PRAZGODOVINSKA NAJDBA IZ OČESLAVEC STANKO PAHIČ P okrajinski m uzej, Maribor Š čavniška dolina v vzhodnem delu Slovenskih goric, v P rlek iji, je arheološko še skoraj povsem neraziskano obm očje in im a zlasti m alo prazgodovinskih najdb. Ob nad 40 km dolgem to k u rečice z zlasti v spod­ n jem d elu p recej široko in večinom a m okrotno dolino se n ajd b e k am n i­ teg a orodja po rav n in i pojavljajo šele na iztek u p ro ti M urskem u p olju od V idm a ob Ščavnici d a lje in še to večinom a v novejšem času (k arta 1 a).1 P ra v tako so b ili šele v zadnjem času odkriti p rv i sledovi poznobronasto- dobne in poznejše prazgodovinske naselbine n a polici nad Ščavnico v B iserjanah,2 d ru g ih n a jd b iz prazgodovinskega časa pa tudi po obrobjih doline n i mnogo.3 G osteje je bilo naseljeno obm očje doline in njene oko­ lice, sodeč po štev iln ih gom ilah, šele v antičnem obdobju, ki nas tu po­ sebej ne zanim a, čeprav je verjetno, da se m ed tem i gom ilnim i grobišči sk riv a tu d i k ak šn a prazgodovinska gomila (k arta 1 b).4 Doslej kom aj opažena p a je ostala prazgodovinska n ajd b a iz Oče- slavec, tem bolj, k er je večina razkropljena. Tam je na jugovzhodnem robu vasi, sto m etro v pod krajevno cesto, že n a ravnini tik ob vznožju gričevja, izvir slatine, ki ga je leta 1885 v graških »M ittheilungen des n atu rw issenschaftlichen V ereins fü r S teierm ark« opisal in an aliziral A. F. R eibenschuh.5 V njegovem poročilu so m ed drugim om enjene tu d i n e ­ k a te re arheološke najdbe, ki so bile o d k rite leto poprej p ri enem zadnjih poglabljanj izv ira in k i so delom a p red m et teg a poročila. Z aradi lažjega razu m ev an ja tu k aj po R eibenschuhovem opisu skiciranega profila (skica) je n av ed en njegov te k st v prevodu: »Pri p o g labljanju so n aleteli v posam eznih plasteh tal n a zelo zani­ m ive najdbe, od k aterih nav ajam tu k aj le pom em bnejše. Počenši od površine navzdol, sta sestavljala tla do globine 4 m n a ­ plav ljen pesek in pretežno glina, na gosto prevlečena s kosi lesa in ostanki grm ovja; tu vm es sta bila najdena nož in bodalo iz železa. N aslednja plast, 30— 40 cm debela, konglom erat, je vsebovala dobesedno vlepljene okam enele korenine rastlin in kosce lesa, posebno mnogo je bilo okam e- nelih k o renin kolm eža (Acorus calamus). Do globine 5 m, računano z vrha, je sledila p la st krem enovega peska, pom ešanega s sljudo, v k a te ri so bile številne kosti, zlasti okrem enela reb ra in m edenice. P ri n ad aljn jem po­ g lab ljan ju do globine 8,5 m so zadeli n a oblogo zgoraj om enjenega p rv o t­ nega izvira. T a obloga je bila izdelana iz kalanega lesa, katereg a gorn ji del je bil pooglenel in se je rahlo luščil, spodnji pa je bil večinom a oka- K arta — K arte 1: a) Prazgodovinske najdbe v srednji Ščavniški dolini. Šte­ vilke ustrezajo tistim v kurzivnem tisku p ri omembah najdišč v opom bah 1—4. — Urgeschichtliche Funde im m ittleren Sčavnicatal. Die Z iffern en t­ sprechen den kursiven bei den in Anm. 1—4 angeführten F undorten — b) A n­ tične najdbe v srednji Ščavniški dolini. Številke ustrezajo seznam u gomilnih grobišč v Časopisu za zgod. in narod. NV 1, 1965, 12 ss. Ihova in B iserjane = ruševine antičnih stavb. — Römerzeitliche Funde im m ittleren Sčavnicatal. Die Ziffern entsprechen jenen im Verzeichnis der H ügelgräberfelder im Časo­ pis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 12 ss. Ihova und B iserjane = röm erzeitliche G ebäudereste menel. Z raven so se našla m anjša okostja, oklepi želv in predvsem več kosov rogovja, ki je bilo poslano v deželni m uzej Joannej. N a pobudo predstojnika tega m uzeja gospoda dr. S igm unda A ichhom a so bili kosi sestavljeni in spoznani kot rogovje orjaškega jelena (C ervus megaceros). T a je sedaj že razstavljen v dvorani prirodoslovnega m uzeja, nam enjeni za najdbe iz Štajerske, k je r vzbuja veliko pozornost. D ruge važne najdbe v izkopanem gradivu, ki je vsebovalo tu d i kose sige, dleto iz kosti in kladivo iz serpentina, je prejel muzej v Celju, m edtem ko je K abinetu za novce in starine v G radcu pripadla tu n ajd en a sulična konica iz brona. Ta je 14 cm dolga, 15—30 cm široka, ostrih obrisov te r im a d o konca potekajoč tulec z luknjicam a ob straneh. T a zanim iva n a jd b a im a v vi­ trin i že oznako »Najdišče: Sulzdorf«. N adaljnja plast je bil lignit v debelini pol m etra k o t p reh o d k la­ porju, ki je predstavljal podlago ...« V celjskem m uzeju shranjene najdbe so bile leta 1955 v o k v iru m ed­ sebojne zam enjave oddane m uzeju v M ariboru, k je r so sh ra n je n e še sedaj.8 1. V rh n ji d e l k ladivaste sekire, izdelane iz tem no zelenega lisastega kam na. Z atilje je rav n o izbrušeno, celotni del n ad osredjem z luknjo zožen in nekoliko konično oblikovan. Š irši stran ici sta ravni, ožji p a obli. P ri lu k n ji se sekira po šibkem izbočenem ro b u raizširi, a je n a polovici lu k n je p relom ljena. D. še 6,6, deb. 3,8, š. do 5,4, d. zatilja 5, p r. lu k n je 2,3 cm. Inv. št. A 2464. T. 1: 1. 2. N epravilno izoblikovana krogla iz apnenca. P r. 6,4—7,7 cm. Inv. št. A 2465. T. 1: 4. 3. Sploščeno izoblikovana krogla iz apnenca. P r. 4,8—7,4 cm. Inv. št. A 2466. 4. P odolgovat rjav k asto siv b rusni kam en oblo-oglatega preseka, s koncem a, zoženim a n a obeh straneh. D. 10,3, deb. 1,6 X 2,3 cm. Inv. št. A 2467. T. 1: 6. 5. D ržaj ali kladivo iz jelenovega roga, oblo izbrušen, ra h lo upognjen in n a obeh koncih rav n o odrezan. V sredini je 1,2 X 1,3 cm širo k a oglata luknja. D. 8,5, p r. 3,4 cm. Inv. št. A 2468. T. 1: 5. 6. K oščena paličica ovalnega preseka, podolž odlom ljena, s p etim i izrezljanim i zobci na stan jšan i širši strani. D. še 18,5, š. 2,5, deb. 1,2, š. p ri zobcih 2,9 cm. Inv. št. A 246-9. T. 1: 2. 7. K os sploščene izbrušene ali odrezane kosti, oglatega preseka, z ostrim i robovi, n a enem koncu odlom ljen. D. še 10, š. še do 1,4, deb. 0,6 cm. Inv. št. A 2470. T. 1: 3. V celoti vzeto je n a jd b a videti časovno heterogena, v en d ar n e toliko, da bi onem ogočala prisoj anj e kakem u širšem u prazgodovinskem u obdob­ ju. Več n ejasnosti p a je p ri u g o tavljanju stratig rafsk e lege posam eznih predm etov, k a r im a svoj pom en zlasti za u gotavljanje starosti v profilu n aštetih plasti. P ri o b rav n av an ju n ajdb m oram o zato najpoprej izločiti negotovosti, k i so zvezane z njim i, in ugotoviti, s kakšnim i zanesljivim i dejstvi lahko ilačunamo. P redvsem je opis p lasti in najdb, ki sicer ni bil nam enjen za arh eo ­ loško rabo, p o m an jk ljiv in nejasen. Po tem , kako so p lasti prikazane skupaj z najdbam i, lah k o sklepam o, da na tistem m estu poprej še niso kopali, to p a pom eni, d a zajetje izv ira z opisanim lesenim okvirom ni recentno.7 G lobina teg a zajetja n i zanesljivo znana, ker je rečeno le, da so zadeli n a n jo »pri n adaljnjem poglabljanju do globine 8,5 m,« torej m orebiti tu d i netkje m ed 5. in 8. m etrom in pol in v plasti, ki sploh ni opisana. V tem p rim eru g re torej za prazgodovinsko zajetje slatinskega izvira, več k o t pet m etro v pod današnjo površino', pozneje v erjetn o 1 opu­ ščeno in v celoti zakrito z naplavinskim i plastm i. P ra v tak o ni zanesljivih stratigrafskih podatkov o legi najd b . »Nož in bodalo iz železa« sta bila najdena nekje m ed površino in 4. m etro m v naj m lajših n ap la vinskih plasteh, a k er sta izgubljena, ne vem o, iz k a ­ tereg a časa sta bila, in tako smo ob zanesljiv kažipot p ri ugo tav ljan ju staro sti te h naplavin. Če je bilo v grobih naplavinskih plasteh m ed 4. in 5. m etrom kaj n ajdb, n i posebej om enjeno. »M anjša okostja, oklepi želv in razbito rogovje« je bilo najdeno »zraven« prvotnega zajetja, to rej sodijo te n ajd b e v enotno skupino. O d ru g ih najdbah, m ed k aterim i so om enjene »koščeno dleto, kladivo iz serpentina in konica sulice«, je re- Sl. 1. Očeslavci. Megaceros giganteus (Blumb.) — ostanki rogovja. Postgla- cialno (po podatkih iz Joanneja v Gradcu). Foto K ühne, Joanneum Abb. 1. Očeslavci. Megaceros giganteus (Blumb.) Geweihrest. Postglazial — nach Angaben aus Joanneum , Graz. (Aufnahm e K ühne, Joanneum ) ceno le, d a so bile n ajdene »v izkopanem gradivu«. O njih to re j lahko sklepam o le, da niso bile odkrite nad 4. m etrom , k er bi bile v tem p ri­ m eru bržkone om enjene skupaj z obem a železnim a predm etom a. Očitno gre torej p ri njih za lego m ed 4. dai 8. m etro m in pol, torej za isti p ra ­ zgodovinski nivo, k i smo ga že pripisali najstarejšem u zajetju.8 Dvoje podatkov: prazgodovinska staro st prvega zajetja in okvirna stratigrafska lega večine obravnavanih n a jd b v plasti m ed 5. in 8,5. m e­ trom nam je torej lahko za podlago p ri ocenjevanju najdb. Zanim iva je tu d i združba predm etov v tej poslednji plasti. Rogovje je bilo najdeno v kosih, a očitno n a enem m estu, k er ga je bilo mogoče v m uzeju sestaviti (sl. 1). Skupek kosov n i mogel b iti n a