Natis 12.000.   Štajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev.
edništvo in upravitelj stvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
jerc  izhaja vsaki   drugi   petek, i ran ?. dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
topisi se ne vračajo in se morajo idaije do pondeljka pred izdajo do-tičiie številke vposlati.
Staje rc
Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K  1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: 1   stran K 32.—, % strani K 16.— 7« strani K 8.—, '/a  strani  K 4.— V« strani K 2.—, V« strani K. t— Pri večkratnem oznanila posebno zni, zana cena.
87. 6.
V Ptuju v nedeljo dne 24. marca 1901.
II. letnik.
|lovenski Gospodar'4  pred porotniki.
Dne 13. t. in.   vršila   se  je v Mariboru porotna ftravnava   proti tedajšnemu   odgovornemu   uredniku slovenskega Gospodarja" Auguštinu   Janša zaradi sška proti javnemu miru in redu. Razlogi, na katere se obtožba opira, so bistveno le: V Stv. 24 dne 14. junija 1900 prinesel je „Slov. lospodar"   pod   napisom:    ,;Nem.skutarska   zlobnost" rtico z vsebino:   ,,Govori se, da je hudobna roka iz sprotnega   tabora   užgala poslopje   Gregorečevo pri ttju.   To   so   žalostne   prikazni   v  političnem  boju. reiskava   bode    pokazala,   ako  je   ta   grozna   vest tečna" i. t. d.
Omenjeno poslopje je v noči 4. junija v resnici gorelo. Sporočilo žandarmerije na ptujsko okrajno pce se glasi, da je nastal ogenj najbrž skoz ne-svidno ravnanje z lučjo, ker se je isti dan pri regorecu pozno v noč po več osebah veliko pribijalo za dne 4. junija namerajočo slovensko slavnost. ndarmerija pa je tudi poročala, da Gregorec iti, daje ogenj nastal iz narodnostne osvete, nakar
Lukčeva ženitev.
(Piše Simon iz Šentjurja.)
Nobeden tako ne ve, kaj je pust in koliko je len, razun tistega, ki se   ženi.
„Ta bo, ali pa nobeden", tako je govoril Lukec.
fa bo moj „protfirertt,  za druge mi ni.   Dolgo sva
[že  prijatelja z Jožetom   in   mislim,   da mi ne bo
skel, če ga poprosim, naj mi pride za „protfirerja".
Lukec se prazno obleče in se poda k Jožetu »rderberju, svojemu prijatelju. Dobil ga je za hlevom, po ko je hlapca kregal, ker je ta včeraj s kobilo ihitro vozil.
„No, kaj pa si tako hud", pravi Lukec.
„Kaj bi pa vraga ne bil,   če   je ta telega   tako
ina. Kobila je danes čisto preč, tako jo je včeraj
K
»Veš kaj Jože? Midva se imava nekaj pogovo-Nekaj zelo važnega. Leži mi kakor kamen na in rad bi, da bi se stvar enkrat rešila."
se je vpeljala sodna preiskava, katera se je pa zopet ustavila, ker se je očevidno dokazalo, da je požig na hudoben način izključen. Posebno pomenljiva je Gre-gorčeva izpoved, pri sodnem zaslišanju dne 19. junija. Gregorec, kateri je po poizvedbah, možslovenskestranke, izrekel je mnenje, da je nekdo iz njegovih osebnih sovražnikov zažgal; da bi pa kak Nemec iz narodnostnega sovraštva zažgal, misli on za izklučeno, ker njegovo gostilno obiskujejo radi Nemci kakor Slovenci. — Predno je torej uredništvo «Slov. Gospodarja« iz samega narodnostnega sovraštva Nemce tako težkega hudodelstva obdolžilo, bilo bi lahko v bližini Ptuja, pri merodajni osebi, pri poškodovancu o resnici po-zvedelo. Da tega ni storilo, je dokaz hudobnosti.
Takega in dosti enakega strupenega ščuvanja spuščal je »Gospodar« po kapljicah čez ptujske nemške trgovce. Značilno je pri tem, da je po izpovedbah prič do-gnano, da so mestjani in deželani gospodarsko eden na druzega navezani in da nasprotstva med mestjani in deželani, ki jih «Gospodar» trdi, ne obstojijo, ampak so le umetno po »Gospodarju« narejena. Zopet druge priče so izpovedale, da je složnost med mestjani in deželani kar najlepša in da   se   samo o   «Gospo-
„Kaj pa je takega Lukec? Morda ja nisi pogorel in menda te ja ni pust znorel."
nHm, hm, pogorel ravno nisem, pa pust me je pa znorel, ta pravcati pust. Morda ti je znano, da sem jaz gledal za Šterbenčevo Trezo? Kaj?"
nJa, ja, hm, hm, slišal sem nekaj takega, pa jaz nisem prav verjel, ker veš Lukec, med nama rečeno, Treza je grda, kakor koš in stara kakor svet. Ne zameri mi, pa tako jaz mislim."
E, ravno tako hudo ni, Jože. Starejša je seveda 6 let kot jaz, a to nič ne de. Jaz ne gledam na lepoto in starost, ampak le na pridnost. Kaj mi pomaga, če je žena lepa, mlada, pa ti še žgancev skuhati ne zna? To je prvo, da je dobra gospodinja, ker jaz ljubim red in dobro jed. Me razumeš?
„A, seveda, Azdaj te pa popolnoma razumem. Bog ti daj srečo in blagoslov v tvojem zakonu. Naveličal se ga menda ne bodeš?"
„Pustiva zdaj to na strani, Jože. Godi se mi naj kakor že hoče, samo to bi te prosil, da mi ti prideš za   »protfirerja".    Odrekel   mi menda ne boš.
darju« zamore recti, da on kmeta proti mestjanu podpihuje. Pomisleka vredno je posebno izpovedanje neke priče, katera nevarnost razglašenih napadov «Gospodarja« z naslednjimi besedami opisuje: ,Mnogoštevilni podpihujoči članki «Gospodarja« so za Nemce v Ptuju toliko nevarnejši, ko je «Gospodar« več kot kak drugi slovenski list pri kmečkem ljudstvu ptujskega okraja razširjen in ker je vsakemu kmetu znano, da ta list vodijo duhovni in ga podpirajo, toraj okolščina, katera v očeh slovenskega kmeta, verjetnost pod-pihujočih dopisov v dokaj višji meri povzdigne.
K obravnavi prišel je zatoženec Auguštin Janša s svojim zagovornikom dr. Glazer-jem. Zatoženec pravi, da se ne čuti krivega, pač pa da dejanje prizna. Članek opožigu da mu je došel od prefekta knezoškofijskega deškega semenišča v Mariboru, duhovnika Anton K o r o š e c-a.
Poškodovani Gregorec izpove, da je bil vsled požara tako zmešan, da ni vedel, kaj je v prvem trenutku s pozvedujocim žandarmom govoril. Njegovo gostilno obiskujejo tudi Nemci; on da je Slovenec, nima pa zato nebenega sovražnika.
Zelo znameniti so podatki žandarja H a r t m a n n-a in žandarskega stražovodja R u t n i k-a, katera povesta, da sta bila dan po požaru pri Gregorecu j šli so skupaj k sosedu v malo sobico; bile so tudi druge osebe pričujoče, med temi advokat dr. B r u m e n iz Ptuja, kateri se je izrazil, da ni nobeden drugi poslopja zažgal kakor ptujski «nemČurji«, pri čemur je imenoval ime enega nemškega ptujskega učitelja. Žandarma sta svoje podatke zadevajoče izraza dr. Brumen-a trdila, kar pa je dr. Brumen zanikal in eden žandarm je še pripomnil, da je on (žandarm) v svoji poizvedni relaciji že trditev Brumen-ovo navedel, da je hiša od nemškega učitelja zažgana bila.
Porotnik Stieger, Župan slovenj ebistrški, zavrnil je, si nasprotujoče prisežne izpovedbe obeh žandarmov
na eni in dr. Brumen-a na drugi strani, ker je tež iz teh si nasprotujočih izpovedanj soditi. Državni pravi izjavi, da si kazenskosodno zasledovanje zaradi krive izpovedanj a pred sodiščem priderži.
Državni pravnik raztegnil je obtožbo tudi pr prefektu Antonu K o r o š e c-u, kateri se je in tudi potem kot obtoženec zaslišati. Korošec, ki s venski govori, izjavil je, da ne izpove, na kar ga državni pravnik na postavne posledice njegove upora opozoril. Korošec se je odstranil.
Državni pravnik opozarja na veliko moč in nalo dostojnega Časnika. Ako časnik svoje naloge i izpolnuje, potem je pogubonosen.
Povdarja dalje, da strup slabega časnika ljudsti ki je preje dobro bilo, pokvari.   Tako orožje je zc nevarno; ono vodi k ščuvanju kmečkega stanu, kate konečno,   po   takem   mora   priti do mnenja,   da gospod ali meščan njegov sovražnik.
Državni pravnik pojasni potem predležeči slu<! od gospodarske, državne in kazenskosodne strani omeni, da tisti vedoma laže, kdor trdi, mešča trgovec izsesava ljudstvo. To ni res, kajti eden sfe je navezan na drugega. Iz ust priprostih kmetov je danes slišalo, da živijo kmetje s ptujskimi trgoi v najlepših razmerah. Od državne strani je jasno, i v državi, v kateri toliko narodov skupaj bi) se mora ravno po izobraženih slogih vse to zabrani kar je zmožno, nasprotstva poojstriti. K temu spada tudi zastopniki Časopisja. Ako kmetom zmiraj pravij meščan jih skuša v svoje zanjke vjeti, potem si 1 kmet mislil, da je on goljufan. Zbudila se bo v nje nevolja in ti v njem zbujajoči čuti se povišajo tak da bode konečno prijel za orožje ter meščana pol
Govornik prešel je potem k uspehu obravna\ povdarja obširno priznanje obtoženčevo, označi k piseca onega članka Antona Korošeca, o čemur K
rošec ni hotel nič priznati. Brezdvomno obtoženec1
______________________________________                     ___
Objeli sta se, jokali in draga je drugi zatrjeva] da ji ostane večna prijateljica.
