Pavialnl franke v driavl SHS. 117. ite«. V Uubllani, v soboto 22. mala 1920. Ithafa rsien pontieilka ta dneva po prašniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frar-ilkanska ulica St.6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jin ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 56 mm po K 1*20. Uradni Mzglasi, poslano ter notice isti prostor K l*t>0. Pri večjem naročilu popust. Glasilo Jugoslov. sodjalno ■ demokratiine stranke. TeSefet&ka st 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem ne dom za celo leto K 180, za pol leta K 80, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 216, za ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Fraužiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Jezuitizem in laž nista dostojni formi v občevanju. »Slovencu« naš list ne da miru. N® vse Pretege skuša ovreči njegove trditve, a posreči se mu to ven- * uar ne, ker zoper dejstva pač ni drugih argumentov kakor laž ali pa Priznanje. V uvodniku včeraj apelira dostojno formo v občevanju. Tako lepo to pove, da bi človek mislil, ima skesanega pokornika pred seboj. A kat še' Še ni dokončal moralne pridige, pa začenja zopet da dolgo in široko podtikati, zavijati m obrekovati, in ti, prijatelj, ti pa ohrani dostojne forme v občevanju 1 ‘ •‘ajprej se loti našega članka o Volilnj pravici žene za občino v Slo veniji. Pravi, da je ta točka že od nekdaj v programu SLS in da je bil tudi dr. Krek za splošno volilno pravico. Mi se pa še dobro spominjamo, ko je dr. Krek na shodu na Olincah pri Traunu smešil delavce, ki so zahtevali volilno pravico. O ženski volilni pravici se je pa izražal naravnost mehonetno. To je resnica, čeprav je neprijetna. Ne trdimo, da danes niso klerikalci za splošno volilno pravico za oba spola, ker kaže, trdimo pa, da ni bilo vedno tako. Spominjamo se Še na shode v Kamniku, v Ljubljani in drugod, kjer so klerikalci, tudi dr. Krek, dr. Brejc in drugi, odločno nastopali proti splošni volilni pravici. Rekli »o, kaj bo že vsak hlapec imel vo- ! Mino pravico? 1 Od tega je komaj 25 let; enako so še nastopali tudi posnele. Socialni demokrati imajo pač volilno pravo za oba spola v programu, toda naši klerikalci so akceptirali to stališče še le tik pred uvedbo splošne in enake volilne pravice za avstrijski državni zbor, ker »o hoteli z njo zlomiti silo avstrijske aristokracije in pridobiti vpliv ag-rarcem v državnem zboru. Preokret v tem pogledu je bil torej povsem agresivno političnega, ne pa načelnega značaja. »Slovenec« torej trcn zopet nekaj, kar ni res in kar pomeni najmanj dostojno formo v občevanju. Za nas je to načelno vprašanje, za klerikalce pa samo oportunistično in po sporočilih cerkvenih avtoritet heretično. Član kar pravi dalje, da naši zastopniki v vladi niso izvojevali splošne volilne pravice za oba spola. Najprej vprašamo, koliko so sodelovali klerikalci na to? Nasprotovali ste 1 Opozarjamo pa, da se bodo volitve vršile še tudi po drugih pokrajinah. Vi imate sedaj dovolj zastopnikov v vladi. Odločevali boste o volilni pravd po pokrajinah v državi. Toliko vas je, da koncentracija brez vas ne bi mogla vladati. Dajte, zahtevajte splošno volilno pravico tudi za druge pokrajine, za narodno skupščino! Če ste iskreni, boste to storili, močni ste, če ne bo uspeha, boste reakcijonarce pustili na cedilu. Tako storite! Ako tega ne storite, uganjate s svojimi članki demagogijo. Mi smo k uvedbi splošne volilne pravice za žene omenili samo to, aa je klerikalizem velik zločinec nad ženo, ker jo je »držal« v temi in suž-nosti ter da je naša naloga, da osvobodimo ženo. Zlobna je tudi opazka, češ, da pravimo, da žena prav ne razume pomena volitev. S tem smo samo trdili, da ne razume bistva in to je tudi res, ker vi agitirate le z »vero«, ne pa s političnimi in-teresi. Odgovorili smo kratko in stvarno na »Slovenčev« pamflet. Forme dostojnosti smo čuvali, dasi to ne b* bila naša dolžnost, ker smo klerikalnemu časopisju očitali že toliko neresnic in demagogije, ki je ni ovrglo, da njegovega opomina ne moremo smatrati resnim. Toda tudi naša forma občevanja se bo ravnala po vaši, če ne bo konec farbarij. vlada pod predsedstvom dirja. Bref-ca celo sklenila 10 milijonov kron za zidanje stanovanjskih hiš v Ljubljani. Toda centralna vlada v Bel-gradu sklepa ni priznala in sklenjenega zneska ni votirala! Predsednik takratne vlade v Belgradu je bil zaveznik »Večernega lista« Protič, podpredsednik pa duhovnik dr. Korošec! Takrat »Večerni list« m »Slovenec« nista kričala, pa tudi pozneje ne, ko se je metalo prizadevanju naših sodrugov-poverjenikov povsod polena pod noge. V javni seji občinskega sveta ljubljanskega je obč. svetn. sodr. Kocmur dne 20. aprila 1.1. stavil sledečo resolucijo: 1. Mestna občina ljubljanska naj vzame inicijativo glede gradnje stanovanjskih hiš v Ljubljani ter stopi v stik z zavodi, ki so dolžni graditi stanovanjske hiše. 2. Orade naj se večje hiše in po najcenejših načrtih z malimi in srednjimi stanovanji. 3. V ta namen se naj votira, oz. najame večja milijonska glavnica 4. Glavnica ‘ naj se amortizira v 70—90 letih. 5. Izpremeni naj se stavbni red mesta Ljubljane, da se omogoči izrabiti prostore za stanovanja, kar se da deloma izvesti z dvignenjem hiš v mestu in eventualno s potrebno adaptacijo podstrešnih prostorov. 6. Izvoli naj se takoj osemčlanski odsek, ki se pod predsedstvom g. župana ali njegovega pooblaščenca v prihodnjih dneh posvetuje o izvedbi teh predlogov. 