KRANJ, torek, 17. 1. 1984 CENA 17 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovah z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 4 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Štirinajsti pregled Uprizorjene slovenske dramatike . Kranj — Tako kot vsako leto (od *eta 1970) bo tudi letošnji februar, si-?ef slovenski kulturni mesec, za V^anjsko gledališko občinstvo »nabit« z gledališkimi predstavami, stalni organizator Tedna slovenske ^ame bo od 9. do 18. februarja gostil Ulične slovenske gledališke an-s^mble, seveda predvsem tiste, ki so v preteklem letu najuspešneje uprizarjali slovensko dramatiko. Tokra-r*i selektor Goran Schmidt je za ivanjski festival lahko izbiral med ^vilnimi predstavami. Posebej je I^ba poudariti, da je bilo v pretečem letu precej tako imenovanih krstnih uprizoritev. Med vsemi uprizoritvami v slovenskih gledališčih **a jih je kar polovica zaživela na ?snovi domačega dramskega besed i-Ali to pomeni izjemno kvaliteto ^{ovenske dramatike ali je neslovenska dramatika Dremalo odmevna, je posredi tudi manjša možnost, da bi tuje avtorje plačevali z devizami...? Na del teh vprašanj, predvsem o upravičenosti velikega števila slovenskih predstav, bo gotovo odgovoril kranjski festival. Ta se je v dobrem desetletju brez hrupa, ki sicer spremlja podobne manifestacije, razrastel v resnično kulturno manifestacijo. Na letošnjem Tednu bodo sodelovala naslednja gledališča: ljubljanska Drama s Partijičevo komedijo MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, ljubljansko Mestno gledališče s Smoletovo ANTIGONO, Slovensko mladinsko gledališče je s Cankarjevim domom uprizorilo NOČNEGA ČUVAJA V ŽIVALSKEM VRTU D. Poniža, Jeseniško gledališče »Tone Čufar« s KRALJIČNO HARIS A. Le-skovca. Celjani z MOR. POL. KVAL. Domači umetniki v kranjski Mestni hiši - Minuli petek so v razstavišču Mestne h^e v Kranju odprli razstavo del domačih slikarjev. Na skupinski razstavi Te % svojimi del predstavljajo: Bom Čeh Herma n ^ Karel Kuhar Henrik MarcheU Franc Novine, Vinko Tusek, Franc Vozel in Cveto zloS! Štednji se s samostojno razstavo predstavlja v mali galeriji Mestne hiše. Foto: F. Perdan_____- >--—-/-'-' ' TOV. GUBCA M. Mikelna ter dramo D.Poniža ŠKOF TOMAŽ HREN, mariborska Drama z dvema monodramama B.Wudlerja POMOTA in NOE NOE! ter Partij ičevo uspešnico MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, študentje Akademije bodo predstavili POTOHODCA D. Zajca, Lutkovno gledališče iz Ljubljane z najnovejšo uprizoritvijo S. Makaro-vičeve IGRA O LETU ter igrico A. Gerlovič JURČEK IN TRIJE RAZBOJNIKI, draveljski lutkarji pa s krstno uprizoritvijo D. Zajca ZGODBA O FANTU, KI NI POZNAL STRAHU. Slovenska ZKO »delegira« kot predstavnika amaterskih skupin amaterske gledališčnike iz Idrije s POMRAKOM V. Cudermana. Če prištejemo še otvoritveno predstavo domačinov s krstno uprizoritvijo SPOMENIKA B. Štiha, je celoten gledališki program izčrpan. Med spremljevalne prireditve pa dodajmo razstavo slovenskega gledališkega plakata ter podelitev Nagrade Slavka Gru-ma. Žirija v sestavi Dušan Mlakar, Vasja Predan, Jernej Novak in Matija Logar bo najboljši tekst izbirala med dvajsetimi teksti. Kranjsko gledališče kot gostitelj Tedna s slovenskimi dramskimi teksti ne zaostaja. V preteklem letu sta največ slovenskih predstav uprizorila mariborska Drama ter ljubljansko lutkovno gledališče, štiri je uprizorila ljubljanska Drama, tri pa celjsko oziroma kranjsko Prešernovo gledališče. Kljub temu da vsi predobro vemo, da je kranjski oder za tako gledališko manifestacijo skoraj neuporaben, so .sc vsi '■ode lv j oči potrudili, saj bo večina predstav v Kranju. Če bo vse po sreči, bo samo za ljubljansko Antigono treba sesti na avtobus, sicer pa bo nekaj predstav v šolah oziroma v dvorani na Primskovem. Do festivala vam bomo predstavili vse sodelujoče predstave in danes je prva že na vrsti. O njej na 5. strani. M. L. vedno več je socialnih problemov J cistična zveza v krajevnih skupnostih mora postati mesto ?Wfarih tarazreševanja problemov, ki tarejo delovne ljud. ^ «S - v"č^zave i združenim delom in povezave med I ^jevnimi skupnostmi Jesenice — Občinska konferenca Sv^L Jesenice je organizirala polt*. * Predsednikov in sekretarjev ^jevnih konferenc socialistične *e zato, da bi se udeleženci se-k^ili s trenutnimi napori občine $tj širše družbenopolitične skupno- (u,pri pripravljanju plana razvoja S^ne. Pri tem so poudarili pred-K ^tn**1 P^iranje v krajevnih skupno-: ^ > povezavo z združenim delom * ^^samoupravljanje in vsebino dela >|alistične zveze. u ^^gotovili so, da v krajevnih skup-^jt'h pogrešajo povezavo med po--* Utežnimi krajevnimi skupnostmi, avnimi organi skupščine občine Posameznimi oddelki. Prav tako ^.^j m povezave med krajevnimi ^Pnostmi in organizacijami zdru- ustanovljeni, nimajo pa skoraj nikakršnega vpliva na trgovino. Veliko problemov nastaja pri uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, težave so pri delovanju društev, predvsem pri zaključnih računih. Udeleženci posveta so tudi predlagali, da naj bi bili tajniki v krajevnih skupnostih voljeni tedaj, ko so v krajevnih skupnostih volitve. Več poudarka bi morali dati delovanju uličnih odborov, odborov po vaseh in soseskah. Bolj aktivni bi morali biti v delegacijah krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi v okviru predsedstva krajevnih konferenc, saj je večkrat aktivna le peščica. Mlade naj bi bolj vključevali v delegatski sistem, jim pomagali pri delu v njihovih osnovnih organizacijah. V krajevnih skupnostih ugotavljajo, da je vedno več ljudi s socialnimi problemi, ki jim bo treba pomagati. Zavzemajo se za čimprejšnjo uvedbo socialne kartice. Krajevne konference socialistične zveze bi morale postati središča