Izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.
Za oznanila plačuje se od čveterostopne petit-vrste 6 kr. če se jedenkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se trikrat tiska.
Večkratna oznanila primerno ceneje.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani (Krakovski nasip št. 18).
Zadovoljni samotar.
Zložil P. Hilarius.
Ločen od sveta življenja
V	tihi célici živim
Brez težav in brez trpljenja,
V	živi svet si ne želim.
Naj med svetom borba huda Za življenja vrè obstoj,
V	célici živim brez truda, Čela ne rosi mi znoj.
Od vsega je tu zadosti,
Kar srce si poželi,
Nikdo tukaj se ne posti;
Nič nikogar ne skrbi.;
Oj, krepila so telesna Vsakovrstna na ìzbér:
Močna, sočnata in mesna,
Za opoldne, za večer.
Ko besed: memento mori Mračnih spomnim se čez dan ; Pa zakliče v refektorij Bakus nas, ki vsem je znan.
In tam bratov zbor veselih Radosten popeva spev,
Vinca, glej, kipeči kelih In na ustnih ta usmev !
In zato pa tiha cela,
Nikdar te ne zapustim,
V	tebi duša je vesela,
V	tebi brez skrbi živim.
Dà, brezskrbno nam poteka Žitje v tesnih teh zidéh . . .
Oj, to veseli človeka,
Da ni pitje smrten greh!
Nikdo tukaj nas ne moti,
Celi nas ne briga svet,
In če žalost nas zaloti,
Hajdi v ljubo vinsko klet!
V	kleti pa srca težave
V	hipu jednem zabim koj,
V	njej zadosti najdem prave . Svet, ne zmenjam te s kletjój
—	Kaj si izvedel novega, odkar se nisva videla ?
= Novega? Oh, več kakor treba. Pri nas je
vedno kaj novega in vedno kaj zanimivega, n. pr. volitve.
—	Ti, o volitvah mi pa nikari ne govori, naj pride na krmilo kdor hoče, redu vender ne bodemo doživeli na magistratu; povej mi raje o čem drugem kaj posebnega.
= Slušaj torej ! O svojem času so bili v muzeju razstavljeni načrti slik za gledališčni plafond in za ; zaveso.
—	Videla sem jih in čula o moralni ogorčenosti, katero so vzbudile.
= Sliko za zaveso izdelal je slovanski umetnik, Liebscher v Pragi. Možjč, ki o slikarstvu kaj razumejo, trdili so soglasno, da je ta načrt mojstersk, zlasti pa je prijalo vsem, da je na njej izražen slovenski značaj naše dežele.
—	Kako to?
= Liebscher naslikal je samo slovanske figure, to ni bilo všeč tistim, ki bi radi slovensko Talijo popolnoma izpodrinili in pahnili iz deželnega gledališča.
—	Naj nemčurji počenjajo kar hočejo, dokler je deželni odbor naroden, dotlej je vse njih počenjanje brezuspešno.
= Motiš se, dušica ljubezniva, motiš se strahovito! To je ravno neodpustno, da naš deželni odbor ni naroden. Res naroden je samo Murnik, ta ima pa toliko važnih opravil, da jih komaj zmaguje in zato ni od njega zahtevati, da naj se tudi briga, za notranjo opravo gledališča; dr. Vošnjak pazi le bolj, da uspeva šola na Grmu; a Detela je skrbel le za ceste in skrbi zdaj za dobro uporabo dispozicijskega zaklada ; Papež pa tedaj še ni bil deželni odbornik, ko se je iz narodne mlačnosti izročil gledališki referat Schafferju. Ta pa je hitro porabil ugodno priliko! Najprej hotel je utihotapiti kranjsko-nemčurski grb,
in še zdaj ne vemo, ali je imel deželni odbor toliko poguma, da je to odpravil, ali ne. A Schafferju, oziroma nj egovemu namestniku, plavokrvnemu in praznoglavemu baronu Wurzbachu ni bilo tega dovolj. Bal se je, da bi nemškega gledališča obiskovalci ne okužili si političnega prepričanja, gledaje figure slovanskega značaja na zavesi, in sedaj deluje na to da se ta načrt za zaveso zavrže, oziroma da se odpravijo slovanske figure in nadomesté z alegoričnimi.