m esto najdbe naplavljen od drugod, čeprav je sedaj nepopoln, zato bi bilo m ožno tudi, da je bil naplavljen k o t celota in razlom ljen n a neznan način šele tu k aj ali p a je bil k izviru prinesen in nam enjen za uporabo. Č asovno torej ta najdba nič ne prispeva, kvečjem u označuje čas, ko so lju d je ta k o rogovje še uporabljali za orodje.9 Zato pa bi bilo tem bolj važno vedeti, ali so b ili arheološki p red m eti iz te p lasti n a jd e n i skupaj z rogovjem ali pa v išje in b rez zveze z njim . V tem iprvem p rim eru bi lahko šlo tu d i za in ta k tn o (poznopaleolitsko) p last z rogovjem , k i je bilo p ri zajetju le poškodovano, m edtem ko bi drugače im eli o p rav k a s k u ltu rn o plastjo, v k a te ri se je rogovje pojavilo že po volji človeka.1 0 E nake težave so z razlago n ajd b želvjih oklepov. Tu g re očitno za m očvirsko želvo (E m ys orbicularis), v erjetn o za n jen e prazgodovinske prednike. Ge b i poročevalčev izraz »Schalen von Schildkröten« razum eli dobesedno, bi jih lahko razlagali k o t posode za zajem anje vode, v en d a r gre v e rje tn o za živali, k i so om am ljene od p lin a poginile v izviru; s po­ dobnim p a b i lahko p o jasnjevali tu d i p o jav d ru g ih »m anjših okostij«. V loga človeka p ri teh n a jd b a h je torej m nogo m anj v erjetn a.1 1 M ed arheološkim i p red m eti je naj starejši frag m en t kladivaste sekire (T. 1: 2). Po ostankih sprim kov n a površini je videti, d a je ležala v p e­ ščeni plasti, »sveži« prelom p a kaže, d a ni p rišla od daleč.1 2 Sam po sebi ta p red m et ne izpoveduje ničesar o značaju najdišča, saj je lahko sam o izgubljen ali zavržen kos razbitega orodja. N a ohranjenem delu n i videti sledov poškodb, tem no zelena p ovršina je g lad k a in bleščeča. R avno za­ tilje je povsem nedotaknjeno, n a tre h stra n ic a h so le neznatne raze, pač pa je četrta, zu n an ja in širša, odrgnjena, dro b n o razjedena in m otnega sijaja. L u k n ja za ročaj, v rta n a z d veh strani, je p ro ti zun an ji stra n i za 1 m m širša, potek a p a pošev, da im a sek ira v odnosu n a ročaj 5° od­ klona.1 3 Tipološko p red stav lja n ajd b a v svoji soseščini izjem no obliko, in si­ cer n e toliko zarad i konično zoženega v rh n jeg a dela, tem več zaradi 2 m m širo k e »stopničke« n a prehodu v sred n ji d el z luknjo. P rim erjav e zanjo m oram o isk a ti v p rv i v rsti m ed tistim i kam n itim i orodji, k i s svojo obliko izstopajo iz m nožice običajnih k am n itih predm etov neolitske dobe in so b ili p ri n as že označeni ko t »tuji« izdelki, n e da b i bilo mogoče po dose­ d a n jih red k ih n ajd b ah povezovati z n jim i tu d i zanesljive znake novih m ig racij.1 4 P rv i konični ali cilindrični gorn ji deli takih sekir, k i im ajo izrazito oblikovan k lek ast ali sam o odebeljen srednji del z luknjo, so v začetn ih oblikah znani že iz m lajših neolitskih najdišč,1 5 k o t izoblikovan tip pa so razširjen i — večinom a facetirani — v obm očju širjen ja k u ltu re v rv ičaste keram ike.1 6 O česlavsko najdbo lahko uvrščam o v to skupino le približno, saj ne kaže ožjih sorodnosti n iti s podobnim i dom ačim i prim eri (k arta 2).1 7 O čitn a ji je tak o im enovana »kovinska izrazitost«, od vrvičastokeram ič- n ih p rim ero v jo loči pom anjkanje facet, k lju b oglatem u p resek u in ra v ­ n em u za tilju p a se v b istvu še ne razh aja povsem z neolitsko oblikovno trad icijo .1 8 D okler n e bo skupine podobnega kam nitega orodja, k i jo za sedaj v P o d rav ju označujem o s »tujim i oblikam i«, podrobneje proučena, a b rez sprem nih n ajd b bo to vselej težko, m aram o obravnavani frag m en t iz Očeslavee preso jati le kot izdelek iz obdobja, ko se v obdelavi kam na že p o jav lja vpliv kovinarske tehnike, a so k am n iti uporabni pred m eti še to lik an j p o treb n i in cenjeni, da je njih o v i izdelavi posvečena še vedno p recejšn ja pozornost. Istočasno pa lahko vidim o v njej odmev, ko je bilo d o ted an je sorazm erno zatišje neolitsko-eneolitske naselitve n a te m ob- K arta 2. K am nito orodje »tujih« oblik v P odravju in P om urju K arte 2. Steingeräte m it »fremden« F orm en in P odravje und P om urje (Drau- und M urgebiet) močju p rav tako že razgibano z novim i trgovskim i v plivi ali m o rd a celo — vsaj drugod izven Slovenskih goric — z m igracijam i.1 9 Iztrg an iz prvotnega okolja ali vsaj z neznanim i podrobnim i najdiščnim i Okolno strni učinkuje fragm ent sekire v O česlavcih tu d i k u ltu rn o k o t torzo, časovno pa bi ga še najlaže u v rstili v eneolitik ali začetek b ro n aste dobe. B rusni kam en T. 1: 6 je časovno netipičen, po znanih p rim erjav ah in m nenjih verjetn o sodi v kovinsko obdobje, v tem p rim eru pač bro­ nasto dobo; lahko je seveda tu d i starejši, značilno zanj p a je predvsem to, da je brez sledov uporabe.2 0 Enako časovno nedoločni sta obe apnenčasti krogli (T. 1: 4), kakršne se pojavljajo kot ena izm ed osnovnih p rip ra v za d ro b ljen je bodisi b arv bodisi žita in podobnega v širokem časovnem razponu od n eo litika pa vsaj do konca bronaste dobe.2 1 Tu je n ju n pojav, zlasti če pom islim o še na pripadajočo, sedaj izgubljeno skledičasto podlago, tem bolj zanim iv, ker sta to po svojem značaju tip ičn a seliščna p re d m e ta in b i tak o govorila za n aselje ali vsaj uporabo v neposredni bližini najdišča.2 2 Roženo kladivo T. 1: 5 se že bolj določno u v ršča m ed n ajd b e iz ko­ v in sk e dobe. O ba konca roga sta bila odrezana, robovi pa pošev obrezani. V obliki podolžnih robov širine do 1 cm je o b rezan a tu d i površina, k ar n i izjem en pojav.2 3 T anjši konec je nekoliko vbočen in im a m režasto tk iv o v glavnem nepoškodovano, m edtem ko so n a drugem koncu ob ro­ bovih v id n i sledovi obdrgnin, v sredini pa je neenakom erno izoblikovana do 3 m m globoka jam ica. V sekakor je bilo m ogoče skozi rog p re b iti ko­ m aj 1,4 cm široko in 2,8 cm globoko lu k n jo le z ostrim in tan k im orodjem , k a k ršn o si lah k o pred stav ljam o le v b ro n astem dletu. O glate o d p rtin e v roženem o rodju so v različnih oblikah znane že razm erom a zgodaj na eneolitskih najdiščih.2 '1 P o gladkosti in enakom ernosti sten g re tu za sk rb ­ no izdelavo, v en d ar ne to lik an j natančno, da n e bi prišlo d o nak lju čn ih deform acij osnovnega tlo risa k v ad rata: n a širšem zunanjem koncu je ta nekoliko »poševen« — v obliki paralelogram a, n a ožjem n o tra n je m pa im a obliko trapeča. S tene lu k n je so še danes obložene s sm olnato gm oto, ki je nekoč zatesnjevala v tak n jen i oglati držaj, sodeč po sledovih podolž­ nih raz in ostankih lesovine, očitno iz lesa. Podobno ko t p ri k am n iti se­ k iri je tu d i tu širši d el o d prtine n a zunanji, odročni strani, odkoder so m o rali n a tik a ti ročaje in tak o preprečevati, da p ri delu niso zd rk n ila z n jih . G lede n a tehnološke ugotovitve in re d k e časovno zanesljivejše p rim e rja v e m enim o, da sodi obravnavano kladivo verjetn o v pozno bro­ nasto dobo ozirom a obdobje k u ltu re žarn ih grobišč, vsekakor p a od te d atacije bistveno ne odstopa.2 5 M nogo bolj nejasen po svoji funkciji je koščeni izdelek T. 1: 2, izo­ b lik o v an iz m očno okam nele kosti, v erjetn o reb ra. Od p rvotne oblike je ostala še ra h la zapognjenost, zu n an ja p o v ršin a je gladka, n o tra n ja pa zaobljena. E n konec m an jk a, tak o d a p rv o tn e dolžine izdelka ne poznam o. D ru g i konec je bil n a n o tra n ji stran i sta n jša n od največje debeline 1,7 n a 0,5 cm te r ravno odrezan. Sledovi b ru še n ja ali rezanja — razen nekaj m o reb iti kasnejših raz? — niso opazni, pač p a so vidne po robovih do 1 cm široke prečne žlebičaste odrgnine neznanega izvora. Zobci n a raz­ širjen em koncu so b ili prvotno, kot je videti še p ri enem izm ed obrobnih zobcev, m ed seboj razdeljeni z 1 m m širokim i vrezi. Od teh je o stal ne­ d o tak n jen sam o en k rajn i, d ru g i trije pa so trik o tn o — in sicer nekoliko pošev — obrušeni od neznane rabe, tak o da j d od prvotne oblike p resled ­ kov ostalo nepoškodovano le še dno vrezov. R abe tega predm eta si kljub navedenim sledovom ne m orem o p re ­ p ričljiv o razložiti, tem bolj, k e r ni n a razpolago nobenih p rim erjav . Če je razlag a izrabe presledkov m ed zobci — robovi zobcev so vid eti povsem n ed o tak n jen i — pravilna, bi p rišla v poštev še n ajp rej upo rab a v zvezi z n itm i (pri statvah?), toda čem u le s trem i?2 6 N eznan je tu d i pom en obdelanega kosa kosti T. 1: 3. V ideti je, da g re za kos cevaste kosti, k i se p ro ti širšem u koncu stanjša od 7 n a 4 m m . Z u n an ja stra n je povsem gladka, n o tra n ja p a je podolž do polovice obre­ zana. Ožji in debelejši konec je odlom ljen, širši in tan jši p a je b il odre­ zan, p ri čem er se je vogal odlomil. O drezana sta tu d i oba podolžna robova, eden bolj grobo, da kaže prečna rebra, drugi pa zelo skrbno, kot bi bil odžagan, saj im a drobne poševne raze. O