dogovarjanja in razreševanja drobnih problemov, ki tarejo občane. Opozorili so na več težav v krajevnih skupnostih, tistih, ki jim v občini posvečajo premalo pozornosti. Tako še vedno ostaja sanacija plazu na Blejski Dobravi, ureditev pokopališča, hrup na Beli, vročevod na Koroški Beli. V Kranjski gori imajo velike probleme s pokopališčem, v Planini pod Golico pa kadrovske. Vse te in še druge težave bi morali hitreje reševati, saj nastaja slaba volja in ne-godovanje. D_ Sedej V SREDIŠČU POZORNOST! Bolje za prevoznika, enako za potnike Gospodarski položaj slovenskih avtobusnih prevoznikov že nekaj let, posebno odkar je začela skokovito naraščati cena-nafte, ni niti malo rožnat. Ubadajo se z izgubami, ker cene voženj ne dohitevajo stroškov, ker veliko prog ni donosnih, pesti jih drago vzdrževanje vozil, za nova nimajo denarja, osebni dohodki so nizki... V podobnih zagatah sta se znašli tudi temeljni organizaciji Al-petoura Potniški promet in tržiškega Integrala-Sapa, ki na Gorenjskem skrbita za avtobusni prevoz potnikov. Zato sta že lani sklenila tesnejše sodelovanje, sporazum, na osnovi katerega z racionalnejšo delitvijo prog bolje razporejata svoje avtobuse in voznike, ugotavljata skupni prihodek in dohodek, poenotila sta mesečne vozovnice za učence, študente, delavce. Gre, skratka, za racionalnejše gospodarjenje, katerega rezultati se bodo' pokazali v naslednjih letih, ko bo ostalo vsaj nekaj denarja tudi za nakup novih avtobusov, ne le za popravilo starih, za boljše osebne dohodke voznikov, katerih vrste se vse bolj redčijo, in podobno. Plod tega sodelovanja je tudi nov vozni red avtobusov med Trži-čem, Kranjem in Ljubljano, ki je začel veljati z novim letom. Med potniki je povzročil nemalo razburjenja in jeze, saj je posebno v konicah, ko se vozijo na delo in v šole ter domov, razredčil število avtobusov, spremenil čas odhodov in deloma tudi smeri voženj. Sprememba voznega reda je prišla v sila neprimernem času. Avtobusov, katerih potrebno število so avtobusni prevozniki načrtovali prevsem na osnovi izdanih mesečnih vozvonic, je bilo v slabem, snežnem vremenu premalo, saj so se stalnim potnikom pridružili tudi številni drugi, ki se sicer prevažajo z lastnimi avtomobili. Vozila so bila zato prenatrpana, prihajala so z zamudami, potniki so ostajali na postajah. Tudi zato, ker s spremembo voznega reda med Tržičem in Lju^ bljano niso bili pravočasno seznanjeni. Avtobusni organizaciji sta sicer obvestili delovne kolektive o spremembah in se izgovarjata, da se je obveščanje zataknilo v njih. Kljub negodovanjem se bodo morali potniki hočešnočeš navaditi novih časov odhodov avtobusov. Kot pravijo v Integralu-Sapu in Alpetouru, gre le za prehodne težave, običajne ob vsaki spremembi. Škoda le, da racionalizacija, dobra za oba avtobusna prevoznika, ni vsaj tako dobra tudi za potnike, ki se v konicah gnetejo v enako natrpanih vozilih kot prej. H. Jelovčan Nujni regresi za srednješolsko prehrano Na Gorenjskem je precej več srednjih šol, ki učencem ponujajo le skromno suho malico, kot takih, ki za pripravo toplih obrokov žrtvujejo tudi lastna sredstva — Problem bo lahko rešen le z regresiranjem srednješolske prehrane in z vključitvijo osebnih dohodkov kuharic v sistem financiranja šol Kranj — Lani je Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske izdelal analizo o prehranjenosti osnovnošolske in srednješolske mladine. Ugotovitve kažejo, da je najmanj urejena prehrana srednješolcev, saj v nekaterih gorenjskih šolah sploh nimajo oziroma nimajo primerno organizirane niti šolske malice, kaj šele kosil. Učenci, ki se v šolo vozijo, zato kupujejo prigrizke v trgovinah, ki pa so po svoji biološki sestavi pre-revni. Vozači kljub osem- do dvanajsturni odsotnosti od doma običajno ne uži jej o niti enega toplega obroka. Posledice se kažejo v slabem zdravstvenem stanju, saj je le deset odstotkov učencev pravilno hranjenih. Podatki so zaskrbljujoči. Obdobje mladostništva je čas intenzivne rasti in razvoja, v katerem človek rabi količinsko in biološko bogato hrano. Da bi razmere v gorenjskih srednjih šolah izboljšali, so v enoti republiškega zavoda za šolstvo v Kranju pred kratkim pripravili še drugo analizo; izdelali so pregled, koliko gorenjskih srednješolcev se hrani v šoli in kakšno ponudbo jim le-te dajejo. Izpostavimo najprej zgledne primere, to je šole, v katerih učenci dobivajo tople malice. Jeseniški, razen gimnazijcev, se hranijo v stavbi centra srednjih šol, kjer imajo na voljo razen tople tudi suho hrano. Štipe n-disti Železarne, Verige in Elana imajo posebno ugodnost; razen štipendij jim delovni kolektivi dajejo še bone Rudarjev manj, kot bi pričakovali - Čeprav so bile minuli tedt diskih smučiščih ugodne vremenske in snežne razmere, m bi Utirane aneče- vrste so se nekoliko zgostile le v soboto. Veejt naval s Ww lahko pričakujemo v tem tednu in v naslednjih, ko bodo ljublja; ^ednješolci in gorenjski šolarji pričeli s počitnicam,. Kot kaze i>a /r sinu ^njaobvse bolj plitvem delavčevem žepu za nekatere očitno e predraga Perdan _ den na golo nikjer m u -uski x Foto: F. 739 stanovanj namesto 1242 Spremenjen bo zazidalni načrt za sosesko Planina III v Kranju Kranj — Občinska skupščina bo kmalu razpravljala o spremembi zazidalnega načrta za sosesko Planina III v Kranju. Prvotno je bilo predvideno, da bodo na vzhodnem delu mesta pozidali še okrog 29 hektarov zemljišča s stanovanjskimi in drugimi spremljajočimi objekti. Zaradi sprejetega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pa so se morali odločiti za spremembo zazidalnega načrta in tudi bistveno Skrčiti gradnjo na zemljiščih v tem delu. Po prvotnem programu naj bi na 29 hektarih zgradili 1242 stanovanj, večji nakupovalni center in športno-rekreacijski