7. Točka 6. nad se smatra kot nujni predlog. V utemeljevanju te resolucije Je s. Kocmur lojalno priznal, da je tozadevna naredba celokupne deželne vlade izvedljiva, toda le, če so postopa smotreno in organizirano. Vsak lajik bo moral priznati, da nima gorenja resolucija nič demagoS-kega na sebi — In vendar so klerikalci kakor en mož glasovali proti! Povejte, gospodje, zakaj? GovoriteI Stanovanjski odsek se je na to sestal in je prišel do prav resnih ta izvedljivih zaključkov, o katerih bomo še govorili. Največje gospodarsko podjetje v Ljub!iam je uprava monopolov, ki zaposluje okoli 2000 tobačnih delavk in delavcev. Bivša tobačna uprava se Je že prav resno pečala z načrtom o gradnji delavskih hiš — sedanjo upravo pa pusti stanovanjski urad seveda IffiP Pri miru! V Trbovljah je ta urad odpovedal stanovanja okoli 600 rudarjem! Ni treba biti kdo vč kakšen pfifikus, da ne bi vedel, kam pes taco moli... Ali vam je še premalo krvi, vi vrbosrbski patrijotje?! Udarec, namenjen nam, bo priletel nazaj, na vas! In takrat bodo prišli stanovalci ven iz vago nov, pa vas bodo po grbi. —< — Izlet na Mrzlico — prepovedan. Stanovanjska mizerija je poglav- &s katerim se je socialno-demo-atična stranka že ponovno in nujno pečala. Ne še-le sedaj, ampak že davno pred vojno, ko bi se bilo lahko ustvarilo res kaj velikega. Ne-resolucije in spomenice posa-Pričajo 8t™k°vinih organizacij iniciiativn L?'- . d vo^no se }e na Ra zaonn i ' demokratične- liubliaTiti n V finskem svetu večkrat razpravljalo o ..—J stanovanjske bede. Sodru- Ven iz vagonov! ga Anton Kristan in Prepeluh sta kot poverjenika storila vse, kar s« Je v danih razmerah storiti dalo, da se odpravi sramotna stanovanja po vagonih. Dotičnih anket so se udeležili zastopniki vseh strank, tudi zastopniki stranke »Večernega lista«, ki v sinočnji svoji številki bljuje ogenj in žveplo na socialne demokrate, češ, da niso nič storili za omiljenje stanovanjske bede. Priznamo lojalno, da je na predlog s. Antona Kristana takratna deželna Okrajno glavarstvo v Celju je Trboveljskemu planinskemu odseku »Svobode« dovolilo z dopisom z dne 14. t. m., da priredi 23. in 24. t. m izlet na Mrzlico, ki ie bil v »Napreju« 19. t. m. oblavijen s celim sporedom. Odsek se je za tako veliko prireditev moral seveda primerno pripraviti — nakupil je za okolo 15.000 K živil in jih večinoma že tudi spravil na Mrzlico, četudi bi se nič ne skazilo, trpi odsek več tisoč upravnih, posebno prevoznih stroškov, če se izlet ne bi vršilki vršil se ne bo. Celjsko glavarstvo je 4 dni pozneje to prireditev prepovedalo. »Z ozirom na sedanje splošne razmere in na dejstvo, da naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 21. aprila 1920, štev. Ig5 0 prepovedi prirejanja shodov ni ukinjena in le torei še v veljavi, se prekliče tuuradno 14. maja 1920 izdano dovoljenje prireditve izleta društva na Mrzlico dne 22. In 23. maja t. 1. in izlet prepove. Preti morebitni kršitvi te prepovedi se bo najstrožje kazensko postopalo. — Okr. glavarstvo Celje, 18. maja 1920. — Žužek m. p.« Na osebno intervencijo pravi gospod poverjenik za notranje zadeve, da izleta res ni mogoče dovoliti, ker bi se iz njega lahko izcimil nov puč. naval na celjsko sodnijo, oprostitev arethancev itd. Današnji »Slovenec« ima uvodnik »Brezdvomno je ..« (Krasna slovenščina, kaj?) »Kam pridemo, ko bi začeli drug drugemu očitati lažnji-vost itd.« Ali je treba kaj podtikati? Nihče ne bo mislil, da se bojite ouča v resnici. Gre Vam le zato, da onemogočite nam vsakršno lavno delovanle! Pa volllcl sl to zapomnilo!! 24. april. Prolog In epilog. Geslo: Strasti dobro služijo, g slabo gospodarijo. Narodna modrost I. Piše naj človek takrat, ako ima kaj povedati drugim v pouk in po« jasnilo, v svarilo ali bodrilo. Posebno velja to za kritične dobe, ko jel jasno spoznanje edina garancija za pravilno rešitev. Vsako zavedno p.o« tvarjanje dejanskega položaja le vi« daljniira zablodam, ki postanejo lahko usodne. S tega stališča pišem o vzrokih m posledicah dogodkov n dne 24. aprila zlasti na naslov tistih, ki so pri tem prizadeti, najsi bodo politično na desnici ali levici, prole* tarči ali buržoazijci. Grozote vojr.e na eni strani, a n* drugi strani kaotične razmere m vojni z neznosnimi gospodarskimi posledicami, kakor draginja in veriž* ništvo — vse to je ustvarjalo !tg ustvarja v množicah koprnenje po socijalnem preobratu, ki je v svo* jem bistvu utemeljeno. Gre le za to, kdo nai izvaja preobrat in kako: ali Z diktaturo organiziranega proletariata, t. j. pri nas industrijskega de* lavstva, ali z demokracijo vseh pro* duktivnih sloiev, ki prihajajo pri tem v poštev, 1.1. delavstva, kmetstva hs intelektualcev. To razpoloženje za magično rešitev iz vseh sedanjih stisk se skriva v pojmu komunizma, ki bi v splošnem, recimo dobesednem smislu ko< nekakšna skupnost v gospodarstvu ne mogel izzivati tekega odpora, akj bi ne bilo vse odvisno od tega. kako. daleč naj gre ta skupnost in kdo nai jo izvala ter kako. In tu pomeni* danes komunizem v prvi vrsti ruska metodo, ki le, oziroma naj bi bila dru« gim vzor za posnemanje. Gotovo je tudi to, da le mnogim komunizem samo geslo, ki naj označuje nasprotstvo do sopijalne demo« kracije kot politične stranke ali po-edinih njenih voditeljev. Dcsledet* komunist n. pr. bi se ne smel udeleževati občinskih volitev in se dati voliti celo za župana, kakor je to bilo na Hrvatskem. dokler ne preuredi družbe po svojih načelih. Tudi komunizem stopa s tem praktično na tla današnjega družbenega reda, ki ga sicer pobija, torej dela isto, ka* kor socijalni demokrat, proti katere* mu se bori. Kakor vsaka ideja, tako se mor* tudi komunizem podvreči zgodovin« skemu razvoju Kako naglo se menjajo nazori, navajam za dokaz L številko slovenskega komunistične* LISTEK. Ant. P. Čehov: Babje carstvo. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje) »Pismonoše so prišli.« Je zamrmrala. »Tu je tudi neki uradnik Čalikov in čaka spodaj. Pravi, da ste mu vi naročila danes priti.« »Kaka nesramnost!« se je razsrdila Ana Akimovna. »Ničesar mu nisem naročila. Recite, naj se pobere; mene ni doma!« Začul se je zvonček. Bili so duhovniki njene župnije, ki Jih Je vedno sprejemala v »blagorodni polovici«, to je zgoraj. Takoj za njimi sta se pripeljala tovarniški ravnatelj Na-zarič in tovarniški zdravnik, nato pa Je MI-Senjka javil prihod nadzornika narodnih šol. Začel se je sprejem posetnikov. Ako Je Ana Akimovna za trenotek utegnila, je sedla v sprejemnici na globok stol in molče razmišljala, da je njeno samsko življenje Popolnoma naravno, ker se ni omožila in se tudi ne bo. Temu ni bila ona kriva. Usoda sama jo je dvignila iz delavskih krogov, kjer se le, ako sme verovati spominu, počrnila tako Ugodno, in vrgla v te velikanske dvorane, kjer *1 ne more mislita, kaj naj stori, in ne more •Azumeti, čemu ie suče ofcrpg nje tojtko Hudi, Vse, kar se je vršilo pred njenimi očmi, se ji J zdelo ničevno in nepotrebno, zakaj ni le osre‘ čilo niti za trenotek in je tudi ne more. »Ako bi se zaljubila?« je pomislila, in *® vzpela; že pri sami misli ji je postalo toplo P*1 srcu. »In ko bi se otresla tovarne,« le sanjala, predstavljajoč si, kako se z njene vesti val« vsa ta poslopja, barake, šola ... Nato »e je spomnila očeta in pomislila, da bi jo, ako bi s živel, gotovo dal za ženo preprostemu človeKU. n. pr. Pimenovu. Ukazal bi ji, naj ga vzf~ ‘ Vse bi šlo brez ovinkov. In to bi bilo prav! 1 varna bi prišla v prave roke. V duhu je Rt®* dala njegovo kodrasto glavo, smeli profil, tenke, posmehljive ustne in silo, strašno silo»ni govih pleč, rok in prsi, dalje vzhičenje, s katerim je opazoval danes nleno urico. »No, da! je pristavila. »Nič bi ne bilo. Vzela bi ga pač!« »Ana Akimovna!« jo je poklical Mišonjka, ki Je neslišno stopil v sobo. »Kako ste me prestrašili.« je delala m vztrepetala po vsem telesu. »Česa želite r« »Ana Akimovna!« Je ponovil, položil roko na srce in namršil obrvi. »Vi ste moja gospa n dobrotnica in le vi morete odločati o moji ženitvi, ker skrbite zame kakor rodna mati. 1 oda prepovejte jim tu doli, da se mi ne bodo posmehovali in nagajali! Ne dajo mi miru!« »A kako vam nagajajo?« »Pravilo mit Mašenjkitt Mišenjkal« »Fej, kaka hudalost*« je vzkipela Ana Akimovna. »Kako nespametni ste vsi skupaj! Kako Rlup si, Miša! Kako sem vas sita! Nočem vas videti!« III. Obed. Zadnja sta jo posetila, kakor lani: pravi državni svetnik Krilin in znani advokat Lise vič. Prišla sta. ko se je zunaj že mračilo. Kri lin, šestdesetleten starec, širokih ust, s sivim' zalisci pod ušesi, risjega obraza, je tičal o uniformi, z redom sv. Ane na prsih, in v belih h!a čah. Dolgo le držal ročico Ane Akimovne v Obeh svojih rokah, ji gledal naravnost v obličje, gibal z ustnami m končno presledkoma mano tono izpregovoiil*. »Čislal sem vašega strica ... in očeta in užival njuno naklonjenost. Sedaj smatram za prijetno dolžnost, kakor vidite, da čestitam njiju cenjeni naslednici, ne glede na svojo bo lezen in znatno oddaljenost Vesel sem, da vas najdem zdravo!« Državni pravdnih Lisevič, visok, krasen blondin, z malce osivelo brado in brkami, se odlikuje z nenavadno finhn obnašanjem. Vstopa elegantno, pozdravlja kakor nerad in govoreč giblje z rameni, vse to z malomarno grn-cijo, kakor len, razvajen konj. Lepo je rejen, nenavadno zdrav in bogat. Nekoč je priigral v loteriji 40.000 rubljev, kar pa je znancem zatajil. Ljubi dobro jed, zlasti sir, gomoljike in ri- bano redkvico z koncpntm oljem, a v Parizu ja* ako verujemo njegovim besedam, jedel ne« oprano pečeno drobovje. Govori skladno, tekoče, brez prenehlajev, in le iz koketstva vča* sih zajeclja in dleskne s prsti, kakor da išče besedo. Ysega, kar ima govoriti pred sodiščem, že davno ne veruje, ali morda veruje, a ne pri« pisuje nikake cene; vse to je že davno znano* staro, vsakdanje. Veruje le v izvirnost in Iz* rednost. Banalna morala v izvirni obliki m« izvablia solze v oči. Obe njegovi beležnici sta, polni nenavadnih izrazov, ki jih črpa iz raznih avtorjev, in kadar potrebuje kakega izraza, prelista najprej obe beležnici, kjer navadno ni* česar ne najde. ?e pokojni Akim Ivanič mu I* v trenotku svoje dobre volje iz babarije ril zastopanje tovarne in mu odmeril 12.003 rubljev letne plače. Vse tovarniške za“ev® obstojale v dveh, treh neznatnih teria'vah. M jih je Lisevič izročal svojim pomočnikom. An* Akimovna je vedela, da nima v tovarni ničesar, opraviti a odpovedati mu ni mogla: manjkalo; ji je poguma in navadila se je nanj. Sebe ie imenoval njenega pravnega svetovalca, a svolo plačo, do katero je pošiljal redno vsakega prvega, suho prozo. Ani Akimovni je bilo znano, da le Lisevič, ko so po očetovi smrti prodajali njen gozd, »zaslužil« pri tem poslu več ka 15.000 rubjjev, ki sta jih delila z Nazaričem. Ka je izvedeia za to goljufijo, ie bridko zaplakala* a se Je potem udala v usodo (Dalje prih.) ga glasila vRdeči prapor« z dne 15. maja t, L, kjer se v uvodniku že po-vdarja. da je razredni boj v