kvirno bi torej sm eli te najdbe p rip isati večinom a pozni b ro n asti dobi ali še nekoliko poznejšem u času. V poštev p rih a ja že zaradi b ro n aste sulice, ki je tu n i bilo mogoče obravnavati posebej, tisti čas, ki im a tu d i sicer v soseščini znake širjenja naselitve, to je obdobje k u ltu re žarnih grobišč. Iz te navidezne enotnosti izstopa fragm entirana kam n ita sekira, ki kaže na drug, bolj zgodnji čas, približno na začetek bronaste dobe ali m orebiti celo še n a eneolitik. Na ta način se zdi, da gre za najd b e iz dveh naselitvenih obdobij, od k aterih im a m lajša očitno prevago, po čem er lahko domnevamo, da je bil izvir bržkone šele tedaj zajet. Do popolne jasnosti samo po tej prim erjaln i poti ne bo mogoče priti, zlasti k e r m anjka časovno določnejšega gradiva. S tem m islim o tudi na ostanke keram ike, ki so se m orebiti družili z opisanim i predm eti, a so jih kopači ko t n epo­ m em bne črepinje bržkone zavrgli.2 7 Zem ljepisna lega najdišča sam a po sebi ne izdaja ničesar posebno določnega. K ot vidim o po najdbah kam nitega orodja v soseščini, je bil ta predel Slovenskih goric ob koncu n eolitika ali v eneoliitiku že prvič poseljen, drugi val naselitve pa se v zadnjem času vedno bolj n ak azu je z najdbam i k u ltu re žarnih grobišč ob koncu drugega tisočletja. N a sledove naj starejših naselbin nas za sedaj najbolj opozarjajo okrog selišč osredo­ točene najdbe kam nitega orodja, o drugem valu pa bi tudi n a podlagi očeslavskih najdb sm eli reči, da se ni ustav il v okolici Vidma, k o d er so znane doslej naj zanesljivejše najdbe. K ot najdbe kam nitega orodja po obrobjih Ščavniške doline tako tudi redki bronasti predm eti kažejo pota, do koder so nekoč p ro d rli ljudje, a drugih dokazov za sedaj še ni. Ko iščemo zveze m ed prazgodovinskim i naseljenci Slovenskih goric in slatinskim i vrelci n a obm očju med R adenci in Lenartom , k o t ga na k arti prikazuje in opisuje Šlebinger,2 8 ne vidim o tren u tn o dovolj p re ­ pričljivih povezav. Slatinsko območje n e kaže nobenega takega osredo­ točenja arheoloških najdb, ki bi kazalo posebno gostoto naselitve ali b i se določno razlikovalo od sledov naseljevanja drugod. Z lasti n ajd b e k am n i­ tega orodja kažejo, d a je bilo težišče naselitve Slovenskih goric v prvem neolitsko-eneolitskem obdobju povsem drugje, a tudi tendence n aseljev a­ nja kažejo iskanje prim ernih leg in m anj vodnih izvirov.2 9 V obdobju kulture žarnih grobišč je očitna sm er p ro d iran ja ob vodah, d o k ler je okolje ob njih gospodarsko, tj. predvsem verjetno poljedelsko ugodno. Med M uro in D ravo se tak a sm er za sedaj kaže predvsem ob Ščavnici, m edtem ko je v porečju Pesnice — z izjem o B enedikta? — za sedaj po­ ložaj še nejasen. Slatinsko območje je zlasti m ed Benediktom in R adenci precej m anj poseljeno. Iz tega bi lahko sklepah, da je povezava m ed očeslavskim vrelcem in prazgodovinsko naselitvijo tega k ra ja predvsem le naključna: izvir so lju d je s pridom uporabljali in si ga m o reb iti res že v obdobju k u ltu re žarnih grobišč a h prej celo uredili, osredotočali pa se ob njem in ob drugih izvirih najbrž niso.3 0 N eznan nam je n a obravnavanem obm očju tu d i odnos R im ljanov do slatine, tem bolj k e r v Očeslavcih ni o hranjenih nobenih pri vrelcu n ajd e­ nih antičnih najdb. N aselitev Ščavniške doline je bila tedaj gostejša, a težišča se po videzu spert niso snovala na slatinskem območju, tem več po d ru g ih vidikih. O bsežnejše gom ilno grobišče v Stavešincih je resda blizu izvirov v teh k rajih , a p ra v tak o in še gosteje so b ila n aseljen a p lo sk a pobočja p ri Negovi, očitno je osredotočenje štirih gom ilnih grobišč m ed D ragotinci in S laptinci vzhodno od Vidm a, izredno skrom ne p a so npr. an tičn e najd b e p ri R adencih. R azvaline antičnih stavb na Jam n i, v Ih o v i in D rvanji ne kažejo nobenega posebnega odnosa do slatine, p rav tako, k o t ga ne kažejo d an ašn ja n aselja z edino izjemo Radinec, k je r so zu n a n ji posegi u stv arili um eten razvoj. V n asp ro tju s toplicam i, k i so bile cenjene in ponekod že v antik i negovane čez lokalne okvire, pri odnosu do slatin opažam o kom aj kakšen om em be vreden interes.3 1 V se­ k a k o r n am vsaj v naših k ra jih pom anjkanje antičnih najdb kom aj do­ v o lju je povezovati p rv o tn a zajetja slatinskih vrelcev z lesenim i okviri s posegi R im ljanov ozirom a o tem za sedaj vsaj še ni jasnih dokazov. N ajd b a v O česlavcih je zanim iva še po tem , da nam h k ra ti z arh eo ­ loškim i predm eti nudi vpogled v n astajan je dolinskih ta l v zad n jih tri tisoč letih. N ekdanja p ovršina dna doline je tod v tistem času, sklepajoč po legi n ajd b in v prep ričan ju , da so bile ta m odkrite in situ, ležala vsaj 4 m etre pod sedanjo dolino, spočetka p a očitno še več. Opis plasti pod petim m etrom n am sicer n i znan, a iz tega, da n i posebej om enjen, bi sm eli sklepati, da je bila precej enotna in m orda tu d i neizrazita. T u bi n as zanim ala še zato, d a bi videli, če je vrezovanje Ščavnice v dno doline seglo p ra v do naj spodnje, lignitne plasti, ali pa se je ustavilo že poprej. V času p rv e naselitve te h krajev! je voda tod verjetn o že odkladala s po­ bočno erozijo n ab ran o in p redelano gradivo.3 2 Iz dosedanjega opisa tu d i n e m orem o zatrdno ugotoviti, kdaj so n a ­ stale grobe poplavne p lasti m ed 4. in 5. m etrom . Izdajajo n am povečano tra n sp o rtn o moč Ščavnice, k i je h k ra ti s povečanjem svojih voda očitno p ričela p ren ašati z izp iran jem sosednjega gričevja pridobljene prodne plasti. P rv ih 60 do 70 cm se je plast krem enovega peska n ab irala počas­ neje, s počasnejšim tran sp o rto m pa se je tu d i naplavljeno g radivo spo­ to m a dovolj zdrobilo. Po tej daljši fazi m očnejšega poplavljanja je prišlo še do silnejšega izp iran ja in m očnejših poplav, k i so nanesle v rh peska še — pozneje v konglom erat sp rijet — prod. C elotna debelina te h dveh p la sti izdaja daljši, a enakom eren proces, ki bi ga bilo mogoče, k olikor nim am o ob pom anjkljivem opisu le opravka s starejšim i plastm i, pove­ zo v ati z nastopom vlažnega podnebja v zgodnji p rv i polovici zadnjega tiso čletja pred našim štetjem .3 3 To ugibanje bi bilo nepotrebno, če bi poznali natančne lege arh eo ­ loških najdb, v tem p rim eru tudi obeh železnih predm etov iz go rn je p la sti n ad 4. m etrom . N jen pretežno peščenoglinasti sestav kaže, d a je intenzivnem u p oplavljanju sledila doba um irjenega toka Ščavnice, zm an j­ šanega erozijskega delovanja sedaj m orebiti bolj pogozdenih gričevnatih p o v ršin in počasnega odlaganja n a dnu doline. »Kosi lesa in o stanki grm ovja« so p ri tem bržkone le znak občasnih letnih poplav, k ak ršn e se v Ščavniški dolini v rstijo še dandanes. V sm islu ta k e razlage se je torej holocensko dno doline polagom a dvigalo do današnjega dne, to dviganje p a bržkone še traja. K er p ri tem ni šlo za izoliran lokalni pojav, b i m o­ rali do podobnih ugotovitev p riti tudi k o t drugod, a žal n e razpolagam o s podatki o tem .3 4 T u prikazani p rofil z d ru g e stran i gričevja pri R adencih zato ni nam enjen vzporejanju, tem več ponazoritvi, kaj je v sestavu raz­ ličnih tal m orebiti skupnega (skica).3 5 Posredno bi si lahko podobo slovenjegoriških dolin v arheološki d av ­ nini poskušali p rid o b iti z lego nižinskih arheoloških najdišč. T ako npr. v dolini Ščavnice razen predm etov iz Očeslavec za sedaj n i d ru g ih p ra ­ zgodovinskih najdb n a sam em dnu doline ali p a so prispele tja šele v času po njihovi n ek d an ji rabi, k o t bi sm eli sklepati po kam nitem o rodju okrog Vidm a in v L ukavcih.3 6 Z aplavljenost doline je m orala tu d i v p o ­ znejših obdobjih nenehno povzročati m o k ro tn a tla, zato neposredno ob vodi tu d i n i antičnih najdb. Podobno je tu d i s sosednjo Pesniško dolino, k je r se kam nito orodje pojavlja šele n a P tu jsk em polju med G orišnico in Mihovci, a tu d i tam delom a v drugotni legi.3 7 Tudi tu antične n a jd b e ponazarjajo razvoj do­ line na poti k današnjosti: antična stav b a v G rušeni ob zgornjem to k u je bila še tik ob vodi, m edtem ko so n a jd b e iz P ernice že na »polotoku« sredi doline, gomile v Trnovski vasi pa, čeprav n a ravnem , 1 km odda­ ljene od Pesnice. N eposredno ob njenem to k u so antične najdbe šele od Gorišnice dalje, to pa je bilo zlasti za m im o vodečo savarijsko cesto usodno,3 8 Dno doline je bilo tako v arheološkem obdobju bistveno d ru ­ gačno od današnjega, in sicer najbrž že od Zg. K ungote d alje vse do diluvialnih pro d n atih ta l P tujskega polja, k i so rek i zaprla pot n a ra v n o st do D rave in jo usm erila p ro ti vzhodu. G lobinskih arheoloških n a jd b ni iz tega območja nobenih, čeprav je reg u lacija Pesnice v zadnjih letih nudila zanje dokaj možnosti, zato debeline in starosti naplavinskih p lasti ne m orem o p rev erjati n a nobenem p rim eru .3 9 