TRGOVSKI Cit&issopl* M&k tr'0O¥'lxii.ol) Industrllo Im oinrt* -i i-f Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951 LETO XII. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, (lne 6. julija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 78. Ivan Ogrin: Nekaj misli k novemu obrtnemu zakonu. a) Potreba izenačenja obrtne zakonodaje. Ureditev obrtnega zakona je prišla zopet na dnevni red. že od leta. 1920 dalje se dela na izenačenju obrtne zakonodaje, ki pa vsled znanih razlogov političnega značaja kakor tudi vsled velikih razlik v nazi-ranjih uplivnih faktorjev do zadn-njega časa ni mogla z mrtve točke. Začetkom letošnjega leta pa se je to vprašanje zopet energičneje pokre-nilo s strani ministrstva za trgovino in industrijo samega in kakor vse kaže, bo v kratkem tudi končno urejeno. Danes velja v naši državi več obrtnih zakonov in sicer za Slovenijo in Dalmacijo bivši avstrijski obrtni red, ki je bil noveliran leta 1907, zakon o radnjama iz leta 1910 za Srbijo in črnogoro, zakonski člen XVII. iz leta 1884, ki vsebuje obrtni zakon za Hrvaško in Vojvodino in naredba o vršenju obrta iz 1. 1909, ki velja za Bosno in Hercegovino. Od teh zakonov stopata najbolj v ospredje naš obrtni red, po katerega vzorcu so izdelani tudi obrtni predpisi za Hrvaško in Vojvodino, samo da so zastareli — in pa srbski zakon o radnjama. Naš obrtni red se je v teku pol stoletja svojega obstoja od časa do časa izpreminjal in izpopolnjeval, tako da še precej odgovarja našemu gospodarskemu položaju. Srbski zakon o radnjama pa odgovarja razmeram, kakor so bile leta 1910 v mali in gospodarsko nerazviti Srbiji. Radi konsolidiranja in napredka našega gospodarstva je vsekakor potrebno, da se za razne pokrajine države'različni zakoni spravijo v neko soglasje vsaj v glavnih točkah za celo državo. V okviru tega zakona naj bi se obrtni predpisi izdelali in izpopolnili za vsako pokrajino posebe primerno dotičnim krajem in njih gospodarski razvojni stopnji, in sicer potom pokrajinskih oblasti. Razvojna stopnja tudi pri obrti, trgovini in industriji ni v celi državi enaka, če bi hoteli izenačenje v vsem, potem bi morali razvitejši kraji popustiti na račun manj razvitih, kar bi gotovo ne bilo dobro za napredek takih krajev, osobito naše slovenske pokrajine, ki je obrtno gotovo precej na višku. b) Varstvo in zaščita obrta. V naslednjem hočem navesti nekatera zelo važna načelna vprašanja, ki bi se morala uvaževati pri izdelavi novega obrtnega zakona. Prvo in najvažnejše je vprašanje varstva ali zaščite obrta. So države na svetu, ki stoje kulturno zelo visoko, pa nimajo nikake obrtne zaščitne zakonodaje, kakor jo pozna na primer naš obrtni red. Tam velja svoboda in dela vsak kar hoče, ne da bi se mu bilo treba obrta učiti m naplaviti kake izpite, če njegov izdelek ne odgovarja, ga nikdo ne kupi. Tu prihaja v poštev edinole svobodna konkurenca. V glavnem so te države v AmeriKi, zato pravimo temu sistemu amerikanizem. Ako pa se obrt preveč zavaruje in se njegovemu razvoju jemlje vsaka svoboda, pa prehaja polagoma v srednjeveške cunfte. Zato je velevažnega pomena kakšne obrtne zakone kaka država uveljavlja in v koliki meri zavaruje in zaščiti obrt s tem, da postavlja za nastop obrta gotove pogoje, in da tudi izvrševanje obrta in obseg obrtnih pravic urejuje s posebnimi obrtnimi predpisi, ki so za obrtnika obvezni. Ta važen in težak problem nam bo treba rešiti pri izdelavi enotnega obrtnega zakona. Človeku je že nekako prirojeno, da teži in žeft postati velik. Tudi v obrtnem poklicu stremimo navzgor, po napredku. Veliko začetnikov in malih obrtnikov si želi postati velik obrtnik. Skušajo izrabiti vse vrste tehniških pripomočkov, kakor strojno obratovanje, električni pogon itd. in tako postati iz malega obrtnika veleobrtnik in industrijalec. Za največ strok je ta razvitek popolnoma naraven in tudi edino zdrav in pravilen. Veliko zlo prihaja prepogosto baš zato, ker se ta pot razvoja iz malega k velikemu dosledno ne izvaja, in da hočejo neusposobljeni ljudje in kapital čestokrat iti mimo in preko tega legalnega in zdravega razvoja ter si podjarmiti usposobljene moči. Pri novem obrtnem redu bi bilo pravilno, da se legalni obrtnik popolnoma zaščiti, da se mu z normativnimi odredbami opredeli in zavaruje njegov delokrog in njegov zdravi gospodarski razvoj očuva pred uplivom in podjarmljenjem po gospodarsko škodljivih tvorbah kapitala. V ozki zvezi s tem vprašanjem je neupravičeno izvrševanje obrta ali takozvano šušmarstvo in pa kritje takega šušmarstva. čestokrat se dogaja, osobito v stavbni obrti, da se gotove osebe, ki po zakonu ne bi mogle in smele obrtovati, poslužujejo upravičencev, da jih krijejo s svojim imenom in firmo, ker žalibog nekateri nimajo toliko stanovske zavesti, časti in ponosa da bi za baga- telne materijelne koristi ne pustili, da obratuje drugi na njihovo ime in da služijo takim ljudem le kot slamnati možje. V tem pogledu se zelo mnogo greši. V novem obrtnem zakonu bi se moralo tako kritje neupravičenega obrtovanja s primernimi določbami popolnoma preprečiti. Sprejeti je določila, po katerih se morajo obrtne oblasti ozirati