center z vrtnarijo. Zdaj naj bi gradnjo skrčili na vsega 9 hektarov in zgradili 739 stanovanj, od tega osem dvonadstropnih objektov, 15 trinadstropnih in pet sedemnadstropnih. Pozidava bo precej gostejša in bo na tem območju lahko prebivalo okrog 2300 ljudi. Gradili bodo predvsem manjša stanovanja. Kar okrog 40 odstotkov bo dvosobnih stanovanj in dvosobnih s kabinetom. Približno tretjina bo enosobnih in enosobnih s kabinetom, 14 odstotkov bo garsonjer, nekaj manj kot deset odstotkov pa bo trosobnih stanovanj. Od prvotno načrtovanih dveh vrtcev bodo zgradili enega za 180 otrok. Od spremljajočih objektov pa je zdaj izpadel nakupovalni center in športno-rekreacijski park. Kar zadeva varnost v prometu bodo imeli prednost pešci, saj bodo poti v naselju namenjene le njim in kolesarjem. Omenjeni zazidalni načrt zajema območje med cesto, ki pelje mimo pokopališča, na severu sega do ceste proti Brniku, na zahodu in jugu pa do obstoječe stanovanjske soseske. ^ g za topli obrok. Bone dobiva okrog 350 učencev, dobra polovica vseh. Tople obroke pripravljajo tudi za učence Gostinske šole na Bledu. Na mesec stanejo 800 dinarjev. V Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju prejema tople malice tristo učencev, cena za vsak obrok je 24 dinarjev, kosila pa 15 učencev. V kranjski Srednji mlekarski in kmetijski šoli jedo učenci skupaj z delavci Mlekarne za 300 dinarjev na mesec. Učenci Iskrinega centra se lahko hranijo v restavraciji Iskre, razen tistih, ki obiskujejo pouk v prostorih Gimnazije. Srednješolci iz škofjeloškega Centra Boris Ziherl imajo organizirano prehrano v domu učencev ob šoli. Obrok stane 40 dinarjev. V Centru slepih in slabovidnih pa imajo učenci popolno oskrbo. V vseh drugih gorenjskih srednjih šolah- lahko dobivajo učenci samo suho hrano, za katero morajo odšteti od 300 do 600 dinarjev. Le v jeseniški Gimnaziji, kjer sicer imajo kuhinjo, prehrane ni zaradi premajhnega zanimanja učencev zanjo. Šole torej ponujajo različno kvaliteto in različne cene. Pogoji so ugodnejši tam, kjer šole krijejo večji ali manjši del stroškov, kot na primer v Srednji tekstilni in obutveni šoli ter v Srednji mlekarski in kmetijski šoli. Čeprav srednješolska prehrana ni regresirana, šole pa imajo premalo lastnega denarja za opremo kuhinj, plačilo kuharic in pripravljanje kva litetnih obrokov, so se tod vendarle potrudili in s pomočjo združenega dela prisluhnili potrebam učencev. Problem prehranjevanja srednješolske mladine bo lahko rešen le tedaj, ko bodo za pripravo kvalitetnih toplih obrokov prispevale denar posebne izobraževalne skupnosti oziroma drugi viri, na primer sklad za štipendije, po zgledu z boni regresirane prehrane študentov. In tedaj, ko osebni dohodki kuharic ne bodo več zajeli dohodkov drugih delavcev, ampak bodo vključeni v sistem financiranja šol. H. Jelovčan PO JUGOSLAVIJI LANI VEČJA PROIZVODNJA Lani je slovenska industrija že zaživela, saj je bila proizvodnja za 3,7 odstotka večja kot predlani. To je največje povečanje v zadnjih štirih letih in je tudi večja kot je predvidela resolucija. Največ je proizvodnjo povečala elektroindustrija in sicer za 9,3 odstotka. Druga je po povečanju kovinsko predelovalna industrija, ki je naredila za 9,2 odstotka več, strojna je izdelala za 8,7 odstotka več, kemična za 3,9 odstotka več, elektrogospodarstvo za 9 odstotkov več itd. ZAMRZNITEV EDINA REŠITEV V večini primerov je v gospodarstvu spoštovan odlok ZIS, s katerim so vse cene zamrznjene, je povedal predsednik zvezne skupnosti za cene Ante Zmijarevič, ko je govoril članom koordinacijskega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije. Nekateri skušajo odlok izigravati, vendar to ni prevladujoča značilnost. Zmijarevič je priznal, da ta odlok ni nikogar navdušil in da tu ni brez pomanjkljivosti, saj je administrativen in prizadene tudi tiste, ki bi bili upravičeni do podražitev. VISOKE KAZNI ZA DAVČNE UTAJEVALCE Do 31. januarja bodo morali Slovenci na davčnih napovedih prikazati svoj lanski zaslužek. Ker je davčna disciplina pri nas že tradicionalno slaba, bodo uprave za družbene dohodke precej poostreno nadzorovale, če ljudje pravočasno in pravilno izpolnjujejo davčne obveznosti. Naša zakonodaja predvideva za različne davčne prekrške precej visoke kazni. Dav-karji zatrjujejo, da se bodo teh zakonov dosledno držali in kršilce brez izjem predajali sodiščem. VEC PREMOGA IZ BIH Po sklenjenih pogodbah bi morali bosanski premogovniki lani dobaviti kupcem iz Slovenije 277.500 ton premoga, dejansko pa so ga 242.000 ton. Kot so ugotovili na nedavnem sestanku delegacij izvršnih svetov in gospodarskih zbornic BiH in Slovenije, so manjše dobave predvsem posledica pomanjkanja vagonov in vlakov za prevoz do porabnikov. Za letos so predstavniki bosanskih premogovnikov zagotovili, da bodo Sloveniji dobavili večje količine premoga, če bodo slovenski kupci zagotovili prevoz. Za boljše informiranje Radovljica — Radovljiška delavska univerza bo v dogovoru z občinskim sindikalnim svetom pripravila dvodnevni seminar za oblikovalce informacij v radovljiški občini, ki je prvi te vrste. Namenjen bo vsem, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo tudi z informiranjem. Seminar bo vodil Ratko Ščepanovič z Inštituta za sociologijo, ki se že več let ukvarja z metodologijo oblikovanja informacij. Program seminarja obsega teme o aktualnih problemih samoupravnega obveščanja, o informacijskih vrednostih sporočil in njihovi dolžini ter o strukturi informacij za samoupravno odločanje. V drugem delu seminarja bodo na vrsti teme o težavnosti in razumljivosti jeziku ter formulaciji teksta informacije. Predvidene so tudi praktične vaje. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Vi. Srečanje s predstavniki verskih skupnosti — V četrtek je bilo v Kranju vsakoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo na področju kranjske občine. Udeležence je pozdravil predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar, srečanje pa sta pripravili komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri skupščini občine in koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsed-siru občinske konference SZDL Kranj. — Foto: M. Ajdovec Pomoč prijateljem v Brusu v. Radovljica — Srbsko občino Brus pod obronki planine Kopao-nik s katero vežejo občane Radovljice tesne človeške in prijateljske vozi še iz težkih vojnih let, je \ zadnjih treh letih že večkrat močno prizadel potres. Seizmološke naprave so od leta 1980 do decembra 1983 zaznamovale nič-manj kot sedem tisoč potresnih sunkov. Med najhujšimi rušilnimi potresi so razen tistih iz leta 1980 zlasti veliko škodo povzročili sunki v decembru lani. Po grobih ocenah komisij je v občini, ki šteje 22.000 prebivalcev v 58 naseljih poškodovanih nad pet tisoč stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov. Težave so toliko bolj občutne, ker v teh krajih zapade vedno veliko snega, vasi pa so večidel v težko dostopnih hribih na višini od 350 do 2.000 metrov, kjer živi dejansko nad polovico prebivalstva, pretežno kme-tijcev in živinorejcev. Zaradi manj razvitega gospodarstva, saj je nekaj industrijskih delovnih organizacij postavljenih šele v zadnjih dveh desetletjih, je občina Brus še vedno uvrščena v nerazvite občine SR Srbije. Lani je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega 11.597, narodni dohodek na prebivalca pa doseže komaj 45,7 % višine narodnega .dohodka SR Srbije. Kljub razmeroma zaostalemu gospodarstvu, ki je pretežno ve- zano za kmetijstvo, je razvoj dosti hitrejši kot drugod. Skupno je zaposlenih že 3.200 delavcev, od teh okoli 2.500 v industrijskih delovnih organizacijah: Prva peto-letka, Brusjanka, FUD, PTK Ko-paoničarka in še v tridesetih poslovnih enotah na območju občine. Na vsakem koraku je čutiti željo za napredkom in postopnem dohitevanju razvitejših občin, kljub pogostim naravnim nesrečam. Ljudje so se v svojih težavah znašli kakor so pač mogli. Človek dobi vtis, da so se kar vživeli v usodo. Vse težave pa bi še lažje prestajali, če bi bili deležni večje solidarnostne pomoči. Te resda ne manjka, toda zgraditi vse hiše in druge objekte in zagotoviti streho vsem prizadetim ljudem je skoraj nemogoče. Pomoč v denarju in gradbenem materialu pošiljajo vse srbske občine, organizacije in društva kulturnih delavcev, športnikov, zdomci in pobratene občine iz drugih republik. Občina Radovljica, ki je pobratena z Brusom, je že po prvem katastrofalnem potresu leta 1980 zgradila v vasi Džerekare šolsko zgradbo, v kateri je tudi stanovanje za učiteljevo družino, po lanskoletnem decembrskem potresu pa je izvršni svet OS Radovljica kot nujno pomoč nakazal 150.000 din. Kolikšno pomoč so nudili drugi naši občani,ni znano. JR Delovni posvet Radovljica — Občinska konferenca SZDL Radovljica bo danes ob 14. uri pripravila redni mesečni posvet s predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Kakor so se pred časom dogovorili, se ga bodo udeležili tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Vsem skupaj bo najprej spregovoril predstavnik sekretariata za ljudsko obrambo, ki bo opisal naloge, ki krajevne konference SZDL in svete krajevnih skupnosti čakajo ob naboru. V nadaljevanju bo s presedniki sveta krajevnih skupnosti spregovoril predsednik radovljiškega izvršnega sveta Janez Smole. Predsedniki krajevnih konferenc SZDL pa se bodo pogovorili o sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc, izvedbi seminarja za nova vodstva krajevnih konferenc SZDL, seminarju o izdelavi zaključnih računov za družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, nalogah pri oblikovanju letošnjega programa proslav, oblikovanju predlogov za občinska priznanja O F v letošnjem letu ter o javni razpravi o posegih v prostor v radovljiški občini. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ŠKOFJA LOKA razpisuje pet občinskih Priznanj OF v letu 1984 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustanov opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, — razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. 1'redloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Pri-7 unj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 15. marca 1'j84. Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte Kranj — V zadnji, 29. številki Uradnega vestnika Gorenjske v letu 1983, ki je izšla z datumom 30. decembra, objavljajo predpise vse gorenjske občinske skupščine. Med predpisi samoupravnih organov pa objavljajo določila Občinska zdravstvena skupnost Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič, Samoupravna komunalna skupnost občine Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica in Podpisniki družbenega dogovora o financiranju Muzeja revolucije Gorenjske. Vse gorenjske občinske skupščine (razen Škofje Loke) objavljajo v zadnji številki odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Spremembe v odlokih se nanašajo na spremembe v davčni politiki v letu 1984. Sicer pa občina Jesenice objavlja tudi odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini. Spremembe se nanašajo na plačevanje turistične takse na območju Kranjske gore in ostalih krajevnih skupnosti v občini. Tako znaša turistična taksa na območju Kranjske gore za odrasle 28, za otroke od 7. do 15. leta pa 14 dinarjev. V ostalih krajevnih skupnostih pa znaša taksa za odrasle 20, za otroke pa 10 dinarjev. Z odlokom o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trome-sečju 1984 določajo, da lahko znašajo izdatki največ 25 odstotkov od