Podobno je bilo najbrž tu d i z d rugim i slovenjegoriškim i dolinam i, zlasti s tistim i ob večjih potokih, kot so n pr. Globovnica, Velka, Ročica- D rvanja, Rogoznica, Sejanski potok, Lešnica, Pavlovski potok in T rnava. M okrotna in trav n išk a dna teh dolin so danes le izravnava različne za- plavljenosti, pri čem er so globine ta l v arheoloških obdobjih neznane, bile pa so verjetno tu d i zaradi k rajev n ih razm er različne. K a r je tod znanih arheoloških najdišč, ležijo vsa n a obronkih pobočij ali v a rn ih suhih legah nad dnom dolin, m orebitne globinske najd b e pa n am doslej niso znane. K ugotavljanju nekdanjih ta l d olin b i lahko prispevale tu d i lege cestišč rim skih cest, v en d ar poteka po obrobju Slovenskih goric le ena, ki im a zanesljivo ugotovljene sledove tras, to je savarijska, k i p a se gričevja dotika le n a iztekih m ed O rm ožem in Središčem. P ra v ta m so struge potokov še danes ozko in globoko vrezane, cestišče rim sk e ceste pa na današnji površini, torej se je od antičnih časov sprem enila n ajb o lj le globina potočnih k orit.4 0 M orebitne d ru g e ceste, kolikor so im ele dovolj obstojna cestišča, doslej še niso bile zanesljivo ugotovljene, zlasti p a ne na poteku prek dolin; p ri tem m islim o predvsem n a dom nevano tra so m ed P tujem in Radgono, ki je m orala p rečk ati tu d i Pesnico in Ščavnico, te r na cesto za Flavio Solvo, ki je nekaj časa peljala ob gornji Pesnici.4 1 Globina Tiefe m a OČESLAVCI 1884 b BORAČEVA (Hygeia) 1885 o 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 črnica — H um us 2 ---- 4 glina in nap lav ljen pesek — Lehm und angeschwem m ter Sand (nož in bodalo iz železa — M esser und Dolch aus Eisen) pusta glina — m agerer Lehm konglom erat • — • Konglom erat krem enčev pesek — Q uarzsand debelozrnat pesek — grobkörniger Sand 5 ---- 6 ---- ? (različne najd b e — verschie­ dene Funde) leseno zaj et j e — B runnenkranz m astna m odrikasta glina — fetter bläulicher Lehm 7 ---- peščena glina — sandiger Lehm 8 ---- krem enčeva siga — K ieselsinter lignit — Lignit 10 ---- 1 1 ---- lapor — M ergelstein izviri — Quellen pesek prodovje Sand Schottergerölle 1 2 ---- izviri — Q uellen Skica. P rofila slatinskih vrelcev v Očeslavcih in Boračevi Skizze. P rofile der M iner allquellen in Očeslavci und B oračeva Ob obrobjih slovenjegoriških rav n in je A paško polje bržkone v celoti nekdanjo poplavno obm očje M ure. Kdaj je tek la n ek d an ja M ura ob znožju gričevja, nekako v sm eri današnje Plitvice, n i znano. Ob dan ašn ji glavni cesti prek ravnine je le nekaj nezanesljivih antičnih najdb, antične stavbe v Stogovcih pa so stale že n a terasi n ad staro strugo.4 2 Če je v času tega zaselka tekla M ura še po njej, je pot p ro ti R adgoni vodila n a jb rž po znožju gričevja, podobno kot današnji kolovozi ob pobočju, sedaj že spre­ m enjenem z erozijo. G om ile n a rav n in i v Podgradu, k i jih d an es ne m orem o zatrdno p rip isati bodisi samo prazgodovinskem u, bodisi samo antičnem u obdobju, ležijo že n a višjem desnem bregu Plitvice, to rej že izven dosega M ure.4 3 Podobno je z M urskim poljem m ed Radgono^ in L jutom erom ozirom a Šafarskim . Tudi tu im am o poleg današnjega to k a M ure še sledove sta rih strug ob zahodnem robu polja, občutno zlasti od V učje vasi d alje, ko doseže razdalja m ed obem a skrajnostim a m ed V eržejem in L ukavci tu d i 6 km. Vmesni rokavi puščajo na videz ned o tak n jen o ravnico le v ozkem pasu m ed V eržejem in Moto, k je r so tu d i edine najdbe. V endar tu d i to območje ni ostalo nedotaknjeno od poplav, čeprav ga M ura sicer ni razrila.4 4 Tako kot tu k aj bi lahko tu d i na d ru g ih obm očjih P o d ra v ja n a v ajali opazovanja le po posrednih arheoloških podatkih, v en d ar večinom a le po tistih, ki kažejo n egativne rezultate. K er nas to n e b i bistveno približalo k rešitvi vprašanja, n a katero smo zadeli p ri o b ravnavanju očeslavske najdbe, nadaljnje naštevanje p rim erjaln ih opazovanj n e bi bilo sm otrno. Za sedaj imamo edino v Očeslavcih oporo, čeprav ne povsem zanesljivo, za ugotavljanje debeline naplavinskih plasti, ki so sprem enile lice Ščav­ niške doline od prazgodovine ozirom a an tik e do dan ašn jih dni. Več tak ih naključnih najdb ali p a n ačrtn a v rta n ja dolinskih tal, k i so b ila ob d ru ­ gih delih tu in tam že izvršena, a n am podatki niso n a voljo, b i lahko dalo jasnejšo podobo. Za sedaj m enim , d a je koristno, če smo z Očeslavci na ta problem vsaj opozorili. OPOMBE 1 Biserjane: V arstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 132, T. 2: 3. N ajdišče ob­ rabljene motike n a površini njive sredi doline je očitno sekundarno (4). Ž ihla- va: Varstvo spomenikov, kot prej, 134, T. 2: 13, 15. P rv a najdba, n a K uplje­ novem (6) je že s pričetka »nizke« terase n a položnem pobočju p ro ti S laptin- cem in Seliščem, druga pa z višjih tal južnega brega Ščavnice in bržkone v zvezi z najdbam i sedaj izgubljenih kam nitih sekir okrog žihlavske gram oz­ nice (7). * Varstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 190 in 10, 1965 (1966) 192 ss, sl. in T. 1: 9 (9). 3 V zgornjem toku Ščavnice le ena kam nita sekira v Zg. Ščavnici — Varstvo spomenikov 7, 1958-59 (1960) 288, T. 1: 4; v gričevju ob desnem bregu rečice kam niti predm eti iz Negove (1) — V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 133, T. 2: 11 in S. Pahič, Svet med M uro in D ravo (1968) 174; Negovskega vrha — Varstvo spomenikov, kot prej, 133, T. 2: 12; K unove — v m ariborskem muzeju, neobjavljeno; Cogetinec — V arstvo spomenikov, kot prej, 132; K ra- ljevec — V arstvo spom enikov 11, 1966 (1967) 115, T. 1: 3; Bučkovec — V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 132, T. 2: 2; Precetinec — V arstvo spom enikov 7, 1958-59 (1960) 316, T. 3: 3 in K am enščaka — Časopis za zgod. in narod. 15, 1919, 64 s te r v gričevju ob levem bregu iz K apelskega vrha — v m ariborskem m uzeju, neobjavljeno, O koslavec (2) — V arstvo spomenikov 7, 1958-59 (1960) 295, T. 2: 5; Stanetinec — V arstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 134; Rožičkega v rh a (3) — V arstvo spom enikov 11, 1966 (1967) 115, T. 1 : 1, 2 in Selišč (5) — V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 133 s, T. 2: 10, 14 in neobjavljeno. N ajdbe kovinskih predm etov z istega obm očja so poleg očeslavskih in tu la ste bronaste sekire iz B iserjan (op. 2) le še: plavutasta bronasta sekira iz doline v Sp. K ocjanu (8) — S. Pahič, op. 3, 186, sl., in tu lasta bronasta sekira z znožja Ženika (10) — S. Pahič, kot prej. 4 N aselbinski ostanki: Ihova — Varstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 145 s in B iserjane — V arstvo spom enikov 9, 1962-64 (1965) 191. Za gomile glej: S. P ahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 12 ss — seznam in S. Pahič, op. 3, 248 ss — tabela! Navzlic nekaterim poskusom starejših piscev videti pone­ kod tu d i prazgodovinske gomile, s tega območja v gom ilah doslej ni bilo od­ k ritih nobenih prazgodovinskih najdb. 5 A. F. Reibenschuh, Chemische U ntersuchung neuer M ineralquellen Steierm arks. M itt. d. N aturw iss. Ver. f. S teierm ark 21 za 1884 (1885) 182 ss. P o­ vzeto še pri: S. Ersehen jak, V. Schetina, H eim atkunde des Bezirkes O berrađ- k ersb u rg (1887) 37 in v vodičih »Sauerbrunn B ad Radein, seine H eilm ittel und Ih re A nw endung (1899) 11 s te r J. Höhn, Bad R adein und seine Quellen. B rau­ m üllers Bade-B ibliothek Nr. 101 (1909) 225 s. 0 N ajstarejši m orebitni inventarni zapis v celjskem m uzeju ni ohranjen, ta k o da so naj starejši podatki od tam znani iz vodnika F ü h rer durch die Sam m lungen des Localm useum s der S tadt Cilli (1889) 15 s, torej km alu po najdbi. K am nita sekira ni posebej navedena in se verjetno skriva v skupini »Zehn Steinbeile, davon 4 ungelocht, 6 gelocht...« , od katerih noben predm et nim a navedenega najdišča. Pač p a je v nadaljevanju om enjeno roženo kladivo »Q uadratisch gelochtes Beil aus Hirschhorn, gefunden 4 M. tief in ein er vor­ röm ischen A nlage beim F assen einer Säuerlingsquelle bei Radkersburg«. Med tu k a j naštetim i darovalci »J. Reitter, Dr. A. Luschin Freiher von Ebengreuth, J. Zebusch, F. W učnik« je m orebiti kateri v zvezi s to najdbo, im ena pa za­ devajo očitno tudi kam nito orodje. Poleg te najdbe sta v nadaljevanju nave­ deni še obe krogli »Zwei kleine Steinkugeln m it einem zugehörigen ausgehöhl­ te n Steine zum Z erkleinern, M ahlen von G etreidekörnem «. Oznake najdišča tu ni, a tudi izvotljeni kam en ni prišel s skupino predm etov v m ariborski m uzej. P redm eti v celjskem m uzeju sprva najbrž niso büi oštevilčeni, tem več so dobili le nalepke, in to različne. K am nita sekira in roženo kladivo im ata n alepljena navadna listk a z napisom »Sulzdorf b. Radkersburg«, kam niti brus- n ik in druga dva koščena predm eta im ajo nalepljene polovične nalepke z n a ­ pisom »Sulzdorf«, obe krogli pa nalepke druge vrste z napisom »Očeslavci«. Vse te oznake izvirajo očitno še izpred prve svetovne vojne. Po njej ali pa šele m ed drugo svetovno vojno so bile najdbe vpisane v tak ratn o inventarno knjigo po zaporedju: »Schlägel eines durchlochten Steinbeils, 6 cm, Očeslavci, 59; S teinkugeln zum zerm alm en von Getreide, 7 cm, Očeslavci, 70/71; S tein­ kugel, an beiden Seiten Vertiefungen, 5cm , Sulzdorf, 72; Der grössere T eileines W erkzeuges aus K nochen, Očeslavci, 78; Hamm er, durchlocht, 8 cm, Očeslavci, 80.