Kočevje zahteva... Glasilo narodne manjšme na Kočevskem je v dolgem članku razložilo svojim bralcem in najbrž tudi prosvetni oblasti, da ni zadovoljno z ureditvijo manjšmskih šol, kcr manjšina nima zavednih nemških učiteljev, ker se na manjšinskih šolah ne goji v potrebni meri nemški jezik in končno ker manjšinske šole ne delujejo s primerno vnemo za razvoj nemške narodne zavesti. To se pravi: ko bo nemški učitelj gojil v manjšinski šoli nemški jezik in vzgajal zavedne Nemce, vse to v kraljevini Jugoslaviji. bo — da, takrat bo zadovoljna narodna manjšina na Kočevskem in bo menda odstopila od zahteve, da bi dobilo manjšinske šole svojega šolskega nadzomika, ne samo po imenu, nego tudi po oblasti. Ko bi objavil te zahtevc list za pustno zabavo, bi jih pustili brez vsake pripombe, toda postavljene so bile v uradnem glasilu manjšine, celo na uvodnem mcstu, zato je odgovor organiziranega jugoslovanskega učiteljstva ne le umesten, nego tudi neobhodno potreben. Odgovoriti moramo tem bolj, kajti narodna manjšina na Kočevskem si je oskrbela zveze, preko katerih sicer tiho, toda s tem večjim upanjem na uspeh deluje za dosego stavljenih smotrov brez vsake kontrole naše nacionalne javnosti. Prva manjšinska zahteva je, naj ji daje naša prosvetna uprava zavedne nemške učitelje. (Uvodničar piše, da so povsod v polni meri zaščitcni interesi manjšine in države, lcjer delujejo nemški učitelji...) Ta zahteva je nesprejemljiva. Naš šolski zakon namreč ne ipozna »manjšinske šale«. Mi imamo samo jugoslovanske narodne šole. katere ob gotovih pogojih lahko uporabljajo za učni jezik materinščino manjšinskih otrok. Toda za vse te šole je obvezen § 1 šolskega zakona, kateri hoče dobiti iz narodne šole moralen, vdan in aktiven naraščaj za našo držav., narodno in družabno zajednico. Za tako delo usposablja učitelja jugoslovanska narodna zavest in za tako delo je nujno nosposoben učitelj, za katerega velja ocena manjšine na Kočcvskem, da je narodno zaveden. Le sanjač, ali hinavec veruje, da je mogoča zdrava sinteza med zavednim Nemcem im zavednim jugoslovanskim učiteljem. Nemec, jugoslovanski učitelj, mora podrediti svoje nemštvo dejstvu, da je jugoslovanski učitelj. Druga manjšinska zahteva je, naj se v večji meri goji na »manjšinskih šolah« knjiižna nemščina, kakor doslej. Tudi nesprejemljiva zahteva. Kajti ako prečitamo naš šolski zakon in ga spoznamo kot celoto, moramo priti do prepričanja, da je na t. zv. manjšinskih oddeljenjih uporaba manjšinskega jezika. to je materinščine otrok_, dovoljena zato, da bi zanesljivo dosegli tudi na teh šolah smotre jugoslovanske narodne šole. Uporaba manjšinskega jezika je tedaj le sredstvo in — nikdar — smoter, namen. On, ki zamenja smoter in sredstvo, je nepoučen, ali> hinavec, obenem pa tudi brez vsake kvalifikacije, da bi y uvodniku razlagal zahteve narodne manjšine. Jugoslovanski učitelj in jugoslovanska narodna šola upoTabljata knjižno nemščiiw> kjer govori deca nemški, kot sredstvo za dosego smotrov jugoslovanske narodne šole; na Kočevskem pa poučujemo knjižno nemščino po usodni zmoti, ker mali Kočevar ne govori nemški, njegova materinščina :ni nemščina, nego — kočevščina, to je jezik, ki je nastal po sintezi raznih obmejnih nemških narečij in ga vsled tega on, ki obvlada knjižno nemščino — ne razume. Občinski odbor v Koprivniku je siprejel sklep, da bo nastavil občinskega tajnika, kateri zna razen nemščine in uradnega jezika tudi — kočevščino. Mali Kočevarji, na pr. na koprivniški šoli, niso razumeli v knjižni