—	Ni mogoče, da bi temu pritrdil dež. odbor, že z narodnega stališča ne; sicer bi pa to provzročilo par sto goldinarjev novih stroškov.
= Deželni odbor se zato ne briga. Faktum je, da deluje Wurzbach na to, in bržkone bode tudi uspel, kajti, odkar so zavrgli Jurčiča in slovenski napis,
; smemo pač še drugih stvarij pričakovati.
—	No, če je to res, potem naj se pa naslikajo na zaveso osli, to smo mi Slovenci, in pa nemški Mihel ki nas goni in nabija. Ta slika bode gotovo prijala Nemčurjem, našim ljudem pa — no, našim je tako vse jedno, kaj se godi v dež. gledališči!
Slavnemu deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Podpisanec zahvalim slavni deželni odbor v svojem in v imenu mnogih drugih davkoplačevalcev naj srčneje, da je, gotovo v pomnožitev deželnih dohodkov, nastavil pri deželnem „šnops-zakupu“ samo vestne in uradniško tajnost do skrajnosti izvršujoče uradnike, kateri nikdar nikomur ne povedo, koliko je kdo iztočil žganja. Dokler so zasebniki imeli zakup, ni nihče vedel, koliko kdo iztoči žganja, in zato sem plačeval dohodarine 13 gl d. na leto. Letos me je poklical davčni nadzornik v Kočevje in na vprašanje, koliko da iztočim žganja, povedal sem mu tako, kakor druga leta. Davčni nadzornik pa se je samo nasmejal, dobrohotno, kakor se sploh smejejo davčni uradniki, vzel iz miznice komad papirja in mi prečital: toliko ste iztočili tega žganja s tolikimi stopinjami alkohola, toliko tega, toliko tega. toliko špirita, toliko „ta sladkega“, vsega vkupe toliko, in zato ne bodete več plačevali po 13 gld. dohodarine, ampak 31 gld. in ene krajcarje. — Prvi hip, ko sem slišal davčnega nadzornika, sem si mislil, da je kateri Vaših uradnikov od zakupa izdal uradniško tajnost, za „božji Ion“ seveda, a takoj sem zavrgel ostudni ta sum. To je gotovo čudež, da vé davčni nadzornik kočevski to. kar vemo samo jaz in deželnega užit-ninskega zakupa uradniki, a ker ne vem naslova strokovnemu listu za čeznaravne čudeže, naše „Zgodnje Danice“, prosim Vas, prijavite to preč. gosp. Jeranu, da bode to stvar primerno fruktificiral.
V Osilnici, dné 1. aprila 1892.
Joz. Ožura, gostilničar in župan.
Razočaranj e.
— Čestitam ti, draga prijateljica, da si se zaročila.
= Oh, jaz sem tako srečna! Pomisli, moj Artur mi vsak dan prisega, da sem jaz njegova prva in zadnja ljubezen.
— Res? Potem ti moram nekaj priznati. Tvoj sedanji bil je nekdaj moj bodoči!
Pavlihogrami :
Novi deželni odbornik kranjski poslal je ob priliki nepričakovane svoje izvolitve raznim vernikom svoj „papežev žegen“, ki začenja z besedo „ekspenzar“.
Kakor, pravijo, so nekateri deželni poslanci „še jako mladi, da — premladi.“ Zato se v gotovih krogih sedaj prav resno bavijo z vprašanjem, bi-li ne kazalo v prihodnjem zasedanji staviti nujni predlog, da naj bi slovenski poslanci izvrševali svoj mandat še-le, ko so dosegli „nadnormalno starost dvakrat tridesetih let. “
Brata Eberl dobila sta nekda naročilo, da izdelata fin in ukusen slovensk napis, ki je v prvi vrsti namenjen za ono znano uradno poslopje, kamor mora slovenski kmet „z navdušenjem“ najbolj pogostoma zahajati. Troški se bodo pokrili iz prostovoljnih doneskov, ki jih poslanec Ivan II. nabira, kakor je bil zadnjič obljubil v deželni zbornici.