« P ri predzadnji inventarizaciji po vojni, še v celjskem m uzeju, so dobili predm eti nove inv. številke: 165 (kam nita sekira), 190 (obe kam niti krogli) in (roženo kladivo) — vse pisano rdeče te r s tušem : inv. št. 166 (brusnik), inv. št. 167 (nazobčan koščen predm et) in inv. št. 168 (drug koščen predm et). Posplošeno in n a drug način je najdbe om enil tu d i C. Šlebinger, Izvestja Muz. druš. v M ariboru 1, 1932, 38: »Pri kopanju p a so zadeli na kam enito in bronasto orožje, nad tem i plastm i pa na obzidje in lesene studence iz zgodo­ vinske dobe«. 7 V Reibenschuhovem zapisu predvsem ni jasno, ali se stavek »Bei einem w eiterem Tiefgang au f 8,5 m stiess m an auf den B runnenkranz des oben er­ w ähnten ursprünglichen Brunnens« res nanaša na opis najstarejšega zajetja, — po Šlebingerju »iz zgodovinske dobe«, — ki se glasi: »Die älteste B runnen­ fassung ru h te auf arm dicken Piloten und bestand aus einer trockenen M auer m it einem hölzernen B runnenkranze...« V nadaljevanju je nam reč rečeno: » ...im Ja h re 1859 w urde der Brunnen ausgem auert und im vorigen Jahre erhielt die Quelle ihre jetzige Gestalt.« To poslednje očitno zadeva tedanjega novega lastnika Rom ana Henna, solastnika radenskih vrelcev, ki je — po Reibenschuhu — očeslavski izvir »z nakupom pridobil, popolnom a n a novo zajel in oprem il z izboljšanim i polnilnimi napravam i«. K er je bil ob tej priliki studenec poglobljen na 10 m etrov in od 4. m e tra navzdol n a eno stran raz­ širjen s pr. 79 na pr. 1,95 m, se zdi logično, da gre za dva različna opisa lese­ nih okvirov, saj bi sicer pri omembi tistega pred 8,5 m m oralo biti omenjeno tudi stanje pilotov, naloženo kam enje in sprem em be, nastale z zidavo leta 1859. Videti je, da je bil ob teh delih izvir prvič zajet do te globine, prvotna naprava pa je bila nekoč na tedanjem površju, saj bi sicer lahko bila le dno 8,5 m globokega jaška, o tem pa ni govora. Z zajetji iz zgodovinske dobe je Šlebin- ger očitno menil v Reibenschuhovem prvem odstavku om enjene naprave, pod katerim i so bile odkrite naštete najdbe. Leseni okviri so bili najpreprostejša zajetja še v polpreteklem času, kot lahko sklepam o po H ennovih opisih zgo­ dovine radenskih vrelcev (pri C. Šlebinger, op. 6 , 38 v prevodu: »Na travniku, ki ga je bila sama muža, so bile preproste lesene Studenice, m ed njim i pa je kipela in vrela voda in penili so jo mnogi m ehurji.«). D a je bilo tako že po­ prej, pričajo drugi Reibenschuhovi prim eri, tako npr. »Zemljičev vrelec« na m eji Radencev in Boračove, kjer so se ob koncu prejšnjega stoletja n ajsta­ rejši ljudje baje spom injali medtem že opuščenega izvira, p ri ponovnem zajetju pa so našli v globini 4 m etrov leseno oblogo (Mitt. d. naturw iss. Ver. f. Steier­ m ark, letnik 1892 [29], [1893] 262) ali npr. eden izm ed vrelcev pri K ostrivnici P°d Bočem, k jer je bil lesen okvir odkrit p ri čiščenju izvira v nenavedeni globini (M ittheilungen.. ., letnik 1890 [27], [1891] 370), p ra v tak o pa tu d i »rimski vrelec« v sosednjem Gaberniku, kjer so v globini 3,8 m p rav tako našli leseno oblogo nekdanjega zajetja, za katero je bilo uporabljeno 3,5 m visoko in 0,6 m debelo izvotljeno deblo vrbe, postavljeno na skalno podlago, izklesano v obliki sklede (M ittheilungen, letnik 1884[21], [1885] 159). 8 Tudi nekatere druge navedbe ne dajejo podrobnejših podatkov o legi teh najdb. V Jahresber. d. steierm ärk.-landschaft. Joanneum s 73, 1884 (1885) je za rogovje navedeno le: »Als Geschenk w u rd en ein g esen d et. .. Vom H errn R ealitätenbesitzer R om an Henn 1 Geweihfragment von Cervus mega- ceros aus dem A lluvium von S ulzdorf...« (str. 4), za druge najdbe pa: »Kno­ chen von H irsch und Schwein aus S u lzd o rf;...« (str. 11), »Holzstücke, dann Schorfen von Baumrinde, verkohlt, 1 S tück versintert, steinschwer, nebst Bruchstücken einer Fluss-Schildkröte aus S u lz d o rf;... (str. 11) ter: »1 Lanzenspitze aus Sulzdorf (Prof. Leitzm antl) ;... (str. 11). Na Reibenschuhovem poročilu tem elje tu d i navedbe A. W inkler-H erm a- dena v Zeitschr. d. naturw iss. Ver. f. S teierm ark 93 (Sonderband) 1963, 146 (prim. tudi njegove poprejšnje navedbe v D enkschr. d. Ö sterr. Akad. d. Wiss. 110, 1955, 111!), ko povzema opis profila in n av aja najdbe: »Funde eines Mes­ sers und eines Dolches« v plasti do 4 m etrov, »Rippen- und Beckenknochen« v plasti med 4. in 5. m etrom te r »B runnenkranz des prähistorischen Brunnens (Schildkrötenrest, Gew eihreste von Megaceros giganteus, Cervus elaphus, ein Beinmeissei, ein Serpentinham m er, bronzene Lanzenspitze).« V tem povzetku niso om enjene Reibenschuhove »kleinere Gerippe« v poslednji plasti, za katere ni zanesljivo, da bi jih istovetili s kostmi jelena in svinje v joannejskem po­ ročilu (zgoraj), pač pa daje edninska navedba ostankov želve vtis, da je povzeta prej po joannejskem poročilu kot po R eibenschuhu, ki n av aja te ostanke v množini, v Joannej pa je prispelo očitno le nekaj ostankov ene živali, k ar seveda ne izključuje drugega. Navedba ostankov rogovja orjaškega (Mega­ ceros giganteus) in navadnega (Cervus elaphus) jelena se pojavlja tu prvič, pri tem pa ni jasno, ali gre tu za dejansko naštevanje dveh jelenovih vrst, povzeto po joannejskem poročilu (zgoraj: ostanki rogovja vrste Cervus megaceros so tam navedeni kot pridobitev prirodoslovnega, »kosti jelena« pa kot pridobitev arheološkega oddelka oziroma tedanjega K abineta za novce in starine, ali pa za dvojno, različno oznako iste najdbe). V kronološki opredelitvi očeslavskih n ajd b A. W inkler-H erm aden (prav tam ) »v pozni holocen« postavlja le ostanke navadnega jelena (Cervus elaphus) in bronaste najdbe, m edtem ko prve oznake p ri te m več ne omenja. V sekakor je zam enjava možna, ker gre za dve sodobni v rsti družine cervidov, ki ju je M. K retzoi u v rstil v takoim enovani »5. val živalstva« iz pozne ledene dobe (povzeto po V. Toepfer, T ierw elt des Eiszeital­ te rs [1963] 29). F ü h rer durch die geologische A btheilung am st. M. Joanneum in G raz (V. Hilber) iz le ta 1901, 17 vsekakor om enja le »eine unvollständige G ew eihhälfte von Sulzdorf«, p ri čem er je v zvezi z drugim i predm eti m išljen »Riesenhirsch«. 9 O rjaški jelen, »skoro ves pleistocen sodobnik večine paleolitskih kultur«, čeprav izredno redek, naj bi bil živel edino v tem obdobju (P. Thom sen v E b ert V 326), vendar doba izum rtja ni podrobneje dognana, obstajajo p a — v zvezi z Očeslavci vsekakor zanim ive — domneve, da je živel še v popaleo- litsk ih obdobjih. Brez težnje po razširjan ju problem a naj navedem tu le po­ datke, k i m i jih je sporočila dr. M aria M ottl (zanje, za opozorila n a W inkler- H erm adenove obravnave te r za poslano sliko očeslavskega rogovja z dovolje­ n jem za objavo se im enovani kustodinji M uzeja za rudarstvo, geologijo in teh n ik o p ri deželnem m uzeju Joanneju v G radcu n a tem m estu iskreno za­ hvaljujem ): »1939 w eist O. A bel in: Im Reich d er Tiere. Tiere der V orzeit (1939) darau f hin, dass nach A. B achofen-Echt (1937) T ierdarstellungen an Schm uckgegenständen aus M aikop, 600-500 v. Chr. und an bronzezeitlichen H ügelgrab-F unden bei W ildon m it den typisch verbreiterten G ew eihschaufeln m it grosser W ahrscheinlichkeit dafür sprechen, dass Riesenhirsche auch noch in geschichtlicher Zeit lebten« (iz pism a 21. 4. 1969). 19 V tej skupini pleistocenskega živalstva om enja I. Rakovec v Zgodovini L ju b ljan e 1 (1955) 148 ss »staropleistocenskega losa«, iz m lajšega pleistocena n av a ja : »V naših gozdovih m edledenih dob so živeli navadni jeleni, orjaški jeleni, evropski lo s i...« , proti koncu w ürm ske dobe pa so prispeli v naše k ra je tu d i severni jeleni, od katerih edino so n ašteta dosedanja najdišča (str. 152 in op. 4). Na poznejšem L jubljanskem b arju so bili vsekakor ugotovljeni sam o zelo razširjeni jeleni in m nogo losov (str. 161), a tudi sicer so bili doslej v neolitski Evropi, zvečine kot grobne najdbe, odkriti le ostanki navadnih jelenov (H. Behrens, Die neolithisch-frühm etallzeitliche Tierskelettfunde der A lten W elt [1964] 18 ss). 11 Želve sklednice om enja I. Rakovec, kot prej, 160, na Ljubljanskem b a r­ ju ; ta, tedaj še česta zvrst živali je bila često zastopana tudi m ed grobnim i p rid ev k i (H. Behrens, k o t prej, 59). U poraba oklepov pri zajem anju vode ozirom a nasploh kot kakršenkoli pripom oček sicer ni znana, zato so bile v e r­ je tn o želve predvsem p rilju b ljen a jed, k a r je pripomoglo k njihovem u izgi­ n o tju (Ed. H ahn v E bert X I, 263 s). 