DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
T FT~S~T - 4. januarja 1980 Leto XXXII. • Štev. 1
Petnajstdnevnik - Quindicinale Abbon. postale - Gruppo 11/70
200 lir
Prevlada naj razum IMe popuščajmo terorizmu
Iz poslanice, ki jo je ob novem letu po televiziji naslovil na italijanske državljane predsednik republike Sandro Pertini
Predsednik republike Sandro Pertini je ob novem letu naslovil na italijanske državljane poslanico, v kateri je rečeno:
“Dragi prijatelji, drugič se obračam na vas, da vam najtopleje zaželim srečno novo leto. Voščila vam izrekam brez vsakršne formalnosti, izven vsakega protokolarnega določila (ki mi je vedno v nadlego) kot če bi sedel pri vaši mizi in bi lahko z vami dvignil čašo, pil na vaše zdravje, na zdravje italijanskega ljudstva in tudi na svoje zdravje. Obračam se na vse Italijane, še zlasti pa na tiste Italijane, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino in družino da najdejo delo. To je izkušnja, ki sem jo v daljni mladosti sam okusil. In vem, da ti Italijani čutijo v teh dneh željo, vroče domotožje po svoji domovini, svojih sorodnikih in svojih prijateljih.
V duhu imam mnogo krbi, vendar pa tudi gotova upanja.
Srečno 1980
Skrbi me brezposelnost, četudi dajeta mala in srednja industrija znake gospodarskega napredka.
Skrbi me še zlasti brezposelnost med mladino. Mladim, ki se po letih študija in z diplomo v žepu polni zaupanja napotijo po poti življenja, izplahne njihovo zaupanje, ko trčijo ob zid brezposelnosti. Misliti moramo predvsem na to brezposelno mladino, tudi zato, ker lahko postane brezposelnost mladih gojišče za širjenje mamil in terorizma.
Govorim starejšim, staršem, vzgojiteljem:	včasih zadostuje beseda razu-
mevanja do te potrte mladine, zadostuje prijateljski razgovor z njimi, da se prepreči, da se predajo mamilom in torej
Zaradi nepredvidenih težav v tiskarni ima današnja številka samo 4 strani.
Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
pogubi. Vi, starši in vzgojitelji, morate biti blizu tej mladini, da jo rešite njene pogube. Neomajni moramo biti v boju proti razpečevalcem mamil in zakon mora proti njim odločno ukrepati.
Še bolj me zaskrbljuje terorizem, terorizem, ki je prizadel našo državo. Zelo žalosten božič so preživeli svojci žrtev in žalosten bo zanje začetek novega leta. Priznam vam, dragi prijatelji, da nimam več moči, da osebno počastim spomin žrtev terorizma: le kaj koristijo besede
Umrl je Pietro Nenni. Bil je dosleden borec proti fašizmu, za demokracijo in socializem. Dosegel je častitljivo starost -88 let.. Bil je španski borec in nato aktiven dejavnik odporniškega gibanja v Italiji. Leta 1945 je postal podpredsednik
Za uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, za zaščito pravic Slovencev v naši deželi
Za nami je leto 1979. To je bilo težko leto, razburkano, dramatično. Od zaostritve terorizma, čedalje večje gospodarske krize, širjenja napetosti mednarodnega položaja do resignacije in nezaupanja gre lok problemov, ki kažejo na pomanjkanje velikih idealov, komunistični partiji pa narekujejo zavestnejše in odločnejše obveznosti.
Partija, kakršna je naša, prav zato, ker se razlikuje od drugih strank, more in mora postati čedalje bolj sposobna za povezovanje in enotne boje množic za velike teme miru, demokracije, za nove kvalitete življenja in dela.
Mi tu v Trstu imamo še več razlogov, da uresničujemo te obveze, kajti nujno je, da se uresničuje gospodarski del osimskih sporazumov in zaščita slovenske
prve vlade demokratične Italije.
Kasneje je vodil razna ministrstva, med drugim tudi zunanje ministrstvo. Dolga desetletja je vodil Italijansko socialistično stranko.
Slovesen pogreb je bil v četrtek v Rimu.