predvsem na dejanski položaj, ka-koršen v resnici obstoja, ne pa se pustiti odpraviti z raznimi izgovori in gledati le na to, ali je mrtvi črki paragrafa formalno in navidez zadoščeno. če pride oblastvo po okoliščinah do prepričanja, da gre za izigravanje predpisov, mora nastopiti proti krivcem s kaznijo in odvzetjem obrtne pravice onim, ki jo zlorabljajo za prikrivanje šušmarjev. To velja osobito tudi za otvarjanja navideznih podružnic, za navidezna učna in službena razmerja itd. Velika kvar za obrt je tudi zloraba dru^b, da se pod njih firmo šušmari. Po bivšem avstrijskem zakonu pridobi družba z omejeno zavezo obrtne pravice pod pogojem, da ima usposobljenega poslovodjo, javna trgovska družba pa, če ima vsaj en družabnik potrebno izobrazbo za samostojni nastop obrti. Take družbe se jako pogosto ustanavljajo samo v ta namen, da se ustanovitelji s slamnatim možem kot poslovodjo pomagajo preko zakonitih usposobi j enost-nih pogojev, katerim sami ne morejo zadostiti. Take stvari bi bilo treba preprečiti in zabraniti obrtovanje družbam, ki so se ustanovile in si postavile slamnate može za usposobljene namestnike samo zato, da morejo lastniki izigrati obrtne predpise. Isto velja tudi za razne gospodarske in pridobitne zadruge. (Konec prihodnjič.) UVOZ DRAGOCENIH KOVIN PO POŠTI. Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom št. 2502 od 27. maja 1929 izdalo za preizkušanje in žigosanje okrovov za zlate, srebrne ali platinaste ure po kontrolorjih za mere in dragocene kovine nastopno navodilo: Kontrole mer in dragocenih kovin^ smejo prevzemati na preizkušnje čistine in v žigosanje samo kompletne okrove od ur iz zlata, srebra ali platine bodisi v sestavljenem ali razstavljenem delu. če v prispelih paketih niso kompletni urni okrovi, se ne smejo taki paketi izročiti lastnikom, ampak se morajo deponirati pri pristojni kontroli mer in dragocenih kovin vse dotlej, dokler ne pridejo še ostali deli, da se morejo sestaviti iz njih kompletni okrovi, pa šele potem začeti s pregledom čistine in z žigosanjem. Če ne pridejo v določenem roku še ostali delu urnega okrova, bo oblast opozorila lastnika, da se bodo ne-kompletni deli uničili in v takem stanju vrnili lastniku. Rok za uničenje bo od slučaja do slučaja ugotovila kontrola mer in dragocenih kovin. * * * PODPISOVANJE DELNIC PRIVILEGIRANE AGRARNE BANKE. Podaljšani rok za podpisovanje delnic privilegirane agrarne banke poteče dne 15. julija t. 1. Opozarjamo vse gospodarske kroge na to podaljšanje roka s pozivom, da se v inte-resu vPa§ega celokupnega gospodarstva čim številnejše odzovejo pri podpisovanju gornjih delnic. , SEZNAM KONJSKIH SEJMOV V BOSNI IN HERCEGOVINI. Novi šeher 16. in 17. junija, Jajce 28., 29. in 30. septembra, Mrkonjič Grad 8. in 9. novembra, Bugojno 24., 25. in 26. marca, Kupres 29., 30. in 31. oktobra, Gračanica 25., 26. in 27. marca, Modrič 26. avgusta. Don ja Mahala (Brčko) 1. novembra, Bije-ljina 21., 22. in 23. aprila, Odžak 12. in 13. marca, Bos. Petrovac 21. avgusta, Ključ 20., 21. in 22. septembra, Sanski Most 6. in 8. avgusta, Cazin 22., 23. in 24. aprila. * * * DOSTAVA ŽELEZNIŠKIH VOZOV ZA PREVOZ LESNIH POŠILJK. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se mora izvoz in prevoz lesnih pošiljk in drv za kurjavo pospešiti z vsemi sredstvi. V času izvozne sezone t. j. od 1. septembra t. 1. dalje, bode dostavljala železniška uprava za prevoz drv za kurjavo potrebne vozove šele tedaj, ko bode polnoštevilna dostava vozov za sezonske predmete popolnoma zagotovljena. Vsled tega se interesenti pozivajo, da do pričetka izvozne sezone pospešijo nabavo in pošiljanje lesa in drv za kurjavo. Strokovno šolstvo. Vpisovanje na drž. trgovski akademiji v Ljubljani se vrši začetkom šolskega leta 2. in 3. septembra 1929. Sprejemni pogoji za prvi letnik so razvidni iz razglasa na uradni deski v šolskem poslopju srednje tehnične šole II. nadstropje. Ivan Mohorič: Sezonsko 20-odstotno povišanje tarif. (Konec.) Trajanje sezonskega prometa. Rok, za katerega velja povišanje in ki je določen na dobo od 1. septembra do 31. marca, je neupravičeno dolg. To trditev hočemo dokazati z najnovejšimi statističnimi podatki, ki jih je nedavno objavila Generalna direkcija državnih železnic za leto 1926. Po teh izkazih je znašal promet tovornega blaga po posameznih mesecih sledeče količine: J* . 6fi CS meseci ormalno- tirne pro zkotirne proge ireke i ja LjubJjan c 0 X! januar 1,052.822 173.176 397.102 februar 1,160.831 189.946 428.921 marec 1,168.292 204.562 475.459 april 1,134.466 207.568 440.874 maj 1,190.598 223.786 437.891 junij 1,174.633 218.417 443.197 julij 1,151.971 215.839 400.307 avgust 1,183.777 254.464 405.946 september 1,448.948 291.926 430.826 oktober 1,757.801 307.589 581.210 november 1,605.535 287.730 540.942 december 1,442.793 242.323 571.396 Iz gornje sestave se vidi, da dosega tonaža blagovnega prometa svoj maksimum meseca oktobra in nato pada ter doseže meseca januarja povsod minimum, ki stoji globoko pod povprečnim mesečnim prometom, že v decembru preneha prevoz sladkorne repe in stavbenega lesa, kar povzroči takoj občuten padec tonaže. Da se