nemščini podanega vprašanja, če ima novinec očeta, ali mater. Profesor jezikoslovja, zaveden Nemec, ki po lastni izjavi pozna vsa nemška narečja je povedal, da1 ne razume Kočevarja. Pisatelj gramatike kočevskega jezika sam priznava, da je slišal prvo nemško besedo v osnovni šoli v — Svetlem potoku. Vse to je dokaz, da naravnost zlorabljamo § 45 šol. zak., ko uvajamo pod imenom materinščine na Kočevskem knjižni nemški jezik, kateri ima za malega Kočevarja vse znake novega od materinščine različnega jezika. Tretja izahteva Kočevarjev na šolskem polju, da bi namreč na manjšinskih oddelenjih jugoslovanske narodne šole pospeševali razvoj nemške narodne zavesti, jc tudi nesprejemljiva. Naloga nemške narodne šole je, da pospešuje razvoj jugoslovanske narodne zavesti in to brez ozira na materinščino otrok. Kočevsko geslo »od zvestobe do lastnega naroda do zvestobe do jugoslovanske domovine« nima nič skupnega s stremljenji naše narodne šole in jugoslovanskega narodnega učitelja, ker mii vemo, da pomeni nemška narodna zavednost dolžnost delati za nemško moč, jugoslovanska narodna zavest, pa delo za našo rast. V tcm pogledu je vsaka sinteza načeloma izključena. ... Zanimivo je, da uvodnik manjšine misli: vreden podanik svojega kralja je le oni Nemec, kateri je polnopravcn, zvest sin svojega naroda, to je — nemškega naroda... Manjšina torej hoče imeti polnopravne državljane. obencm pa se huduje, da so kraji, kjer ima baje pristna manjšinska mladina pouk samo v državnem jeziku. Da bo obvladala manjšiniska mladina državni jezik lc tam, kjer ima priliko celih osem let vaditi izražanje v državnem jeziku, je tako gotovo, kakor je verjetno, da ne bo obvladala državncga jezika mladina, katera pride iz manjšinskega oddelenja. Vse kaje torej, da je naša prosvetna uprava več kot naklonjena, sa'j tudi tam daje priliko mladini, da nekoč stopi v vrsto polnopravnih državljanov, kjer za tako gesto, nima nobene moralne obveze. Čemu torej tisto neokusno pretakanje solza radi šole na Planini? Zakaj govoriči uvodničar o polnopravnih Nemcih, ko se v isti sapi brani ukre- pov. kateri lahko imajo za posledico le to, da bo mali Kočevar res polnopraven državljan svoje domovine? Samo zato, ker mu ne nudi narodna šola dovolj spretnosti v knjižni nemščini in ne pospešuje nemške narodne zavesti? Ali morda zato, ker potem tak mali Kočevar ne bo dostopen za agiitacijo, katera ima namen odstraniti pred jedjo dosedaj običajno molitev in jo nadomestiti s pesmico, katero je odpeti po trikratnem vzkliku »hunger, hunger, hunger!«? Polnopraven Nemec mora obvladati državni jezik, on mora podrediti svoje nemštvo dejstvu. da je naš državljan; ima pa pravico do nemotene uporabe svD.je materinščine ^udi v šoli, če so podani pogoji po § 45 šolskega zakona. Zato moramo postaviti napram zahtevam manjšinskega glasila na Kočevskem zahteve jugoslovanskega učiteljstva, in sicer naslednje tri zahteve: 1. Na manjšinski šoli je mesto le za zavednega jugoslovanskega učitelja. Da je materinščina takega učitelja slučajno nemški je^ zik, to ne moro biti zadržek pri ugodni rešitvi njegove prošnje. 2. Mali Kočevar rie razume knjižne nemščine, zato naj se prepove zloraba § 45 šolskega zakona, naj se uvede na manjšinskih oddelenjih na Kočevskem ob danih zakonitih pogojih uporaba kočevskega jezika. 3. Manjšinske šole na Kočevskem morajo prednjačiti v požrtvovalni gojitvi jugoslovanske narodne zavesti in preprečiti, da bi prišla iz naših šol z nemškim duhom napojena mladina. Čuvajmo Jugoslavijo! Julij Kovač.