izdatkov proračuna v letu 1983. Odlok o zakloniščih na območju občine Jesenice pa ureja graditev, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč, način financiranja graditve, uporabo zaklonišč v mirnem času ter določa organe, ki opravljajo nadzor nad zaklonišči. Prav tako občina Jesenice objavlja prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki se plačuje za vse proizvode, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen za tiste, ki so po zakonu oproščeni davka. Nazadnje pa objavlja še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1983, ki določa, da obsega proračun dohodke v znesku 156.457.000 dinarjev. Občina Kranj poleg sprememb odloka o davkih občanov objavlja tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Ena od posebnosti tega odloka je, da se od avtomobilov in motornih koles z delovno prostornino nad 125 kubičnih centimetrov pri prodaji plača 15 odstotkov davka pri prodaji v prvem letu od nakupa in 10 odstotkov davka pri prodaji v drugem letu od nakupa. Odlok 04» začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini v prvem tromesečju 1984 pa določa, da začasno financiranje sprejme izvršni svet občinske skupščine. Podobna določila v spremenjenem odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve kot Kranj ima v objavljenem odloku glede motornih vozil tudi občina Radovljica. Prav tako tudi v odloku o davkih občanov. Glede financiranja proračunskih potreb v prvem tromesečju 1984 je rečeno, da izdatki v tem obdobju v občini lahko znašajo največ 25 odstotkov od lanskih, v spremenjenem in dopolnjenem odloku o proračunu občine za leto 1973 pa znašajo razporejeni prihodki 190,834.592 dinarjev, tekoča proračunska rezerva 1,957.388 dinarjev in izločena sredstva 39,101.500 dinarjev. Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Radovljica za obdobje od i£ 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 nalaga izvršneit svetu občinske skupščine, da \ 30. aprila letos pripravi predlog sn# nic, do 30. julija letos osnutek in do 3 decembra letos predlog dolgoročne? plana. S sprejetjem in objavo odloka o t* munalnem nadzorstvu v občini pa s določili, da komunalno nadzorstvo občini opravlja komunalni red« Odlok določa tudi vse pravice in dot nosti komunalnega redarja. . Poleg odloka o davkih občanov odloka o prometnem davku obči* Tržič objavlja odlok o organizaciji načinu ugotavljanja vrednosti sta* delov stavb, stanovanj in garaž ter pr štorov, ki se v sezoni ali občasno up rahljajo za počitek in so v lasti obč nov. Ta odlok določa, da mora b popis opravljen najkasneje v treh 9 secih do začetka popisovanja. Odlok o zakloniščih in drugih za* tnih objektih pa ureja graditev zafc nišč in drugih zaščitnih objektov ter nanciranje, upravljanje in vzdržei nje, uporabo, oddajanje v najem * nadzor nad zaklonišči v občini. Zaradi nastale napake pri tisku' čina Škofja Loka v tej številki obja le popravek odloka o spremembah dopolnitvah odloka o proračunu obe Škofja Loka za leto 1983. Med predpisi samoupravnih orgar* najprej po vrstnem redu objavlja? pravke tudi občinska zdravsti* skupnost Kranj. Samoupravna sttf vanjska skupnost občine Tržič pa ob vlja ugotovitveni sklep o stopnjah rih in osnovah za potrebe solidarne in vzajemnosti na področju stanov* skega gospodarstva v občini za letos sicer za potrebe solidarnosti v st* vanjskem gospodarstvu, za potit vzajemnosti in za potrebe vzajemni v stanovanjskem gospodarstvu na' ni republike. Samoupravna komunalna skup' občine Kranj s sklepom določa, da j ša prispevna stopnja za prve tri n* ce v letu 1984 tako kot lani 1,17 od« ka od bruto osebnih dohodkov. samoupravna stanovanjska sfe nost občine Radovljica z objavo u# vitvenega sklepa k aneksu številk* opredeljuje višino sredstev za potf solidarnosti s stopnjo 1,260 odstotki bruto osebne dohodke neposredni dohodka. Objavljeni aneks števili pa zagotavlja preoblikovanje sred? stanovanjskega prispevka za izgraČ komunalnih naprav, ki so pogoj za daljnji razvoj stanovanjskega darstva v občini. : Samoupravna interesna kom__ skupnost občine Radovljica v ugotf venem sklepu opredeljuje stopnjo' šini 1,50 odstotka od bruto osebnih hodkov kot komunalni prispev aneksu številka 2 pa ugotavljajo, planske obveznosti in naloge ko ne skupnosti usklajene z druž planom občine, ni pa zagotovljen0 oblikovanje sredstev za rekons in izgradnjo komunalnih naprav jektov, ki so pogoj za nadaljnji stanovanjskega in komunalnega spodarstva. Pomemben sklep in družbeni * vor o izgradnji in financiranju ^ vljajo tudi Podpisniki družbeneg* govora o financiranju Muzeja k* cije Gorenjske v Begunjah. M^a gim v dogovoru opredeljujejo, da vzame pripravljalna dela za izg stavbe Muzeja revolucije Go Gorenjski muzej Kranj v sode z muzeji, ki so podpisniki do, Nizki osebni dohodki v trgovini Jeseniška trgovina zaostaja za predvidenim razvojem — možnosti za investicije in precej nizki osebni dohodki Jesenice — Pred občinskem sindi- Občinski odbor sindikata de! kalnem svetu na Jesenicah so že trgovine je v sodelovanju s k! obravnavali predlog občinske resolu- samoupravljavcev Jesenice pnp cije za letos, zdaj pa potekajo občni zbori v osnovnih organizacijah sindikata. Organiziralo jih je že precej osnovnih organizacij sindikata in prve ocene so spodbudne, končno oceno o i vsebini in poteku občnih zborov pa bo posredovalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Osnovne organizacije, vseh je 117, bodo v prihodnjih mesecih pripravile razprave o zaključnih računih v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela, razprave, ki morajo vsebinsko opredeliti rezultate gospodarjenja in razdelitve dohodka. Pri občinskem sindikalnem svetu poudarjajo, da jeseniška trgovina precej zaostaja za predvidenim