je povišanje odredilo kljub temu še za mesece januar, februar in marec, je torej s prometno tehničnega stališča popolnoma neopravičeno, ker je notorično dejstvo, da ima železnica v prvem kvartalu vsakega leta v naši državi minimalen blagovni promet in z razpoložljivim voznim parkom lahko krije vse potrebe gospodarstva. Po isti statistiki znaša letna tonaža predmetov, za katere je dekreti-rano 20% povišanje, 3,753.000 ton in sicer odpadete od tega skoro dve tretjini na premog. Posamezno dosežejo povišani predmeti sledeče količine: premog 2,328.028 ton kamen 447.985 ton pesek 220.412 ton opeka 639.248 ton apno 119.782 ton Skupno predstavla to ca. 23% blagovnega prometa normalnotirnih prog. Problem jesenskega sezonskega prometa. Znano je, da je glavni povzročitelj neprilik v železniškem prometu v naši državi sladkorna repa. Njena tonaža znaša po železniški statistiki 1,259.716 ton, od tega odpadejo skoro tri četrtine na subotiško direkcijo. Prevoz sladkorne repe se mora izvršiti približno v sto dneh tako, da odpade na dan 12.587 ton repe, za kar je potrebno dnevno za utovor nad 1000 odprtih vagonov. Ker vozni park odprtih vagonov komaj zadostuje potrebam stalnih prevoznikov, povzroča odtegnitev ca. 7000 vagonov, ki so potrebni za turnusni promet za prevoz sladkorne repe v tem času v celem gospodarstvu zastoj in kalamitete. železniška uprava odtegne ta vozni park vsako leto ostalim panogam gospodarstva, ne Stran 2. '"rBFF** —iW»JWK Xt^pMXMO^X\ VW'Vl»' <*>'■'■' t»Wv WHrtCWB( i«n»NMWC*' glede na to, da zasluži s prevozom repe, ki tarifira po izjemni tarifi br. 12 vozarinski stav br. 27 na 100 kilometrov za celih 35 dinarjev pri vagonu manj, kakor pri navadnem domačem premogu. In da je škoda na vse strani še večja, je sedaj tarifa za premog povišana za 20%, dočim je tarifa za sladkorno repo ostala neizpremenjena. Torej železnica bo imela manjšo korist in cela industrija naj bi se oškodovala zato, da se favorizira sedem tovaren sladkorja v državi. Na tem mestu moramo opozoriti, da uživa sladkorna industrija v naši tarifi tarifne ugodnosti v izjemnih tarifah br. 11. Za sladkor, br. 12, za sladkorno repo, br. 13a za sveže odpadke sladkorne repe, br. 13b za sušene odpadke repe in v izvozni tarifi br. 17, torej pet tarifnih privilegijev, s katerimi se favorizira z izdatnimi popusti prevoz sirovine, fabrikata in odpadkov ter postranskih produktov, dočim mnoge druge panoge industrije ne uživajo niti ene izjemne tarife. Tudi opažamo, da bi bilo treba turnusni promet z repo posebno regulirati, da bi se izbeglo vsemu nepotrebnemu postanku voz in vlakov z repo in vozni park kar najbolj raci jonalno izkoriščal. Prejšnja leta se je skušalo pospešiti cirkulacijo vozov s tem, da so bili v dobi jesenskih mesecev nakladalni in razkladalni roki za celo državo zmanjšani od 24 na 6 ur. Vendar so rezultati pokazali, da tako skrajšanje rokov samo še ne vodi k cilju in da ni v stanju ublažiti tipičnih neprilik, ki se perij odično ponavljajo v vsaki jesenski sezoni. Dokazano je, da morajo vagoni potem, ko so bili natovorjeni na posameznih postajah čakati po cel dan ali celo dva in še več dni predno se jih končno uvrsti v tovorne vlake in odpošlje naprej. Ukrep o skrajšanju nakladalnih in mzkladalnih rokov, katerega namen je bil, da pospeši cirkulacijo vagonov, zato ni dosegel svojega cilja in razloga, ker so bili tovorni vlaki na glavnih progah po veliki večini preobremenjeni in so lokomotive, ki so bile v porabnem stanju, bile izkoriščene do maksimuma svoje storilnosti, ne da bi mogle obvladati situacijo. Te ugotovitve vodijo k edino pravilnemu logičnemu zaključku, da se da sezonski promet v jeseni regulirati samo na ta način, da se pravočasno v mrtvi sezoni s forsi-ranim delovi v železniških delavnicah zmanjša število 'defektnih vozov, posebno število pokvarjenih lokomotiv na minimum ter da se za for-siranje prometa v jesenski sezoni mobilizira do skrajnih mej ves vozni park in pomnoži tudi v tej predhodni dobi število prometnega osobja ter na ta način stvori j o predpogoji za potencirano cirkulacijo železniških vozov. Bistvo železniške tarife so režijski stroški in je tarifno povišanje opravičeno le, ako se prevozni stroški železnici povišajo. Ta predpogoj pa v danem primeru popolnoma manjka in zato je odrejeno povišanje železniške tarife br. 81.650 brez stvarne tarifno-politične podlage. Na podlagi prednjih navedb moramo se priključiti enoglasni zahtevi naše industrije, da se izvedba avizi-ranega sezonskega povišanja tarif brezpogojno ukine. Ponudbe In povpraševanja. Moche & Uziel, Import - Export, Salonique, Bolte Postale No. 12, želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz fižola. J. Chonchol, eomrnission - agent, Bari, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz sočivja, predvsem fižola. Tvornica sapuna i kemičkih proizvoda, Hugo Bliihvueiss k. d., Zagreb, Magazinska c. Ul, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo zaboje. Odpiralni in zapiralni čas v 1 tih Pisali smo že o novi ministrski uredbi o odpiranju in zapiranju. Tekst uredbe je bil objavljen v Uradnem listu z dne 3. julija 1929. Čas ko