raznih držayah na raznih stopnjah razvoj* in da bi bila vsaka akcija obsojena na neuspeh, ako bi pravilno ne uva* Ževala politično gospodarskega stanja in moči borečih se razredov. Cisto dobro! Ta programatični članek, ne govori več o diktaturi proletari-Jata. pač pa označuje kot skrajnji cltj proletarsko demokracijo To bi bi!y pravilno v toliko, ako se misli s tern gospodarska demokracija, kjer naj vlada socijalna organizacija produk cije in konsuma na podlagi dela, a ne diktature industrijskega delavstva, ki ie Dri nas za enkrat v ogromni manjšini. Zakaj drugače nadomesti mo eno nasilje z drugim, dasi Je cilj socilatizma vendar ta. da uniči go spodstvo enega razreda nad drugim Razredni boj namreč ne pnmenjapod jarmljenia nasprotnika, ampak tvo-i le sredstvo za- demokratizacijo človeške družbe: saj tako so nas učili 1. 1918. tudi ustanovitelji »Demokracije«, današnji komunisti. V svojem bistvu obsega omenjeni programatični članek teoretično kot raSson d’6tr* komunistične stranke neizprosen razredni boj. t. J. odklanjanje misterija-Bzma. Komunizem se morebiti smatra od neuke mase za nekaj novega, dasi Je star, ker Je socijalizem vedno po menjal neko skupnost in je bil časih bolj. časih manj revolucijonaren v soglasju z vsem političnim in gospo darskim razvojem posameznih narodov in držav. Gre pač le za mejo med absolutno in relativno skupnostjo ter za metodo akcije. Pod firmo komunizma se hočejo danes uveljavljati tudi tisti, ki nimajo nobenih političnih ciljev v smislu so-rijalne organizacije produkcije in konzuma, ampak svoje osebne cilje, ker mislijo, da se imetje kar razdeli ta zavlada skupnost v vulgarnem pomenu te besede. Pod to firmo se zatekajo tudi protinarodni !n protidr-žavni elementi — skratka: vse, kar hoče v kalnem ribariti, ker r:>na Ide}-bo ničesar skupnega niti s bocijali*-mom. niti s komunizmom. Idejam se pot ne da zapreti in tako Je zašel komunizem tudi na Slovensko, ko se Je bi ie prej pojavil na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji. Spot se Je kazal kot nasprotstvo desničarjev in levičarjev ter se Je sukal glavno okrog minlsterijalizma. Na pragu svetovne vojne sta zadela socijaiistično gibanje na Slovenskem dva občutna udarca: najprej smrt dr. Antona Dermote in potem odhod Etbina Kristana v Ameriko. Oba sta bila aktivna politika in, kar 1« glavno, moža znanja in značaja. Vsled nedostatka delavcev ni moglo biti delo deljeno; vsak intelektualec Je bil dobrodošel In začelo se Je politično kolebanje nekaterih »mladi-nov* in »startaov«. Velika misel o snovanju .ugoslavije, zaradi katere Je bilo prišlo najprej do nesporazum -Senja, Je sicer združila začasno ves socialistični proierar ijat: toda zopet ga Le razdružil ministerijallzem. Stališče demokracije in parlamentarizma ne izključuje ministeri-Jalizma v gotovih časih in v gotov* namene, nasprotno ga logčno vsebu Je, ako ne delamo politike z glavo dkozi zid ter smo iskreni nasproti sebi ta drugim. Ne vem, s kakšno pravico bi mogel načelno odrekati gocijalizmu vstop v vlado tisti ko monizem, ki pozneje sebi dovoljuje dostop k županstvu — oboje seveda v kapitalistični državi! Fno je pri tem nevarno, to namreč, da kri la oblast opajata, kakor pravi Dostojevski v »Zapiskih iz mrtvega doma«. POndarjatl Je treba dejstvo, da Je bilo slabo znamenje državotvornosti za obe največji parlamentarni skupini: demokrate in radikalce, ker se toliko časa nista mogli zediniti za skupna delo. Posledica sta bili strankarski vladi- nalprel demokratska 1« potem radikalna Pri prvi so ob-struirali radikalci, pri drugi demokrati. Radikalci so dali zgled, ki so ga demokrati posnemati; vsaka skupina je naravno potegnila za seboj tudi svoje zaveznike. Oboje jc bilo proti parlamentarizmu. Moje osebno mnenje je bilo to, da bi bilo treba vsako strankarsko vlado, ki ni Imela v zbornici »kvoruma«, premagati parlamentarno, t. j. z glasovanjem v zbornici, a ne z obstrukcijo, oziroma s sabotiranjem. V tem oziru si nimata obe skupini ničesar očitati drug* drugi. Socijalisti »mo prišli v strankarsko vlado demokratov načelno utemeljeno, formalno je bil pa naš vstop nepravilen. Od tod nesporazumljenja v parlamentarnem klubu te v strank; sami. Vse to le Izrabljala levica v avezi s splošnim političnim In gospo- darskim položajem v državi. In tu Je posegel vmes tudi faktor izven stranke; časopisje SLS. (Konec prvega članka prih.) (Vesti LDU.) NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 19. Podpredsednik dr. Ribar je danes popoldne ob osemnajstih otvoril 90. redno sejo začasnega narodnega predstavništva. — Ta m ik Vojinovič je preči tal sejne zapisnike od 83. do 89. seje, potem pa 1. ukaz o imenovanja nove vlade, 2. prošnje in pritožbe, 3. zakonski načrt o likvidaciji moratorija in mora tori jskega stanja, 4. prošnje nekaterih poslancev in njihove interpelacije ter dopisi raznih uradov. Podpredsednik Je prosil člane urada za volilni zakon, da se sestanejo člm-prej. Sejo ie zaključi! ob 18.30 in odredil prihodnjo ta 26. maj t L ob šestnajstih z določenim dnevnim redom. PROTIITALIJANSKI POKRET V ALBANIJI. Belgrad, 19. Iz Podgorice javljajo, da imajo uporniki proti albanski vladi preko tisoč ljudi v Kroji ln Preži. Preganjanje italijanske vojske so opustili, vendar pa so alban ske čete zasledovale Italijane do Sijaka. Pri Pikzi so Italijane napadle močne čete ter pobite večje Število italijanskih vojakov. Ko so dobili Italijani ojačenja, so se vrnili ter zasedli Boro. Pri tem so pobili več Albancev ter prijeli več talcev. ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD ALBANIJO, Belgrad, 19. List »Populi«, ki Izhaja v Skadru v albanskem Jeziku, Je prinesel 29. aprila t, L besedilo pogodbe med Italjansko vlado in albansko upravo dežele. Po tej pogodbi je zagotovljen protektorat Italije nad Albanijo. Suverenost Italije predstavlja italijanski višji komisar, ki je podrejen italijanskemu ministru za zunanje stvari v Rimu. Vojska, orožnišvo in sodstvo ie popolnoma v rokah italijanskih podanikov. Kar se tiče Valone, Je že sama po sebi pod suverenostjo Italije. OBNOVITEV KOMPENZACIJSKE POGODBE Z AVSTRIJO. Belgrad, 20. Kakor znano, J* prejšnja vlada odpovedala kompenzacijsko pogodbo z Avstrjo. Ker se Je pa ugotovilo, da se mora vendar vršiti gotova nabava iz Avstrije, Je sklenjeno, da se prično nova pogajanja z avstrijsko vlado. Pogajanja se bodo pa vršila samo o izvanred-no omejenih, najnujnejših nabavah za nas, predvsem lokomotiv, olja in papirja. V svrho sporazuma v tem zrni vi h se bodo začela početkom prihodnjega meseca pogajanja v Belgradu, ki se jih bosta udeležila tudi dva avstrijska ministra. NliTI ZOPET SESTAVI KABINET. Rim, 19. Nitti Je sprejel nalog za sestavo kabineta. JUŽNA ŽELEZNICA. Dunaj, 19. Na današnji sefi narodne skupščine Je pri posvetovanju o prodačunskl točki: promet navala! poročevalec Schiegel, da Je na podlagi dogovorov z entento upati da bo južna železnica obratovala še daUe Avstrijska država Je stavila Južni železnici na razpolago le 3 milijone kron; enaka zneska pa da bosta morali dovoliti tudi Jugoslavija in Italija. VPRAŠANJE ARHIVOV IN UMETNIN V ČEHOSLOVASKI. Praga, 18. Ministrski predsednik Tušar kol zastopnik zunanjega ministra dr. Beneša in mhiisterialni tajnik dr. Versbach kot zastopnik avstrijske republike sta danes podpisala pogodbo glede arhivov ta umetnin. IZGREDI V 8LEZIJL Dunaj, 20. Po predvčerajšnjih Izgredih v Tešinu so bili včeraij zopet izgredi v Holešovti. Eden izmed izgrednikov Je mrtev, ranjenih mnogo. Okrajnega glavarja v Freistadtu so Poljaki primoraH, da Je zapustil svoje službeno mesto; pregnali so tud! mnogo nemških trgovcev iz vzhodne Slezije. ASOUITH ZOPER POLJSKI VPAD V RUSIJO. Amsterdam, 19, Kakor poroča »New» Courant«, Je dejal Asqulth v svojem včerajšnjem govoru, da td blfo težko postaviti trdne pogoje, po katerih bi Uto veliko obarpženje ut vojno nemogoče. Sedaj pa doživljamo škandal poljske vojne. Poljski državniki imajo dolžnost, opomniti svoj narod na kar nadvečjo varčnost, zakaj gospodarski položaj Poljske je jako resen. Asquith Je potem obtožil angleško vlado, da Je dejstvo podpiranja Poljske po Angleški zakrila v parlamentu z zavijanjem, kakršnega v svojem političnem življenju še ni doživel As-fluith je naposled zahteval sklep miru, razorožitev, pripustitev prejšnjih sovražnikov k zvezi narodov in takojšnjo ugotovitev bremen premaganih držav. SPLOŠNA STAVKA V FRANCIJ! PONEHAVA. Pariz, 19. Na železnicah je položaj neizpremenjen. Rudarji v depar-tementih Nord in Pas de Calais se bodo jutri povrnili k delu. OBOROŽEVANJE NA POLJSKEM. Dunaj, 20, Kakor poroča »Neuo Freie Presse«, se Je po vsej Poljski za dan 25. maja odredilo pregledovanje letnikov 1896, 1900 in 1901. POLJAKI PORAŽENI Varšava, 19, Frontno poročilo s dne 18. t. m.: Južno od Dvine so se tjaše čete po dolgem ljutem boju poo pritiskom sovražne premoči umaknile na novo obrambno črta Sultanov ultlmatum. Berilu, 19. »Achtuhr-Abendblatt« javlja Iz Razta, da je po poročilih tz Londona sultan poslal vrhovnemu svetu pisanje, v katerem pravi, da hoče odstopiti ln prepustiti vladne posle aliiranhn misijam, ker ne more odobravati mirovne pogodbe ta ker je ne more podpisati s svojim imenom. Vrhovni svet doslej na to še ni odgovoril. Enketa o preureditvi pašnih služnostnih pravic. Poverjeništvo za kmetijstvo )• sklicalo dne 7. maja t 1. enketo, da najde način, popravki krivice, ki so se zgodile pašnim upravičencem — živinorejcem pri odvezi in uredbi zemljiških bremen na podlagi ces. patenta z leta 1853. Enkete so se udeležili poverjenik za kmetijstvo Jakob .Jan, kot vodja zborovanja, glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo dr. Lukan, načelnik gozdarskega oddelka deželne vlade dvorni svetnik Rustia, referent deželne komisije za agrarne operacie vladm svetnik v pokoju Detela, krajni komisar za agrarne operacije na Kranjskem dr. Vrtačnik, krajni komisar za agrarne operacije na Štajerskem dr. Spiiler-Muvs, tajnik slov. kmet družbe Inž. 1-afc. bivši glavni ravnatelj slov. kmet. družbe Gustav Pirc ter strokovnjaki glavnega poverjeništvo za agrarno reformo, gozdarskega oddelka deželne vlade ln poverjeništva za kmetijstvo. — Dr. Vrtačnik je poročal o zgodovinskem razvoju lastninske pravice in zemljiških bremen glede gozdov In planin, o izvrševanju ces. patenta iz leta 1853 glede odveze in uredbe služnostnih pravic in o sedaj veljavni zakonodaj, osobito o zakonu iz leta 1911. po katerem ie mogoča nova uredba, toda le na podlagi pravo-močnih odlokov bivših odveznih in uredbenih komisij. Povdarja, da je šla po tej odvezi in uredbi pašnih služnostnih pravic živinoreja posebno v naših gorskih krajih nevzdržno rakovo pot. Vzrok temu, da se planinska paša vedno manjša ie, ker se pri odvezi in uredbi zemljiških bremen ni zadostno oziralo na interese živinorejcev, marveč se je predvsem ščitil gozd in lov in so se gozdi od tedal tako zarastli. da so izginile lepe stare planine m 2 njimi živina na