razvojem, še posebej pa je pereče, ker imajo zaposleni v trgovini precej nizke osebne dohodke. Ob lanskem polletju je bilo povprečje osebnih dohodkov zaposlenih v trgovini okoli 12.000 dinarjev, kar je malo, ker so zaposleni večinoma kvalificirani delavci. Dogajalo se je, da so trgovke prejemale izredno nizek osebni dohodek, tudi 8.000 do 9.000 dinarjev. posvetovanje p osnutku samoi nega sporazuma o skupnih osrtfj in merilih za razporejanje doh~* in čistega dohodka ter za de sredstev za osebne dohodke :j javnost trgovine. Trgovci naj V opredelili do nagrajevanja po del' zavzeli stališča do samoupravi sporazuma, ki ga je republiški sindikata delavcev trgovine val vsem delovnim orgnaizj področja trgovine decembra Jeseniška trgovina razpoir kaj nizko akumulacijo in ni voij možnosti, da bi "resi razvojne programe, ki prech večjo in boljšo preskrbo Prostorsko je utesnjena, zato rali v občini poiskati možnost... vogradnje, medtem ko bi trg,-organizacije poskrbele za opr* j Sindikalne organ^^g^ trgovine pa bi morale i^u u za dosledno nagrajevanje pc,d* poskrbeti, da bi se nizki osebn.* * hodki nekaterih zaposlenih tu*J j povečali in približali vedno več^ življenjskim stroškom. ^ TOREK, 17. JANUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN O L, A S Takšne zamrznitve še ni bilo Pristojni Organi za odobritev cen so najbrž vedeli, da bo 23. decembra nastopila zamrznitev cen — Za zdaj, kaže, da prehrambenih izdelkov ne bo primanjkovalo — Vsi Zivilini tozdi so minulo poslovno leto uspešno končali; za letos pa je težko karkoli napovedovati Kranj — Glede na to, da je 23. decembra lani začel veljati odlok zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen, s tem v zvezi pa smo na primer še vedno (vsaj pri posameznih prehrambenih artiklih) priča spremembam cen oziroma podražitvam, smo se oglasili v delovni organizaciji Živila Kranj. S člani poslovodnega organa smo se pogovarjali tudi o zalo-ženosti, o lanskem poslovanju in izgledih za letos. »Takšne zamrznitve cen, kot je sedanja, še ni bilo. Pri prejšnjih zamrznitvah je namreč vedno veljalo, daje bila cena zamrznjena za vse ar-tiltle, ki so bili tistega dne v prodaji, glede na to, da so morda tik pred *amrznitvijo dobili soglasje pristojnega organa o novi ceni. Zdaj pa se ?°gaja, da še vedno dobivamo različno blago po novih cenah in sicer s I Pojasnilom, da so dobili soglasje za-; ^je še pred zamrznitvijo. Med njimi , 1'h je veliko, ki so jim bile odobrene |Jove cene zadnji ali pa predzadnji dan pred zamrznitvijo cen. Kaže, da so družbenopolitične skupnosti in Bfistojni organi za odobravanje cen vedeli, da bo 23. decembra nastopila zamrznitev cen, in so zato pohiteli z ?ovimi cenami. Tako bomo verjetno ^e kar do konca januarja dobivali ?lago po novih cenah. Med temi pa Je kar precej osnovnih življenjskih Artiklov. Mi, kot trgovina, pri proiz-Vajalcih težko preverjamo odobritev novih cen in smo v glavnem vezani n& zaupanje; najbrž so tržne inšpek-Clje tiste, ki so dolžne nadzorovati ceno proizvajalca.« Torej smo s sedanjim načinom zamrznitve za precej izdelkov že pred decembrom vkalkulirali inflacijo *a leto 1984. Kakšna bo glede na to ^loženost trga z osnovnimi prehrambenimi in nekaterimi drugimi ^delki? »Za zdaj kaže, da prehrambenih artiklov ne bo primanjkovalo. Ker pa naj bi se cene konec januarja vendarle umirile, lahko čez čas pričakujemo pomanjkanje nekaterih izdelkov. To bodo predvsem izdelki tistih proizvajalcev, ki pred 23. decembrom morda niso imeli srečne roke in seveda vsi tisti izdelki, v katerih so uvoženi materiali. Trenutno še vedno primanjkuje masti, margarine, čokolade. Kar zadeva preskrbo z moko, oljem in sladkorjem, imamo pogodbe sklenjene za normalno preskrbo. Za zdaj tudi ne kaže na težave glede pralnih sredstev. Kava je zagotovljena do srede leta. Podobno naj bi bilo s sadjem in zelenjavo, čeprav je težko natančneje napovedati, kako bo z južnim sadjem; napovedan je večji izbor v prihodnjem mesecu, kako pa bo, bomo videli. Skratka, preskrba v povprečju ne bi smela biti slabša kot lani; vemo pa tudi, da je uvoz blaga'za široko potrošnjo omejen in da po drugi strani povečujemo izvoz.« In še o lanskem poslovanjui in izgledih za letos. »Podrobnejših podatkov še ni, vendar bodo vsi naši tozdi končali minulo poslovno leto uspešno. Zabeležili smo nekatere lepe uspehe. Tako smo zgradili skladišče za blagovne rezerve, industrijski tir, delali na komunalni ureditvi blagovne cone. Obnovljeni sta bili trgovini na Laborah in v Tržiču. Zgradili pa smo tudi novi trgovini v Ratečah in na Jesenicah. Za letos pa je ta trenutek težko karkoli napovedovati. Reproduktivna sposobnost zaradi politike okrog marž pada in z lastno akumulacijo ne moremo povečevati zmogljivosti ne v veleprodaji in ne v maloprodaji. Naša želja pa je, da bi zgradili trgovino na Kokrici in slaščičarsko delavnico.« A. Žalar ~ Oživitev taborništva v Tržiču Tržič — Zaključek leta je tudi za tabornike priložnost, da pregledajo svoje delo in obenem postavijo nove cilje. To so taborniki Odreda severne meje iz Tržiča storili na občnem zboru, ki so ga pripravili zadnji teden leta. Povedati je treba, da je njihova aktivnost v letošnjem šolskem letu veliko večja kot prej, vzrokov za to pa je več. V odredu imajo v zadnjem času težave z vodniki, ki jih je premalo, da bi lahko normalno delali z mladimi oz.