morajo biti trgovinske in j obrtne obratovalnice v poedinih kra- s jih odprte, čez poldne zaprte in od- j prte in zvečer zopet zaprte, določijo v j zmislu te uredbe vel. župani s poseb- j no naredbo, katere osnutek morajo j predložiti ministrstvu do 19. avg. j 1929. Zato je veliki župan maribor- ; ske oblasti poslal že ta teden vsem j podrejenim sreskim poglavarjem na- j slednjo okrožnico: »Z uredbo o odpiranju in zapiranju j trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o ! delovnem času pomožnega osobja od | 16. aprila 1929, Z. R. br. 4201 /IV, ob- S javljeno v Službenih Novinah z dne 19. j junija 1929, br. 141—LIX, so se bistveno j izpreinenile določbe dosedanje tozadev- j ne uredbe od 3. maja 1928, katera je z j novo uredbo v celoti razveljavljena. Z novo uredbo je skoro za vse trgov- j ske in obrtne obrate uveden deseturni delovni čas in odpravljen predpis § 3. prejšnje uredbe, da se obratovalni čas naj vjema z delovnim časom pomožnega osobja. Obratovalni čas je za delavnike v splošnem določen na 12 ur, ki se morajo razvrstiti ined 5. in 20. uro z enournim odmorom med 12. in 15., oziroma za frizerske in vilasuljarske obrate med 11. in 16. uro. Opozarjam pa pri tem: a) da za obrtne obratovalnice po vaseh predpisi o odpiralnem in zapiralnem času ob delavnikih — v obče nimajo veljave. b) Da enourni poldnevni odmor v vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci za obrtne obrate sploh ni predpisan in se z izvršilno naredbo tudi za trgovinske obratovalnice sme opustiti. c) Da se za trgovinske obratovalnice po vaseh ter za trgovinske in obrtne obratovalnice po trgih in mestih z največ 5000 prebivalci lahko odredi -prejšnji odpiralni, poznejši zapiralni in preko 12-urni obratovalni čas (čl. 2. uredbe). d) Da se namesto 5. in 20. ure v kopališčih in letoviščih v dobi sezije kot odpiralna, oziroma zapiralna ura sme določiti 4. in 23. ura (člen 3.). e) Da se sme za pekarske, mesarske, prekajevalske, brivske in frizerske obratovalnice in samostojne maloprodaje du-hana odrediti, da odpirajo eno uro pred drugimi obratovalnicami (člen 4.), f) Da se sme v smislu čl. 6. in 7. zahtevo delodajalskih organizacij po zaslišanju delavskih organizacij za vse trgovinske in obrtne obratovalnice ali za po-edine stroke dovoliti v posameznih krajih poznejša večerna zapiralna ura, odnosno neomejeno obratovanje. V smislu čl. 47. uredbe se mora načrt tukajšnje izvršilne naredbe predložiti ministrstvu socialne politike in zdravstva in ministrstvu trgovine in industrije v dveh mesecih, t. j. do 19. avgusta 1929-Zaradi tega vabim naslov: 1. Da bo zaslišanju pristojnih delodajalskih in delavskih udruženj in po potrebi tudi občin ugotovi — za celo svoje področje enotno ali, če so za to podani stvarni razlogi, tudi različno za po-edine kraje in stroke — zjutranjo odpiralno in večerno zapiralno uro in čas poldnevnega odmora tako, kakor najbolje odgovarja interesom prebivalstva, pri čemur bo upoštevati zgoraj po a) do f) navedene opozoritve. — 2. Da stavi primerne predloge k 81. 12/1, al. 1, 2, 3, v zvezi s členom 21. uredbe. — 3. Da navede kraje, v katerih pripada najmanj ena tretjina (čl. 12/4—2 b) oziroma nad-polovična večina (čl. 14, al. 3) prebivalstva pravoslavnemu veroizpovedanju. — 4. Da v smislu 81. 14, al. 2 navede poleg v uredbi naštetih še tiste nadaljnje cerkvene praznike, ob katerih bi bilo odrediti ukinitev obratovanja — izvzemši obratovalnice in primere iz čl. 12/2—4 a) za ves dan, b) za popoldan. — 5. Da na podlagi 81. 9 in 16, al. 2—4 našteje predmete, ki bi se smeli prodajati obhodno: a) po ulicah, b) po javnih lokalih, in navede kraje, v katerih, in čas, do katerega bi se taka prodaja naj dovolila. — 6. Da stavi primeren predlog glede enotne ureditve obratovalnega časa za pekarske delavnice. — 7. Da doda eventualne nadaljne predloge v okvi- ih in obrtnih obra- li izdane ministrske uredbe, ki bi se, nagli sprejeti v izvršilno naredbo. Poročilo naj bo izčrpno in naj obsega amkajšnji predlog na osnutek izvršilne laredbe, baziran na mnenju zaslišanih korporacij in lastnem poznavanju krajevnih prilik. Kot skrajni rok za predložitev poročila določim 81. julij 1929, do katerega dneva morajo biti brezpogojno vsa poročila zbrana pri tukajšnjem uradu. Zaradi hitrejšega postopka se obenem odtod pozovejo pristojne delodajalske in delavske zbornice, da dostavijo svoje predloge neposredno prvostopnim upravnim obla-stvom. — Veliki župan: Dr. Schaubach.