223
Naši dopisi.
Iz Rusije 2. jul. 17.  —  ,,Mi imamo popolnoma gotovo armado na boj; naša glavna naloga je ohraniti Ev-
224
ropejski mir in pa lokalizirati bojišče; mi popolnoma svobodno postopamo tako, kakor se nam potrebno zdi ; mi hočemo odbiti vsako poskušnjo, v jutrovih deželah osnovati kak nov politični položaj, ki se ne veže z interesi nase monarhije" — to je bil sok Ti s z i nega govora 26. junija v Ogerskem zboru, ako nam je zvesto poročal Dunajski „Correspondenz-Bureauu. Tiszin govor se res popolnoma veže z vsem, kar slišimo z Dunaja in Buda-Pešta. Tis z a maha s sabljo po zraku, a sam ne ve ali po komarji ali po slonu. Imeti gotovo armado , da bi se ž njo ohranil Evropejski mir in loka-lizirala današnja vojska *- to bila bi res lepa naloga Avstrije in vsa poštena današnja in prihodnja Evropa bila bi Avstriji hvaležna za tako blagodušno delo. Avstrija, ne prelivši niti kaplje krvi, pomogla bi Rusiji razdrobiti težki jarm sužnosti , pod katerem kristijani Balkanskega poluotoka že 400 let zdihujejo; pomogla bi jej vrniti narodom na jugu Človeške pravice in državljansko svobodo; pomogla bi jej na Balkanskem pe-pelišču vstvariti Evropejski raj. Al, žalibog! Avstrijska armada ima po besedah Tisze odbiti take poskušnje, kakor jih je odbijala leta 1854. leta. Po besedah Tisze se z interesi Avstrijske monarhije ne veže osvobo-jenje kristijacskih sužnjev iz Turškega jarma; ž njenimi interesi se tedaj veže sužnoat kristijanske večine in zverinsko gospodstvo Turške manjšine! Za to tedaj morala bi biti Avstrijska armada? V tem pomenu je po takem treba tolmačiti tudi sporočilo, katero smo drugi dan potem prejeli, češ, da Avstrija se skrbno pogaja z Anglijo o jutrovem vprašanji. Avstrija namerava tedaj (če Mag j ar i ne govore samo le o sebi) spet pred vsem svetom pokazati svojo nehvaležnost do Rusije in nesposobnost videti svoj prid tam, kjer je. Da nam Magjar nič dobrega ne zeli, je vidno ce!6 iz postopanja Dunajskega ,,Correspondenz ^Bureau", ki nam je vsak dan, od kar so se Turki in^Crnogorci spet sprijeli, prinašal takale sporočila: ^Črnogorci so pobiti — Avstrija se ne bo mešala v Črnogorske zadeve — Turki gred6 na Cetinje — Sulejman paša je odločen za pašo Črnogorskega pašalika, — Turčija vsakako hoče pokončati Crnogoro." Ko so pa po sedemdnevnem boji Črnogorci Turke potolkli, je — molčal postrežljivi ,,Cor-Despondenz Bureau"; veselo novico nam je prinesla le rrivatna depeša, da je Črnogorska zmaga nad Turki punajske in Pestanske diplomate silno vznemirila, in da ^Correspondenz Bureau" se ne bo požuril resnice vam sporočiti. Dru^i dan potem se je pošteni „Bureau" oglasil, Češ, ,,Sulejman-paša je v Spužu in Turškim vojakom je ukazano, naglo vrniti .se z vsemi vojnimi rečmi iz Hercegovine v Albanijo, Crnogoro bo Avstrija rešila." Kaj pa da! Pošteni „Bureau" je podoben tistemu človeku , ki je svojega soseda pahnil z brvi v reko, potem pa, ko se je ta z velikim trudom rešil na breg, je tekel čez brv ter kričal: jaz te bom rešil potopa! Ako bi Avstrija ne pritiskala na Srbijo, bi Turki ne mogli take grozne armade poslati na malo Crnogoro. — Iz vsega je očividno , da Tisza in njegovi pajdaši menijo, da Rusija se vojuje 8 Turčijo le za kratek čas. Al rešuje se danes veliko Slovansko vprašanje; današnja vojska res da velikega poslopja ne bo izpeljala do vrha, vendar položila mu bo močan temelj. Andrassyev projekt, Berolinski memorandum in sklepe Carigraške konference je Rusija predlagala Evropi in Turčiji, ko se Ruska kri še ni prelivala, a zdaj bodo pogoji miru drugačni in Magjari bodo morali ž njimi zadovoljni biti.