- mlajšimi taborniki. Kljub problemom pa jim to bolj ali manj uspeva, na kar kaže tudi vedno večje zanimanje za taborniško dejavnost med učenci. Ob koncu leta je v odredu aktivno delovalo skoraj 50 tabornikov. Večina jih spada v starostni skupini medvedkov in čebelic oziroma tabornikov in tabornic. Zaenkrat v odredu še niso začeli vzgajati predšolskih otrok, to je murnov, ker nimajo za to izšolanega kadra, denarja za izobraževanje pa prav tako ne. Kljub vsem problemom se taborniki resno in zavzeto lotevajo dela, na kar kaže tudi akcijski program za leto 1984. Ža januarja so se z dvema ekipama udeležili orientacijskega tekmovanja v Dražgošah, v naslednjih mesecih pa bodo organizirali odredova prvenstva v smučaju, sankanju, namiznem tenisu in šahu. Udeležili se bodo čimveč področnih mnogobojev, aprila bodo slovesno in delovno proslavili svoj praznik. Sodelovali bodo v akcijah ob dnevu mladosti ter drugih praznikih in pripravili več taborjenj. V svojem programu imajo še veliko akcij, za katere upajo, da jih bodo uresničili tudi ob pomoči starejših, ki so še vedno zanimajo in vključujejo v njihovo delo. N. Gorjanc Reorganizacija z novo vsebino dela V Kranju imajo od novega leta dalje za 15 interesnih skupnosti enotno strokovno službo — Za delo potrebujejo 30 delavcev manj — Nova organiziranost naj bi prinesla tudi kvalitetnejše odločanje v skupščinah interesnih skupnosti Kranj — Z novil letom je začela v kranjski občini delovati za vse samoupravne interesne skupnosti enotna strokovna služba. Bolj natančno bi bilo treba reči, da skoraj za vse, to je za 15 interesnih skupnosti tako družbenih kot gospodarskih dejavnosti, saj za takšno organizacijo, ki naj bi pomenila višjo kvaliteto dela in večjo racionalnost organizacije, niso bili v kmetijsko zemljiški skupnosti. Z reorganizacijo strokovnih služb interesnih dejavnosti se je zmanjšalo tudi število zaposlenih delavcev s prejšnjih 123 v vseh interesnih skupnostih na sedanjih 91, od tega jih je sedaj 31 v medobčinski zdravstveni skupnosti, 19 v medobčinski skupnosti za zaposlovanje ter 41 v skupnih strokovnih službah vseh ostalih interesnih skupnosti. Več kot 30 delavcev manj v strokovnih službah je bila sicer številka, ki je pred dobrimi tremi leti, ko so se v Krnaju odločili za reorganizacijo strokovnih služb, zbujala dvom, če bo tolikšno zmanjšanje sploh mogoče. Zdaj pa se je izkazalo, da je, saj se je število deloma zmanjšalo na račun naravnega odliva, za deset delavcev je že zagotovljena prezaposlitev, medtem ko za preostalih devet nova zaposlitev zaenkrat še ni urejena. Vendar pa zmanjšanje obsega strokovnih služb interesnih dejavnosti, Zmanjševanje števila zaposlenih in s tem tudi nižanje stroškov delovanja ni bil edini cilj nove organiziranosti. Enakega, če ne še večjega pomena je tudi nova kvaliteta dela, kar pa — o tem so si v strokovnih službah na jasnem — sicer ne bo zaživelo z novo obliko kar čez noč. Ena glavnih nalog nove organiziranosti je dosledna izpeljava svobodne menjave dela, pri čemer je naloga stro- kovne službe organiziranje dialoga med uporabniki in izvajalci. Tuk način je seveda že doslej imel svojo zakonsko osnovo, vendar pa je bila izvedba bolj podobna staremu proračunskemu sistemu kol pa dogovoru med izvajalci in uporabniki neke dejavnosti. Proces preobrazbe vlogo strokovne službe pa ne ostaja le pri strokovni službi, pač pa se je prenesel tudi na izvajalce posameznih tako družbenih kot-materialnih dejavnosti. Izvajalske organizacije e morajo namreč pripraviti na p; :u nekaterih opravil, ki so jih dps&ej imeli v strokovnih službah (otr,QŠjkJ dodatki, štipendije, nadzor nad izvajanjem investicij itd.). V okvir yseh les sprememb in novosti sodi i udi preobrazba samoupravnega sistema interesnih skupnosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi, pri čemer pa v Kranju niso upoštevali le nove zakonodaje, pač pa so se sprememb lotili na izviren način. Z njim hočejo še bolj poudariti novo vsebino dela samoupravnega odločanja v interesnih skupnostih. To naj bi omogočali področni specializirani izvršilni organi skupščin interesnih skupnosti. Na ta način bi preprečili koncentracijo moči odločanja, dosegli pa bi bistveno kvalitetnejšo podlago za samoupravno odločanje v skupščinah samupravnih interesnih skupnosti. L M. pogovor s predsednikom radovljiškega ^vršnega sveta Janezom Smoletom filanov izvoz ie lahko zgled drugim k "Stabilizacijski program jemljemo kot pri-{^oček, da bi hitro, odločno in dosledno Uničevali tekoče načrte, da bi odpravili i^vne težave in ovire, ki preprečujejo še U\ **e*° ter ^a *** kili enotni v tej akciji,« je rt odoma dejal Janez Smole, predsednik ra-^ v!jiškega izvršnega sveta. Ob tem je poudari : da stabilizacijska prizadevanja v rado vi ji-sj^bčini niso nova, saj je bilo njegovo go-^P°darstvo že poprej izvozno usmerjeno in Vt?roj nikoli ni bil izvoz manjši kot dvakrat j^ji od uvoza. Danes je zato potrebna le več-"h^Snanost, da bi uresničili zadane naloge. * ti,pa se še vedno opirajo predvsem na doflj tržišče. Nasprotno, lahko bi trdih, da jimP predpisi celo dajejo potuho. Konveinoi^ izvoznikom pa grozijo, da bodo ob neka trdo zaslužene ugodnosti, če deviz ne Dodo koj prodali na devizni trg. Prav taKo* razrešeno, če bodo izvozniki devize, ki jin do morali prodati, lahko zanesljivo kupu^ zaj, kadar jih bodo potrebovali. L. ipBEK, 17. JANUARJA 1984 - KULTURA 5. STRAN GLAS Prizor z uprizoritve D. Poniža: Škof Tomaž Hren v izvedbi celjskih gledališčnikov. Teden slovenske drame 84 — Prešernovo gledališče Kranj M. Mikeln: Mor. pol. kval. tov. Gubca D. Poniž: Skof Tomaž Hren Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je v lanskem letu uprizorilo tri nove slovenske gledališke igre, najprej uspešno moraliteto Alenke Goljevšček SREČANJE na OSOJAH. (Škoda, da predstava v času izbiranja programa z$ Teden slovenske drame ni bila več »živa«.) Konec Aprila je sledila njihova lanskoletna uspešnica Sestanek z neprijetnim dnevnim delom, kot je dramatik Mikeln podnaslovil svoje aktualno dramsko besedilo. V jeseni pa je sledila še noviteta Denisa Poniža Skof tomaž hren. V delu, ki je istočasno satirično in dokumentarno, se je Miloš Miseln spopadel z nadvse zanimivo in provokativno temo ter vsebino na-*ega vsakdanjika — odgovornostjo. Celotno dramsko dogajanje je zo *jl na povprečen sestanek neke partijske celice. Sestanek je samo na-^dezno povprečen, bolj ko se odvija dramsko oziroma sestankarsko dogajanje, bolj začnejo protagonisti vrtati v sredico vseh naših problemov. Avtor pravi o svoji igri»... Ukrepi, ki se zdijo neumni ali že kar saboterski, zavlačevanje jasno dogovorjenega, trajnost začasnega in Jasnost trajnega — vse to je posledica dileme, jugoslovanskega razpotja v tem trenutku. Da prikazem to usodno razpotje, sem si izbral določeno okolje in osebje... Torej sem spet enkrat dokumentarist. Prihodnjič bom mogoče spet bolj satirik ...