Baron Kotnik se je minolo soboto odpeljal na Dunaj, da osobno izposluje posebni zahvalni dekret vrlemu poslancu, kateremu se je v svrho „slovenskih napisov“ improzovana kolekta posrečila v toliki meri, da bo nekoliko tudi še preostalo za „slovenske pečate“, katere baje že prav pridno izdeluje graver Ko-glič na Starem trgu.
Po neki drugi verziji je pa visokorodni gospod nenadoma odpotoval, da na Dunaji v kaki boljši lekarni poskrbi primernega mazila za nekatere hudo razmesarjene glavarje, katere je v minolem deželno-zborskem zasedanji neusmiljeno „pobijal“, neki neustrašeni poslanec, dasi je — kakor trdijo — še „jako mlad“.
Nekaterijnaših poslancev se „premladi“ zdé gotovim krogom, ti krogi so pa zopet drugim „starejšim“ krogom „preveč mladi“ ; zato so se vsi ti krogi zje-dinili ter sklenili, da prihodnjič v Tirole odpošljejo posebna odposlanca-strokovnjaka, ki naj bi temeljito proučila ondi veljavno normalno dobo, ki je sle-harniku potrebna zlasti z ozirom na aktivno in pasivno volilno pravico.
Ona domačih naših strank, ki je gledé letošnjih ljubljanskih občinskih volitev „pasivna“ ostala, se baje radi tega nemara več udeleževati volilne borbe,
I ker so se neki zelo popularni gospod že naveličali „večne kandidature“. Tako vsaj se nam poroča iz verodostojnega vira.
Nekje so letos prihranili ves „volilno-agitacijski fond“, ki jim je bil na razpolaganje. Na dotičnemu shodu predlagal je znani doktor medicine, teologije in juristerije, gospod Gregor Janez Šuštar, naj bi se prihranjeni fond plodonosno naložil v mestni hranilnici, a zloglasni dejanski vodja tega zavoda je v notorični svoji pristranosti a limine odklonil nameravano hranilno vlogo. Na to je politični oblar Regalitas nasvetoval, naj se prištedeni novci kot takozvani „baraba-fond“ nalože v nemški „schulverein-sparkasi“. Nasvet je obveljal. Gospod Kal-an-drej pa je konečno istemu I fondu poklonil tudi še mali prispevek letos iz jedna-! kega povoda prihranjenih „srebrnih tolarčkov“.
Izven sebe sem veselja,
Radost mi polni srcé,
Da prišel sem v „dražbo slavno“.
To mi silno dobro dé.
Na Katoliškega društva Shodu so proslavljali Mene, moje častno ime,
Drugim so nadevali.
Doktor Šušteršič, Regali Sta trdila tam glasno,
Da na rotovžu ljubljanskem Same le barabe so.
Svetniki občinski naši,
Uradniki s kraja vsi,
In pa — živio! — policaji So barabe žive dni.
Čevlji so jim sicer dobri,
Rejen dobro skor’ je vsak,
Ali v dušo mu užgan je Pravega barabe znak.
Slava Vam, gospodje fini Da povedali ste to,
Da novost služila meni,
Dobro še v napotek bo.
Vran očes ne skljuje vranu,
To pa se mi čudno zdi,
Rotovške da še barabe Niso skljule Vam očij ! !
Ljubeznivo.
On: Pomislite, gospodičina! Nocoj se mi je sanjalo, da sva se midva poročila.
Ona: Vse mogoče. Človeku se marsikdaj kaj neumnega sanja.
Prazni izgovori.