12 V Reibenschuhovem poročilu ni posebej omenjeno, če je bila že n ajd en a raz b ita; v celjskem vodniku (op. 6) sploh ni posebej omenjena. Sodeč po legi nalepljenega listka, je tja k a j prispela le gornja polovica. 13 Po opazovanjih kam nitih izdelkov v m ariborskem m uzeju se gibljejo n akloni podolžne osi kladivastih sekir m ed 0°—10°, v poprečju 3°—4°, p ri m o­ tik a h pa med 5°—10°, v poprečju 7° (lipovško »ralo« v soboškem m uzeju — S. P ahič, op. 3, 175, sl. — im a 10°). Prim eri lukenj so pravilom a večji n a zu­ n a n jih straneh, razlike znašajo p ri sekirah 0,5—6 , večinom a 1—2, v poprečju 3,5 m m , p ri m otikah p a do 1 m m ali nič (lipovško »ralo« 5 mm). K er so n a obeh stra n e h sekir enaki prem eri lukenj ali celo nasprotni prim eri zelo redki, lahko sklepam o, da tu ne gre samo za običajno izrabo »svedra« pri v rta n ju in s tem zvezano oženje odprtine, tem več za že tako zastavljeno vrtanje, ki da ožjo odprtino v pravem naklonu. V ečina lukenj je p ri tem povsem gladkih in en a­ kom ernih, le redko so opazni sledovi v rta n ja tu d i z nasprotne strani. Rezilni deli sekir, kolikor so ohranjeni ozirom a im ajo intenzivnejše sledove rabe, so p ri tu obravnavanih prim erih najčešće obrabljeni z zunanje, odročne strani, k a r ustreza težišču u darca pod naklonskim kotom nasajenega predm eta. S ta­ n je p ri očeslavski najd b i se torej povsem sklada z običajnim stanjem drugih k am n itih izdelkov. 14 Domača izvajanja o tem doslej le p ri: S. Pahič, op. 3, 173, tip i B I —3 na tabli in isti, Časopis za zgod. in narod. NV 4, 1968. 14, ob m ariborski najdbi T. 2: 2. 15 Prim . npr.: J. Dombay, Die Siedlung und das G räberfeld in Zengövär- kony. Arch. Hung. NS 37 (1960) T. 92: 8— 10; R. Pittioni, U rgeschichte des österreichischen R aum es (1954) 210 s, sl. 141, m ed najdbam i eneolitskega tipa Fölshals — Strappelkogel označena kot »geläufige Form nordischer Prägung«. 16 R. Pittioni, op. 15, 240 ss, sl. 168: 58—61 objavlja podobne n ajd b e iz Av­ strije v okviru starejše »-Einzelgrabkultur-« (prim. karto 5 n a str. 178!), k i mu pomeni prodor vrvičaste keram ike v Podonavje (str. 239) ; k tem u še podobna — facetiirana — najdba 237, sl. 164 enake pripadnosti in 200, sl. 133: 1 iz sočasne »badenske kulture-«, in sicer njene srednje faze (str. 202). Prim , k tem u tipe kam nitih sekir iz obdobja vrvičaste keram ike n a Češkem: M. Buchvaldek, Die Schnurkeram ik in Böhm en (1967) 55, sl. 7: tipi AHA in FHA 1—3 te r npr. pri R. A. Maier, D ie jüngere Steinzeit in B ayern. Jahresber. d. bayer. Boden­ denkm alpflege 5, 1964 (1965) 109 (sl. 70). D a gre za precej razširjeno in m orebiti časovno bolj ohlapen pojav takih tipov kam nitega orodja, bi lahko sklepali po najdbah z območja m ichelsberške ku ltu re (R. A. Maier, zgoraj 74, sl. 53), po­ samič pa se pojavljajo tudi v Remedello k u ltu ri v Italiji (N. Aberg, Bronze­ zeitliche und früheisenzeitliche Chronologie 3, K upfer- und F rühbronzezeit [1932] 84, sl. 180 — m ed običajnejšim tipom »K naufham m eraxt«) in v F ranciji (J. Déchelette, M anuel d’archéologie 1 [1924] 516 s, sl. 185: 6). Prim . tu d i raz­ širjenost bojnih sekir tipa »X« na Poljskem (K. Jaždžewski, K u ltu ra P uharów Lejkow atych w Polsce Zachodniej i Srodkow ej [1936] 370 s, T. 53). 17 Tu so inform ativno prikazane vse različice »tujih« oblik, ki niso vse niti dovolj izrazite n iti enotne in zato razdeljene začasno v tri skupine B 1—4 (tip s koničnim in ravno odrezanim zatiljem , tip z razširjenim osrednjim de­ lom, tip z glavičastim zatiljem in tip z dvojno konico ozirom a rezilom čolni- častega profila — prim . tipološko tablo v zborniku Svet m ed M uro in Dravo [1968] 174, kjer tre tja inačica ni izločena iz druge!). Podano je torej predvsem »tipološko okolje« očeslavskega fragm enta. Drugod po slovenskem Š tajerskem takih najdb očividno ni. Med kam nitim orodjem v varaždinskem m uzeju sodi sem najprej najpodobnejši fragm ent iz V indije (S. Vukovič, Arh. vestnik 8, 1957, 39, T. 6 : 10 — rekonstrukcija ni povsem ustrezna?). Za avstrijsko Š tajersko navaja W. M odrian, N eue Chronik zur Geschichte und V olkskunde d er inner- österreichischen A lpenländer št. 15 (priloga k Tagespost št. 121 z dne 29. 5. 1953) 3 le dvoje najdišč: W altra (očitno le po keram iki, k er med objavljenim i najdbam i pri R. P ittioni, Schild von S teier 2, 1953, 17 ta k ih predm etov ni) in neim enovano najdišče (A ltenm arkt pri Fürstenfeldu?). Od dom ačih najdb so bile doslej prikazane le najdbe iz Čepinec in okoliša Orm oža (S. Pahič, op. 3, 174) ter iz M aribora (Varstvo spomenikov 7, 1958-59 [1960] 316, T. 1: 1). 18 R. A. Maier, op. 16, 88 in B. Čovič, G lasnik Zem. muz. NS 12, 1957, 249. Prim . tudi podobne najdbe iz Slavonije (M. Bulat, Osječki zbornik 8, 1962, 5 ss, T. 2—3), S rbije (D. G arašanin, K atalog m etala [1954] T. 1: 8-9), Sedmo- graške (J. Nestor, 22. Ber. RGK. 1932 [1933] 77, sl. 16: 1) itd. 19 Dokler ne vemo, če kateri izmed tipov, prikazanih n a k arti 2, n e p ri­ pada^ tudi dom ačem u razvoju iz obdobja »škocjansko-lasinjske kulture« (S. Pahič, op. 3, 165), lahko računam o predvsem z dvem a m igracijskim a tokovoma. Poleg »vučedolskega« oziroma »slavonskega« (prim. o tem navedbo m nenj in literature p ri S. Pahič, op. 14, 16; k tem u še novejša naziranja p ri N. Tasič, Badenski i vučedolski kulturni kom pleks u Jugoslaviji. D issertationes 4 [1967] 51 ss!), ki je za naš problem m anj pom em ben (sekire T. 9, sl. 1, 2, 6 z L jub­ ljanskega b arja — J. Korošec v Zgodovini L jubljane 1 [1955] 317 — niso »sla­ vonska« kom ponenta) pride v poštev predvsem širjenje »licenske« keram ike (S. Pahič, kot prej, z drugim i m nenji). N ajdba v V indiji (S. Vukovič, op. 17, 32 ss, tam govora o »vrvičasti« keram iki) je najbližji dokaz ta k e m igracije od severa proti jugu. K atere kam nite izdelke »tujih« oblik pri nas bi bilo mogoče oceniti kot dokaz za širjenje te skupine v Podravju, o staja za sedaj še neproučeno. B 3 različica s Ptujskega polja, ki spom inja na skupino »K nauf­ ham m eräxte«, je prispela v naše kraje m orebiti po isti poti (K. Jazdzewski, op. 16, 366 ss, T. 52, s karto razširjenosti T. 71). Povzem ajoč po R. R. Schmidu, D ie B urg Vučedol (1945) 104, sL 62: 2, ki podaja podobno tipno neizrazito n a jd ­ bo — edino te v rste — iz V učedola, pa naj bi videli v njej p rav takšno »pozno obliko vrvičastokeram ične bojne sekire«. Podobne predm ete v B osni postavlja B. Čovič, G lasnik Zem. muz. NS 12, 1957, 245 (ko obravnava drugim našim n ajd b am podobno kam nito sekiro iz Hercegovine) začasno v ran o bronasto dobo (Debelo Brdo, G lasinac; tem predm etom je svojstvena tu d i sorodnost s tipno bolj izrazitim i najd b am i v koliščarskih k u ltu rah , npr. skupini M ondsee — R. Pittioni, op. 15, 218 in Rem edello — N. A berg, op. 16. 85, sl. 179). 20 Dom ačih p rim erjav te v rste je malo: 9,7 cm dolg ploščat in p relu k n jan pred m et iz rdeče rjavega finega peščenca — iz O breža p ri Središču (v P riro ­ doslovnem m uzeju na D unaju, inv. št. 3898, neobjavljeno) te r 15 cm dolg ovalen kam en iz Vuzmetinec (Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. phil.-hist. Cl. 55, 1867, 527 ss, sl. 3) bi lahko še n ajp re j sodila v to skupino. K er pa so' b rusniki v k a ­ m enodobni tehniki v tej obliki m anj pom em bni (prim . ta k a orodja iz B utm ira p ri W. Radim skÿ, M. H oem es, Die neolithische S tation von B utm ir 1 [1895] 32, sl. 64—71 in T. 20), tem več so bili) nam enjeni predvsem bru šen ju kovinskih rezil (A. Götze: Schleifen [»Wetzstein«] v E bert X I, 268), verjetno tudi očeslav- ski p red m et sodi v kovinsko (bronasto?) dobo, saj je bil npr. podoben bru sn ik v S tojncih odkrit še v keltskem grobu (A. Smodič, Časopis za zgod. in narod. 35, 1940, 22, T. 5: 2). 21 P rim erjav za to je obilo, npr.: W. Radim skÿ, M. H oem es, op. 20, 33 s, sl. 81, T. 20: 9; M. Vasic, P reistoriska Vinca 1 (1932) 22, T. 10, sl. 31—33 (za p rip ra v o barve, ni okroglo); A. Benac, G lasnik Zem. muz. NS 8, 1953, 248, T. 3: 1—3 (Bila) in 9, 1954, 143, T. 1: 7 (Lisičići) te r B. Čovič, kot prej, 20, 1965, 49, T. 6 : 2 (Pod pri Bugojnu); R. Galovič, P redionica (1959) 34, T. 90: 5—8 ; J. Dom- bay, op. 15, T. 93: 4; A. M üllner, Typische F orm en (1900) T. 1; K. M iške, Die prähistorische A nsiedlung Velem St. Vid (1908) T. 58: 13, 19, 22; B rinjeva gora — v m ariborskem m uzeju, neobjavljeno; itd. 23 Sledovi rabe so p ri obeh predm etih približno isti. Na h rapavi in neenakom erni površini krogle T. 1: 4 je delovna površina nekako dvodelna: 3 X 4 cm velika okroglasta lisa je gladka te r svetlo rjav e barve, ki se jasno loči od druge sive površine kam na, vendar sega ta lisa še v 2,5 cm širokem p asu še na drugo, v rh n jo stra n predm eta. T ik zraven prve je še druga 2 X 3,5 cm velika zelenkasta lisa, ki pa prav tako nim a enakom erno gladke površine. P ri drugem kam nu, ki je bolj sploščen in v celoti rjav k asto siv, sta izglajeni obe ploščati polovici: prva, v rh n ja že nekoliko konkavno, druga pa po 4 X 5 cm veliki površini, ki jo obel rob deli na dve neenako veliki, pod kotom 150° ležeči polovici. V ečja od njiju, v sredini nekoliko uglobljena, je neenakom erna, m anjša p a bolj rav n a in segajoča že na obod. S to kroglo so trli zrnje ali podobno z nagibanjem prek roba naprej in nazaj. Č eprav ne poznam o oblike in velikosti nekoč pripadajočega izvotljenega kam na (op. 6), lahko po prim erjavah (op. 2 1 ) sodimo, da gre tu za prednike žrm eljnih kam ­ nov, datacijo pa m oram o u rav n a ti po časovnem razponu drugih najdb. 