Konec tega poljubovanja, objemanja in jokan je bil, da pride Polončka Trezi za nkranceljungfravq
Pustni pondeljek je prišel. Mrzel dan je bil škripalo je pod nagami. Pot ob cestah in po po! bila je zelo gladka in marsikatera mlekarica, ki varno stopala je padla in razlila mleko po tleh.
Jože-„protfirar" je precej zgodaj vstal. Umival umival se je po licu, vratu in po prsih, kakor nikoli. Oblekel je svojo najboljšo obleko in ok devete ure podal se je na ženinov dom. Ponosno. korakal Jože po cesti, kajti v žepa je imel pre krone in danes je hotel pokazati, da ni tako „spufa kakor ljudje mislijo.
Toda, kakor je že na svetu, nobena sreča brez nesreče.
Jože je ravno mislil, kako bo kaj na „ofcet pa se mu spodrsne in Jože zleti kakor je dolg Širok v najbližnji graben ob cesti. Hlače se mu pi trgajo do kolena.    Kaj   hočeš?   S strganimi   hlača
Saj se dobro poznava in ti si tudi lahko misliš, da je sitno okoli pri drugih ljudeh tega iskat, kar potrebuješ."
„Seveda, seveda", pravi Jože. „Prav iz srca rad ustrežem tvoji želji, samo povej mi, kedaj bo poroka."
„Na pusten pondeljek. Veš Jože, malo pozen sem, pa to nič ne de. Pustnjak sem pač. Na pusten pondeljek torej, ob 10. uri v farni cerkvi."
„Dobro Lukec! Tu imaš desnico, da pridem."
„Hvala ti Jože! Ne bote grevalo", pravi Lukec in odide.
To je že stara stvar, da si dobri ženin svojega „protfirerja", nevesta pa svojo „kranceljungfravo" poišče.
Treza Sterbenčeva se je opravila kakor za nedeljo in se je podala k Bernikovi Polončki.
S solznimi očmi pripoveduje Treza Polončki svojo srečo in prosi Polončko, da naj pride za „kranceljung-fravo", ker tedaj bo sama popolnoma srečna, ako bo imela tako prijateljico zraven sebe.
—   3
■nega članka. Po postavi pa je on odgovoren loŽDa je opravičena.
■ednik Janša bil je torej z uporabo olajšajočih K obsojen na 14 dnij zapora, poostrenega z enim n vsakega tedna in v povrnitev stroškov ka-Ba postopanja. Obtoženec se je zahvalil sodnemu Ha milo kazen  in izjavil isto sprejeti.
Dogodki na Kitajskem.
k Kitajskem so seveda zmagale mednarodne ^itajska vlada je privolila, da so se kazni na farjev zvršile. Bilo je tedaj postreljenih in jenih mnogo visokih dostojanstvenikov kitaj-Iki so se spuntali in morili kristjane. evropske države, ki so se skupno bojevale na fm proti Bokserjem, pa se sedaj nič kaj lepo jopijo. Tako hoče Rusija lepo zemljo Mandžurijo pridobiti, kar pa drugim državam ni pogodu. pjša poročila pa razburjajo širni svet, da je raz-jned Angleži in Rusi na Kitajskem jako napeto. \ namreč ne pustijo od nikogar komandirati \ so nastala med Rusi in Angleži nasprotstva pekega k pekingško-tientsinski železnici spa-ja sveta v Tientsinu. To nasprotstvo je toliko, je tako Rusi, kakor Angleži na tem svetu uta-n v naglici zgradili utrdbe. Angleški poveljnik [rafično zahteval pomoč. Zgodilo se je tudi, da JO. sušca čuvaj angleškega konzulata od enega [ kozaka ustreljen. Angleški konzul se je radi i ruskem oblastvu pritožil. Iz Tientsina se dalje i. da je poveljnik mednarodnih vojev grof see govoril 19. t. m. z ruskim generalom ^om in poveljnikom angleškega voja Cainp-L Ruski general se je baje izrazil, da ne prev-ako dolgo nobene odgovornosti, dokler se An-tomenjenega sveta ne odstranijo. Angležki po-rje pa baje rekel, da vsled mu došlega ukaza B more storiti.   VValdersee je nasvetoval naj se
i*ne moreš na wofcet", kaj bi pa ljudje rekli?
Hvala Bogu", si misli Jože,   „da imam še druge
I Hitro se obrne in koraka proti domu,   da bi
■oblekel.   Med potjo   se je   nad   marsikaterem
■i je hotel vedeti,   kaj in kako se mu je zgo-
ur ni imel časa odgovarjati. Ura je tekla proti
in Jože bi že moral biti pri ženinu.
isedši   domov,    se hitro   obleče v druge hlače
agio napoti proti ženinevem domu.   Bil je že
ekako na pol pota,   kar   naenkrat se spomni,
pozabil   denar v raztrganih hlačah.   Hočeš   ali
moral se je Jože   vrniti,   kajti   brez   denarja
ne more iti na  „ofcet".   Klel   in   rentačil je
med potjo,   kajti bil je prepričan,   da zamudi
a uro. in da se bodo svatje gotovo jezili nad
er ga ni ob pravem času.
Hvala   Bogu"   je rekel,   ko je stisnil   denar v
Zdaj pa mislim,   da bodem imel vse."   Bil je
e pri   vratih,   kar   mu   pade v  glavo,   da te
[ hlače ne  „pasejo"  k suknji. Vrže torej hitro
dol in si obleče   drugo,   ki je   bila iz istega
odda zastraženje tega sveta do izhoda pogajanja nevtralni moči. Ruski general Wogacek pa je ta nasvet odklonil, grof VValdersee pa se je na to vrnil v Peking. Rusi bodejo pa najbrž čez Port h Arthur svojih vojakov v Tientsin poslali.
Vojna v Južni Afriki.
Celi svet je pisal in govoril, da bode sedaj vojne med Buri in Angleži vendar že enkrat konec, ker se vršijo mirovna pogajanja med burskim generalom Botho in angležkim Kitchenerjem, ali naenkrat zadobila je cela stvar zopet drugačno lice. Najnovejše vesti pravijo, da je barski general Botha Angleže zopet enkrat lepo za nos vodil. Ker se je med obema vojskoma sklenilo za nekaj dni premirje menilo se je, da se sklene trajen mir, a Botha se je udal v to premirje le zategadel da je med tem Časom svojo vojsko zopet bolje uredil in se pripravil na novo bojevanje. Junaški Buri so sklenili, se rajši do zadnjega moža pobiti ali vjeti dati, kakor se pa krutim Angležem podati. Buri si mislijo: če smo že vojsko tako dolgo spretno voje-vali, dajmo jo še naprej. Poročila javljajo dalje, da se Buri umikajo proti severu, nad železnično progo v luko Delagoa. Iz Londona pa poročajo, da je tudi barski general Dewet odklonil vse mirovne ponudbe. Zato hoče Kitchener v prihodnjih dneh začeti proti Dewetu gonjo v nenavadno velikem obsega. „ Times" poroča, da se je obkoljenje Pieta Fourierja in njegovih 800 mož izjalovilo. Skušali pa ga bodo Angleži obkoliti v prihodnjih dneh iznova. Lord Methnen je prišel iz Klerksdorpa v "VVarrenton. V Kaplandiji so dospele burske čete do kraja Adelaide, kjer je noČil 13. t. m. bureki vodja Kruitzinger. General de Lisle ga je hotel ujeti, a Buri so njegov krog prodrli in ušli. Zbrali so se iznova v okraju Albany. Polkovnik Scobele je 12. t. m. zapustil Murravsburg, da bi ujel oddelek Bura Scheeperja, a ga ni mogel dohiteti. Umevno je, da se Buri kar v slepo nikdar podali ne
sukna kakor hlače. Ta obleka je bila sicer malo grša od prejšnje, pa pri kmetih se ne gleda bogve kako strogo na zunajost.
Jože je pospešil svoje korake. Pozno je že bilo in zamudil bi ne rad.
Bolj ko na pol pota je že zopet bil. Nahod, ki ga je imel, silil ga je kihniti. Seže v suknjin žep po robec. Toda ni ga imel pri sebi, pozabil ga je bil v prejšnji suknji.
„0 ti proklet svet! Tristo komarjev in eden medved! To je kar za vrage lovit! Nahod imam, na „ofcet" grem, pa brez robca! Mudi se mi, zdaj pa naj še nazaj grem", tako je rentačil Jože.
Kaj si je hotel, moral je zopet domov, kajti pri ženinu pa ni hotel prositi za robec, toliko sram ga je pa že še bilo. Penil se je Jože od jeze domov hiteč in nad nekim znancem, ki ga je prašal, kaj se tako drži, kakor sedem lačnih let, se je zadri: „Butl molč,   pa naprej pojd,   pomagat mi tako ne moreš."
(Konec prihodnjič.)
bodejo. Njih upanje rase ker se slišijo čudne stvari da se namreč nekaj zanimivega godi na Kitajskem med Angleži in Rusi kar kaže med tema državama skoraj na vojsko. Ako se to uresniči, potem seveda Angleži v Južni Afriki propadajo, ker bi na dveh straneh vojske ne mogli peljati. No, pa tudi Rusi bi Angleže na Kitajskem lepo počesali.
Razne stvari.