Ko je „Glasbena Matica“, katere gojenci se poučujejo v nemškem jeziku, zagovarjala sramotni svoj čin, da je namreč pela v „Tonhalle“, trdila je med drugim, da bode meseca aprila priredila velik Gallusov koncert, katerega ni moči odložiti
To je bil pa samo prazen izgovor, vreden tega „narodnega“ zavoda. Namesto Gallusovega koncerta bil je zadnjič v čitalnici neki „blamaž-koncert“, zakaj niti pevci niso došli polnoštevilno, tisti pa, ki so prišli, peli so tako izborno, da so še sedaj bolni vsi mački, bivajoči v tistem delu mesta. Namesto „Petelinovega koncerta“, priredila je „Glasbena Matica“ — „Mačji koncert“. Slava ji! Hoch!
Izobražen lopov.
Žandar: Kaj? Vi beračite? Hitro z menoj!
Potepuh: A zakaj? Pustite me!
Žandar: Z menoj, pravim.
Potepuh: Ali dovolite gospod, jaz Vas še ne poznam ne.
V Gostilni.
A: Kako Vam to vino ugaja?
B: Tako, tako! Pri jedi je dobro.
A: Priznam, ali pri pijači je slabo.
Pesimist.
Sin: Oče, zakaj pa spremite vsakega obiskovalca do vrat?
Oče: Da sem prepričan, da je res šel.
Iz vojašnice.
Korporal: V vojski mora vse tako točno iti, kakor v uri — samo da se v uri to imenuje tika-taka, a v vojski taktika.
Prednost.
A: Ali mi morete posoditi 10 gld?
B : Ne, jaz iz principa ne posojam nikomur več.
A : Ah, pojdite ! naj bom jaz zadnji kateremu ste kaj posodili.
B: Zadnji kateremu sem posodil? Ne, predobra sva si prijatelja — a takega ne morem razžaliti, zato pa bodete prvi, kateremu nisem posodil ničesar.
Nadobudno dete.
Sinček: Oče, ti mi moraš dobiti drugega učitelja.
Oče: Zakaj pa?
Sinček: Sedanji učitelj me vsakikrat. to vpraša, kar ne znam.
8. štev.
61
P & ¥ K» X H Ä
Slabo razumljen aport.
Tehten razlog.
J: Kaj pa piješ?
B: Vodo.
J.: Jaz imam pa rajši pivo.
B : Jaz pa ne.
A : Zakaj ne ? p,	••
B: Zakaj? Zato ker ga nimam!
1 .
Oče in hčerka.
Oče: Tvoja gospodinja mi piše, daje imela letos s teboj veliko jezo. Kako to?
Hčerka: Res je, papa! Ona je zmerom na moje sanje stavila v loterijo, a nikoli nič zadela.
„Stilblüte“ nemškega advokata.
Iz pravde žalostnega spomina, ki se je preime-nitno od prve do zadnje instancije svoje dni vodila nomine nemških „logen-besitzerjev,“ dobro znani a ne baš sloveči ljubljanski advokat, doktor Maksi-milvan Blaublut von und zu Purzlbach, ki pa v obče, kolikor se tiče klijentele, ni ravno preveč zbirljiv, nego mu je vsakdo prav zelo „willkommen,“ naj že na duri njegove ultra-nemške odvetniške pisarnice potrka kak nemški „vonler“, ali pa kak priprost trdo-slovenski kmetič — čutil je v tevtonski svoji nestrpnosti neizogibno potrebo, pritakniti koncem nekega pravdnega spisa kot posebno slasten nameček nastopno emanacijo dozdevne svoje duhovitosti :
„Schliesslich kann ich nicht umhin, der Frau Gegnerin meine Anerkennung und meinen Dank auszusprechen: die Anerkennung,' weil ich aus dem vorliegenden Processe entnehme, dass sie, seit sie dem väterlichen Hause ferne ist, sich mit so grossem Erfolge dem Studium der andern Landessprache gewidmet hat, dass sie in der Lage ist, mit ihrem Vater statt in der gewohnten Muttersprache, den Process in der in unserm Verkehr bisher nicht gewöhnlichen Landessprache zu führen — den Dank aber, weil sie mir dadurch den wohlthätigen Zwang aufgelegt hat, auch mich in ihrer Processsprache zu perfektioniren : wie viele Sprachen der I Mensch spricht, soviele Personen stellt er vor. —
Lächeln Cyril und Methodius doch darob im düsterm Gräbe.