Leta 1956 je bil Nenni na obisku v Trstu. Obiskal je tudi nekatere okoliške kraje. Na županstvu v Miljah so mu priredili sprejem. Obiskal je tudi italijansko in slovensko osnovno šolo pri Korošcih (gornja slika).
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje na 4. strani)
UMRL JE PIETRO NENNI
O stanju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu
Pogovor s senatorko Jelko Gerbec
Denar za kritje primanjkljaja bi že našli a ni politične volje
Slovensko stalno gledališče v Trstu se nahaja v skrajno težkem položaju. V tako težkem kot nikoli prej. Na drugem mestu objavljamo uradno sporočilo, ki ga je upravni svet gledališke hiše objavil kmalu za tem, ko je prišla iz Rima vest, da vlada ne bo nakazala sredstev za kritje prima njkljaja. Ker je naša tovarišica, senatorka Jelka Gerbec, predložila in zagovarjala zakonski osnutek za finančno ureditev SSG smo jo prosili, naj odgovori na nekatera vprašanja. Pogovor se je tako le odvijal:
VPRAŠANJE - Vsem je znano, da se Slovensko stalno gledališče nahaja v hudi finančni stiski. Tovarišica Jelka, ti si predložila tudi v tej mandatni dobi zakonski osnutek za ureditev finančnega položaja SSG. Kaj se je z osnutkom prav za prav zgodilo? Ali je šel v razpravo ali ne?
ODGOVOR - Da, seveda, šel je v razpravo. V razpravo, parlamenta je šel že v 7. mandatni dobi in sicer v senatu, ki je tudi zakonski osnutek odobril. Potem pa je ta zakonski osnutek toliko časa obtičal v poslanski zbornici, da je nastala kriza in vlada je padla preden so ga sploh vzeli v pretres v pristojni komisiji..
Vsekakor v novi, to je v osmi mandatni dobi, je senatorska skupina KPI zadevni zakonski osnutek zopet predložila in celo zahtevala hitri postopek. Hitri postopek so v senatu tudi odobrili in razprava o osnutku se je že začela v pristojni, t.j. sedmi komisiji, že pred nekaj meseci, potem ko je komisija za proračun izdala ugodno mnenje, četudi vezano na popravke.
VPRAŠANJE - Za kakšne popravke je šlo?
ODGOVOR - Komisija za proračun je predlagala popravke glede na poglavja, ki se tičejo kritja finančnega primanjkljaja SSG.
No, takoj zatem, ko je komisija za vzgojo in kulturo dobila mnenje komisije za proračun, je sklenila, da se predlog postavi na dnevni red in da se o njem začne razprava.
Predsednik Faedo je določil za poročevalca senatorja Boggia in določil datum začetka razprave.
VPRAŠANJE - Kako je potekala razprava? Kako ocenjuješ poročilo?
ODGOVOR - Poročilo je bilo dobro, rekla bi celo prav dobro in je v glavnem poudarjalo iste misli, ki so v uvodu spremljale besedilo zakonskega osnutka in ga torej opisovale.
Tudi razprava je bila pozitivna, seveda
razen kakšne male, nepomembne izjeme.
Vendar vlada ni bila zastopana na seji in ni bilo jasno, kako naj bi krili primanjkljaj.
VPRAŠANJE - Kaj se je potem zgodilo?
ODGOVOR Predsednik je sejo odložil. Toda, ko je bila seja ponovno sklicana je vladni predstavnik, ki se je tokrat seje udeležil, bil tako meglen in negotov, da smo bili vsi prisiljeni vprašati, naj se sestanek zopet odloži in naj vlada pride s konkretnimi predlogi.
Na naslednjem sestanku je bil vladni predstavnik nekoliko jasnejši in obljubil je, da se bodo nakazila gotovo našla ter da bo sam minister prišel na naslednjo sejo komisije, da bi pojasnil zadevo. In to v okviru poročila o celotnem vprašanju gledaliških, glasbenih in filmskih prireditev (spettacoli).
VPRAŠANJE In minister je prišel? Komisija se je zopet sestala?
ODGOVOR - Seveda. Toda pojasnilo ministra je bilo zgolj to, da ni denarja na razpolago. Dejal je tudi, naj še potrpimo, da bo skušal poiskati denar in to v okviru novega finančnega zakona in razprave o proračunu za leto 1980.