Od Sv. Urbana pri Ptuji. Nek „Urbanski fant", kakor podpis kaže, je v „Slov. Gospodarju" v štev. 9 od 28. februarja 1901 prav po volčje čohnil po Urbanj-čanih in sicer pod ovčjo dlako. — Čuditi se mora vsak Urbanjčan doma ali drugod živeč? kako puhlo in enostransko zasmehuje ta „fantalinu svoje sofarane — in — sebe. Se bolj pa se mora vsak bralec tega dopisnika čuditi tej pravilni pisavi. Si je li ta ljubi nfantek" v Berolinu tako izvrstno naučil slovensko pisariti? Pri Sv Urbanu gotovo ne, tam je ja Čisto nemška šola (?) Od kod tedaj si je pridobil ta „fant" tako krščansko slovenščino?! No, če Urbanjčani po njegovem domišljenju v vsakem oziru spijo — kdo pa je njega k tako navdušeni narodnosti prebudil, da tako nekršČansko celo faro Sv. Urbana omaznje. Gos p. Volkmar gotovo ne! ker med tem časom je bilo tam tudi drugih g. duhovnikov, kakor Grabar, Kocuvan, Zmazek in drugi. Ali ti izgledni gospodje niso nič skrbeli za prihodnost — in so morebiti spali? Kako da zamoreš pisati: „Žalibog moramo priznati, da tisti, ki bi morali biti buditelji ljudstva, ga vodijo na kriva pota, da priprosti kmet ne spozna luči od teme, ne spozna dobrega od hudega in tako gineva vera, peša narodnost i. t. d. Ali so zgoraj imenovani gospodje čisto pozabili ljudem kazati, kako bi naj v ooližju in v daljavi luč temu osvetljevala, da bi preprosti kmet v resnici spoznal dobro od hudega tudi v t e m i razločevati — da bi ne ginevala vera! Ti nfantektf v lepi obleki, obžaluješ, da se pri Sv. Urbanu ne osnuje nobeno društvo! Kako da? So to li krivi ubogi hlapci in dekle ? Kolikor mi je znano, — so še tam vrli narodjaki, posebno mnogozaslužen profesor gosp. Z e 1 e n i k in drugi. Ti to ne zadostuje? Neverjetno je, da bi ti možje nasprotovali temu — kar oživlja korist in blagor kmetskega ljudstva. Če tedaj po tvojem dopisu zares gineva vera — peša narodnost — in se vsiluje, kakor pišeš, »liberalizem in nemčurstvo" — zakaj so pa bili tam misijonarji? Dragi ngedeonski fant" obudi sinove tvoje čete, (pa v kmečki obleki) naj na Ostrovcu zagrmijo: Solncestoj! dokler ne pobijemo liberalizma in nemčurstva v občinah okoli Sv. Urbana in dokler ne proklejemo v dnu pekla tega lindvurma »Štajerca" in »Rodoljuba" —- njunih privržencev in naročnikov. Ali zares misliš, da bi naj učiteljstvo skrbelo za take narodnjake, ki bi še dalje klerikalcem v političnih in gospodarstvenih rečeh itak že dovolj krvavečo kmetsko ljudstvo vgonobiti pomagali! Učiteljstvo nove dobe ne pozna več, kaj je mežnarija! — Na dalje sanjač ti — samo da ne veš
v čem — zasačeni mladenič: „Kje je zdaj tii krščanski in narodni duh, ki je vel ob čaj majarja po veselih urbanskih gričih?" Ja resnici vprašam: Kam je zginil tisti pravi čl sosedstvu miroljubni duh — k< zgojevala nepozabljena duhovna gospoda I K o r o š a k in njegov kaplan Volkmar, starih Urbanjčanih živi! Vzela ga je zima nas najmiroljubnešega gospoda 0 . . . . c-a! } pišeš: „Zadnji čas je, da se tudi mi, drag začnemo zavedati po izgledu Volkma smo sinovi in potomci i. t. d." Zakaj ne ti g 1 e d u gospoda Graber-ja, Kocuvana in Zi saj so bili ti tudi prav izgledni in narodni di Kaj ne?? Nehvaležnež, zakaj ne privoščiš spomenika v L. vrhu ali pa na griču blii danjne ledrarije — mislim reči prav za prai Gospodarju ?! Pa ti ja hočeš v prihodnje z< ročati v „Slov. Gospodarju" o teh brezvernih, in nemčurskih Urbanjčanih. No, tedaj ja n popisati kaj zgodovinskega o moral rodnosti okoli urbanjskega  vodnjal
Sti Sv. Trojica v Slov. gor. Predala zadnjej podarja" je pa svetotrojiški dopisovalec z groz mišlijarni napolnil. Gospod dopisovalec! ali sram Vašega bivališča? Zakaj se skrivate za jico? Saj vemo za kovaČnico, kjer se ti člani Odkritosrčen mož ne išče zavetja drugod, : zagovarja sam svoja podjetja. Kaj Vas briga čani ? Nikdar Vas še niso k sebi vabili; pi tedaj v miru! Sedaj si pa Vi gospod dopisoi glejva natančneje Vaša dopisa in pretuhtajv za stavkom in konečno bova videla, koliko ste Vi pisali. Vi pišete, novi zdravnik tirja letne plače. — Laž! — Novi zdravnik ne tirja nego on bi bil zadovoljen, ako dobi 800 plače. Tukaj ste se tedaj prav globoko vreza! vica bi bila primerna za čas, kadar ljudje seme sejejo, saj veste zakaj? Resnica je, di zdravnik Nemec, prišel iz Gradeča ter da ne šega jezika. Trojičani niso hodili po njega, : niso pisali, da naj pride; zadovoljni pa so b prišel. Saj je boljše nekaj, ko nič. Kdo bi pa o kateri Vi v „Slovenskem Gospodarju" pišete, Vi gotovo ne! Za Vašimi vraštvi bi se njej prelil. Vi pišete, da sta se zdravnik in samo gledala! Ta zdravnik je tedaj l Človek, ker svoje bolnike se svojim pogledt Žena je že v 8 dnevih okrevala in po pustila. Zakaj niste tedaj žnjim zadovoljni ? 1 zdravnik ne potrebuje toraj tiste drage lati hinje. Vi pišete, ta zdravnik oziroma njegov vanje je Trojičanom voda na njihov mlin. D si Vi naročite zdravnika! Nihče Vam ga ne \n Kam ga bodete pa spravili ? Se za domače lju stanovanj! Se tisti morajo v tujih občinah i tega pa Trojičanom ni potrebno, kajti oni zmožni, da svojim ljudem stanovanja prisk vemo, ali so, se Vam pri Vaši prenapetosti
— 5 —
šali ali se še le bodo.   Pa skoraj  bi trdili,
vže to zgodilo; kajti Vi vidite osebe, katerih Evo dokaz!   Vi   blodite   v Vašem članku o |d zdravniku! Kdo pa je ta in kje je ta ? Mož mi!  Ali ne znate razločevati pojmov   okrajni
tni? Ta dva izraza nista eno in isto! Okrajni i imajo svoj sedež na torišči okrajnih glavar-
distriktnim   je   delokrog omejen.   No,  če   bi ,jni zdravnik namreč   mariborski   siromake
varstva vračiti, potem bi si moral Vas najeti, po zraku nosili. Čudili smo se nad zmede-obi, dotikajoč se zdravnika in stavbe šolskih Kako se strinja to ? Ali Vam je znano, ko-Bpevkov za zdravnika imajo posamezne občine lati? l°i0. Davek vseh občin svetotrojiškega znaša 44.000 K. Vse občine bodo tedaj pla-140 K a primanjklaj bode deželni odbor pri-ispevki cele Vaše župnije ne bodo tedaj toliko kakor plača uborne babice. Saj me zastopite. a pri tej nič ne tarnate? Kakor Vas poznamo, nož napredka.   Zakaj tedaj ljudstvo hujskate,
za svojo mladino žrtvuje ? Ce Vam bo prilika a bodete gospodarska poslopja, ali kaj druzega rali, takrat se Vam ubogi davkoplačevalec ne il. Samo sedaj ko gre za njegov in za blagor mladine; sedaj točite krokodilove solze. Vam ola podlaga Vaše današnje izobraženosti ? Sicer bi morebiti boljše bilo, da bi nje ne bili nik-eli; dosti prepira in svaje bi bilo izostalo, bili pri svojem luku ostali. Vaše geslo je: Sv. Trojice!"    Zakaj pa tako  radi semkaj
? Ali ne poznate pregovora:   „Besede mičejo, i vlečejo. Ostanite toraj doma, morebiti bodo |em Vaši zapeljani pristaši tudi Sv. Trojici hrbet Poskusite enkrat!   Vi pišete,   pri  Sv.  Trojici
pristni Nemci! Kaj še? 5G njih je, toraj 20% rebivalstva; ti so tudi pri zadnjem ljudskem e kot Nemci šteli; ako bi jih radi poznali, e pri glavarstvu v Mariboru! Vi bi se gotovo
Slovenca šteli naj bi že bili v Murikodolu ali Dergu; zato ne smemo tem za zlo šteti, ako repričanje očitno dokažejo. Poglejva še malo Djiško posojilnico! Vi pišete da imajo od te i Trojičani hasek. Tu se pa grozensko motite. pa niste nove posojilnice pri Vas ustanovili, i dobiček imeli; Trojičani se nebi bili jo-Vi bi si bili marsikateri pot prihranili. Poznate
svetotrojiške  posojilnice?   Gotovo   ne,   kajti
K drugače. Ali ne delujejo vsi odborniki edino
astV Povejte mi, kdo je   še dobil   kaj   plačila
trud?   Pač pa Vam lahko   povemo,   da   ravno
ima hasek od tega zavoda. Prvič mu je zavod pri ne zamudi toraj toliko časa, kakor pri odda-avodih; drugič pa lahko tudi ob nedeljah svoj
ravi. Molčimo o tem, kolikim ljudem se je jvečih stiskah hitro pomagalo. Hodite vprašat!