Während Hermann darin drehet darob sich herum.“
Zares krasno. Smijal bi se človek temu proti koncu celo nekako „poetično“ navdahnenemu proizvodu kon-fuznega nemškega pravdnika, da se vse to ne nahaja v sodnem aktu, kamor bi pač sodilo nekoliko več resnosti, malo več duhovitosti, največ pa — dostojnosti, mesto take bedaste neslanosti, kakoršno naš junak ondi prodaja! — Kaj „darob“ počenja germanski Hermann v tihem grobu, nas tu krvavo malo briga, naj makari skupno s plemenitim svojim oboževateljem „kozolce preobrača“, a da se ta germanski očak drzne zajedno in v takem tonu klicati i slavna slovanska naša apostola na pomoč, da bi mu najbrž do boljšega uspeha pravde pomogla, to je pa že izrodek skrajne strankarske nadutosti, ki glede na to, da se ta izrodek nahaja v pravdnem spisu, nikakor ne povikšuje stanu, kateremu njega duševni oče pripada. Ali pa se je mar s tem mislil nekje posebno prikupiti plemeniti ta čudak? No, prav radovedni smo, kaj pač poreče odvetniška zbornica k taki nečuveni zlorabi pravdnega postopanja? Oj, blažena nemška kultura, kako duhteče cvetke poganjaš!
(ä’f'S’	i^f^i <ä>^	olf^j Qj^ g^!g)
I Brata Eberl I
i§	§L
^1 izdelovalca oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov
v Ljubljani, za	Frančiškansko cerkvijo	št. 4	|^_
priporočata svojo zalogo navedenih izdelkov, kakor tudi svojo pleskarsko obrt za stavbe in meblje ter Sv izvršujeta vsako v njuno stroko spadajoče delo fino,
reelno	in kar najceneje.	gi
*6

^ i - <
j:
pj
._.
Ü0]
w!
-i
c
-
Oj
oj
ol
M
Oj
Oj
Oj
Ol
FRANGE ČUDEN,
(prej J. Geba)
Slonove ulice v Ljubljani (filijala v Trbovljah)
priporoča
svojo zalogo najraznejših zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, ur budilnic itd., kakor tudi veliko izbero zlatih, srebrnih in nikelnatih verižic, dalje prstanov in raznih drugih v urarsko obrt vštevajočih se stvarij. Popravila izvršuje najvestneje in ceno ter jamči za trajnost svojega blaga.
H 1 1 1 1 1 i 1 1 i
i i i 1
-S
-4
-4
-4
-4
-4
-4
-4
4
4
43-
Zobozdravnik
%}) *U) MM 11 unii!
stanuje
„pri Maliču “ II. nadstropje, št. 25-26.
Ordinuje vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne.
Ob nedeljah in praznikih od 9. do 1. ure popol.
Najnovejše in najboljše vrste umetnih zobovij in zob. - Najboljše in trpežne plombe v zlatu in platinu za sprednje zobe, posteklenjene plombe povsem in nerazločno take, kakor so zobje.
---- Za vsa dela in operacije se garantira. =
dU T

VTV
Posredovalnica: G. Flux
v Ljubljani, na Bregu št. 6
priporoča ter namešča poslujoče osobje vsake vrste, zlasti tako z dobrimi spričevali. rr^a Postreže se vsakemu točno. E2
77
Pavliha“
velja i goldinar za četrt leta.
„Pavliha“
vsprejema oznanila domačih inserentov proti primernemu rabatu
Vse stroje za Innetijstro, vinarstvo in sadjarstvo,
mlatilnice, čistilnice :a žito, triérje, slamoreznice, mline za «arije,
stiskalnice za sadje ib vino, za grozdje,
kakor vse druge stroje io priprave
za kmetijstvo,
vinarstvo in sadjertgatvo itd.
priporoča v najnovejSi in najboljši obliki, po ceni:
IG. HELLER, WNAJ,
2/2 Pruterstrasee 78.