njih. Treba bo najti vsestransko zadovoljiv izhod iz tega položaja. Df. Lukan poroča, da se že izdeluje v Belgradu zakonski načrt o reviziji segregacij (t. J. servitutne odveze), ki pa ni uporabljiv za naše razmere in bo treba izposlovali, da se uvažu-Jejo pri tel rešitvi tudi naši o.inošajl. Predlaga rešitev tega vprašanja v treh stopnjah: a) Začasno bo dalo poverjeništvo za agrarno reformo v sporazumu z poverjeništvom za kmetijstvo prikladne dele veleposestev v najem kmetovalcem v pašne svrhe, kakor hitro bodo izvoljen' agrarni odbori po deželi, kateri se bodo pozvali, naj stavijo tozadevne pred’.oge po krajevnih potrebah, b) Pozneje Ik) izvesti zakonito revizijo odveze služnostnih pravic ter c) v zadnji stopnji isto združiti s končno izvedbo agrarne reforme. Pri tel nai velja pravilo, da absolutna gozdna tla ostanejo gozd, za planinske pašnike pa naj se uporabijo le ona zemljišča. ki so prikladna za pašo ter dovoli slednjo le za toliko živine, kolikor je more dotična planina prere-diti v resnici — Svetnik Rustia povdarja, da pripoznava potrebo kme-ta-živinorejca po paši in tudi paši v gozdu le tam, kjer se ni bati škode za gozd. Možen je sporazum med interesi gozdarstva in kmetov-živino-rejcev, ne da bi se uničevali gozdovi. — Poverjenik Jan naglaša, da Je najbolj pereče vprašanje razširjenja pašnih pravic glede gozdov verskega zaklada, ker so nekatere občine prišle vsled pogozdovanja ob vsopla-ninsko pašo, na kar dr. Lukan meni, da bo ob dobri volil činiteljev, ki imajo v rokah gozdno upravo, gotovo mogoče priti do zadovoljivih uspehov ter predlaga, nai se naroči komisiji za agrarne operacije, da skliče zastopnike gozdne domenske uprave in upravičence k noscalaniein. — Po dallšl debati, v katero so posegli še generalni ravnatelj v p. Piro, ki povdarja posebno velike krivice, katere so se zgodile kmetom, ker so bil odvezne komisije v rokah Nem cev, vladni svet. Detela :n navzoči strokovnjaki, sklene enketa po predlogu glavega poverjenika za agrarno reformo, predlagati sledeče po stopanje: V vseh primerih, kjer zahtevajo upravičenci novo uredbo že urejenih služnostnih pravic, uvede tozadevno postopanje na podlagi zakona Iz leta 1918 pri komisarju za agrarne operacije Ce zahtevajo preko ugotovljenih služnostnih pravic upravičenci popravo krivic, ki so se jim zgodile v prvotnem postopanju, obrne nai se krajni komisar a) če ss gre za zasebna veleposestva, na glavnega poverjenika za agrarno reformo. ki bo razmotrival in upošteval utemeljene želje upravičencev, b) če se pa gre za državne domene ali pa posestva verskega zaklada, na gozdno ravnateljstvo, ki bo zahtevam ali ugodilo v lastnem delokrogu, ali pa povzročilo odločitev ministrstva za šume in rude v Belgradu. 50 vinarjev VAS STANE DNEVNO »NAPREJ«, če ga naročite mesečno. Delavci, delavke! Naročite d vsak ta svoi edino pravi delavski list, ker s tem podpirate le sami sebe, s tem podpirate delavsko stvar! Delavski tisk ie eno najvažnejših oro-211. ki aa Ima v s\oJem boju v rokab proletariati Pokažite svojo zavednost In zrelost s tem. da se naročujete na delavske liste, pokažite, da se hočete Izobraževati In napredovati! Petdeset vinarjev dnevno bo vsak lahko žrtvoval za svoi Hat, Id m« prinaša vsa potrebna obvestila, politično, gospodarsko ta kulturno gradivo, ga informira o vseh važnih dnevnih dogodkih z doma in Iz tujine, sploh stvari, ki so važne danda* ne« za vsakega, da Jih pozna, predvsem pa za delavstvo, da spoznava svet In se izobražuje. Delavstvo, bodočnost ie tvoja, zato pokaži, da |o tudi hočeš, pokaži to s tem, da podpiraš svojo pravično stvar, da podpiraš svoj najvažnejši organ, deiav^ sko časopisje! »NAPREJ« stane te 15 K mesečno, v Ljubljani ta v bližnji ofcofic] se «a dostavila tudi na dom. Naročit« Širite ml Pridobivaj« novih narednika!- b Piava. Dnevne vesti. Klerikalna oerAdija. »Večerni List« zopet uganja demagogijo s stanovanjskim vprašanjem. Trdi namreč, da »Naprej« in liberalci branijo bogataše, katerim nalaga nova odredba, da moralo zidati stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Za »Naprej« ta za soc! lalno demokratično stranko lahko izjavljamo, da tu »Večerni List* zopet, čeprav j« »katoliški« list, prav pošteno laže. Trdili smo, da je odredba na la način, kakor Jo izvajajo, neizvedljiva. Zato so naiši občinski svetovalci stavili na seji predlog, da občina sama vzame akcijo v roke m na-redba naj se izpopolni tako, da se bogataše prisili, da se v skupni akcili začne čimveč in takoj zidati. Le tako se da akcija pospešiti, vse drugo J« demagogija. Že več let sem smo predlagali v občinskem svetu, da naj občina zida hiše, še takrat, ko je bilo to mogoče. Kje ste bili takrat? Sedaj, ko veste, da ie to neizvedljivo tako kakor predlagate, kričite, češ. Izvede se tako ne. ker je nemogoče. Mi, nas reši krize, ki Je v letošnll zimi k>hW« katastrofalna. Boj 23 »Kmetijsko družbo«. Pri včerajšnjih, na občnem zboru v »Mestnem domu« se vršečih volitvah je klerikalna sttanka pod firmo KZ zmagala s svojimi kandidati v odbor »Kmetijske družbe za Kranjsko«. Vsi župniki so prišli s svojimi jagnjeti. Občni zbor »Kmetijske družbe«, zlasti volitve, je bil mestoma buren in viharen. Pri volitvah so klerikalci skušali s sleparijami izvo-jevati zmago. Opozicija - - pristaši SKZ — je ugotovila nečuveno goljufijo. da le hotel klerikalec Jože PavU voliti za umrlega člana »Kmetijske družbe« Franceta Pavli-ja iz Križa pri Litiji Samostojni so prišli na sled jej slepariji ter