Še to lahko dodam: Stratka, norčevali so se z nami skoro dva meseca!
VPRAŠANJE - Vendar, kolikor vemo, razprava o finančnem zakonu in proračunu za leto 1980 je že mimo. Kaj se je v tistem okviru zgodilo?
ODGOVOR - Prav nič! Ker pravijo, da denarja ni in da ga ne morejo odtrgati od onega, ki je namenjen za italijanske gledališke, glasbene in druge kulturne dejavnosti. Tudi mi smo mnenja, da denarja za kritja primanjkljaja SSG ne morejo dobiti v okviru skromnega nakazila za kritje potreb italijanskih gledališč in drugih kulturnih ustanov, ki se nahajajo, to priznamo, v zelo resnem položaju. Ne vprašujemo tega, vprašujemo pa, naj se najde denar v 'izrednih okvirih". In to je povsem mogoče. Gre samo za politično voljo!
VPRAŠANJE Kaj pa sedaj? Ali je zakonski osnutek propadel?
ODGOVOR Ne. Samo zadeva se je zaustavila in to na veliko škodo slovenske gledališke dejavnosti, ki je za nas izredno važna, kajti gledališče je za izpostavljeno in ogroženo manjšino in jezik te manjšine prav tako važen kakor šola!
Sedaj si prizadevamo na raznih mestih, da bi zadevo premaknili naprej.
VPRAŠANJE - Ali meniš, da se bo
zadeva uredila? In še to, kakšno je stališče drugih strank, ki so kazale naklonjenost do tega zakonskega osnutka?
ODGOVOR - Opažam, da so nekateri, ki so zagovarjali sprejem zakonskega osnutka in ki pripadajo vladni večini, v veliki zadregi. So pa v glavnem negibni. Menim, da je že stvar politične volje, samo politične volje in ničesar drugega! Kar se tiče slovenske manjšine, v tej mandatni dobi je ostalo politične volje prav malo. Sicer pa to opažamo ne samo v kolikor se tiče Slovencev.
Ali bomo dosegli rešitev zadeve, o kateri govorimo? Ali bomo dosegli finančni zakon za SSG? Ne morem in nočem biti prerok, niti dober niti slab. Poudarjam, kot vedno, da se bomo morali truditi še naprej. Napeti bomo morali vse sile, vse skupne moči, da dosežemo kar Slovencem oritiče!
Sporočilo upravnega sveta SSG
Slovensko stalno gledališče je prejelo uradno obvestilo, da je v senatu ustavljena razprava o zakonskem osnutku št. 71 o kritju dolgov SSG in rednem letnem finančnem prispevku. O zakonskem osnutku je že večkrat razpravljala ustrezna senatna komisija, v kateri je predstavnik vlade doslej vedno dal pozitivno mnenje, na zadnji seji, 20. novembre 1979, pa je odgovorni minister izključil možnost ugodne rešitve in se je omejil na obljubo, da bo skušal zahtevke vključiti v reden proračun.
Položaj slovenske gledališke hiše v Italiji se torej ne bo v kratkem rešil, prav obratno: vest grozi z novimi, še hujšimi nevarnostmi. Gledališče namreč razpolaga z rednimi sredstvi, dotacijami in posojili, s katerimi bo lahko krilo redno delo samo do konca januarja 1980, nato po ostaja proračun povsem odkrit in torej grozi nevarnost, da ne bo več dovolj sredstev niti za redne prejemke umetniškega in drugega osebja.
Zato stališče vladnih predstavnikov v Rimu zelo resno zaskrbljuje, saj gre za usodo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, katere vloga je neprecenljiva za obstoj in duhovno rast slovenske narodnostne skupnosti in ki je tudi izredno dragocen aktivni dejavnik razvijanja duhovnih vezi med italijanskim in slovenskim kulturnim svetom, še zlasti pa ploden posrednik kulturnih dobrin prek odprte italijansko-jugoslovanske meje.
Slovensko stalno gledališče poziva vso slovensko in demokratično italijansko javnost, matični narod in matično državo, da podpro zahtevo po dokončni zakonski rešitvi problema gledališča.