Znamenja, da Rusija pričakuje napada Anglije in morebiti tudi Avstrije, se množe: Baltiške trdnjave in brodovja se orožujejo, za zbranje devet novih korov armade je že vse pripravljeno, z Danijo je zveza skle-
njena. Nemški Pomoranci pa bodo svoje kosti lomili pod orožjem , samo če pojde za „specijalno nemške interese" (Če bo prilika še za kakih deset miiijardov oropati Francijo). Nemci so pošteni računarji, izračunali so celo, koliko ,,tolarjev" so dolžr.i Rusiji v prid ranjenim. Mi nimamo nič zoper to , ako nam Nemčija ne bo aktivno pomagala vojevati se z Anglijo (ali tudi z Magja-rijo); dovolj bo, da bi prežila na Francijo.
Predno so naše armade prestopile Donavo , je poklical veliki knez Nikolaj Nikolajevič k sebi Angleškega vojnega agenta Uellesieja ter mu z ostrimi besedami raztolmačil njegove pravice in njegovo dolžnost, potem pa mu na drobno objavil pogoje, pod katerimi more spremljati našo armado. Spijon Uelleslej je potem slekel vojni plašč ter oblekel črno suknico, v kateri zdaj sede v Bukureštu čaka instrukcij iz Londona. Vojni agenti druzih držav so se odpravili iz Ploješt k naši armadi na Donavo.
V  Rusiji je spet praznik; povsod vihrajo narodne zastave s hiš, povsod se razlegajo radostne pesmi, povsod je razgovor o prehodu naše armade čez Donava in o junaški zmagi viteških Črnogorcev.
General Črna je v je šel te dni iz Petrograda na Kavkaz. Na postaji pod Petrogradom sta stopila dva kmeta k oknu vagona, v katerem je sedel Crnajev, in podala sta mu pismo z besedami: „GeneraJ, prosimo Vas, spolnite nam to prošnjo!" Na to je vlak zadrdral naprej, Crnajev pa je razvil pismo, v katerem je bilo kratko rečeno to-le: »General, Vi imate nepozabljive zasluge za naše brate v Srbiji; zdaj se odpravljate na Kavkaz, borit se s trinogi naših Bulgarskih bratov. Prosimo Vas, prvemu vojaku, ki bo pod Vašim poveljstvom zaslužil Vašo pohvalo , podariti priloženih temu pismu 300 rubljev."
,,Vo8toČnij zajem" bo kmalu dovršen, podpisovanje zajema gre jako vspešno. Storubljevi bileti starega notranjega posojila imajo že ceno po 214 rubliev.
Iz južnih gubernij Rusije se nam poroča, da letina kaže prav dobra. Rež je visoka čez moža, pšenica je tudi prav lepa s polnim klasjem.
Iz Zagreba — Bosniški katoličani so se s prošnjo obrnili do prevzvišenega biskupa Strossma-jerja, da bi kot slavnoznani rodoljub in naroden dobrotnik s svojim vplivom delal na to pri Njegovemu veličanstvu cesarju , da vzame katoličane Bosniške pod svoje krilo. — Biskup Strossmajer je sedaj kakor vsako leto v Slatini; zdravje njegovo je hvala Bogu najbolje. — Ko je bila unidan razprava o Turških zadevah v Ogerskem zboru in so Turkofili Iranvi, Helfy, Simonvi in Uermenvi toplo zagovarjali gospodstvo Turško , se je oglasil gosp. Josip Miškatovic, hrvaški zastopnik v Ogerskem zboru, in Magjarom odkriosrčno povedal, kaj Hrvati o tej stvari mislijo. Rekel je med drugim; „Hrvaški narod ne bi nikdar odobril boja za obstanek Turčije in za jarem slovanskih dežel na Balkanu. Ako bi pa interesi Avstrijske monarhije prišli po Rusko-Turškem boji v kako nevarnost, ne bi bil Hrvaški narod zadnji z žrtvami in hrabrostjo. „Miškatovičev govor je razsrdil Magjare tako, da so kakor besni v avojih časnikih planili na Hrvate in se drznili trditi, da Hrvatje nimajo nikakoršne pravice o tej stvari govoriti! To pač je zopet nov dokaz, da prej ali pozneje hočejo biti Magjari grobokopi Habsburške monarhije.
V  Gorici 8. julija. — „Holtum — Tuomo-can-none" (z dotično podobo) in „ballo a Podgora, balloaSanPietro!" Ta naznanila kinčajo dane& ogle naših ulic. „Ballo" — to je že stara Goriška; kar se pa tiče čudovitega Holtuma, je on meni dokaz, da smo že res „glavno deželno mesto".    Ne samo to, da
225
štejemo svojih 18.000 stanovalcev, ne samo to, da smo zarad „Nizze" kosmopolitično mesto, da imamo mnogotere vehkomestne naprave itd., temveč tudi to kaže, da smo „veliko mesto", ker vsak „špektakelj", ki ga navadno le veča mesta imajo — tudi mi imamo. Ni davno, kar smo imeli tu nekega čudaega „panslavistič-nega" agenta (— saj je iz Sibirije!!) Bil je to mož — rojen brez rok in nog, imel je samo glavo z lepim obličjem in čvrsto truplo. Opravljal je vsa navadna opravila: jedel z žlico in vilicami, pil, pisal, streljal, skakljaje hodil; govoril razne jezike; bil oženjen — itd. In nocoj bomo „občudovali" Holtuma „svetovnega atleta", ki ulovi z rokama topovsko kroglo brž, ko top ustreli. Da se taka čuda tudi pri nas v Gorici g0de — to je meni dokaz, da smo, kar smo. — Pa kaj je dandanes — ukljub grmenju topov ob Donavi — materialni kanon proti duševnemu!? Ne samo Rus in Turk imata svoje topove, temuč tudi ?)šesta vele-moč" jih ima, — časniki namreč. In prav te dni se pri nas nek tak top uliva ali preliva. Tega pa še ne vem, bode li po Krupovem, Uchatius-ovem ali katerem drugem sistemu ulit; gotovo je le to, da mora telgraf, papir in črnilo pa mnogih ljudi jezik dokaj dokaj trpeti o napravi j anj i novege (slov.) časniškega konzorcija. Z nabiti pa, daje vse skupaj le — bumm ! ? — Še o nekem topovskem drobižu — o neki beli mitrailleus-i — moram nekaj povedati. Naši kmetovalci se je bolj boje, ko turških krogel. Prav znana prirodna prikazen je, in čudno! da jej vsegavedno znanstvo z vsem svojim napredkom ni še našlo konca in kraja; vulgo ji pravimo — toča. Preteklo noč nam je že v drugo letos grozila, pa samo nekaj malega drevje okrcala. — Preteklo nedeljo se je nek štacunsk delavec, D. iz Kanala povživši sladoled zdajci mrtev zgrudil. — Predvčeranjim se je nek revež E. (na Korenji) obesil. Zapustil je ženo in otroke. — V sredo, 11. t. m., bo na vrtu tukajšnjega dekliškega izobraže-vališča koncert z vstopnino v podporo ubogim vzrejankam. Pelo se bo v 3 jezikih. — Vsi časniki pripovedujejo, da seje naš državni poslanec g. bar. Tace o poslajnstva odpovedal. Vzroki odpovedi so bržko ne privatno-gospodarstveni.
Iz Senožeč 8. julija. (Poslano.) Ker me je v „Slov. Narodu" 6. dne t. m. nekdo natolceval, da sem jaz z onim pafletom, ki je od 30. junija t. 1. iz Postojne datiran in ki mene in g. Leop. Deklevo za poslaniška kandidata Notranjskih kmečkih občin punuja, v dotiki bil, moram tu očitno reči, da nikoli nisem imel in da tudi danes nimam s tistimi, ki so ta škandal vzročili, nikake niti posredne niti neposredne najmanjše zveze. V tem smislu sem se tudi včeraj v Postojni pred vsemi doti-čnimi volilnimi možmi opravičil.
Josip Zelen. Na Slapu 2. julija. (Poslano.) V 26. listu „Novic" spodtika se nekdo v dopisu iz Vipavske doline 23. junija nad tem, da se drat, na katerega se imajo še letos v dveh vinogradih tukajšnje deželne vino- in sadjerej-ske šole po novem načinu trte vezati, ni iz Gorenskih fužin, ampak iz Nemškega naročil, in da se niso v isti namen služeče železne kljuke na Slapu ali pa v Vipavi, ampak v Stijaku na Primorskem napraviti dale. V pojasnilo te zadeve naj služijo sledeče vrstice: Potrebni drat naročil se je res iz Klosterneuburga. Iz Goren-skega se ni naročil zato, ker, kolikor je meni znano, v nobeni Gorenski fužini dratii ne vlečejo, le v Ljubljani v tovorni bratov Galletov se izdeluje drat, a ne tak, kakoršen se za vezanje trt po vinogradih potrebuje; Galletov drat ni pocinjen, ampak navaden drat, pa tudi^ni iz Gorenskega železa, ampak iz Koroškega ali pa Stajarskega,  kajti Gorensko železo je neki pre-
krhko, premalo vlačno. — Kar se pa naprave kljuk tiče, sem vprašal nekatere ključarje okolice, al vsi so mi ceno prenapeli; naposled se oglasi nekdo iz Stijaka za nedeljskega učenca v našo šolo , ki je po naključbi ključar in je kljuke po 2 kraje, ceneje izdelati prevzel. V Vipavo grede se je pa mož premislil, kajti celo delo je oddal, kakor sem pozneje zvedel, koj nekemu drugemu Vipavskemu ključarju, katerega jaz poprej še poznal nisem in ki je vse kljuke dovršil. Kljuke narejene so bile toraj vendar v Vipavi in ne na Stijaku in denar za nje ostal je v Vipavi. Iz tega je razvidno , da dopisnik ni bii dobro podučen , ko je svoj dopis poslal „Novicam".
Ri h ar d Dolenec, vodja deželne vino- in sadjerejske šole.
Iz Cerknice na Notranjskem 2. julija. — Danes se
je tukaj s pošto zvezana brzojavna (telegrafna) postaja z omejeno dnevno službo.
Jz Bizavika pod Ljubljano 8. julija. (Očitna zahvala.) Podpisani odbor izreka najtoplejšo zahvalo blagorodni gospej Korneliji Solmajer-Costovi za prekrasni trak, katerega je darovala zastavi narodne naše čitalnice, in s tem nam učinila nepopisljivo veselje in pokazala, da je domorodkinja z dušo in telesom. Bog jo živi! Zahvaiujemo se pa tudi občecenjenemu narodnemu društvu „Sokola'( Ljubljanskega, ki se je tudi našim srcem ves prikupil, da nas je počastil s svojim prihodom 1. dne t. m., spremljan od hvalevredne mestne godbe. Srčna zahvala dalje tudi vrlim gospodom čitalnice Ljubljanske, ki so nas razveseljevali z lepim petjem, deklamacijo in gledališko igrico. Naj bodo vsi prepričani, da je res, kar ste unidan ve „Novice" pisale, da je oni nedeljski popoldan zapisan s zlatimi črkami v pratiko naše čitalnice, kajti tudi od Bizoviku bližnjih vasi slišimo naše sosede pripovedovati, koliko veselja jim je prizadelo lepo petje in godba, ki se je pol ure daleč razlegala krog in krog. Do solz nas je ganilo tudi to, da je zraven častitih udov „Sokolaa in čitalnice Ljubljanske nas obiskala tudi velika množica mestnih gospodov in gospej in med njimi tudi naša dva deželna poslanca gospoda dr. Jan. Bieiweis in Luka Robič, ki sta s tem pokazala, da sta v resnici rada in prav vesela med nami kmeti, katere ona v deželnem zboru možato zastopata. S toplo to zahvalo pa združuje podpisani odbor iskreno željo: pridite, predragi mestjani, prav kmalu zopet k nam; vsaj ste videli, da tu v Bizoviku in v vsi okolici naši živi čist, nepokvarjen narod, čegar zastava, na kateri se je danes lesketal krasni Soimajer-čni trak, svetu kaže: „vse za vero, dom, cesarja" in da te svetinje nas navdušujejo k izreku:   „ne vdajmo se!"
CitalniČin odbor Bizoviški.
Iz Ljubljane. — Volitveni boj je končan, kakor se bere na 1. strani današnjega iista. V soboto volijo še veliki posestniki. Ali konservativni možje med njimi še niso siti liberalcev, ni nam znano; to pa vendar opomniti moramo, da je pregrešna neČimurnost, ako celč narodni veliki posestniki pod senco košatega drevesa sedijo in tobak pijč, namesti da bi prišli na volišče in pogumno kakor mali naši posestniki, svoje glasove oddali možem svojega zaupanja. Naj bi se vendar zavedali tega, da ideja narodnostnih principov dandanes ni prazna fraza, ampak da bode, če   tudi še po hudih
*) Obširni popis, kako se je godilo o nakupovanji dratii in naročbi kljuk; smo izpustili iz dopisa, ker napolnil bi nam bil šestinko lista brez zanimivosti drugim čitateljem, za pojasnilo zadostuje fakticni popravek. Sicer pa pisatelj onih vrstic v 26. listu ,,Novica nikakor ni oni, ki ga ?,poslano, sumiči; tudi se v onih par vrsticah po krivici isce zlovolja.
Vred.
borbah — mes6 postala, vsaj je izrastla iz tal razvitka človeškega   duha,   iz   tal  prve   samo vesti   v narodnem
¦v •      I •            • •
življenji.
—  Samostan naših frančiškanov je 2. dne t. m. izgubil preČastitega gospoda patra Salezija Volčiča, enega svojih najstarejših udov. Rajnki, rojen Locan, je stopil v samostan 19. oktobra 1827.; za duhovnika posvečen leta 1831. je dosegel vse častne službe in bil na gimnaziji Novomeški tudi učitelj modroslovja. V 72. letu svoje starosti je sklenil blago svoje življenje.
—  3. dne t. m. na Brdu umrli c. k. okrajni sodnik gosp. Jan. Krsnik ni doživel več veselja, ki mu ga bi bilo po cesarskem sklepu od 1. julija napravilo po-slavljenja z naslovom ,,svetnika c. kr. deželne sod-nije."
—   1. list novega Zagrebškega „Humorističkega lista" nam je dobro došel, ker kaže, da v svoje predale jemlje tudi v slovenski besedi naše zadeve in jih kaže v primernih slikah. Volitve naše dale mu bodo gradiva obilo, na priliko kako sramotno je propal Ve-stenek, — kako neumnega „Dienstmann-au se je kazal baron Tauffrer, — kako srdito dr. Eržen nosove pobija poštenim ljudčm, da kličejo zdravnika dr. Ambrožiča na pomoč itd. itd.
226