Vam bodo.   Dokažite nam tedaj,   kje  imajo
»jičani kakšen hasek od tega zavoda! Mislite od kakega   četrt   litra   vina,   če   ga   katera
spije? To je poprej tudi storila, ko še ni bilo
od
tega zavoda. V drugem članku pa gorečno priporočate Vašo novo slovensko posojilnico ; ova je tedaj stara slovenska posojilnica. Bodi Vam! A tudi tukaj so se Vam pomote vrinile. Svetotrojiška posojilnica je pod nadzorstvom deželnega odbora. Interno poslovanje je nemško; kajti mora biti; zavod sam za se je internacionalen; pomaga pa največ Slovencem. Le vprašajte moža, kateri je imel dostikrat priliko v zavodu poslovati, koliko nemških dolžnih pisem je našel in koliko nemških knjižic se je izdalo! Glejte g. dopisovalec! Vi hvalite može, ki sede v Vašem novem zavodu. Vprašajte enega teh, kako se je takrat obnašal, ko se je predlog stavil, da bi posojilnica k zavezi slovenskih posojilnic pristopila. Ali ni on ravno proti glasoval. Ni varno tedaj ljudi na solnce postaviti, kateri nosijo surovo maslo na glavi. Vaš izraz o ustanoviteljih te posojilnice se tudi ne vjema se pravili. Pri teh zavodih ni ustanoviteljev; kajti vsak je ud, kateri plača svoj delež. Kdo pa je kriv, da ni bil več svetobenediški g. župnik voljen — ne „izbacjen" kakor se Vi blagovolite izraziti? ?]dino Vi! Gospoda župnika so vsi spoštovali in ga še spoštujejo. Vi ste ga na svoje limance vlovili, drugim ste jamo kopali, a njega v njo spravili. V drugem ustanovitelju ne moremo govoriti, kaji on je bil takrat za svoj trud od deželnega odbora plačan in ni bil nikdar ud tega zavoda nego le poslovodja pri ustanovitvi. Soštejva tedaj vse, primerjajva Vaša dopisa in moj zagovor in videli bodete in morate tudi priznati, da je pri meni resnica, pri Vas pa le domišljija in hujskanje. Ako bi se Vam še poljubila nadalje domišljije kovati, potem bodemo primorani, da začnemo umazano perilo iz Vaših Vam na srcu ležečih zavodov na svitlo spravljati, kar Vam gotovo nebo ljubo. Občudujte raje sedaj v spomladi krasno naravo, poboljšate se v tem postnem času; hvalite Boga; sosede, kateri Vam nič ne store, pa pustite v miru!
(Iz Ljutomera.) Velecenjeni gospod urednik! Gotovo ste se začudili, ko ste v marsikaterem časniku čitali, da naš advokat, Dr. R o s i n a v kratkem zapusti „ prepira truden", kakor on reče, Ljutomer ter se naseli, kot advokat v Mariboru. Kje pa na svetu se mu bode neki tako dobro godilo kakor v Ljutomeru? Komaj nekaj tednov potem, ko se je s svojo culico iz Celja k nam prikobacal, da očisti naš trg nemčurjev in da z gromom in strelom uniči nemško šolo, volili so ga že naši kmetje modrijani v deželni zastop. Slabo spričevalo za naše kmete, da so na tega Kra-šovca čakati mogli, da si izvolijo odrešenika, zdaj pa imajo priložnost opazovati, daje ta gosp. le slab zastopnik kmetskega stanu. Kje pa so neki na svetu tako godna tla za tribune, kateri si pod imenom domo-ljubnosti in narodnosti radi svoje žepe niurajo* kakor ravno ljutomer in njegova okolica. Zakaj pa tako silno gospod doktor? naj bi še vendar počakali, da se dovršijo letošne volitve v občinski odbor ljutomerski. Ali ne bodete več na stol župana ljutomerskega kandi-tirali? to bi nam pa bilo ležal, imeli smo vsakokrat prav izvrstno zabavo. Ali naš doktor ima dober nos! Ura   kaže na   propad!   Podgane zapustijo ladjo prej,

ko se potopi. Mi, kateri tukajŠne razmere poznamo, se nikakor ne čudimo, da ta gospod „ pobere svoje hale in ide dale", mi samo obžalujemo, da gospod Rosina pri nas svoje burke dalje ne tira, da bi se še več ljudem oči odprle ter jih še več ozdravelo od njihovih napačnosti; mi obžalujemo, da jo ta gospod tako hitro potegne iz našega trga, prepričani smo, da ga še tudi njegov edini pristaš in trabant kontrolor, I v a n č i č, nekega dneva zapusti. Mogel je že zvedeti, da kmetje, kateri dosedaj pod njegovim terorismom še se glasiti niso upali precej na noge stopijo ter mu resnico v obraz rečejo; to resnico pa ta gospod le nerad posluša, to je pokazal na plesnem večeru pri gospodu Seršen-u, ko je pred kmetom Kardinar iz Krapja že ob 10. uri domu potegnil, da se mu še kaj hujšega ne pripeti. Pri zadnjih volitvah v državni zbor, zvedel je ta gospod, da vrli Slovenci, kakor g. K u k o v e c, V a p o t i č i. t. d. njegovo dejanje obsodijo, da oni ne trobijo v njegov rog in da se volitev, pri katerih on Slovence vodi, niti ne udeležijo. Samo pri volilnem shodu g. V r a č k a v BnčeČovcih imel je še upliv na knžovskega S t i b 1 a r a in črevljara Novaka, ker je precej denarja za pijačo in klobase seboj vzel. Ta dva naj se tudi njemu zahvaljujeta za kazen, katero sta pri sodišču v Ljutomero za njuno takratno junaštvo dobila. Gospod doktor zapusti tedaj kmali Ljutomer. O, da bi njegova sreča in njen konec ostalim v oplašljivi zgled služila; to mi iz srca želimo!
Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Na praznik sv. Treh Kraljev t. 1. zdelo se je znanemu gospodu župniku Francu Zmazek pri Sv. Benediktu v Slov. gor. umestno, v pričo več ljudij zelo nepohvalno izraziti se o Lenartčanih, posebno o njihovi pobožnosti in pridnosti. Naš gospod A. Mravlag, zvedevši to, predložil je stvar občinskemu odboru, kateri je sklenil, tožiti gospoda Zmazeka radi razžalenja časti. Dne 2. marca t. L vršila bi se pri tukajšni c. kr. okrajni sodniji zadevna kazenska razprava, da ne bi bil gosp. Zmazek spoznal za boljše, pred kazenskim sodnikom podpisati v nemškem jeziku sestavljeno častno izjavo, katera po slovensko slove tako-le: „ Podpisani Franc Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor. izjavljam, da nisem imel nikakega vzroka in povoda za izrek, ki sem ga v pričo (slede imena dveh prič) storil dne 6. januarja 1901 v žnpnišči pri Sv. Benediktu, s katerim sem prebivalce šentlenarskega trga dolžil nenravnega dejanja in zaničljivih lastnostij ter jih psovai, da torej obžalujem ta izrek, ki žali čast prebivalcem imenovanega trga. Zato preklicem tudi ta izrek kot popolnem neopravičenim in neosnovanim ter pooblaščam gospoda župana v Sv. Lenartu aH njegovega namestnika, da razglasi ta preklic v javni seji občinskega odbora.
Iz Teharjev. Bliža se čas občinskih volitev na Teharjih, bliža se pa tudi nepotrebni prepir. Menili smo da bomo letos volitve mirno z vršili, da ne bo-demo delali stranke, misleči, da se bodemo lepo združili, pa žalibog, ne bode tega mogoče, ker na Teharjih je neko staro gnezdo, iz katerega izhaja nemir in laži in sicer take laži, da jih je sam zlodej vesel.
6 —
Laže in plaši   se od   ondot,   da če   bodo   S dobili moč,  bojo v občinski odbor spravili  v fabriške delavce, potem, da bodo stare farišfc dobivale   občinsko   podporo.   Vi   volilci,   to i zapomnite: to je grda laž.   Fabriških delavcei nobeden voljen v občinski odbor; ne bodemo lili ne kmetje ne delavci.   Fabriški   delavci   t potrebujejo  občinske   podpore za svojo staros imajo svojo blagajno, katera premore okoli dve kron.    Mi,   oziroma   naša   stranka,   voliti ho ravnatelja  štorevske   tovarne   gospoda   Jeleka bodemo pa volili samo   kmete in  posestnike. laž je tudi, da hoče štorevska stranka spravi šolo v teharsko občino.   Kaj takega govoriti neumnost in nima nobene podlage. Nezmisoln dalje, ker se govori, da če bode štorčvska stranka; bodo Štorevčani postavili lutrovsko cerkev tei pridobili lutrovskega pastorja. Čudno in graje je,   da si zamore   človek po  katoliško krščen vnebovpijočih lažij   domisliti,   katere se razna kočah in lovijo z njimi pooblastila ter govorij gre za vero!   Tako počenjanje   pač ne dela komur.    Kar se vere tiče, jo imajo oni le na v dejanjxi jim je pa deveta briga. Zatorej oboj ne verujte   raznašalcem   takih   laži.   Oni   so odločili, češ, da so Slovenci,   vsi drugi smo čurji.   PraŠamo jih:   ali   nismo   vsi   teharski Slovenci,   ki   nismo   nikdar   svojega   naroda Mi spoštujemo svoj materni jezik, spoštujemo poštene Nemce,  ker smo pravicoljubni.    Zato tisti napeti   Slovenci   sovražijo in vsakovrstn nas trosijo.   — Kaj vendar   je temu krivo ? temu narodni prepir. Kdo pa ga je zasejal? — Ne!   Prepir zasejali so tisti, ki znajo km bolj žepe   prazniti.   Potem pa govorijo : vse dom cesarja, to je naše geslo.    Kako pa hod za vero skrbeli,   ko jo sami   nimajo  in kako za dom,   ko pa kmeta ob domovje spravljajo kmetje, ne hodimo poslušat takih govornikov teri teh govornikov pravijo,   da dajo življenje rod.   Dobro,   — kmet le vprašaj ga pri taki ako da tudi   življenje za vero iz ljubezni   do Videl bodeš, kako bode obmolknil,   saj še ni deljo ne gre v cerkev.   Ali bo tak učil   kmet Dragi kmetje teharski, združimo se, pustimo gnezdo,   naj se srborita   koklja sama v njem ne poslušajmo njih in ne   verjemimo   tistim govornikom. Mi glejmo za sebe in volimo tiste so nam pravični in ljubi. Mi delajmo po svoj pričanju in ne   dajmo se vloviti v polzke zan so nam nastavljene povsod.  Naši nasprotniki da se mora tako voliti,  kakor se ednemu ali odbornikoma poljubi; to ni pravično. Volilci n po svoji vesti,   ker le taka volitev je pravičn prirejajo nasprotniki shode, priredimo ga tudi se pogovorimo in   tesneje v obrambo   združil sicer, če je nasprotnikov tudi malo. znali bi i pritihotapiti in   znali  bi nas ti tujci   srahova krvoločno. Zdaj na noge, zdaj je še čas, da vi vse potrebno.  Potreba bode tudi v prvi vrsti
[■a to,   da izvolimo take   odbornike,   ki bodejo delo-
■ vali na  to.   da   se  nam v kratkem   namesto   stare,
■ postavi nova cerkev — pa ne lutrovska. Zato po-Itreben denar je skupaj, toraj kaj naj še čakamo? ■Toda kaj hočemo, gospod župnik sami niso odločilni, Ifumani pa   se   prepirajo   za   narod.   — Povedati bi
No o naših razmerah še veliko, pa za zdaj bodi Bftolj. Dragi občani, oglejmo si svoje nasprotnike od
ptzu in daleč in spoznali bodemo, da jim je ljubezen
I in usmiljenje le na jeziku, ko pa nas v svoje kremplje
I dobijo,   pa hajdi — s kožo   čez ušesa   doli.    Zraven
Hudi ne pozabimo prislovice:   ..Kadar konja loviš, mu
[ovsa moliš,   kadar  ga   pa že imaš,   mu biča okušati
■ daš:-                                     Pravicoljubni Teharčani.
Iz Pacinja pri Ptuji. (Miha! — kaj bo pa zdaj?)
■ Dragi Miha!  Pri  predzadnjih volitvah v okrajni zastop
■ obetal si nam da, če bomo volili s Slovenci in ne s
urji,   bodes  dal ti na našo sosečko cesto vsako
■leto za naprej šoter na račun okrajnega zastopa  na-
Bpiti in sicer od Pacinja do Destine. Glej, enoglasno
I Brno volili kakor si ti hotel in — zmagali   smo.   Pa
I nismo samo zmagali, ampak dobili smo tndi šoter na
|<esto pa ...... koliko?   toliko da se je pošodralo tako,
■kakor če si kak „purgar" govedino posoli. Sedaj, I pri zadnjih volitvah v okrajni zastop, pa si ti Miha, I ko si zopet agitiral za svojo stranko, nam obečal, I da nam napraviš npecirksštrasen" od Ragoznice pa Bo Pacinja in čez Velovlek. Ker pa si ti nas pri I popresnji volitvi pošteno „nadrsal ali nafarbal", l smo ti očitali tebi, in tvojim obljubam ni verjeti |m da bodemo mi sedaj rajši z nemško ali po   tvoje,
Enčursko stranko potegnili, ker ti gospodje so jeseda, ker kar obljubijo, tisto storijo. Miha, kaj si pa ti storil nato, da si nas zopet ' zanjke! Obljubil si nam, ako po tvoji želji o, nam bodeš napravil „pecirkštrasena od Ragoz-ftez Velovlek i. t. d. in prisegel in rekel: „Ce it te ceste ne napravim kakor vam obljubujem, pa m na pervo drevo obesiti". Miha! Miha! Miha! — io pa zdaj?? — cesta še ni napravljena, — ali »češ sedaj sam obesiti, ali kak boš to napravil ? i toliko svetujemo: če nam ceste ne napraviš t boš zopet prišel agitirat ti in Z e 1 e n i k za ni zastop, bomo vama pa mi to novo cesto pokazali, - numgekerttt — od Pacinja do Ptuja in to brez sga inženira, da vama bodo škrampi brneli, mi pa volili, tako kakor se nam bo samim po-o.                                            VeČ veleposestnikov.
Mešanje sadnega   mošta.  V Gradcu bil je nek pri sodišču zatožen, ker je potem, ko je jabolka elI.   nalil   na tropine  vode in   Še   enkrat prešal. ■Sodišče poprašalo se na to pri kmetijski družiti, ka-i I kor tudi  pri kemičnem preskusevališču, če je to me-! sanje z vodo škodljivo ali ne.    Kmetijska družba  pa i tje odgovorila,   da  je   mešanje   z   vodo v navadi   in j be škodi   nič.    Kemično   preskuševališče pa je reklo, Ma je to kvarjenje,   če se voda primeša in se sklice-Bo na   učenjaka v mostni   stroki   g. dr. Štuheca v Htaju. Kmetje se toraj morajo zahvaliti g. dr. Štuhecu, ■ko bodejo kedaj kaznovani radi   primešavanja   vode
k moštu. nŠtajercK pa ne more zapopasti, kako-li zamore g. dr. Stuhec o moštu kaj razumeti, ker je šele lansko leto kupi! neko posestvo in še-le prvikrat mošt prešal. Dr. Stuhec je gotovo razumen gospod, ki je spreten pri porodih in zapiše dobra zdravila, ali o kmetijstvu on ne razume nič, in ker živi od kmetov, naj bi jim tudi pomagal, ne pa kmetom škodo povzročal.
Izpod Boča. — Za sedem guležev in pet klobas.
Predragi mi  „Štajerc"  oj Ti, Kako se Tebe vse veseli, Ko smo od guležev pesem brali, Smo se vsi na glas smejali.
Vsak je hotel prvi brati, In klobasam se močno smejati. Tisti, ko so guleže, klobas dobili, So se nad njo prav hudo jezili.
Oj mi te bomo radi brali,
In Te toplo priporočevali,
V vsako hišo in v vsako vas,
Če ravno ne dobimo zato klobas.
Mi pa ne bomo tega storili: Svojo pravico zajeli, zapili, Za pravice se bomo vedno borili, Dokler istih ne bomo pridobili.
Tisti pa kteri za gulež, klobase, Prodajo pravice na daljše čase, Premislijo naj, da je boljše stradati, Kakor pravice za gulež prodati.
Od Sotle. Dne 4. t. m. vtopil se je v takrat precej narastli Sotli, tukaj splošno priljubljeni in marljivi trgovec gospod Jožef Strmecki iz Bizeljskega. Peljal se je iz sejma iz Klanca s svojim komijem Kupljen-om proti domu. Pripeljavši se o pol desetih zvečer do Brozovega umetnega mlina misleč 6i pot prikrajšati, pustila sta se pri jezu po mlinarskemu fantu s čolnom čez deročo vodo prepeljati. Ko se pripeljejo do sredine, jih je močni vodni curek premagal in ni pustil čolna na drugo stran prepeljati; tedaj pa je poskusila ta trojica s skokom v vodo si svoje življenje rešiti. Vse tri vrgla je voda čez jez; mlinarskemu fantu se je posrečilo rešiti; tudi kemija, ki je do kraja priplaval se je posrečilo iz vode potegniti. Zgubil pa se je brez sledu v valovih trgovec Strmecki, katerega so čez štiri dni na hrvaški strani Sotle mrtvega našli. Strmecki zapustil je vdovo z enim otrokom. Bog mu daj  večni mir.
Zunanje novice.
Požar gledališča v Kataniji. V tamkajšnjem gledališču po imenu „Castagnolaa igrala se je koncem februarja cirkuška predstava, kije trajala do polnoči. Dve uri kasneje pa je neki meščan zapazil, da gledališče gori v II. nadstropju. V poslopju pa so stanovale družine Castagnola in še neke druge. Ravnatelj Gatti se je s svojci rešil  takoj in  spravil v varnost
tudi svojih 18 konj in nekaj drugih malenkosti ITletna Gattijeva hči pa bi se bila skoraj zadušila, ker ni hotela neoblečena bežati. Rešil jo je iz plamena že nezavestno neki mladenič. Zvonovi vseh cerkva so zvonili, in prihitila je garnizija. Gasilno društvo pa ni imelo razen brizgalnice skoraj nikakih rešilnih priprav niti lestev. V 5. nadstropju je kričalo in jokalo na oknih 14 oseb, moški, ženske in otroci. Ker je pod njimi gorelo, niso mogle bežati po stopnjicah. Zvezale so rjuhe, in neki delavec se je spustil prvi navzdol. A rjuhe so se razvezale in mož je padel na tlak ter še ubil. Žena in otroci so strašno jokali, ko so videli, da je oče obležal mrtev. Ali zvezali so rjuhe vnovič, in po njih se je spustil najstarejši delavčev sin. Tudi njemu se je zgodilo kakor očetu; ubil se je. Šele sedaj so nanosili pred gledališče blazin in postelj, da bi mogli nesrečneži skočiti nanje. Peto nadstropje pa je tudi že gorelo. Zato so brez reda in h kratu skočili vsi na tla ter si večinoma polomili ude. Ob 5. uri zjutraj se je gledališče sesulo.
Italijanska zakonska drama. Italijanski listi pišejo Teresa da Rosa iz Nocere se je pred štirimi leti poročila z Antonijem Giordanom, brusačem dragotin. Ker pa ni imel dovelj zaslužka, je odpotoval v Ameriko, doma pa je pustil svojo ženo pri njeni teti. Ali Teresa se je začela k malu dolgočasiti in dobila je ljubimca. Antonio Giordano pa je izvedel o tem celo v Ameriko ter se takoj vrnil v domovino. Prej pa je brzojavil: „Pridem.u Zaljubljenca sta pobegnila, a Giordano ju je našel ter ženo zabodel štirikrat. Nato ji je odrezal glavo. Ko so ga prijeli, je dejal, da obžaluje samo to, da mu je ušel zapeljivec žene.
Bestialen roparski napad. Iz Siska poročajo, da sta pred več tedni ponoči napadla dva oborožena moža spečega posestnika Jovanoviča ter zahtevala denarja. Napadenec pa ni hotel dati ničesar. Roparja sta nato zažgala postelj, žugala mu, da ga sežgeta. A Jokanovič je ostal neustrašen. Nato sta ga pekla z razbeljenim železom, a vendar nista dobila denarja. Jovanovič je bil nad štiri tedne v bolnišnici na smrt bolan in je te dni ozdravil. Med tem pa so orožniki zgrabili jednega roparja, ki se zove Štefan Sopič.
Svatje utonili. Časnik „Podravaca poroča, da so se potopili poleg Legrada svatje, vozeči se na treh vozeh preko zamrzle Drave. Izmed 12 oseb seje rešil baje samo jeden — godec!
Morilec lastne žene oproščen.  V Kottingbrunnu
na Nižjem Avstrijskem je gostilničar Zehentner, oče 4 otrok, ustrelil svojo ženo nedavno ponoči ob 1. uri pred svojo hišo, ker je videl, da jo nekdo objema. Bil je dalje časa ljubosumen nanjo, žena ga je sovražila ter ni marala ž njim niti govoriti. Porotniki v Dunajskem Novem mestu so obtoženca, ki je svoj čin priznal, oprostili.
Italianski razbojnik Ventureili je bil leta 1883.
na čelu razbojniške Čete v hribih Avellina. Blizu ondi, je živel v svoji vili grof Fiori. Imel je za ženo grofico Ambrozio, dobro in lepo žensko, katero je ljudstvo častilo kakor svetnico. Iz tega zakona se je rodila hčerka, kateri pa sta umrla oče in mati, ko je imela
komaj 2 leti Grofičin brat je postal njen varuh upravitelj premoženja, ki je bilo vredno več miIjon> Ker pa se je hotel teh polastiti sam, je nesel dekl v gozd ter jo izročil razbojniku Venturelliju s 4C markami vred. Venturellijeva žena je sprejela dekli za svojo ter jo ljubila in negovala prav po materin« Razbojnik Ventureili pa se je z ženo in deklico selil v Ameriko, kjer je postal bogat. Na smrtni j stelji pa je povedal grofici Armidi Fiori Čegava Nato je grofica sporočila italijanski vladi, da ji i izroči dedščino. Grofica je postala tako kar čez i milionarka, njen stric pa je moral v ječo.
Gospodarske stvari.
Gnojenje vinogradov. (Konec.) Dušikova gnoj: ki pridejo za nas v poštev, so, kakor je bilo omenjeno, žveplenokisli amonijak in Čilski solit Prvega tla drže in se le polagoma porablja, čili soliter pa deževnico kaj lahko iz tal izpere in splavi v globočje plasti. Z žveplenokislim amonijakt torej lahko že jeseni gnojimo, ne da bi se nam b bati izgube. Ce pa hočemo gnojiti s čilskim solitroi se to sme zgoditi le spomladi; malo prej, predno, prikaže listje, raztrosimo polovico, in tri do štiri ted pozneje drugo polovico. Od teh gnojil pa ne smei rabiti le eno ali drugo, ako hočemo doseči popol uspeh, marveč le med sabo pomešana, in sicerj pravem razmerju. Ali vsa omenjena gnojila se ne daj naravnost pomešati. Tako n. pr. se Tomasova žlinj z žveplenokislim amonijakom sploh ne sme meša z žveplenokislim kalijem pa le tedaj, če se mešani prav kmalu raztrosi. Kakor s Tomasovo žlindro, ta je tudi z lesnim pepelom; ti gnojili je zategad treba posebej raztrositi. Druga umetna gnojila pa lahko kar povrhu raztrosijo in se potem vse skuj spravi pod zemljo. Pod zemljo pa je gnojila najbo spraviti jeseni združeno z jesensko kopjo. Najb pri prosto je delo, izvzemši pri čilskem solitru, tal da se z mešancem, s suho prstjo ali s šotno mlev i. dr. pomešani umetni gnoj raztrosi med vrste široko in se takoj potem napravi kop. Podkopati morajo gnojila tako, da pridejo najmanj 30—40 cen metrov globoko pod zemljo, da so blizo koreni Gnojitev jeseni je še zaradi tega koristna, ker zima mokrota gnojila enakomerno razdeli. Ker je jesens kop nemogoča, naj se gnojila pravočasno spravijo prvo pomladansko kopjo pod zemljo. Priporočlji pa ni, med trtami narediti luknje ter vanje, sprav gnojila, da bi jih razdelil dež; zakaj ta razdelitev vrši zelo, zelo počasi. Ker so pa korenine okrog it v zemlji na vse strani razpeljane, je najbolje, da gnojila enakomerno raztrosijo po vinogradu, ker pot« pridejo vse korenine najlaglje do gnoja. Umetna gnoj rabiti ob saditvi trt se v obče ne more priporoča Le pri rigolanji zemlje je dobro, če se večje množi (12 meterskih centov na hektar) Tomasove žlind dnakomerno razdele, da na ta način trtam pripravil zalogo gnojila. Ob saditvi trtam pridevati umetnih gnojil svetovati, ker prvo leto trta največ tvori le koreni
—   9 —
Be to godi iz rezervnih snovij; iz zemlje prvo leto
radno ne   jemlje veliko  hrane.   Ob saditvi naj   se
m  pridene   le   dobro   preperelega gnoja in še le
ihodnjo   jesen   naj   se   gnoji   za   naslednje  leto.
b enakomerni zaporedni gnojitvi, za ktero je le malo
evskega   gnoja na razpolago, je postopati približno
ikole:   1. leto:   hlevski gnoj ali deloma mešanec iz
e mlevke in straniščnika. 2. in 3. leto: za peščena,
eapnena tla na hektar:   20 meterskih stotov živega
na, 400kilogramov Tomasove žlindre, 200--250 kilogr.
eplenokislega   kalija   (95   odstotnega)   in približno
00 kilogr. žveplenokislega amonijaka;   za neapnena
peščenoilovnata tla se sme vzeti nekoliko manj kalija.
stotako tudi za taka tla, ki so nastala iz preperelega
granita   in   gnjasna   (rnle).    Za   apnena   teška   tla:
300 kilogr. superfosfata,   200 kilogr. žveplenokislega
kalija in 400 kilogr. žveplokislega amonijaka. Namesto
Jednjega se more vsako leto spomladi v dveh deležih
»rabiti 250 kilogr. čilskega   solitra.   Ako   je   dovolj
levskega gnoja, naj se z njim gnoji vsako drago leto,
vmesnem letu pa naj se vzame polovica navedenih
rmožin umetnega gnoja. O koristi gnojitve z zelenjem,
ti obstoji v tem, da se med trte posejejo dušik na-
»irajoče  rastline,   kakor grasica,   razne detelje i- dr.
in te te  rastlino   potem o pravem času podkopljejo,
60 mnenja še različna. Jaz in zmenoj m nogo tozadevnih
opazovalcev   je v tej   obliki  ne priporočamo.   Tla se
res zelo zrahljajo in pognojijo, če se podkoplje toliko
rastlinja,   ali    rast   grašice   i.   dr.    se    gotovo   godi
na škodo trte, in zlasti v suhih letih bomo čvrsto
tast trte v prihodnjem letu morali poplačati z večjo
izgubo v prejšnjem letu. Povsem drugače pa je z zelenjem gnojiti tako zemljišče, ktero hočemo prihodnje leto na novo obsaditi; tukaj je taka gnojitev zelo koristna. — Kmetijsko-kemijsko deželno preskušališče v Mariboru.                              Ravnatelj Edm. Schmid.
rUwiec
osvežujoča pijača. Nepresegljiva zdrav
svErgvNOZN
OVNOZNANfl ilna voda.
u
četica za mešano trgovino, ki je krepak in vsaj
14 let star,   poštenih starišev ter  slovenskega in nemškega jezika zmožen sprejme takoj 197   Matija Kostanjšek, Dol pri Hrastniku.
V   ni i P HI   U'   (i a novi nramzne,<ai ora,i zemlje, primerno \    II dp       M    U$ za kakega rokodelca ali trgovca v. živino
ali vinom. — Več pove
govca JOŽEF MAVRIN
198
v Lukavcih p. Križevci pri Ljutomer«.
Domačo slivovko in droženko
brez vsake premesi priporočam posebno onim gospodom, ki vsako leto več ali manj potrebujejo, ker imam več hektolitrov v zalogi. Ivan Kočevar, Obriž 84, p. Središče (Polstrau). 181
Vstanovljena leta
1862.
Čekovnemu ra-
čunu št. 808051
pri c. kr. poš-
tno-hranilničnem
uradu.
vlad. državnega mesta
■mm priporoča se glede vsa- Immh
Mestni denarni zavod.
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk- banke
v Gradcu,
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure.
kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občcnie z avst. ogersk*
banko.
u

Ravnateljstvo.
— 10 —
Pravo domače platno
za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga
Bratov Slavitsch v Ptuju
Wagplatz pri mostu.                       l6,
Mgodiii nakup,
Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi gostilna „k novemu, svetu" (»Zuv Neuen Welt') v Ptuji se takoj pod prav ugodnimi pogoji proda.
181
Jos. Krauagna u Ptuji.
^)ažno za kmetcvalce!
Za približajočo pomladno sezono priporočam svojo dobro založeno nalogo S(m€n in sicer:
Štajersko deteljo Sletno, predenice prosto; lucerno 71etno, prede-uice prosto; peso najboljših vrst; travno seme, tram mešanico za mokra in suha tla. Semena za vrtne coetljiee vsake vrste; dalje zalogo klainefla apna za mlado govedo, za doječe in breje krave neizogibno potrebno.
Moja semena so n aj v i š j e k al ji v e m oČ i in Čist obe in smem si laskavo reči, da so bili moji cenjeni odjemalci Še vsako leto z mojimi semeni najbolje zadovoljni.
V tem. ko priporočam še moje ipeceriUkO UlattO prosim za obiien obisk.                                                                                             171
fjanez Ritgelbauer
v Ptuju.
VYYYYYVYYYVYYYYYYYYYY^
MarC Saffukoschegg
trgovina % usnjem v CELJI $£JCk3C
£&&&&&& Rathhausgasse štev, 22.
priporoča p. n. podjetnikom tovarn in posestnikom mlinov  svoje v zalogi   irnajoče
remena za stroje (mašine)
različnih širokosti kakor tudi a   „   a   „  "
krupon za strojna remena
(Maschinen-Riemen-Croupons) itd, itd.