Stanje v občini Devin - Nabrežina se je nekoliko izboljšalo
Stanje v občini Devin - Nabrežina se je nekoliko spremenilo. To potrjuje tudi resolucija, ki je bila v občinskem svetu sprejeta z veliko večino glasov. Župana, tovariša Albina Škerka smo ponovno prosili, naj našim bralcem objasni nastali položaj. Povedal nam je naslednje:
- Krajevni tisk je o zadnji seji našega občinskega sveta, ki je bila 28. decembra 1979, že nekaj poročal. Našim bralcem pa bi v nekaj stavkih povedal naslednje:
Po krizi, ki je sledila zavrnitvi dveh izredno važnih sklepov občinskega odbora, sta nam preostali dve izbiri: podati ostavko in s tem povzročiti praznino v občinski upravi, čemur bi neizbežno sledila komisarska uprava, ali pa ponovno preizkusiti vse možnosti za dosego vsaj delnega sporazuma s tistimi političnimi silami, ki so v preteklih letih omogočile delovanje naše manjšinske občinske upra-
POJASNILO
IN DOPOLNITEV POGOVORA Z ŽUPANOM
DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE TOV. ALBINOM ŠKERKOM
V prejšnji številki smo objavili pogovor z županom devinskomabrežinske občine, tovarišem Albinom Škerkom. Med pagi-niranjem lista je izpadel del odgovora na vprašanje v zvezi z odnosi občinske uprave s posameznimi svetovalskimi skupina mi in še posebej s skupino Slovenske skupnosti.
Vprašanje se je glasilo:
-	Ali ste storili, kar je bilo v vaši moči, da bi se stiki s posameznimi skupinami v občinskem svetu in še posebej s skupino Slovenske skupnosti izboljšali?
Odgovor:
-	Možno je, da nismo dovolj naredili v tem pogledu. Tudi zato ne, ker smo preobremenjeni z delom. Vendar pa ni bilo vse odvisno samo od nas. Naj navedem samo en primer: Na enem od sestankov z načelniki svetovalskih skupin smo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z obnovo občinske gradbene komisije. (Ta komisija spada med najvažnejše v občini). Načelnika skupine Slovenske skupnosti, g. Antka Terčona sem vprašal če nameravajo kot svojega kandidata ponovno predlagati arhitekta Kokorovca in če želijo našo pomoč za njegovo izvolitev. (Slovenska skupnost nima dovolj glasov za izvolitev svojega predstavnika v omenjeno komisijo Op. uredn.). G. Antek Terčon je nepričakovano osorno odgovoril: "Nimamo namena vprašati ničesar. Storite, kar hočete". Že sam ta primer jasno dokazuje nekonstruktivno stališče. Naj dodam še to - tako je pripomnil tovariš Škerk - da občinska gradbena komisija še ni obnovljena.
Toliko torej v pojasnilo in dopolnilo. Bralce in tovariša Škerka še posebej pa prosimo, naj nam oprostijo.
Uredništvo
ve. Dali smo pobudo za vrsto srečanj s SSk in PSDI, na katerih bi konstruktivno iskali stične točke. Naleteli smo na razumevanje in dobro voljo tako pri Slovenski skupnosti kot pri socialdemokratih, kar je privedlo, po mojem mnenju, do pozitivnih zaključkov. To se je izkazalo na zadnji seji občinskega sveta, na kateri smo odobrili vrsto važnih sklepov glede reševanja perečih urbanističnih problemov.
Na naše vprašanje: kateri so ti sklepi, nam je tovariš Škerk odgovoril naslednje: - Naj omenim predvsem, da so bili imenovani izvedenci, ki bodo izdelali varianto splošnega občinskega regulacijskega načrta. Ta varjanta mora biti prilagojena deželnemu regulacijskemu načrtu. Odobren je bil tudi sklep glede izdelave načrta za ljudske gradnje, ki bodo pripomogle k ublažitvi stanovanjske krize. Dalje je bil odobren tudi sklep, ki poverja nalogo posebnemu izvedencu, da izdela študijo o gospodarskem razvoju občine s posebnim
Beneški študijski center in Slovenski raziskovalni inštitut sta objavila spored VIL Benečanskih dnevov, na katerih bodo obravnavali sodobno zgodovino Beneške Slovenije.