■ llluatrovani zapisniki In pohvalna pisma v Itrvatskem, nemškem, lahkem in ilovenskem jeiiku po zahtevanju brezplačno in franko. — Ćas za poskušnjo — garancija, ugodni pogoji-
DS* £opr( anténne cene! ~MC
M 'O Ö Q) ^
>n „ ce 3 d'0 £
F-i	5	csj	£
ö «	S	S
<D CO	CD	Q.	o
S m	S	a	>
^ 2 S§
Wù

Priporočilo in naznanilo preselitve.
Vže mnogo let v Ljubljani poslujoča domača tvrdka	äi.
Peregrin Kajzel
trgovina s steklom in porcelanskim blagom
naznanja prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da se je preselila iz hiše št. 15 na Starem trgu v popolno novo urejeno prodajalnico
na Starem trgu št. 13
M	v dr. Ahačičevi hiši.
V zalogi ima najrazličnejšo steklovino: sve-_i£j tiljke, cerkvene svečnike, podobe v okvirih itd.
& itd., barveno steklo za božje hrame — Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah,
_i£:	katera izvršuje točno in cenci. Največja izbera
kuhinjskega orodja.
fotografovati more vsakdo brez posebnega znanja
s fotograf, aparatom, ki velja samo 2 gld. 60 kr.
Na tisoče ličnih slik se da hitro in lahko izvesti od sleharnega originala (Retouche ne treba.) Cena krasno-, elegant. aparatu s kemikalijami in navodilom vred samo 2 gld. 60 kr. Važen je aparat za strokovnjaka, kakor za onega, kateremu naj služi zgolj v zabavo, kajti ž njim more se v sobi kakor na prostem fotografovati raznovrstne predmete, osobe, skupine ali slike po naravi.
Aparat razpošilja proti povzetji
L Müller na Onnaji, Döbling, Panzergasse.
stavlja na način,
ki ne prouzroča nikakih bolečin
ter opravlja
vse zobne operacije in zobna piombovanja
zobozdravnik A. Paichel
v Lijubljani
tik Hradeckega mostu, I. nadstropje.
V ♦>
Umetno in kupčijsko vrtnarstvo
Alojzija Korsike y Ljubljani
izdeluje dovršeno lepe vence in šopke, poskrbuje k vencem i trakove x napisi ter priporoča raznovrstna semena.
--- Ilustrovani katalogi zastonj in franko. -
IS


sa
m

lili
trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg št. io
priporoča :
bogato svojo zalogo štedilnikov, nagrobnik križev, knkinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanja za okna in vrata, cementa itd. — sploh vsega v to stroko spadajočega blaga po najnižji ceni.
Fine vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči.
.m	fff	WWW..www   «ryr-—Qi# -
a	."'ÌÀÀ'	*èà	aa*	|W|
Dobro ohranjen in lepo vozeč =
bicikel (Safety)
je na prodaj.
Cena in vse drugo izve se pri upravništvu tega lista.
poleg mestne hiše je stara nad
aisrsisnsi
0!
B!
01
0!
Dì
0!
0!
Dì
D!
D!
Dì
Dì
Di
Dì
Dì
Dì
Y lekarni poleg rotovža gosp. pl. Trnkóczy-ja se dobivajo naslednje popisana domača zdravila vedno sveža (frišna) an se razpošiljajo proti poštnemu povzetju z obratno pošto.
Lekarn Trnkóczy-jeve firme je pet, in sicer: Na Dunaju: Viktor pl. Trnkóczy, V., Hundsthurmer str asse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkóczy, III , Kadetzkyplatz 17, in Julij pi. Trnkóczy, Vili., Josefstädterstrasse 30; v G-radci (na Štajerskem): Vendelin pl. Trnkóczy; v Ljubljani: Ubald pl. Trnkóczy.