^smmm^wM
Hochegerja
glavno zastopstvo marienfeldske tvomice motorjev In lokomobil
(Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik)
Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje mestne železnice „ Josefstadterstrasse."
Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom,
špiritom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza.
Gonilni stroški eno konjske moči za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!!
Cenil
ki brezplačno in poštnine prosto.
10«
H. M0RELLY
poprej Franc Petrowitsch
slikar, barvar in trgovina z barvami (farbamij
naznanja slavnemu občinstvu,   da  se je   prestavil il
ogerske   ulice   (Ungarthorgasse)   k  veliki   cerkvi]
Bahnkofgasse  št.  5  poleg gostilne g.  Knaus-J
(Judennatzl)
in priporoča svojo obilno založeno zalogo]
najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištva i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobrij hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lakf trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehove pajco, glaspapir, pinzenštajn,^ abcugpapir rladrati, kakor tudi mnogovrstne Čopiče (pinzelne] in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nov« muštre ali patrone za hiše barvati, zlati ii srebrni prah. za podobe in rome zlatiti ter druj v   to stroko spadajoče stvari
vse frišno blago in po najnižji ______________ceni._________
Prodaja in prevzetjej
vsakovrstnih popravil optičnega blag kakor nanosnikov (Zwickei očalov, barometrov, terraf
metrov,   dajnogledov,   vage   za   mošt,   vino,   žganj«
jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd.   pri
KARL ACKERMANN-U, urarju
trgovina   z   urami,   zlatnino,   srebrnino   in   optičnil blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182
<   Kopališče v Ptuju.
I  Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-
%  pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure
|   popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr« i                            ganje po udih in kosteh.                     8
^
Seiger»jetm
trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinam^
v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo največo zaloga molitvenih in šols/Hh Jmjl in lju&steih (narodnih) spisov.             20/f.j
prejme se ZtMJ-it^^č&i^ knjigoveški učenec
iz poštene hiše. Vprašati je pri
193                                         Ul. BlaitkC-jU v Ptuju.
s
— M —
G. kr. priv,                         Sg
tovarna za cement 1
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CfltKUt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote (UlCČ nadkriliaiOCI dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5.           m     5K
Za velikonočni čas!
Dobi   se v knjigoveznici   in   trgovini s papirjem
Viljema Blanke
NldCČ  Papir,   s katerim se prav lepo barvajo velikonočne jajce, pola po 2 in 3 krajcarje.
fldvCd 0 porabi: Denejo naj se v lonec jajca, prilije vode zraven in pusti kuhati, potem se še dene papir v lonec in pusti /. jajeami skupaj nekoliko časa vreti.
Zidan papir v vseh barvah na izbiro dobi se po najnižjih cenah. — Kavno tukaj je velika zaloga lepih in cenih
molitvenih knjig,
ki so okusno vezane. Molitveniki so od škofijstva potrjeni. Velika zaloga: Šolskih knjig, nove izdaje, pisalnega orodja, šolskih, tabel, kamenčkov, svinčnikov, peresnikov, radirk, peres, sploh vsakovrstnega šolskega orodja najboljše kvalitete po najnižjih cenah.
Dobi se najboljše gumnato vezalo za cepljenje trt po zelo nizki ceni.
Poštni lističi s cvetljicami (Postkarten) po 3 kr,
Pisalni papir, zavitki, papir za pisma, tinte,
kakor   vse    pisarniško    in   pisalno   orodje   v največji
izbiri dobi se v kjigoveznici
Irgovina s papirjem,   pisalnim in  risalnim  orodjem,   tiskarna,
zaloga tiskovin in knjigarna v Ptuju nasproti   nemške,   mestno   župnijske   cerkve   in   nasproti velike   kasarne, Ungartorske ulice.
lirtallli Stroj  (Bohrmaschine)   ©    ©    ©    © II še v dobrem   stanu,   se za   ceno   20   gld. takoj H proda.                                                             188
Mestna plinarna (Stadt. Wassergaswerk) v Ptuju.
Klobuke,
najlepše, najtrpežnejše
in najcenejše,
vse samo  lastni izdelek
priporoča
P J. MAYER, v Ptuji
florijanske ulice št. 6.     180
I FRANC KOSI, §
H           civilni in vojaški krojaški mojster           ,%.
1              V PTUJU
pri vagi, blizu mosta (Wagplatz),
priporoča   se   cenjenemu   občinstvu,  visoko  častiti
duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo
oblek za gospode in  dečke, za izdelovanje uniform
po  najnovejši   modi  in   solidni  izpeljavi, ter prosi
za prav obilen obisk.                       89     ^
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW.
A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo
najnovejše izvlečno mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito Čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odslran skoz o mehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hrlbolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno.
Dobiva se v vseh lekarnah.
S pošto franko 2 lončeka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila   in   imenika   zalog  vseh  dežel   zemlje   lekarna Adolf
Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Ogiblje  naj se ponarejanja   in pazi na  gornjo  na  vsakem lonček u vtisnjeno varstveno znamko.                                        136
it                        Med univ.
I Dr. Ernst TreitI,
zdravnik in zobozdravnik
v Ptuju,
Wagplatz št. 4   pri   mostu.
Piplje zobe  brez  bolečin, blombira  za i gld. in višje,  stavi umetne zobe,  tudi krone, mostke in cele čeljusti.   37
Kari Ackermann

urar v PTUJU, glavni trg,
v gledališkem  poslopju
ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernih reči. I
Zenitbene prstane vsake velikosti.
Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in." proti jamstvu.                              14
— 12 —
Najizbornejše, pripoznane izvrstne
na    i-,    a-,   3-   in
4-rezila,
jeklene   pluge,
Travniške, za mah, členaste   Kt*onp in poprečne (diagonal)        L'1 <*H^*
kolčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske  valar e Sejalne stroje „Agricola'S
stroje  za,  kositi
travo, deteljo in žito, grablje za seno in Setev, t/rablje za seno obračati.
Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d.
Preše za vino in sadje, kakor za vse druge potrebe,
sadne in grozdne mline,
grozdni rablači, stroje   za  rezanico  "a3fe|
plsatentovanimi valjarji (Ringschmier-ager) 2 najložjim tekom in se prihrani 40°,o moči.
Mline za šrot,
ribežne  za   repo, prenošajoče
peči za štedilne kotle,
soparnike za klajo CfuterO
Dopisuje se tudi v slovenščini.   98
Mlatilnice %
s patentovanimi valjčnimi Ringschmierlagern za
ročno privlačno <gopel)
in
parno silo. Napravo prenašalnihsil
(Gbpelwerke)
za vpregati 1 do 6 voznih Ži-valij.
j   Najnovejše žitne čistilnice,
~'J   triierii za Koruzo ribati. Samedelujoče patentovane trtne škropilnice „SyphoniaS'
Preše za mrvo in slamo za ročno silo, stabilne in prevozne,
kakor tudi vse druge poljedelske  stroje   izdeljuje in razpošilja po najnovejši konstrukciji
Ph. Mayfarth & Co.
C. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužina na par. Vstavljeno 1872.     pg   DUlIBllI   III         75° delavc€V'
Taborstrasse Štev. 71. Odlikovana z nad 400 zlatimi, sreoernlml in bronaatimi medaljami na vaoh večjih raa-
•tavah.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in pre-
kupci se iščejo.

KARL MARK,
fabriška zaloga klobukov
Tegetthofstrasse 35    v Mariboru,     Tegetthofstrasse 35
priporočam za jesen in zimo
fine volnene in filcaste klobuke, nepremočljive štajerske lodnaste klobuke od gl. 1.50 naprej.
Klobuke za dečke po ceni.
Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih   od 90   kr.   naprej,   kakor  tudi   športne
in zimske kape po vsaki ceni.
Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu   uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled.                                            81
Sezona 1901.                                                                                   Sezona 1901.
Salon za imenitne gospodske obleke po meri,
najelegantne^ega kroja in zmernih cenah.                                            162
Iieopold $lein, rpojaš^i moj§teF, %. lp. imetnik priuilegija.
Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko
Dober sadni mošt "21
se prodaja v žganj ski pivnici
MAX   STRASCHILLa   v   PTUJU.
116
— 13 —
Poljedelska,
zelenjava in cvetlična semena od
Edmund Mauthner=ja v Budapešti.
Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na dom  postavljeno; zalogo
ima samo
fldoH$eIlin$dK90
trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča
v PTUJU.
Vsakovrstna deteljna semena;
štajerska Bletna, predenice prosta lucerna 71etna predenice prosta rndeče cveteča lletna predenice prosta, Esperset, hmeljsk,a šotska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja.
Krmilna pesna semena:
mam ni h dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena velika podolgasta, ekerndorfska rndeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krinenje, podzemska kolo-raba za krmenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupin k za olje dobivati, mohar za zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrščica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča.
Trsta travnih semen:
Travna   mešanica   za mokra   tla,   Travna mešanica za suha tla, Ravgras, Honiggras,
Kamgras, Knanlgras, Fioriengras, GfoJd-hafer, Rispengras, Wiesenschwingel, Wie-senfuchs črni, nizka trava, Thimotheusgras.
Zelenjadna semena:
Karfijol, zlati koren, dolge murke, zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkvica, pastniak, por, paprika, jedilne buče, en-divija in glavnata solata, majoron, basili-kum sladkorne melone, timijan vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji  rumeni krompir.
Semena za evetljice:        I
Reseda, rožmarin, fajgel, klinčeki (nagelni) čndežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portulac, verbenien, mačehe,   zinien,   samtblume,   vergissmein-l
nicht.
Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani, in pre-klani štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrcešni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje rumenoj Rusko patentovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz.
Ceniki zastonj in franko.