Prvi predavanji sta bili že 21. decembra. Tovariš Mario Lizzerò in mons. Aldo Moretti, podpredsednika Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, sta govorila o nacionalnem vprašanju in osvobodilni vojni v Furlaniji.
Drugo predavanje do dne 11. januarja 1980. Dr. Franco Belci, sodelavec Vsedržavnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji, bo govoril o povojnem nacionalističnem gibanju, njegovih značilnostih in njegove organizacije v Benečiji.
15. februarja 1980 bo predaval prof. Darko Bratina, izredni profesor za eko-
ozirom na razvoj in zaščito prebivalcev kraških vasi. Naj še dodam, da je občinski svet z veliko večino glasov odobril važno resolucijo (kar omenjamo na samen začetku tega zapisa. Prip. uredn.). Resolucija opozarja občinske upravitelje, naj strožje postopajo, ko gre za izstavljenje gradbenih koncesij in to predvsem za večje stanovanjske komplekse. Menim, da je bil s tem narejen, čeravno z zamudo, pomemben korak naprej, kar bo v splošno korist naših občanov in predvsem pripadnikov slovenske narodnostne skupno sti, ki je na našem področju močno izpostavljena. Upati je, da se bo to ugodnejše razmerje med političnimi silami nadaljevalo ne samo do bližnjih občinskih volitev (ki bodo spomladi) ampak tudi vnaprej, ko bomo sestavljali novo občinsko upravo.
Izrabljam to priložnost, da izrečem iskreno novoletno voščilo vsem našim občanom.
Zapis: MIRKO KAPELJ
nomsko sociologijo na univerzi v Trstu. Naslov predavanja: "Čas gospodarskih in družbenih sprememb ter njegov vpliv na Beneško Slovenijo".
21. marca 1980 bo prof. Giovanni Miccoli govoril o stališču cerkve do vprašanja Slovencev v Furlaniji, 18. aprila 1980 pa bo govoril Sergio Salvi. Naslov predavanja je: "Evropa v letu 1968 in vznik narodnih vprašanj".
Predavanja v okviru "Beneških dnevov" se bodo zaključila 16. maja 1980. Tedaj bo govoril dr. Karel Šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Naslov predavanja pa bo: "Duh helsinške konference in osimska pogodba".
Vsa predavanja bodo v dvorani "Belvedere" v Špetru s pričetkom ob 20,30.
V boljuncu že iz starih časov na svojevrsten način proslavijo praznik sv. Štefana. Mladina priredi na Gorici tradicionalno lučanje. To je edinstveni običaj. Ma nedavni praznik je bila v gledališču Prešeren prireditev, na kateri je sodeloval tudi krajevni pevski zbor France Prešeren ob sodelovanju vaških tamburašev. Ta zbor že od leta 1946 vodi Drago Žerjal, ki ravno danes, to je 4. januarja, slavi svoj 60. rojstni dan. Jubilantu iskreno čestitamo!
VII. Benečanski dnevi
/z novoletne poslanice predsednika republike
(Nadaljevanje s 1. strani)
sožalja, brzojavke, venci! Mrtvim ne vrnejo življenja in ne umirijo bolesti živih.
V	tem krutem boju proti terorizmu stoje na okopih varnostne sile: karabinjerji in policija. Nimamo pravice, da še nadalje od njih zahtevamo naj izpolnijo svojo dolžnost za varnost italjanskega ljudstva, če prej ne pomislimo na njihovo osebno varnost.
Res je, boj proti terorizmu je močno napredoval: odkrivajo brloge, aretirajo osumljence. Vendar moramo priti do centrale, ki jo vodijo kriminalci, ki jim ne manjka inteligence. Kje se nahaja ta centrala? Zakaj so sedaj izbrali Italijo, potem ko so bile druge države prizorišče terorističnega nasilja, ki je sedaj prenehalo?