23 Prim . podoben, še izraziteje facetirano obrezan rožen predm et iz Ve- lem -Szentvida p ri K. M iške, op. 21, T. 5: 10 te r gladko obrezane kose p ri F. F iala, Wiss. M itth. aus Bosnien u. d. Herzegowina 4, 1896, 57, sl. 138— 139. V obeh prim erih gre za dolgotrajne prazgodovinske naselbine, zato po p rim e rja ­ n ih predm etih n e m orem o ugotoviti spodnje časovne m eje takega obrezovanja. 24 Npr. p ri roženi sekiri in držaju iz Goldberga, najdišča skupine A ltheim (W. Dehn, E. Sangm eister, Die Steinzeit im Ries [1954] 33, T. 13: 2, 8); po­ dobni sekiri iz Babske (R. R. Schmidt, op. 19, 124, sl. 72: 7) te r na predm etu iz H rustovače (A. Benac, G lasnik Zem. muz. NS 3, 1948, 12, T. 4: 1 — komaj razločno). D ruga skupina prim erjav je na razpolago iz pozne bronaste in že­ lezne dobe, največ iz D onje Doline, k jer sodijo predm eti skrbne izdelave v H a A, druga bolj groba orodja pa v poznejši čas (Z. M arič, G lasnik Zem., muz. NS 19, 1964, 27, T. 2: 20, 22: »rožnate pritege od žvala« in 51, T. 21: 10, 11: u v r­ ščeno v tipološko tablo obdobja III c — pozni laten, vendar časovno atipično in opozorjeno n a pripadnost časovnem u razponu m ed 700 in 0 pred n. št.). P rim . izbor takih orodij z odprtinam i bolj grobe kvadratne oblike iz Donje D oline še pri Ć. Truhelka, Wiss. M itth. aus B osnien u. d. Herzegowina 9, 1904, T. 28—32 in 11, 1909, T. 3—5 te r podobne odprtine na predm etih iz pozne bronaste dobe npr. v Novem gradu na Savi (J. Brunšm id, V jesnik H rv. arh. druš. NS 4, 1899/1900 [1900] 47, sl. 32: 3), n a G radini na izviru Ram e (V. Curčič, Wiss. Mitt. aus Bosnien u. d. Herzegovina 8, 1902, 52, sl. 12) in G lasincu (K. S tra- timirovič, Wiss. Mitt, aus Bosnien u. d. Herzegovina 1, 1893, 120 s, sl. 17). 25 Po prej naštetih prim erjavah je torej upravičeno sklepati, d a sodijo ro ­ žena kladiva s pravokotno (in kvadratno) odprtino večinom a v obdobje kulture žarnih grobišč in poznejša in bi tako bila upravičena predlagana d atacija glede na skrbnejšo izdelavo in nekatere prim erjave (npr. tudi najdbo iz H adersdorfa na K am pu — F. Scheibenreiter, Das hallstattzeitliche G räberfeld von H aders­ dorf am Kam p [1954] 37, T. 37: 11 — iz H a B obdobja, ali že h alštatsk e pred ­ m ete iz Nižje A vstrije p ri C. Peschek, G erm ania 26, 1942, 181 ss, T. 32 — tam naštete še druge prim erjave). O problem u datacije tak ih in podobnih najdb prim. R. A. Maier, Bayer. V orgeschichtsblätter 28, 1963, 17 ss (v op. 8 naštetih nekaj prim erjav kladiv), ki prav tako ugotavlja širok razpon od m lajšega neolitika do latenske dobe. 26 Prim . npr. podobno narezane zobce n a koščenem glavniku (?) iz dolgo­ trajnejše prazgodovinske naselbine na Sobunaru pri S arajevu (F. F iala, Wiss. Mitt, aus Bosnien u. d. Herzegowina 1, 1893, 48 s, sl. 37) ali neopredeljena predm eta iz Ripača pri Bihaču (W. Radimskÿ, Wiss. M itt, aus B osnien u. d. Herzegowina 5, 1897, 65, T. 38: 339—340)! 27 Podatkov o tem ni tu nobenih, pač pa navaja A.- F. R eibenschuh, op. 5, 159 npr. najdbo »mnogih črepinj« poleg drugih najdb v plasteh okrog p rv o t­ nega zajetja »rimskega vrelca« v G abem iku pod Bočem. To nas opozarja na možnost, da so bile ta k e najdbe prisotne tu d i v Očeslavcih, d a pa k o t črepinje niso bile shranjene in m ed »važnejšimi najdbam i« tu d i n e om enjene. Prim . npr. najdbo »črepinj kulture vrvičaste keram ike« (poleg tegul?) p ri novem zajetju slatinskega vrelca v Sauerbrunnu n a G radiščanskem (Lexikon u r- und frühgeschichtlicher F undstätten Ö sterreichs [1965] 19), ki bi p o trje v ala da­ tacijo očeslavske kam nite sekire in pa najdbe iz globine 5— 6 m ob starem zajetju vrelcev v B ad Tatzm annsdorfu n a G radiščanskem (med n jim i večja množina črepinj), pripadajoče širokem u časovnem u razponu od zgodnje b ro ­ naste dobe do antike (prav tam, 1 ). 29 C. Šlebinger, op. 6, 36 ss, k arta str. 44. 29 Prim . oris prve naselitve Slovenskih goric in doslej znanih najdišč pri S. Pahič, op. 3, 166 ss! 30 Pichlerjevo navedbo (Mitt. d. Hist. Ver. f. S teierm ark 38, 1890, 176): »Aber auch das S auer- und B itterw asser m uss als D urst- und H eilgetränk, als Speise-Zusatz (brodgerm artig) früh erk a n n t w orden zu sein zu G leichen­ berg, Dim bach, Flutendorf, Fruten, Goriz, Groisla, H ütter, H ochstraden, Hof, H ofstätten, K arbach, K arla, Klaping, K lausen, K ronerkogel, Laasen, Neustift, Pichla, Spitz, S traden zu Sulzleiten, Schrotten, bei K robatten, T rautm annsdorf, Wieden« lahko za sedaj velja kot nepreverjena m ožnost p a m orda tu d i kot spodbuda, povečati pozornost številnim slatinskim vrelcem tega obm očja oba- kraj m eje tudi v tem smislu. 51 C. Šlebinger, op. 6, h k arti na str. 44 (Podravje in P om urje): nepo­ sredne dokaze za rabo v antiki (zidano zajetje itd.) nudi le G leichenberg (Lexikon, op. 27, 154), posredno zvezo D obrna (CII III 5284 in lev z ovršja nagrobnika), nobene p a Radenci in Topolščica. Od obeh toplih izvirov v Zbe- lovem in Studenicah im ajo le poslednje nagrobnik CIL III 5299. »Rim ski v re­ lec« v K otljah nim a prepričljive antične tradicije (S. Pahič, 720 le t R avne na Koroškem [1968] 46), p ri drugih slatinskih izvirih v Slovenskih goricah (Lor- m anje, Žerjavci, Benedikt, Negova, Ščavnica, Očeslavci, Boračova, Petajnci, Šratovci in Tišina) pa so v bližini sicer ponekod znane antične gom ile, ni pa neposrednih najdb. — H k arti na str. 45 (celjsko in zagorsko obm očje): nepo­ sredne najdbe o antičnem izkoriščanju toplic so predvsem v V araždinskih in Rim skih Toplicah, dom nevne v Laškem, nobenih za sedaj v R ogaški Slatini, M edijskih Toplicah te r K rapinskih in Stubičkih Toplicah. »Rim ski vrelec« v G abem iku je — podobno kot tisti v K otljah — postal rim ski šele iz ko­ m ercialnih nagibov (A. F. Reibenschuh, op. 5, 161), saj ni nobenih zagotovil, da so bili tam najdeno prvo zajetje, »grobo izdelana glinasta posoda« ter druge najdbe (»mnoge črepinje, rezilno orodje in podkev«) res antični, k a r pa bi bilo seveda možno. Iz k aterega časa je leseni okvir prvotnega zajetja (brez drugih najdb?) v sosednji K ostrivnici, ni znano (A. F. Reibenschuh, op. 7, 370). 32 A. W inkler-H erm aden, op. 8, 134 ss, je sklepal na podlagi zbranih podatkov, da je bilo ob M uri in njenih pritokih v začetku holocena n ajp rej kakih 3000 let trajajoče obdobje globinske erozije, ki je npr. m ed Lipnico in Radgono segla tu d i 3 km n a široko in dosegla globino desetih m etrov. Tem u obdobju je sledila — še danes trajajoča? — doba akum ulacije, in sicer ob toku M ure »andauernde Schotterverschüttung«, n a stranskih potokih p a nad bazalnim i prodi »Sedim entation von A ulehnen und Feinsanden«. Za Očeslavce je torej ugotovil: »Die M ächtigkeit der A blagerung in dem stark von Ü b er­ schwem m ungen heim gesuchten Stainztal bei R adkersburg ist ein w eiterer H in ­ w eis fü r die Bedeutung d er jüngsten Erosions- und A ufschüttungsphase im Holozän auch am diesen südöstlichen Teil der u n teren Mur.« 33 W. Schmid, Das Joanneum 2, 1940, 7 ss; tu d i S. Bökönyi, A cta arch, hung. 2, 1952, 108 s, ki v n asprotju z W. Schm idom postavlja višek poslabšanja podnebja v čas okrog 850 pred n. št. in navaja posledice tega preobrata: »Das S in­ ken der T em peratur beziehungsw eise das F euchteiw erden der W itterung h a tte ein A nschw ellen d er Flüsse, eine Versum pfung d er in ih rer N ähe befindlichen, tiefer hegenden G ebiete und die Entstehung von grösseren, zusam m enhängen­ den W aldungen zu r Folge.« Kakšno je bilo podnebje in kako so se oblikovala tla doline pred nastankom obeh peščenih ozirom a prodnih plasti, ne vemo, vendar opozarja obilica sledov kolmeža na m očvirski značaj doline po tem obdobju. To bi se — kajp ak hipotetično — lahko ujem alo z gornjim i splošnim i ugotovitvam i in bi h k rati pomenilo propad ozirom a opustitev prvega zajetja te r term inus post quem non za obravnavane najdbe, zanesljivo pa tega ne m orem o potrditi. 