♦
128
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne 4.  maja;  dne 4. junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28.  oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi
P0~  konjski sejmi ~W
5 prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski ______________________   kupci._____________________45
Brata Slawitsch
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni:
Singer A.............70 K — h
Singer Medium...........90 n   —  „
Singer Titania..........120  n   —  „
Ringschiffchen..........140 „  — .,
Ringschiffchen za krojače.....180 „   —  „
Minerva A...........     100  „   —  „
Minerva C za krojače.......160 „  — „
"iowe C za krojače in čevljarje   .... 90  „   —  „
cylinder Elastik za čevljarje    ....     180  „   —  n
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po
pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno.   178
Ustanovljeno leta   1842.
V. Schulfink,
v PTUJU, glavni trg
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-peiie, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah.
13
Josef Ornig
parno pekarstvo, trgovina s soljo, moko in z drugimi drobnimi rečmi. J§k Jgb igb Jgb &gk (Ustanovljeno i$S3)
P. n.
OgCr$kO BlOkO (melo), suho, dobro blago, sem dobil več vagonov zaradi bližajočih se praznikov in mi je zategadelj mogoče, jo falejše prodajati, kakor povsod. Posebno priporočam jaz moje zavoje z W Um\ PO 25 kil ker jaz moko pri tem MlO pO l kr. Cencjt dam, kakor pa če se na drobno kupi. Zraven še dam vrečo (žakel) kot navržek.
Dalje   imam   vsaki   dan   frišni kvas,   vse   vrste
ržene, ajdove in koruzne moke, proseno, ječmenovo in ajdovo pseno, riž, lepe zdrave orehe, milo (žajfo), škrob (sterko), psenižne to ržene otrobe ter ječmenovo debelo moko (Srot).
ROllinO seme  gotovo kaljivo.  doma pridelano. Iz mojega pekarstva  pošiljam vsaki   dan   f r i š n e
velike pekarije. — Imam še lepo navadno grudno,
brigetsko, kameno, morsko in živinsko sol.
Za mnogoštevilni obisk prosi ter beleži s spoštovanjem 196                 JOSEF ORNIG, Ptuj, Florjanski trg.
jos. kasimir"
v Ptuju,
flo rij a n ski trg Trgovina Špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus/' Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja »Generali1* ustanovljeno leta 1876. — Zaloga sladkorja, kape, {aja, ruma, celega in zasekanega ipcba, najmočnejšega iplrlta za je$ib, Žganja, najboljšega olja, cementa, karbolineja, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneža, Žoepla, apno za klajo (Futterkalk), grenke SOli. $0de, iajfe, živinske in
druge kortafe, predenice prosto deteljno seme, psakoprstna ortna, poljska
in travniška stmena i. t. d. po najnižji ceni.                78
— 15 —
5J              ^£^^                                                            Vnovič znižane cene!                                               £A     „          ££
Zastopniki se iščejo!
Use stroje 2a poljedelstvo.
Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi.
Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori.  Zboljšanj
sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt
Mlalilnice. mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih
sestav.  S\amorezmce jako \aVike za goniti in po zeio zmernih cenah.
Stiskalnice za seno in slamo,   ter vse potrebne,   vsakovrstne polje-
deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER, na Dunaju, ll2 Praterstrasse 49.
Ceniki brezplačno!                 Pred ponarejanjem se je posebno treba porooati!
WfffiVVPWf^^
0kmL+mmmmmm^m.mm*L**m*t
JOSIP   KOLLENZ v Ptuju
Ustanovljeno 1874.
priporoča svojo bogato zalogo jacgcrsRil) SFAJC, z ali brez ovratnikov, (od 55 kr. naprej)
stirhane srajce, ovratnike, mašete, Rraeate, nogavice, obujke (Socken), {jpice (Spit^en)
vse potrebščine za krojače in čevljarje,   najboljše vrste lastitlk za čevlje   in Žamet za čevlje, dalje pisani Žamet za lajbiče v vseh barvah, kOneC (Zwirn), šivanKe vseh sistemov za šivalne stroje, denarne mOŠnjiCke, ttikSlajnOand v vseh barvah itd. itd. po najnižjih cenah.
Prekupcem prodaja se tudi na debelo.
186
Trgovina s steklom W$šf&% -H'/v!K'--'^!H!- in porcelanom
priporoča svojo bogato in najboljše sortirano zalogo gostilničarske posode iz porcelana in kamenice, (Steingut) sklenice za pivo in vino, kozarce, steklenice za jesih in steklenice za kislo vodo v vseh velikostih.    Rome
vseh barvah in velikostih, steklene strešne cigle in lična velikonočna
m vino
za ogledala in podobe, vrtne krogle i
darila. Prevzetja stavbenskega steklarskega dela.
18»

Ml
London. SW.  -|~~*~-
Omoči se šČetka za zobe z  »»»>-»
A- Thierry-jevim
balzamom
in naj se potem z njo zobje dobro osnažijo če se hoče na ta način vsaka izpridenost zob preprečiti in pri zohuholu se tudi bolečine odpravijo. Dobi se v vsaki lekarni. Pazi naj se v vseh drŽavah registrovano nunsko tovarniško varstveno znamko v zeleni barvi in na klobučkov zatvor vtisnjeno firmo: Edino pristno. — S poŠto franko 12 malih ali 6 velikih steklenic za i krone. Steklenice na poskušnjo z navodilom in popisom zalog vseh dežel na zemlji razpošilja- proti predplačilu 1 krone 20 h, lekarna Adolf Thierry-ja v Pregradi pri  Rogaški Slatini.                                 137
mmm
I
Zavoljo starosti proda Z^°^%1
obstoječe iz zidane hiše, velikega gospodarskega poslopja, svinjaka, ob-iiraega vrta in dvorišča z vodnjakom. Dalje spada k temu 11 oralov flohov) njiv in travnikov. Vse je v najboljšem stanju in se proda s pre-nicnino vred za 13.000 gld. posebno ugodno za mlekarstvo in gostilno, Utera se lahko dobi. Več pove lastnik Kari Regula v Celju.        184
Sprejmeta se v službo eden sposoben viničar in eden zanesljiv konjski hlapec,
takšen kateri je služil pri topničarstvu, ima prednost.
192_________________________J. Kravagna v Ptnjq.
oproda se gospodarstvo.
Anton Rečnik.   posestnik v Selnici  št. 12 železnična postaja Marija-Ruš© (Zellnitz, Station Maria-Rast)
proda takoj svoje gospodarstvo in sicer: enonadslropna hiša katera, obstoji iz štirih sob in štirih kuhinj, veliko gospodarsko poslopje, svinjski hlevi, vse ognjavarno zidano, 13 johov zemljišča, to vse skupaj za 5000 gld.; 1800 gld. pa lahko ostane intabulirano. K temu spada tudi ob enem lep zeliščni vrt in eden sadni vrt opremljen s trtno brajdo. Vpraša naj 19*                               se pri lastniku samemu.
roda ali v najem se da
opekarna   (ciglenca)  z vso   pripravo   v   Sesteržah pri Ptujski Gori. Ona je bolj male vrste in se z delom lahko^ takoj prične. Več pove JfnfOtt fiadltcr, po dom. _______Škof v Strasgojncih, pošta Pragersko.
Iščeta se dva krepka S^^^j   2*fSS3j
***** kovaška učenca
i9o        v učenje. Bcatrica Camm v Ptuju.
p
1 173
—  16 —
lO
E
ose Daizam
za   želodec
Praško domačo mazilo
iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |»-
je že več kakor 30 lel občno znano domačo zdravilo slast vzbujajočega, prenavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. _ Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepcuje  in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. BflT" Po pošti razpošilja se vsak dan.   3(1! Proti vpošiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako  se   vcošlje  naprej   gld.   1*58,   se   pošljejo  4/1    pušice,   ali   za
gld. 1-68 6/2 pušic, ali za gld. 2-30  6/4  pušic, ali za gld. 2-48 9,2
pušic Franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
H VARILO! Vsi deli anbalaže \ imajo  zraven   stoječo po-U stavno   deponovano   varstveno znamko. Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja ..pri črnem orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Scrrwarzl-u; v Slovenskem
potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molilor-a, Gradcu pri Gustav l!xa-tu in pri g. Maks l,eyrer:ju_y Radgoni._____101
8 8
QOOOOOGOOOOOO«
8  Pozor gospodarji!
»Gloria" redilna krma /a konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre.
nGloria" začimbna krma xa govedo, pospešuje prenavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko,
»Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzrocuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
»Gloria11 mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1-20, mali K 0*70, 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5'— poslano iz Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22"— iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: Vj kg 60 h. 1 kg 1 K, 5 kg K 4*—.
Rusko patentovano mazilo za usnje po »/s kg K 1-10, 1 kg K 2-—, o kg K 8.—.
Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 140, 100 kg 24—,
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
MT Občuje se slovenski, ^tm 99
Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju.
JOSEF GSPALTL.
zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št 6,
priporoča svojo zalogo najnovejših,  najpripravnejših in solidnih Žlabnih
ka»enoo, zlatnine, $r«bcrnine itd., potem tudi svojo veliko zalogo zlatih, irebernib, tula- in alk«lna$tib ur. Za vsako uro se več let jamči. bar© JepOtiiO in dragOtttO kupuje po   najvišji ceni, ali  jih pa tudi zamenja za drugo robo.
UsakOvrstna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.                             5
Proda se
eno- ali dvovprežni polpokriti voz, eden lahki pa zareki voz, ene lahke skoraj nove lepe sani (šlit ovinjene, popolnoma v dobrem stanu štartinske so po 8 gld. pri
m_________J. Kravagna v Ptuju.
Za bolehajoče
zdravniško   presknšene   patentovaij
3silza.e pase ■
(Patentbruchbiinder)
vsake velikosti ima v zalogi
U
JOS. KollenZ v Ptuju.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptu
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je no
parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi i. t.   d.   po zahtevi   takoj nI
žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in S]
hati i. t. d.
XX
Pisarna
odvetnika
dr. E. Ambrositsch-a
se nahaja v
Ptuj i,
Ungart horgass e št   9. 159
XX
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.