen z ustavo. Čuti se tudi velika nevarnost, ki preti državi, obkoljeni od vseh strani s sovražniki, ako do tega sporazuma ne pride. Velika važnost se polagu ua to, da se zadovoljijo težnje ljudskih mas v Hrvatski in Slavoniji posebno v slučaju, ako zadovoljenje teh zahtev ne bi spravljalo v nčvarnost tega, kar smo pridobili z borbami in naporom našega naroda za narodno osvobojenje.«
-f- Promocija predsednika Masarjka zn častnega doktorja filozofije zagrebškega vseučilišča se je izvršila 17. t. ni. dopoldne. Prisotni so bil delegati vlade: Minister za zunanje stvari dr. Beneš, prosvetni minister' Šusta, minister pravde Pepelka, potem poslanik kraljevine SHS Hribar, jugoslovanski poslanik v Bukarešti Antič, češkoslovaški konzul v Zagrebu Pukel, praški župan dr. Baxa, rektor Karlovega vseučilišča v Pragi prof. Mareš, dekan filozofske fakultete prof. Janko in mnogobrojni člani jugoslovanske kolonije. Rektor zagrebškega vseučilišča dr. Ra-dončič pa je v svojem govoru poudarjal zasluge dr. Masaryka za Jugoslovane in za izpolnitev njihovih idealov. Predsednik dr. Ma-saryk je v svojem govoru nagiašal, da je vsako njegovo politično dejanje za Jugoslovane bilo obenem tudi delo za Češkoslovaško. Pri tem je čutil enako kakor njegovi sodelavci v vojni; prestolonaslednik Aleksander, premier Pašič, dr. Vesnič, dr. Trumbič in še drugi. Podeljeni mu častni doktorat filozofije smatra predsednik Masaryk za simbol za kon-stitucionalizem in demokracijo, ki morata biti osnovana na znanstveni podlagi in v zaupanju. Nadeja se, da je prenehal čas nasilja. Sedaj je potrebno politično zaupanje, da moremo rešiti probleme v centralni Evropi. Med vzhodom in zahodom, med Nemčijo in Rusijo, od severa na jug se nahaja vrsta malih in manjših narodov. Njihov obstanek in osvoboditev vsebuje takorekoč vso zgodovino Evrope. Predsednik Masaryk želi vsem profesorjem zagrebškega vseučilišča popoln znanstveni uspeh, da bi prišla na jugoslovanske in na češkoslovaške visoke šole spretna in sposobna generacija.
jDnevnt dogodki.
— Ponarejeni bankovci. LDU Belgrad, 18. januarja. (ZNU) V prometu so se pojavile štiri vrste ponarejenih novčanic po 20 dinarjev. Narodna banka je sklenila, da se uovčanice po 20 dinarjev takoj vzamejo iz prometa. Opis ponarejenih novčanic se bo te dni dostavil vsem državnim in javnim blagajnam ter se bo objavil v »Službenih No-vinah«.
— Zamena kronskih bankovcev. Finančno ministrstvo je končalo priprave za zameno kronskih novčanic po eno in dve kroni. Zamenjava teh novčanic v novo-osvobojenih krajih se prične koncem meseca januarja.
— Orožniki. Vlada je odločila, da orožniki odslej ne bodo i služili v okrožju svojega rojstnega kraja.
— Kvalifikacija uradnikov. Ker je prejšnja vlada skleila, da se revidirajo dokumenti o kvalifikaciji uradnikov, se je vsled poziva ministrske komisije za pregledovanje revizija že začela. Dokumente o kvalifikaciji posameznih uradnikov pregledujejo načelniki ministrstev, dokumente načelnikov pa ministri sami.
— Aretiran avstrijski major. V Kc toru so aretirali nemško-avstrijskega konjiškega majorja Teodorja Varliča, ki je prišel po svoje pohištvo. Kot avstro-ogrski stotnik je dal zažgati več vasi, usmrtiti 200 oseb, je oplenil njihove hiše in odgnal živino.
£jubljanski dogodki.
lj Topovsko streljanje v Ljubljani. Danes dopoldne so se Ljubljančani čudno spogledovali, ko so čuli topovsko streljanje z Grada. Srbsko vojaštvo je po pravoslavnem običaju praznovalo »bogojavljenje«, krščenje vode.
Službe išče izkušeni strojnik, elektrotehnik in kotlar. Nadalje izučen tkalec in izvež-bana prodajalka. Natančna pojasnila v pisarni Jug. Strok. Zveze, Stari trg 2. I. nadstr.
j\[aša društva.
d Zveza služkinj — skupina C ima predavanje in občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 5. popoldne v Št. Jakobski prosveti. Odbor.
Gosp. in izobr. društvo za Krakovo —Trnovo priredi v četrtek ob 7. uri zvečer v trnovskem župnišču javno predavanje. Predava urednik Fr. Kremžar. Vstop vsakomur prost.
katoliški obzornik.
Sv. oče proti plesu. Nedavno je sv. oče Benedikt XV. po smrti svojega brata prvič zopet sprejemal. Med prvimi je bil v avdienci zastopnik katoliškega rimskega plemstva knez Collona, ki je papežu izrekel novoletne čestitke in oh tej priliki naglasil, da stoji rimsko olemstvo daleč proč od vsega hrupa sveta in da smatra za svojo nalogo, da se čim tesneje zbere okolu cerkve in ji s svojim zgledom pridobi novih pristašev. Sv, oče je odgovoril, da ga veseli, da je še na svetu veliko število ljudi, ki plemenito mislijo in ki s svojim življenjem dajejo zgled ostalemu svetu. Zlasti ga veseli, da se rimsko plemstvo odreka vsem izrodkom hrupnih zabav, posebno pa tistim modernim plesom, o katerih je sveti oče obveščen in pred katerimi ga je strah.