34 K ot ilustracija k tem u pri nas še m alo proučevanem u pojavu naj rabijo navedbe K. F. P etersa (Der Boden von Graz. Graz, Geschichte und Topo­ graphie der S tadt und ih re r Umgebung [1875] 60 s) iz bližnjega obm očja Solbe: »Die m oderne A nschw em m ung m acht in der m ittleren S teierm ark ziem lich rasche Fortschritte. Dies gilt nicht so sehr von den H auptthälem der M ur und der D ra u ,. . . als vielm ehr von Seitenthälern, deren Boden sich m itu n ter zu ­ sehends erhöht. U nter ihnen ist vielleicht keines in so rascher Zunahm e be­ griffen, w ie das der Sulm abw ärts von Wies, w o G egenstände aus Eisen in Tiefen von 3— 6 M. gefunden werden. E rst kürzlich brachte H err Radim sky eine H ellebarde in’s Joanneum , die nächst seinem K ohlenbergbau in B runn im S chutt der Thalsohle 3 M. unter der Erde lag und nach dem U rtheil des H errn Prof. F. P ichler frühestens aus dem 14. Ja h rh u n d e rt stam m t. E in an ­ d erer Gegenstand, vielleicht eine Klem m e fü r Lichtspäne, lag bei 6 M eter u n te r der Oberfläche.« Železni nož in bodalo iz vrhnjih plasti v Očeslavcih bi v tem sm islu kaj lahko bila že recentna? 35 Lahko npr. vzporejam o očeslavski profil s tistim , ki ga C. Šlebinger, op. 6 , 36 n av aja iz Boračeve, vendar je podobnost (glej skico) le navidezna, ker očitno ne gre za isto staro st tal: boračevski vrelec leži n a pleistocenski »raden- sko-križevski« terasi, k i ji v Ščavniški dolini ustreza »nizka« terasa južno od Očeslavec (B. Belec, G eografski zbornik 5, 1959, 188 s), očeslavski pa n a izra­ zito holocenskih tleh, čeprav sega v približno enaki globini v starejše. P o­ dobna globina plasti peska v obeh profilih na videz kaže na isto vzročnost, m anj v erjetn a p a je ista starost glinastih plasti nad njim (B. Belec, k o t prej, 188 npr. dvomi v holocenski nanos 2—3 m debele plasti üovice v bližnjem p ro ­ filu ob ježi terase pri Radencih). 36 Za najdbe iz okoliša Vidma glej op. 1! N ajdbi iz lukavške gram oznice p ri gradu (Varstvo spom enikov 7, 1958-59 [1960] 314) in iz druge gram oznice severno od tod sta očitno prišli na to m esto z Muro, ko je tod še odlagala prod, zato sta zanim ivi predvsem za d atiranje starih tokov M ure ob zahodnem obrobju M urskega polja. 37 Zanesljivo znano najdišče im a v Gorišnici le ena izmed kam nitih sekir (Varstvo spomenikov 8, 1960-61 [1962] 223) in je, na površini tik ob rim ski cesti, očitno sekundarno. N ajdbe iz Mihovec, slučajno odkrite seliščne plasti (Varstvo spomenikov 9, 1962-64 [1965] 133) ležijo na preostanku ohranjenih ravninskih ta l ob D ravi že izven obravnavanega območja. 3 8 Prim . o tem: S. Pahič, Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) 288 ss. 39 P ri vseh dosedanjih obsežnih kopanjih novih strug za Pesnico in ob­ robne odvodne jark e ni bilo kaj bistvenega poročano o arheoloških najdbah. Nekaj kam nitih sekir naj bi sicer bilo najdenih pri regulaciji Pesnice p ri Oslu­ ševcih, vendar so bržkone vse izgubljene (Blatt P tuj [1936] 24). B. Saria, Ča­ sopis za zgod. in narod. 20, 1925, 77 domneva celo: »Iz tega (= pom anjkanja najdb) bi se dalo sklepati, da smemo na robu doline, ki je bila v neolitski dobi še močvirna in še večkrat kot danes poplavljena, iskati naselbine n a kolih (mostišča).« 40 S. Pahič, op. 38, 293 ss. 41 O nobeni dom nevani rim ski cesti razen savarijske ni na obm očju Slo­ venskih goric bilo doslej odkritih sledov cestišča, nejasen p a je v podrobnostih tudi potek tras, ki so bile zlasti pri prečkanju dolin, če so' seveda še ohranjene, za razjasnitev tu obravnavanega problem a zanimive. Prim . dom neve in po­ vzetke pri S. Pahič, op. 3, 204 ss! 42 S. Pahič, op. 3, 211, z literaturo. 43 S. Pahič, op. 4, 22. 44 Varstvo spomenikov 9, 1962-64 (1965) 156 ss: debelina poplavnega n a­ nosa — ■ fine gline — znaša tukaj 50 cm, sestav plasti pa govori za m im o (in počasno) usedanje v zatišju oziroma izven glavnih tokov. Ce velja ta ugoto­ vitev tudi za druge predele med Veržejem in Moto, še ni ugotovljeno. ZUSAMMENFASSUNG Urgeschichtlicher Fund aus Očeslavci Im Bericht und auf K arte 1 ab w erden zuerst die urgeschichtlichen und antiken Funde aus dem m ittleren Ščavnicatal1- 4 dargestellt, dann ab er be­ spricht der A utor einige urgeschichtliche Gegenstände, die im J a h r 1884 bei der neuen Einfassung der M ineralquelle in Očeslavci bei Videm an d e r Ščav­ nica5 zu Tage gekom m en sind. Berücksichtigt w erden jen e G egenstände, die nach der A uffindung dem M useum in Celje ausgehändigt w orden sind, seit dem Ja h r 1955 aber im Pokrajinski muzej (Landschaftsm useum ) in M aribor verw ahrt werden, und zw ar: das Fragm ent eines steinernen H am m erbeils, T. 1: 1, zwei kugelförm ige Quetschsteine, T. 1: 4, ein W etzstein, T. 1: 6 , ein H am ­ m er aus Hirschhorn, T. 1: 5, und zwei noch nicht bestim m te K nochengeräte, T. 1: 2—3.6 Der A utor sucht zuerst die in Reibenschuhs B ericht m angelhaft ange­ führten Fundum stände zu analysieren und kom m t zum Schluss, dass der älteste hölzerne B runnenkranz noch urgeschichtlich ist und dass die behan­ delten Funde daneben, in einer Tiefe von 5 bis 8,5 M etern, lagen .7 Bei A n­ führung der Funde aus Knochen und H orn (kleinere Gerippe, S chalen von Schildkröten und Geweih des Cervus megaceros) erw ähnt er m ehrere M öglich­ keiten für die A nw esenheit dieser G egenstände an der Quelle.9 - 1 “ Das Fragm ent des Steinbeils ordnet der A utor in die G ruppe d er »fremden« Form en von Steingeräten im Podravje und Pom urje (Drau- und M urgebiet) ein, die er — noch nicht erforscht — auf K arte 2 an fü h rt.12- 17 Indem e r ih re m etal­ lische Prägnanz, ih re entfernte V erw andschaft m it einigen Typen d er schnur­ keram ischen S treitäxte und der neolithischen F orm bildungstradition feststellt, schreibt er sie dem Zeitabschnitt der äneolithischen bzw. frühbronzenzeitlichen M igrationen zu, besonders der Periode der V erbreitung der »Litzenkeram ik « .18- 10 Den W etzstein setzt er in die M etallzeit — die B ronzezeit,20 fü r beide Q uetsch­ steine ab er fü h rt er zahlreiche Vergleiche aus neolitischen und späteren F u n d ­ orten a n .21- 22 Den H irschhornham m er ordnet er nach Vergleichen m it solchen aus den zeitlich um fangreicheren F undorten auf dem B alkan und m it sp ät­ bronzezeitlichen E xem plaren aus dem D onaugebiet in die Periode der U rnen­ feld erk u ltu r ein ,23- 24 wogegen er fü r die übrigen zwei K nochengeräte keine genauere V erw endungserklärung finden k an n .2 5 D er Fund dieser G egenstände w ürde nach A nsicht des A utors zusam m en m it dem ersten B runnenkranz in die Bronzezeit gehören, und zw ar das Steinbeil an ih ren Beginn, die übrigen Gegenstände aber grösstenteils an ih r Ende (eine im Joanneum aufbew ahrte Lanzenspitze aus Bronze gehört auch zu dem Fund), w as d er bisherigen F eststellung über die Besiedlung der Slovenske gorice bzw. ih rer R andgebiete entsprechen w ürde .20 - 27 Bei seinem Versuch, die Zusam m en­ hänge zwischen den M ineral- bzw. Therm alquellen in slowenischen T eil der S teierm ark sowie den benachbarten Gebieten und d er urgeschichtlichen bzw. antiken A nsiedlung zu erm itteln, stellt der A utor fest, dass diese N aturerschei­ nungen keinen besonderen Einfluss auf die urgeschichtlichen Siedler hatten und dass sie m anchenorts lediglich lokal nu tzb ar gem acht w urden, dass jedoch auch die Röm er fü r die M ineralquellen viel w eniger Interesse zeigten als für die T herm alquellen, deren sie sich z. B. in den V araždinske Toplice, R im ske Toplice, Gleichenberg, vielleicht aber auch noch in Laško und D obrna bedien­ ten .31 W egen der m angelhaften Beschreibung des Profils der Einfassung aus dem J a h r 1884, ist es dem A utor nicht möglich, das A lter d er einzelnen Schichten m it Sicherheit zu bestimm en, vielm ehr nim m t er n u r an, dass beide groben A nschw em m ungsschichten zwischen dem 4. und 5. M eter — Q uarzsand m it G lim m er und K onglom erat - w ahrscheinlich m it den Folgen des A n tritts des feuchten K lim as zu Beginn des 1. Jah rtau sen d s v. u. Z. Zusam m enhängen .33 N ach dieser A nnahm e w äre die B enutzung der Q uelle in dieser Zeit u n te r­ brochen worden, der eintretenden V ersum pfung des Tals, wovon auch die Ü berreste von Acorus calamus zeugen, sei ab er eine lange andauernde A b­ lagerungsperiode im T al bis in den heutigen Tag hinein gefolgt, w as von der Zeit der besprochenen urgeschichtlichen F unde die Bodenoberfläche w e­ nigstens um 4—5 m, w ahrscheinlich jedoch noch um mehr, gehoben h a t .8 5 Aus der A bw esenheit von urgeschichtlichen und antiken Funden in d er T al­ sohle schliesst d er A utor, dass es unm ittelbar an der Ščavnica keine Siedlungen gab, w ie sich dies ja auch noch heute grösstenteils so verhält.36 Zugleich sucht er diesen S tand an d er Ščavnica m it dem Pesnicatal sowie m it anderen T älern der Slovenske gorice und der Ebenen in ihrem Randgebiet zu v er­ gleichen, doch kann e r sich dabei wegen M angels an A ngaben aus den B ohrungen n u r auf den m ittelbaren Aussagegehalt der archäologischen Funde stützen .37-44 T. 1 Prazgodovinski predm eti iz Očeslavec. Vse 2/3 Urgeschichtliche Funde aus Očeslavci. Alles 2/3