Italija je most, ki povezuje Evropo z Afriko in z Bližnjim vzhodom. Če bi se ta most porušil s tem, da bi se naša demokracija destabilizirala, bi to ne bila škoda samo za nas, ampak za vso Evropo in za mir v svetu. Saj ni golo naključje, da vse do danes v krogih teroristov niso našli nič italijanskega orožja, ampak le orožje tuje izdelave. Kdo kuje v senci zaroto proti naši demokraciji?
Mi Italijani smo velik zgled za tujce: dokazali smo in dokazujemo, da ne popuščamo teroristom. Proti terorizmu se je treba boriti brez prestanka in brez popuščanja. Seveda, nobenega lova na čarovnice: zakone je treba strogo uve Ijavljati, vendar v mejah ustavne listine.
V	oporo nam je zavest, da se italijansko ljudstvo namerava še naprej upirati terorizmu, za zaščito demokracije, republike.
Republike nam niso podarili na srebrnem pladnju. Priborili smo si jo s težkim in dolgim bojem proti fašizmu in nato proti nacifašistični okupaciji. Za vsakim členom ustave stoje stotine mladih življenj, ki so padla v odporništvu. Republiko nameravamo braniti, ker smo si jo priborili in ker nočemo, da bi bilo italijansko ljudstvo potisnjeno za 50 let nazaj. Demokracijo pa je mogoče braniti, podpirati in krepiti z veliko moralno zavestjo. Podkupovanje je sovražnik demokracije; kaznovati je treba tiste, ki so odgovorni za podkupovanje, brez usmi Ijenja,, brez solidarnosti prijateljev ali strank: ta solidarnost bi bila sokrivda.
Podkupovanje žali zavest poštenega državljana, ki zato, da ostane pošten, zahteva odpovedi od samega sebe in od svojih dragih. In prav vodilni razred, in jaz, ki vam govorim v prvi osebi, moramo biti zgled.
Tako hočemo braniti in podpirati republiko, demokracijo, tudi zato, ker nočemo, da bi mladi spoznali grenke izkušnje, ki smo jih spoznali mi. Jaz verjamen v našo mladino: velika večina je moralno in politično zdrava. Sam imam dolgoletne izkušnje, saj stalno sprejemam mladino. Ne nagovarjam jih, ampak skušam se s svojimi mladimi obiskovalci razgovarjati, kot če bi bili stari prijatelji. In vedno mi je to uspelo. Glejte, zastavljajo mi vedno resna vprašanja, ki dokazujejo, kako so navezani na demokracijo, kako so za skrbljeni za bodočnost italijanskega ljudstva in za svojo bodočnost.
* *
In vendar, tega ne moremo skrivati, da grozi bodočnosti nevarnost vojne. Da, res je, danes sestavljajo dogovore in se vzpostavljajo, kot govorijo, ravnovesja med dvema velesilama, kar zadeva jedrsko orožje, vendar, kot dokazuje zgodovina, ravnovesja niso nikoli trajna. Zadostuje trenutek blaznosti nekoga, zadostuje napaka v izračunavanju in ta ravnovesja se zrušijo.
Danes so ogromni izdatki namenjeni izdelavi orožja; če bi ga — gre za tragično domnevo — uporabili, bi zadostoval tisoči del, da se uniči vse človeštvo in z njim naš planet.
Če bi narodi sveta lahko v zboru izrazili svojo voljo, bi se vsi izrekli za mir, vsi ne glede na razliko v rasi, v političnem prepričanju, v veri. Predstavniki narodov imajo dolžnost, da ukrepajo tako, da postane ta volja po miru stvarnost. Prevladati mora razum; diskutirajmo, soočajmo se, vendar nikoli ne sezimo po orožju. Navadna iskra lahko zaneti ogromen požar.
Prevlada naj razum; sicer bo prevladala atomska bomba.
Prevlada naj torej razum. Doseči moramo popolno in nadzorovano razorožitev ter nameniti milijarde, ki jih danes trosimo za gradnjo smrtonosnih sredstev, za boj proti lakoti v svetu. V trenutku, ko vam govorim, umirajo za lakoto tisoči človeških bitij. Leta 1978 je 18 milijonov otrok umrlo zaradi podhranjenosti. Ta pokol nedolžnih teži kot obsodba vesti vsakega državnika, torej tudi mojo. Ponavljam enostavne besede, ki sem vam jih rekel že v začetku leta 1979. Izpraznite arzenale, napolnite žitnice.