« * * * Na podlagi gornje okrožnice morajo stanovske organizacije (gremiji in zadruge) staviti pristojnim sreskim poglavarjem svoje predloge. K točki 1. okrožnice morajo predlagati, kedaj naj se v gremijalnem (zadružnem) okolišu obrati odpirajo zjutraj, kedaj zapirajo in odpirajo čez poldne in kdaj zapirajo zvečer. Po rn-ed-bi smejo biti obrati odprti največ 12 ur dnevno in to v času od 5. do 20. ure (v kopališčih in letoviščih od 4. do 23. ure). Kljub temu določilu pa smejo veliki župani dovoliti, da se obrati odpirajo poprej, odnosno zapirajo še kasneje. Tudi se sme v krajih z največ 5000 prebivalci določiti prejšnji odpiralni, poznejši zapiralni in preko 12-urni obratovalni čas. Za obrtne obratovalnice po vaseh pa ti predpisi sploh ne veljajo. K točki 2. morajo organizacije predlagati, kedaj naj se obratuje ob nedeljah, pri čemer se opozarja na to, da morajo obratovalnice biti zaprte pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa ob 10. uri. Zahtevi Slovenije po štiriurnem obratovanju ob nedeljah dopoldne uredba ni ugodila, kor ne more izpremeniti določil zakona o zaščiti delavcev, ki predpisuje, da se sme v krajih do 10.000 prebivalcev dovoliti ob nedeljah največ dveurno delo in to le, če prihajajo v te kraje ljudje samo ob nede-jah redno in v večjem številu iz oddaljenejših krajev, kjer si ne morejo preskrbeti rednih potrebščin. K točki 3. se morajo navesti kraji, *.. r,»nwa^«5swiwaa»%« Stran 3. %r*s«wwkw«WMsw»'row*ili»wi>y^ f Dober dobiček brei riztka dotažate s prodalo Raiptiui« v kraljavlnl SHS Fran Ksav. Lalnik, Maribor, Cankariova 26 NAGGi"’"' izdelkov za Juhe. Bržavna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. V šolskem letu 1928/29 se je priglasilo za vstop v I. letnik 51 učencev in 175 učenk, katerih pa vseh ni bilo mogoče sprejeti, ker nima šola. zadostnih prostorov na razpolago in je tudi število učnih moči premajhno. Od priglašenih je bilo mogoče sprejeti le 39 učencev in 90 učenk, kolikor pač dopušča prostor. Za učence se je otvoril 1 razred, za učenke pa 2 razreda. V II. letnik se je vpisalo 22 učencev in 68 učenk, ki so bili vsi sprejeti. Za učence se je zopet otvoril 1 razred, za učenke pa 2 razreda, tako da je imela šola v celoti 6 razredov. Tekom leta je^ izstopilo iz I. deškega letnika 10 učencev, iz I. dekliškega letnika 8 učenk, iz II. deškega letnika nihče, iz II. dekliškega letnika pa 5 učenk, tako da je bilo na zavodu koncem leta 1928/29 skupno 51 učencev in 145 učenk, vseh skupaj 196 gojencev in gojenk. Učni spehi so sledeči: s prav dobrim uspehom je dovršilo razred 6 učencev in učenk, z dobrim uspehom 68 učencev in učenk, z zadostnim uspehom 70 učencev in učenk, z nezadostnim uspehom 8 učencev in učenk, ponavljalni izpit je dobilo 43 učencev in učenk, neizprašana pa je ostala 1 učenka. Po dovršenem II. letniku se vrši končni izpit. H končnemu izpitu se je pripustilo 16 kandidatov in 51 kandidatinj. Uspeh končnega izpita, ki se je vršil pod predsedstvom g. inšpektorja Mihajla Prešla, je sledeč: končni izpit je napravil s prav dobrim uspehom 1 kandidat in 3 kandidatinje, z dobrim uspehom 7 kandidatov in 28 kandidatinj, z zadostnim uspehom 8 kandidatov in 12 kandidatinj, za 3 mesece je bilo odklonjenih 8 kandidatinj, za celo leto pa ni bil odklonjen nihče. Ponavljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik dne 26. in 27. avgusta t. 1., za II. letnik pa dne 28. in 29. avgusta 1929. Končni izpit v sep-temberskem terminu se bo pričel dne 3. septembra t. 1. K izpitu pridejo učenci in učenke II. letnikov, ki so napravili ponavljalni izpit, in tisti, ki so bili v juniju odklonjeni za 3 mesece. Vpisovanje za šol. leto 1929/30 se vrši dne 2. in 3. septembra t. 1. od 8. do 12. ure. Priglašenci za I. letnik morajo prinesti s seboj rojstni list, izpričevalo o završnem izpitu meščanske šole ali o dovršenem IV. razredu srednje šole in prošnjo za sprejem (kolek 5 Din; vzorec prošnje je objavljen na razglasni deski). K vpisovanju mora priti vsak učenec in vsaka učenka osebno in po možnosti v spremstvu staršev. Dne 4. septembra t. 1. ob 8. uri bo izpit iz nemščine za vse priglašence in pri-glašenke za I. letnik. Da ne bo dne 2. in 3. septembra prevelikega navala, se vrši vpisovanje za II. letnik deškega in dekliškega oddelka dne 1. septembra od 9. ure dalje. Vpisnina znaša za vse po Din 150-—. šolsko leto 1929/30 se prične dne 6. septembra s sv. mašo ob 9. uri v križev-niški cerkvi, nakar se zbero učenci in učenke v svojih razredih. NAČRT KANALA TRST—BRATISLAVA. V Trstu bivajoči inženjer Di Brai je izdelal načrt, ki se tiče kanala med Trstom in Bratislavo ob Donavi. Kanal naj bi se priključil prav tako projektiranemu kanalu Odra—Donava, s čimer bi Trst ne bil zvezan samo s srednjo Donavo, temveč tudi s Hamburgom, z Danzigom itd., torej z Baltskim in s Severnim morjem in naprej. Stroški kanala bi znašali 1550 milijonov lir in bi se po zagotovilu Di Braia kmalu rentirali, ker bi bil transport po kanalu veliko cenejši kot po železnici. Danes stane na primer transport 1 tone blaga iz središča češkoslovaške v Trst 160 lir, dočim bi stal transport po kanalu samo 52 lir. Načrt je bil merodajnim faktorjem predložen v odo-brenje; in ker bi mogel kanal usihajočemu Trstu veliko koristiti, se resno o tem razmotriva. Torej nič fantastičnega. Odločitve pričakujejo v začetku jeseni. RAZNO. Blagajna podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani bo otvorjena za stranke od 4. julija t. 1. dalje vsak poslovni dan od 8. do 12. ure in od 16. do 17. ure razen ol) sobotah, ko posluje samo predpoldne. Zobni atelje je otvoril v Škofji Loki v Spodnjem trgu, v hiši gostilne Šmit, koncesijonirani zobotehnik gosp. Ciril Lužar iz Ljubljane in se cenj. občinstvu toplo priporoča. Vidne svetovne žitne zaloge znašajo 42‘5 mil. kvarterjev pšenice proti 35 milijonom pred onim letom, 29 milijonom pred dvema letoma, 235 pred tremi in 27-25 pred štirimi leti. Zaloge so torej še zmeraj prav izredno velike. RAZGLAS GLEDE PLAČEVANJA DAVKOV. Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša o plačevanju davkov v III. četrtletju 1929 naslednje: »Dokler se ne izvrši odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družabnega davka za tekoče leto 1929 po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, Uradni list 26/75 ex 1928, se mora po čl. 163 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je predpisan po stari davčni obliki naj bližjega davčnega leta z vsemi državnimi prebitki vred, ki so se pobirali po njej. Od tega so izvzeti samo tisti davčni zavezanci, ki so prijavili pre-stanek davčne obveznosti. V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih, dospel je v plačilo dne 1. julija 1929 tretji obrok: a) zgradarine, b) pridobnine, c) rentnine, č) družbenega davka, d) pavšalnega davka na poslovni promet in e) vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki, se morajo plačati najkasneje do dne 15. avgusta 1929. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega davčnega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred pri-silno. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodajalci od svojih uslužbencev, se mora odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po poteku vsakega meseca. Službodajalci pa, ki nimajo več kot pet uslužbencev, morajo pa pobrani davek odpremiti za mesece april, maj, junij 1929 najkasneje do 15. julija 1929. Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1929, najkasneje do 31. julija 1929. Zem-liarina dospe v plačilo ter se mora plačati v 2 enakih letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusta in dne 1. novembra 1929, sicer se bodo zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo .neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo zavezancu pravilno vročil dotični plačilni nalog ali odlok; plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga.« Ljubljanska borza. Tečaj 5. julija 1929. Povpraša vessje Lii Pomni Di*. DEVIZE: -Vmsterdam 1 h. gold. Heridin 1 M............ •iruaelj 1 belga .... ftudlmpešta 1 peagS Durih 100 Ir........... Dunaj 1 šiling .... London 1 luni.......... ftewyork 1 dolar . . . Pariš 100 fr........... Praga 100 krom . . . Trat 100 lir........... 13-5575 1094-40 7-996 168 20 296-95 22-8775 13-5875 7-9112 9-937 1097-40 8-026 27632 66-87 22290 169- 298-95 Vrednoto: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šteti ionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska m prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar Din 125-—; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din. Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali nierkantilui 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cin naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 10 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150 Din. — Hrast: Hlodi L, II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300 Din; frizi 1100—1250 Din. — Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14X 24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Išče sc: rezana jelovimi (smreka, jelka, po možnosti večina smreka), ostroroba, paralelna, pravokotno očeljena, I., II., III., monte, franco vagon meja via Djevdjelija tranzit. Plačljivo na podlagi akreditiva in sicer: Deske normalne: debelina 18 in 24 mm, širina 10% od 17, 19 cm, 90% od 22, 25, 28, 30, največ od 22 in 25 cm, dolžina 4 m; štirikratna vezava: 18 111111 po 4 komade, štirikratna vezava: 24 111111 po 3 kom. v svežnju. Deske podmerne: debelina 24 111111, širina 10, 12, 14 cm, dolžina 4 m, vezava 4 kom. v svežnju. Deske kratke: debelina 18 in 24 mm, širina od 10 do 30 cm in tudi več, dolžina 1, 1-50, 2, 2-50, 3, 3-50 111, vezava 18 mm po 5 komadov; 24 111111 po 4 komade. Renieljni: dolžina 4 in 5 111, debelina 46/24, 46/26, 56/36, 56/33, 66/46, 66/66, 66/86. 96/46 111111, vezava po debelosti remeljnov od 2 do 10 komadov. Nadalje se iščejo: hrastova drva, drogovi 1 (najraje mecesnovi) za električni vod, 10, 11, LISTEK. A. Ogris: Trgovina izza srede stoletja. Ker padejo tudi stanovske razlike, spravlja demokratizacija potrošnje na trg v neštetih kakovostnih stopnjah vse v polno nadomestil, moda pa, ta zvesta spremljevalka vsake demokracije, ki se danes spreminja od sezone do sezone in ne, kakor prej, od generacije do generacije, ali kakor še prej, od stoletja do stoletja, skrbi za to, da si trgovina ne oddahne od stalnega dopolnjevanja in osveževanja svojih zalog z novimi predmeti. Le da vnaša modna kapricioznost, ki se polašča še zmiraj več vrst blaga, kakor v trgovino tako v proizvodnjo nov aleatoričen moment; ona povzroča mnogo novih rizikov, zahteva širši in glob-ji vpogled ter vstvarja vse polno težav v kalkulaciji. Zavoljo omenjenih okolščin in ker postane virtuelno zdaj za vsako blago od-jemališče ves svet in postanejo stalna odjemališča tudi najbolj odmaknjene gorske vasice, se odpre trgovini mnogo ! novih možnosti obstoja. Tekom ne cele- j