Sv. oče. je končno izrazil trdno nado, da
se bo moderna plesna blaznost prej ali glejj ■izgubila na korist cerkvi in vsbmu dobremu in plemenitemu. ..jv, ;
Sospodarstvo. ......
= Vznemirjenje med poljskimi naftarji.
»Kuryer Warszawski« je prinesel naslednjfe poročilo:	Minister	Zteczkovvski	je	energično
začel izboljševati naftino gospodarstvo, kar je zbudilo hrup med nekaterimi rafinerijami, ki so kopičile naftine zaloge in jih niso prodajale, ker so čakale ,da bo cena poskočila. Zaradi manjšega izvoza nafte pa so se izgubile tuje valute, ki so Poljski tako potrebne. Minister Zteczkovvski je povabi) pred nekaj dnevi rafinerijske posestnike ter um je dejal, da bo prodal vse zaloge na javni dražbi, če jih lastniki sami ne spravijo do 10. t. m. v denar.
Raznoterosti.
r Francoskemu predsedniku nenavadno podoben človek. Predsednik francoske republike Millerand je stopil te dni — kakor poroča »Cri de Pariš« — v neko trgovino s starimi predmeti, da bi kaj kupil. Ko je zapuščal trgovino, je pripomnila prodajalka z ljubeznivim nasmehom: »To je bajno, kako ste podobni predsedniku! To slišite gotovo večkrat, kaj ne?« — »O dostikrat, dostikrat,« je odgovoril Millerand.
r Izredno mila zima. Letošnjo zimo imajo tudi na Češkem malo snega in milo vreme. V najvišjih krušnogorskih gorah je snežna odeja samo 10 do 15 cm debela, v Rudo-gorju pa celo samo 5 cm. Povsodi brsti drevje in cvetke se prikazujejo iz ta!. Tako mile zime ne pomnijo — kakor pišejo češki listi —— * najstarejši ljudje in v najstarejših kronikah ni najti poročil o takšnem pomladanskem vremenu sredi zimske dobe.
r Grob, kateremu ni enakega na svelu. V Thaumontu pri Verdunu so nedavno tega posvetili v navzočnosti predsednika Milleran-da, maršala Focha, Joffreja in Petaina grob, ki je edini svoje vrste na svetu. Rečeni grob ima naslednjo zgodovino: Na 12. dan meseča jun. 1916. je zasula nemška granata 60—100 mož 137 francoskega polka, ki so stali v okopih z nasajenimi bajoneti ua puškah. Zdaj v grobu v smrti stoje prav tako kakor so stali živi, vsi oboroženi s puškami na ramenih. Bajoneti so polagoma pogledali iz tal in tvorijo danes prečuden grobni okrasek, ki pretrese gledalca do inozga.
Praga evropsko brzojavno središče.
Po poročilih čeških listov je dobila Praga neposredno brzojavno zvezo z Varšavo. Doslej ima Praga neposrednje brzojavne zveze z Budimpešto, Belgradom, Zagrebom, Trstom, Dunajem, Linčem, Monakovim, Parizom, Hamburgom, Lipskim, Draždanaini, Beroli-nom, Varšavo in Bukareštom. Tudi Brno bo dobilo v bližnji prihodnjosti neposredne brzojavne zveze z inozemstvom Prva taka zveza med Brnom in Berolinom je že neiejena.
Pol milijona mark honorarja za štiri Viljemova ‘pisma. Kakor smo že svojčas poročali, ni bilo trvdki Cotta, založništvu Bismarckovih spominov dovoljeno, objaviti tretji zvezek rečenih spominov, ki jih je bivši cesar Viljem II. poslal svojemu kaucelarju. Sedaj je založništvo Cotta ponudilo Viljemu za njegovo dovoljenje v objavo tretjega zvezka Bismarckovih spominov in za njegovo resignacijo na avtorsko pravico njegovih štirih pisem pol milijona mark v prospeh stradajočih nemških otrok. — Bomo videli, kako bo Viljem odgovoril.
r 3,125.000 dolarjev za evropejske žide je sklenil darovati »American Fonds for Jevvish War sufrerf« (Ameriški fond za žide obubožane med vojsko) v Novem Yorku na svojem shodu dne 21. decembra m. 1.. Pri kursu je to 437,500.(X)0 jugoslovanskih kron, uajvečja vsota, ki jo je še kdaj dobrodelno društvo na eni sami seji sklenilo podariti. l’o L juliju pride d juga denarna pošiljka. Samo češki Židje bodo prejeli 100.000 dolarjev, poljski pa še dosti več, ker je tudi njih število dosti večje. V Slovencih bo težko najti revnega, stradajočega Žida. Ce si že niso nakopičili milijonskih zakladov, pa vsaj shujšali niso.
r Indiani tudi zahtevajo pravico samoodločbe. Na zadnjem shodu vseh ameriških Indianov od Atlantskega do Tihega oceana je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo popolno neomejeno občansko pravico za vse Indiane v Združenih državah s tem utemeljevanjem, da so sprejeli v teku zadnjih 75 let angleški jč-zik in omiko in da se je od 17.000 Indianov prostovoljno udeležilo zadnje vojske 10 tisoč mož njih rodu. (Po dosedanjih na-redbah dobi Indian občansko pravo le tedaj, ako se odreče vseh pravic do svojega rodu. Od 265.686 Indianov je to napravila komaj ena tretjina.) Podoba je, da bodo zahteve Indianov: osvoboditi se nadvlade belega plemena in se vladati z lastnimi zakoni, uresničene izvestno še v tem stoletju.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.