S to željo vam izrekam, dragi prijatelji, najtoplejša voščila. Ne smemo obupati. Videli boste, da bomo premostili nasilje, brezposelnost, gospodarsko krizo.
Ne motim se torej, ker verjamem v italijansko ljudstvo, ljudstvo, ki je dokazalo, da zna premostiti stanje, ki je precej težje od sedanjega. Premostiti bo znalo tudi sedanjo krizo in obražam se prav na italijansko ljudstvo, da mu izrazim svoje občudovanje, svojo hvaležnost in svoja najtoplejša voščila.
Za uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, za zaščito pravic Slovencev v naši deželi
(Nadaljevanje s 1. strani)
narodnostne skupnosti - in to na ce lotnem področju dežele, kjer živi ta skupnost. Nujna je tudi odločnjejša protifašistična bitka in prav tako tudi definicija perspektiv na področju gospodarskega življenja in industrijalizacije naše pokrajine.
Na teh temah bomo sprejeli odločne obveznosti in se v tesni povezavi s tovariši socialisti, soočali se bomo z drugimi političnimi silami predvsem pa z našimi ljudmi, Italijani in Slovenci, z družbenimi in kulturnimi silami za to, da bo ta naš Trst izšel iz negotovega in dvoumnega stanja ter kulturnega degradiranja, v katerem se
kali in raste šovinizem in najdejo prostor korporativistična in kvalunkvistična gi banja.
Potrebno je obnoviti najširšo možno enotnost z demokratičnimi strankami, da se ustvari konvergenca za zavrnitev proračuna tržaške občine, da se občino reši izpod uprave, ki jo vodi Ceccovini in za to da bomo šli spomladi na volitve ne le za obnovo pokrajinskega sveta in svetov okoliških občin, temveč tudi tržaške občine. Toda za to je nujno, da krščanska demokracija izide iz svoje negotovosti, opusti svoje strankarske kalkulacije in pozicije astensionizma, kar je v praksi doslej dajalo prosto pot Listi za Trst.
Pripravljamo se na ta srečanja v zavesti, da gre za zelo pomembna dejanja. Zato moramo imeti najboljše možne kondicije. Zato v sedanjem položaju in v tem kontekstu zavzema izredno pomemben pomen kampanja za včlanjevanje in pridobivanje novih tovarišev za našo partijo. Doslej smo dosegli pozitivne rezultate in menimo, da bomo do 21. januarja, obletnice ustanovitve naše partije, lahko zaključili včlanjevanje za leto 1980 in to z dobrimi rezultati tudi v pogledu sa-movzdrževanja.
Ko naslavljam, kot pokrajinski tajnik partije, tovarišicam in tovarišem, italijanskim in slovenskim demokratom, topla voščila za leto 1980 z željo, da bi bilo to leto boljše od prejšnjih, dodajam, da se to lahko deseže samo z bojem, s požrtvovalnostjo in v največji enotnosti, v čemer se morajo komunisti vselej odlikovati.
CLAUDIO TONEL tajnik Avtonomne tržaške federacije KPI
PRISPEVKI
Za sklad DELA so prispevali:
V spomin vseh padlih v NOB s Proseka darujeta Anica in Milko Bogateč 20.000 lir.
Leopold Vatovac s Proseka - Devin-ščine daruje 10.000 lir.
Bruno Škerk iz Nabrežine prispeva
3.000	lir. Oskar Dorbež iz Nabrežine pa
2.000	lir.
Marija Pavlin je ob vpisu naročnine prispevala 2.000 lir.
Pepi Starc - Opčine - je v počastitev spomina na Antona Kalca z Opčin, ki je tragično preminil, daroval za sklad DELA
5.000	lir.
Vsem darovalcem iskrena hvala in srečno 1980.
DELO- glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Diiektoi ALBIN ŠKERK
Ureja uredniški odbor Odgovarja FERDI ZIDAR Uiedništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744 047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telef. 24 36
Poštni tekoči račun 11/7000 Letna naročnina 3.000 lir Tisk: Tipo/offset Riva - Trst