so ogorčeno protestirali. Jože Pavli je moral priznati sleparijo. -- Občni zbor te kmečke institucije, v katero se ie vrilo mesto racionalnega gospodarstva sebično strankarstvo, pa je bil tudi v ostalem zelo viharen, kajti klerikalna večina je nastopila z vso brutalnostjo hi perfidnostjo. Izvoljen le klerikalen odbor »Kmetijske družbe«. Za predsednika družbi — sedanji poverjen** za kmtijstvo Jakob Jan s 130 gi*-sovi od 192. * Klerikalna strankarska korupcija Klerikalci sklicujejo koncem julija in začetkom avgusta t. 1. v Maribor tkzv. I. slovanski orlovski tabor, kje* se bo zbrala vsa politikujoča jugo^ slovanska in druga duhovščina, vse orlovske organizacije, klerikalno dl-jaštvo in kamor baje pride celo nek kardinal in češki nadškof. Snuje se Črna internacijonala in izdelujejo s« načrti za tkzv. »slovansko krščanstvo«, torej nekaj podobnega, kar Ja pred vojno veljala ideja »o velekato-H§ki Avstriji«. Najlepše pri vsem tem Je, da dobe udeležniki tega kongresa polovično vožnjo po vseh železnicah naŠe države - seveda, ker je dr. Korošec minister železnic! To Ja vsekakor strankarska korupcija, oškodovanje železniškega imetja! De -legati za kongres kake druge stranke polovične vožnje gotovo ne bi nikJat dobili’ Tudi to si je treba zapomniti! Vprašanje »Jugoslovenščine«. HI-perjugoslovenstva prskipevajočl možje Slovenci so načeli zopet Ž« staro ln pozabljeno stvar ilirskega Jezika la dva izmed njih sta se *• oglasila v »Slovenskem Narodu«, aa a* naj naredbenlm potom poptlniemo m! Stavml srbohrvaščine. naI pišemo in pesnikujemo v srbohrvat • skem jezfitu, da naj slovensko govorimo kvečjemu doma na skrivnem In da naj nadomestimo s slovenskim! izrazi samo turške in madžarske besede v srbohrvaščini. In vse to zato, da bo Jugoslavija boli močna. Kajpada .sta jo ta dva možakarja dobila od »konservativcev« takoj z lopar iem po glavi. in padla je celo nemila beseda »šeme*. »Konservativci« so v premoči in »napredni« so se za čas morali skriti v mišjo luknjo, kjer, kakor se zdi, iz dolgočasja kujejo is paragrafe, po katerih se bo bojni načrt prav gotovo bolje Izpeljal, kakor pa, če bi se spuščali v brezuspešna pogajanja, kjer gotovo podležejo. »Glava nai danes zapoveduje naravi in razvoju!« Piav dobro je nekdo re kel: Kdo forsira danes to vprašanje? Tisti, ki jim je jezik vse, In isti, k! Hm ni jezik nič. Jezik pa je duša la Paragrafi se je ne primejo, najmanj W umetnikov. n Družbi okoli »Večernega Lista*. elavec piše: »Večerni List* trobi venomer v svol kapitalistični rog in ugan.'a v pozi kot delavski »prijatelj« silno demagoštvo. Ali ste krščanski socijalci res tako socijalno Pravični, kakor se rotite pred celim svetom? Zviti ste kot lisica! Nazi-vate se »socijaliste«, da lažje delate oied delavstvom razpor v korist ka-Prtalistom, hujskate delavca proti delavcu, proletarijat proti proletariatu in proslavljate uspehe, ki so jih dosegli drugi, kot svoje, kot Je to »toril gospod Cvikelj! Lahko ie lagati- Delavci, ki smo malo odprtejše R'ave, smo že zdavnai spoznali, da j,Jugoslovanska Strokovna Zve-*a« služi le za ščit klerikalnemu kapitalizmu in da vara ubogo delavstvo. Kaj naj počne delavec z vašimi obljubami, ko le vendar znano, da Ra v težkih in slabih položajih in balih pustite na cedilu, v lažjih slučajljt pa se šopirite s tujim perjem! To Je kapitalistična lisica ta vaša organizacija! Zavedni proletarci pa bomo kllub vsem vašim intrigam edini in Složni v svojih pravih delavskih organizacijah. Vi sejete le sovraštve bi slabite moč delavstva! Toda odbi la bo za vas ura! Mi se pa, bodite uverjeni, nikakor ne razburjamo nad vašimi kozli, ki jih streljate po »Ve černem Listu«. Izreči moremo kvefc lem le še obžalovanje nad tistimi delavci, ki ste jim vi zavezali oči. da ne vidijo, da še danes ne spoznajo vaše dvojne igre... R. V. Grof Bobrinskl? Kakor smo poročali, je naša vlada imenovala ruskega grofa, ubežnika Bobrinskega sekvestrom imetja bivšega nadvojvode FSerdinanda v Loki v Slovenit Kaka ironija to, če se pomisli, da te grof Bobrinski kot zelo uplivna osata v caristični Rusiji in kot član dume sodeloval pri londonskem pak tu, ki pomeni največk) nesrečo za vse Jugoslovane! Iz gledališke pisarne. Dnevna bla-Raina bo poslovala od sobote, dna 22. t. m. dalje za obe gledišči (oper-. no in dramsko' samo v opernem gledališču. Glede večerne blagajne ostane pri starem. Umrl le katehet na drugi mestni ljudski šoli v Ljubljani, opat J. Smre kar, v 68. letu. Pogreb bo v petek ob 4. uri popoldne. mnNo\Ust v Ljubljani. Kakor čuie- ,®—m? fflasiu , 1{st »Jutro«, ki bo stranke VC£*a demokratske nadn?DJHVek* jV skladu za svojce nilo u lv * dne 14- t. m. se le vri-Jla neljuba pomota. Dr. Karel Ska-rn ni daroval 10 K, ampak 100 K, Kar je razvidno-tudi iz skupne vsote, ki odgovarja zadnjemu znesku. Viniškl proces. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem ie v *redo dopoldne pričela kazenska razprava Proti župniku Juriju Koenigu in u duetom iz Vinice Proces « prodajalce mleka iz Ljubljane in oko< lice, da se vrš! večkrat na teden stroga revizija ln preizkušnja mleka, Vsak. ki bo prodajal vodeno ali pokvarjeno mleko, se bo Izročil državnemu pravdništvu. Istotako se bflj postopalo proti tistim, ki bodo prodajali mleko dražje, kot Je določen* namreč po 4- 5 K za liter. Mestni magistrat ljubljanski opozarja vsa prizadete, da upoštevajo ta razglasi istotako pa prosi prizadeto občinstvo, da gre organom mestnega m** glstrata v tem oziru na roko. — 1 ozirom na ponovne slučaje, ki 30 s( dogodili v zadnjem času. da proda* Jak) nekateri trgovci pokvarjena žt> v Na, zlasti slabo moko, ki Je zmeša« šana s fižolom itd., se opozarja vsi trgovce z živili, da se bodo ponovna vršile stroge revizije živil po tržnlj organih in se bode proti vsakemu, ki bi se v tem oziru pregrešil, kag najstrožje postopalo. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Veho v o«. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubllanl. Ste preveč občutlllvl za mrzi zrak? Vsakovrstne bolečine se tako* pojavljajo? Slabost? Ol kako ti ublažuielo bolečine in utruiak) teli masaže s Fellerjevim pravim Elza« fluidom! 6 dvojnatih alt 2 veliki Spe« ciJalni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želo-* dec okrepčuioče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevfli pravih Elz« - krof-Ulc; 6 škatljic 18 kron. Omot in pošt« nina posebej, a najceneje. Eugen V* Feller. Stublca donla. Elza trg štev. 358, (Hrvatsko). —F 93 CTRMFPlfT CELJE ŠT. 314, §§ Razpošiljalna 01 IViTlIliVlVl Slovenija. £ Belouško železo oblikovno železo (Fa?oneisen), traverze, jeklo za orodje in vzmete, zlitine (Legierungen), kovine za ležišča (Lagermetall)» mavec, gradbene in pohištvene okove, kakor drugo pri grad* bah potrebno gradivo, nudi le za vagonske odjeme: fili In- ul Maitam, Sladu. GEacSssSraSSe 19, Telefon It. St« Brzojavni naslov: URi&dSMTUK, 6SŽŽ&0EC« last^pstvo za Slovenil© s ii. Milem Telefon 51. 403. 538 Telefon St. 403« sprejme Kolinska tovarn r, Ljubljani. 539 Graveur Anton Černe Ljubljana Dvomi trg 1. Hočeš postati govornik? naroči ,,Bočni spisovnik", primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka In za vsako gospodinjo. Cena K 20-—. Nadalje se dobi knltična knjiga za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj 8t. 2. za auto in kolesa za trte. Llybšlana *Eca Dunajska sesta st« 2©« ■bbshmb Na debelo t vsakovrstne za trične napeljave Poštni čekovni račun St. 10.532. a«gsa>&8S*att^Bgsa^ag«ggBj Telefon interurban št. 178. Mie obdržali svojo tesalo? Mele imeti bakm laiiiD mehko kolo? Hotite ulutnil peg,Moljev in finrrnu1) Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, ID UUlLB« i kožo obvarujočo pomadoI Občudovani bodete! Zavldanil 1 lonček 9 K, št.III.močnejševrstel2K K temu Fellerjevo najfinejše ljiljanovomlečno milo 16K Boa imeli Im žirant te? pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Za-branl plešo! 1 lonček 9 K, št. III. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. Ho Vas kurja oiesa? “'t: ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo 1 Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljca 4 K, velika /JClSa Škatlja 6 K 7D51P-7US PLeSKfKIMUCflR Ljubljana Rimska c. 16 naznanja, da se vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela jamčim dve leli. Komo društvi 1» liillim in sprejema v svojem hranilnem oddelku 10 le Fellerjeve Elza umivalne pa-iMiiMi • stilje (Kolonjska voda) 1 škat- lja 7 K. Fellerjev umlvalnl prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zopet glavo- In zobobol 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecljalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr Kluger, bel, roza ln rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna Prancovka v steklenicama po 8 K ln 22 K. Omot In poštnina posebej a najceneje. EuggenVt Feller, \Wm\, Siotska Bonla, Elzalig lt.252 fflnratslo) Rafija-ličje za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja JOSIP UR BANIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. novihraznevrst-l&9lyga nlh dvokoles z najboljšo pnevmatiko, posebej pleile, zratna Čreva In vsako* l vrstni deli r a dvokolesa in rasne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 F. I, trgovina 2 rani stri LJUBLJANA, Stari trg 28. hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 41. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 41 0 12 lO. Za varnost hranilnih vlog laistil blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 mMfonev krcn, društvena pobesiva W vrednost nad 2 mlUlona kron, kakor tudi sklatil, retsnraB, d IJhii in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ki so Rogaška Slatina Kupim vs«ko množino cinka usvinca po naJvISJih cenah. M. Ussar, ipsna, Maribor, Schillerjeva ulica 1?. Najboljša mineralna voda Tempel vrele c, namizna voda SJyria vrelec, medi-cinalna voda D on at«ki vrelec, medicinalna voda :: najmočnejše vrste :: Zastopstvo v vseli vetjih mestih in krajih. Dobiva ■t v vseh prodajalnah in reatavradjah. Hilli MIE: UMR Milil HAl BS? SEVfR. UMijAm-KOitie**. 4j&* etefo.vaiea 1. V Spodnji Sifiki v Ljubljani. 2. Na Glineah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Viž). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjana). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 15. Celje. 16. Šoštanj. 17. GuStanj, Koro&ko. 18. Prevalje, • 19. Mežica, • 20. Črna I, , »1. Črna II., „ 22. Maribor. 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 80. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. 82. Ruše nad Mariborom. 83. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 85. Radece-Z idan most. 23. Litija. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ki je V LiuSs-IJanl, Sp. SISka, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubliana, postni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice s katerimi zamorejo vložniki denarne poSlljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!