Lekarna Trnkóczy-jeva v Ljubljani
priporoča :
Cvet zoper trganje (Gichtgeist)
lajša izdatno in prežene bolečine. — Steklenica stane 50 kr, tucat 4 gld. 50 kr,
Planinski zeliščni prsni sirup kranjski za odraščene in otroke; razkroja sliz in lajša bolečine pri kašlji, hripavosti, vratobolu, prsnih in plučnih boleznih.. — Steki, 50 kr., tue. 5 gld.
Marijac. kapljice za želodec
so izvrstno, uspešno, želodec krepilno, slezo ločilno, odvajno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Steklenica 20 kr., tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.
Kri čistilne krogljice ne smele bi
se pogrešati v nobeni rodbini. So lahko odvajajoče, slezo odganjajoče zdravilo pri zabasanji, skaženem želodci. Stane : škatljica 21 kr., zamotek s 6 šk. gld. 1.25.
Esenca za želodec, i steki. 10 kr.,
1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo gld. 4.50.
Angleški čudotvorni balzam,
1 steki. 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo 4 gld.
I B S
S Id ib i
I 1 § Id
ìd
j-sjsisisisrsjsjsrsisrsjsisjsrsrsrsisjsiEi
Prva kranjska tovarna
oljnatih barv, firneza, laka in klija
Ad. Hauptmann-a
v Ljubljani.
Zaloga:	Filijala:
Šolski drevored številka 6 i Slonove ulice številka Semeniško poslopje.	1	10—12.
Kakošno vprašanje — takošen odgovor.
„Janez, Janez! Ti prihajaš zopet iz krčme?!
„I seveda, gospod župnik — zmiraj ne morem v krčmi ostati!“ ____________
Višek razmišljenosti.
„Ah, jaz pozabim zmiraj Vaše ime! — Kako se že pišete?“
„Obžaljujem, meni se baš tako godi, kakor Vam !“ Hiperbola
Slikar Počesalo je nedavno tako umetno in naravno metlo naslikal, da ga je njegova žena ž njo nabiti hotela.
Pri Gradašici.
Zelo vroče je bilo. Oče sprehajal se je s sinom po mestnem logu in gledal v Gradašico.
— „Glej, da se kmalu plavati naučiš, drugi že vsi znajo“, pravi sinu.
= „Saj že znam“, odgovori nadobudni sinček. „Včeraj sem tako plaval, da sem imel kolena vsa krvava. “
Fin razloček.
Oče (sinu): Čuj Ivanček, ako boš danes priden, smeš zvečer drva sekati.
Ivanček: Ako pa ne bodem priden?
Oče: Potem jih moraš sekati.
Kesanje.
Župnik: Kaj se tako grozno pretepata?
Kmet: Ker sva se pri sodišču z dobra pogodila - zdaj nama je pa žal.
Kratko.
Najkrajša formula je navadna pri porokah v Ameriki. Glasi se :
—	Ali jo hočete?
= Hočem jo.
—	Ali ga hočete?
= Hočem ga.
—	Poročena sta! — Dva dolarja.
Vedno isti.
Stotnikova kuharica je zlila v vizitni sobi petrolej, da je grozno dišalo. Domov prišedšemu stotniku potoži to gospa. On ne misli dosti — takoj pokliče štiri vojake in jim zapove — naj smrad p o duhaj o.
Nenavaden častilec.
-- Veselo novo loto, gospod Kenda!
= Že dobro! Tu imate, pa glejte, da ne boste zopet vsega v žganji zapravili!
— Dovolite, gospod Kenda. To Vam nič mari ; To bi bilo lepo, ko bi jaz ne smel s svojim denarjem storiti, kar sam hočem.
Pri mojstru.
Potuj oči pomočnik: Gospod mojster, prosim, vzemite me v službo.
Mojster: Prav rad, a jaz sam nimam nič dela.
Potujoči pomočnik: To nič ne stori, meni je celo ljubše, če ni dela.
Tiskala „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani.