| 563 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika | Editor-in-chief TRIGLAV Pred nami je praznična, decembrska številka Geodetskega vestnika, ki prinaša zanimive znanstvene članke in bogat nabor strokovnih prispevkov. Slednji pričajo o pestrem dogajanju v geodetski, geoinformacijski in prostorski stroki. Mnogo sprememb se obeta predvsem na področju državne prostorske podatkovne infrastrukture, kar vključuje prehod na »novi« državni koordinatni sistem, nove geoinformacijske rešitve v državni geodetski službi in še bi lahko naštevali. T u želim posebej izpostaviti 60-letnico Katedre za prostorsko planiranje na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer smo hkrati zaznamovali 45 let interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP). Vsebine, ki so se razvijale na navedeni katedri, so pomembno vplivale na razvoj geodetskega študija, s tem pa je Slovenija veliko hitreje kot države v regiji sledila mednarodnemu trendu razvoja geodetske stroke. Ob tej priložnosti je izšla bogata znanstvena monografija Prostorski načrtovalci 21. stoletja. Publikacija, ki je prosto dostopna prek spleta, ponuja zanimive iztočnice v razmislek, kam gre, ali še bolje, kam bi moral iti razvoj našega prostora. Letos smo se geodeti v Sloveniji sicer radi poistovetili predvsem z 240. obletnico prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. In kaj imamo geodeti z našo najvišjo goro? Podatka, kateri geodet se je prvi povzpel na Triglav, žal nimamo. Znano pa je, da je bila višina Triglava prvič določena že eno leto po prvem znanem vzponu, ko je leta 1779 višino določil zdravnik in botanik Baltazar Hacquet. Za prvi geodetski podvig, ki je povezan z našo najvišjo goro, šteje vzpostavitev trigonometrične točke na vrhu T riglava v začetku julija 1822, in sicer v okviru triangulacije nekdanje Kranjske dežele za namene franciscejske katastrske izmere. V okviru topografske izmere med letoma 1829 in 1835 je za območje Triglava nastal zemljevid, kjer je med drugim viden T riglavski ledenik. O njegovi kartografski dokumentaciji lahko več preberete v prispevku kolegice T riglav Čekada, ki je objavljen v tej številki. Lahko se strinjamo, da so planine postale delovno okolje mnogih geodetov. Znani geodet in gornik Gojmir Mlakar je leta 1993 v Planinskem vestniku predlagal, da vzpostavimo geodetsko planinsko pot, ki bi imela za cilj obisk vseh vrhov, na katerih so triangulacijske točke 1. reda, in kot je še zapisal, bi jo »posvetili kolegom, ki so pred mnogimi leti opravljali pionirska zemljemerska dela na slovenskem ozemlju«. Na to zamisel nas je v prvi številki letošnjega Geodetskega vestnika s prispevkom 5. julij 1822 – prva geodetska ekipa na vrhu Triglava opomnil kolega Joc T riglav, sicer tudi dolgoletni urednik Geodetskega vestnika. Morda je res čas, da jo uresničimo? Z gorniškimi besedami naj tudi sklenem uvodno misel decembrske številke Geodetskega vestnika. V letu, ki prihaja, želim vsakemu posebej in vsem skupaj lahke in prijetne, a hkrati zanimive in uspešne vzpone k zastavljenim ciljem! Opomba: Z izjemo naslova uvodnika, je večkratna raba besede Triglav kot zemljepisnega in lastnega imena zgolj naključje … TRIGLAV