ga stoletja se kakor število trgovinskih ' obratov tako število v trgovini pridobitno zaposlenih ljudi pomnoži nekoliko-krat in to v večji meri kakor število pre- bivalstva in mnogo bolj kakor število drugih pridobitnih podjetij. Otvoritev trgovinske poslovalnice po pretežnem delu ni več zavisna od izkaza strokovne sposobnosti, tudi večje investicije niso potrebne, in če ne kdo drugi, da grosist začetni obratni kapital in začetne zaloge na up: zategadelj postaja, kakor se vse-obče toži, trgovina pogostoma pribežališče nesposobnih elementov, ki svoje gospodarske eksistence niso mogli zasidrati v drugih poklicih. Zmožnejše in ambicioznejše sile se jamejo umikati v industrijo in bankarstvo. Dnevna izkustva pravijo, da je v tej trditvi mnogo resnice, pa tudi, da mnogokdo trguje le v postranskem poklicu, ter da je naraslo število trgovin z blagom vsakdanje porabe še vsled tega, ker hoče poklicno prezaposleni današnji človek to blago čim bližje pri roki. Zelo mnogi trgovski gospodarji so pa samostojni gospodarji le pravno, na videz; ves njih obratni kapital in zaloge so lastnina večjih industrijskih in trgovskih podjetij, oni sami pa so v gospodarskem oziru uslužbenci. Ti in podobni razlogi zanetijo v trgovini hudo konkurenčno borbo. Ker mora poleg vmesnih posredovalcev tudi najmanjši detajlni obrat še priti na stroške in nuditi, če ne že podjetniški dobiček, pni najmanjšem vsaj delovni zaslužek, se porazdeljevalni postopek podraži, tako i da tvorijo, kakor statistika pravi, na 1 ceni, ki jo plača zadnji potrošnik, stroški distribucije višji odstotni delež kakor ipa proizvajalni. Imenovane okoliščine morajo kajpada tudi v tvorjenje cen poseči s preobraže-valnimi vplivi. S proglasitvijo obrtne svobode prenehajo cene biti zavisne od cehovskih, občinskih in državnih predpisov. Proizvodnja tudi večinoma ne more več pregledati odjemališč in je spo-četkoma prezaposlena s tehnično organizacijo svojih obratov. Zato se cene tvorijo v svobodni konkurenci med proizvajalci in še bolj na trgovinskem področju ter padajo čim dalje nižje in nižje. Trgovina se vidi prisiljeno, nadomestiti dosedanje načelo: »majhen promet, velik dobiček« z načelom »velik promet, majhen dobiček« (na posamezni enoti blaga). Celotno vzeto uživa potrošnik dokajšnjo konzumentsko rento, trgovec pa mora, da si ga ohrani, izrabiti reklamo in podobna učinkovita sredstva do skrajnosti ter kot detajlist zavoljo njega prodajati tudi razne vrste blaga, ki ne prinesejo nikakšen zaslužek. Svobodna konkurenca pa cene tudi čim dalje bolj izravnava, najprej medkrajevno, na to s pomočjo prometnih olajšav in borzne trgovine še meddržavno; surovine in finalni izdelki mno-gotne, poenotene potrošnje se pa trgujejo — vsaj v trgovini na debelo — po približno enotni svetovni ceni. Velikim delom v efektivni trgovini sicer tudi dandanes cene sledijo razmerju med ponudbo in povpraševanjem, vendar pa se pomembno uveljavljajo važne izjeme: tako se je v mnogih strokah tradicionalno utrdil stalen trgovinski pribitek, ponekod dovoljujejo proizvajalci trgovcu le stalno provizijo, za nekatere vrste blaga veljajo borzne cene, čimdalje pa je tudi več znamčnega blaga, končno ceno katerega trgovcu predpiše pod pret-njo zapore tovarnar. Nekatere bolj zmo-nopolizirane industrije nastavljajo cene v podrobni prodaji povsem samostojno. Trgovcu detajlistu se tvorjenje končne cene odmika, njegov dobiček-zaslužek izgublja na elasticiteti. V trgovini na debelo se vrhu tega tvorjenje cen v novejšem času zaradi kartelizacije industrije in njenega namernega pričlenjevanja trgovskih funkcij stalno bolj komplidra. Omejevan, kakor je zmiraj bolj v sodo-ločanju potrošnih cen, mora zategadelj današnji trgovec, ako se hoče dvigniti nad rokodelsko povprečje, svojo iznajdljivost izkazati s tem, da z delno izločitvijo ali z znatnim znižanjem enega ali več troškovnih činiteljev doseže pred drugimi kakšno, časovno seveda več ali manj omejeno, prioritetno rento. Skupnost stremljenj, usmerjenih v tem prav-cu, imenujemo racionalizacijo trgovine. (Nadaljevanje prihodnjič.) Kvaliteti' znamka 9 12 m dolgi, premer v vrhu 17/18,- 18/19, 19/20, 21/22 cm, franco vagon nakladalna postaja. — 1,000.000 komadov jelovih dna za sode, 12 in 15 mm debeline, 42/42, blago zdravo in suho, srednja širina 14 cm, dno sestavljeno iz treh komadov, vezanih v svežnje. — 500.000 komadov bukovih garnitur za sode, 12 cm debeline, 7 40 in 7 60 mm, 60 in 100 mm širine, brez Zareze in peresa, brez ureze za dno, prostorna širina 1730 mm, vezana v garniture, paralelno blago, obrobljeno, cilindrično žagano. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., nvlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 257-50—260; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v juniju, plačilo v 30 dneh, 26250 do 265 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 29250—295 Din; bačka: suha, zdrava, rešetana, plačilo v 30 dneh, mlevska voznina, 270 50—272 50; bačka: suha, zdrava, rešetana, plačilo v 30 dneh, navadna voznina, 277-50—280 Din. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 70/71 kg, 315—317 50 dinarjev; bački: ozimni, 67/68 kg, 290 do 292-50 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 275—277 50 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 365—370 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 5 vagonov hrastovih drv; deželni pridelki: 4 vagone pšenice, 1 vagon moke; drugo: 2 vagona oglja. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani, dne 1. julija 1929. Govedina: v mesnicah po mestu: 1. vrste 18—20, II. 16—18 Din; na trgu; 1 kg govejega mesa 1. 18—20, II. 16 5—6, kolerab podzemljic 1—1 *50, špinače 4—5, paradižnikov 12—16, kumar 6 do 8, buč 6—8, graha v stročju 3—4, luščenega graha liter 8, fižola v stročju 9 do 10, čebule 3—4, česna 12, krompirja 1-50—2, novega 4—5, repe 3—4, kisle repe 2 50—3, jurčkov merica 4—5, korenja 6—8, peteršilja 15—20, zelenjave za juho 8—12 Din. Sejmsko poročilo iz Maribora. Prignanih je bilo 4 konji, 13 bikov, 105 volov, 351 krav in 10 telet, skupaj 483 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. junija 1929 so -bile sledeče (za 1 kg žive teže); debeli voli 10—11 -25, poldebeli voli 8—9, biki za klanje 7-50—8, klavne krave debele 7—8, plemenske krave 6—7, krave za klobasarje 5—5-50, molzne krave 6’50 do 8, breje krave 6"50—8, mlada živina 7—8-50 Din. Prodanih je bilo 360 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 25, v Italijo 32 komadov. — Mesne cene: volovsko meso 12—18, telečje meso 20—25, svinjsko meso sveže 15—27-50 Din. Sejem v Ptuju. Na živinjski sejem v Ptuju dne 2. t. m. je bilo prignanih 756 glav goveje živine, od tega 268 krav, 130 telic, 2 teleta, 290 volov, 39 juncev, 27 bikov in 86 konj, ki so notirali: krave 3-50—8, telice 8—11, teleta 13, voli 8 do 10, junci 7-50—9, biki 7-50—9-50 Din za kilogram žive teže, konji 700^—6000 Din za komad. Prodanih je bilo 358 glav goveje živine in 34 konj. Na svinjski sejni dne 3. t. m. je bilo pripeljanih 315 glav svinj, cena je bila 8—13-50 Din za 1 kg žive teže, za praseta 100—250 Din za komad. Prihodnji živinjski sejni se vrši 16. julija. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. julija 1. I. ponudbe glede dobave testenin, ječmenove in prosene kaše ter glede dobave 100 kg ovojnega papirja; do 11. julija t. 1. glede dobave 25.000 kg moke in 1000 kg tračnih žebljev; do 12. julija t. 1. pa glede dobave 1000 kg surove kave. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 8. julija t. 1. ponudbe glede dobave različnega lesa. — Dne 9. julija t. 1. se bo vršila pri Ekonomskem ode-lenju Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 1,440.000 kg moke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) TRAJNO koristno darilo je samo .GRITZNER' In .AOIER* Šivalni stroj ter pisalni stroj Zoltane cene, najlepše opreme edino lc pri JOSIP PETELIN CU Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril moderno opremljeni ZOBNI ATELJE v Škofji loki, spodnji trg v hiši gostilne Šmit in se vljudno priporočani Konc. zobotehnik Ciril Lužar „Spectrum“ d. d. tvornlca ogledal in brušenega stekla Ljubljana VII, se nahaja od 1. novembra na CelovSkl cesti 81 Tet* 2343 Zagreb, Osijek — Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mnit ogledala, brušena v *seh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. — Fina — navadna ogledala. Tvornlca kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarskl pot St. 1 ' Karlovška cesta St. 2 Parketne deščice Bakula Trstje za strope za strope In stene Strešno lepenko in lesni cement Jos. R. Puh, Ljubljana GradaSka ulica 22 - Telefon int. 2513 Veletrgovina J kolonljalne ln Špecerijske robe II JELKIH LJUBLJANA šb 1ALOOA »veže pražene kave« mletih dUav ln rudninske vode. V. Točna ln solidna postrekba i Zahtevale cc tik! 1000 dinarjev Vam plažam, ako Vaše bradavice, kurja oiesa, trdo koio, izrastke, ne odstranite zaneseljivo v roku 3 dni z Ria-bal*amom brez bolečin, brez nevarnosti in brez noža. — Zdravniško priporočilo: Dr. Cyrakus B., VVien, piše: >.Iaz sem z Ria zadovoljen, pošljite nadaljnih 24 lončkov, katere hočem porabiti pri mojih pacijen-tih.« Cena z garancijskim pismom Din 9—; 3 lončki Din 18—; 6 lončkov Din 32—. — DR. NIC. KKMENV, KOŠIČU (Kaschau), poštni predal 12 L 111, Češkoslovaška. >i\NOC£r w tovarna w vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinr^ii in najokusnejU namizni 2-.»s iz pristnega vina. Tehnitno in higijenKno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna > Ljubljana, Dunajska cesta la, N.nadstr. Zahtevajte ponudbo I Ji It, Naročajte TRGOVSKI LIST! * LJUBLJANA - Ure« alatnlne In srebrnine UlHtttUIHnH ititltlfiR lastna protokol Ir a na tovarna v $vld PROMETNA BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon št. 2149, 2968. Pošt. hran. rač. 13.853. (»ogal pred škofijo i, naspr. magistrata.) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup in prodaja valut in deviz. — Sprejemanje vlog na tekoči račun in hranilne knjižice, vnovčevanje čekov in menic. — Izdaja uverenj, ===== garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po najkulantnejših pogojih, r nn Ure]* dr. IVAM PLESS. — Za Trgovsko -induntrijilco d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.