« . V uprizoritvi, ki so jo celjski gledališčniki pripravili skupaj z ljubljanskim Cankarjevim domom, sodelujejo: Dare Ulaga, Zvone Agrež, J^na Šmidova, Ljerka Belakova, Zvezdana Mlakarjeva, Nada Božiče-Jft Mija Mencejeva, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Peter Boštjan-k[č, Bogomir Veras, Drago Kastelic, Janez Bermež, Miro Podjed, Jože ^ristov in Branko Miklavc. Kostumografka je bila Vida Zupan, scenograf pa Črtomir Frelih. . Denis Poniž je slovenski gledališki javnosti že poznan po uprizorili Igre o smrti, ki jo je uprizorilo pred leti še živo Gledališče Pekarna j* Ljubljane. Uprizoritev poznajo tudi spremijevalei kranjskega Ted-Po tej drami je Poniž še nekajkrat pokazal smisel za dramatiko j^reughel in kuga, Spolno življenje Franja Tahija) in v letošnji sezoni 1* njegovo dramo (sam sicer trdi, da ni niti zgodovinska, še manj so-J^bna) ŠKOF TOMAŽ HREN uspešno uprizoril celjski gledališki an-• Smbel. Podnaslov njegove gledališke igre je dovolj zgovoren Inštituti-'A telo, duša. Poniž pravi, da «... se vsakdo znajde sam s seboj in s ^ojo (izgubljeno) dušo .... postavlja nas pred vprašanja lastne odgovornosti ... na podobna vprašanja, na kakršna morajo odgovoriti ju-Ski moje igre.« ^ Vsekakor ne gre za dramski dokument. Dramatik si je poznano vPvinsko situacijo posameznika vzel predvsem kot model, preko kate-^ga lahko govori o tistih problemih, ki so današnji in ki se vežejo na vJsta ključna človeška vprašanja, ki so bila in bodo vedno aktualna, ter v^dno spodbudna za umi dejanja. Zahtevajo pa izjemnost, da so Svoji pripovedi lahko zanimiva tako za ustvarjalca kot za gledalca, k V naslovni vlogi Poniževe igre nastopa Peter Bostjančič, ob njem še Janez Bermež, Zvone Agrež, Anica Kumer, Jože Pristov, Milada ^plezič, Jana Šmid, Bogomir Veras, Iztok Valič. Zvezdana Mlakar, Na- Božič m Miro Podjed. Scenograf uprizoritve je Niko Matul, kostu-^°grafka pa Cveta Mirnik. K ^ Obe celjski predstavi so postavili režiser Franci Križaj, drama-TE Janez Zraavc in lektorica Metka Čuk. Obe uprizoritvi bosta na odru Prešernovega gledališča. Celjani nam na Tednu torej prikazujejo dve novi slovenski igri, ki ^doživeli izjemen odmev tako pri publiki (predvsem Mikeln) kot pri ^jtiki (predvsem Poniž). Obe nam skozi dve različni odrski govorici to*kazujeta soočanje vprašanj, ki so človeško vedno vznemirljiva. In ^ sesata neposredno v našo bit. M. L. S knjižne police Enciklopedija tehnike V sodelovanju Cankarjeve založbe in Narodne knjige iz Beograda je izšla Enciklopedija tehnike, ki med slovenskimi priročniškimi knjižnimi izdajami pomeni prvo enciklopedijo tehnike v Sloveniji. Nastala je na podlagi švedskega in nemškega originala, dopolnjenega že pri matičnih založnikih, in je prirejena našim razmeram. Pri slednjem opravilu, ki je bilo obsežno in strokovno zahtevno, je sodelovala vrsta priznanih slovenskih prevajalcev in znanstvenih delavcev s tehniškega področja, med njimi Samo Čermelj, Franc Domin-ko, Jože Javornik, Darko Kolšek, Er-nest Močnik, Franc Pavlin in drugi; spremno besedo pa je prispeval Peter Likar. Delo obsega več kot 700 strani, opremljeno je s skoraj 2000 slikami in fotografijami, razdeljeno na 280 poglavij. Obravnavajo skoraj osem tisoč tehničnih pojmov in podatkov s področja številnih strok in znanstvenih vej od surovin, energije do ladjedelništva, fotografije, tekstilne industrije ... Ob predstavitvi knjige je dr. Janez Strnad med drugim poudaril, da je treba na knjigo gledati najmanj z dveh zornih kotov. Povprečni bralec naj bi bil namreč zadovoljen z obliko, formo in nazornostjo, sicer pa je knjigi moč kar precej očitati. Po njegovem mnenju, ki ga je s primeri tudi nazorno ilustriral, je knjiga preveč pomanjkljiva, z že zastarelimi tehničnimi izsledki, prevajalskimi napakami.... in posebno pri strokovno osveščenem bralcu knjiga ne more in ne sme učinkovati vzpodbudno. Očitno je, da si pripravljalci knjige tega ne bi smeli privoščiti ali kot se je vprašal sam dr. Strnad: »Čemu so knjigo prevedli in priredili ljudje, ki niso imeli poguma,te napake popraviti?« Knjiga oziroma nekakšen tehniški leposlovni priročnik torej prihaja med slovenske bralce z argumentiranim dvomom o svoji doslednosti. To se je pri priročniških izdajah pojavilo že večkrat, toda nikdar tako zelo očitno kot tokrat — kar seveda še ne pomeni, da knjiga ni uporabna oziroma zanimiva, pa najsibo samo za prebiranje ali pa tudi za učenje, ki sodi v področje splošne izobrazbe. Enciklopedija je izšla v nakladi 15 tisoč izvodov, njena maloprodajna cena pa je 3400 dinarjev. Boris Bogataj Sporočilo Tedna domačega filma Nakopičeni problemi v slovenski kinematografiji Na posvetu o »Filmu v sredstvih javnega obveščanja«, ki je novembra v Celju potekal v okviru Tedna domačega filma, je posebna delovna skupina strnila povzetke razprave, ki naj bi jih upoštevali v bodoče. S tem naj bi pripomogli k hitrejšemu razreševanju nakopičenih problemov v slovenski kinematografiji. Svet za kulturo pri republiški konferenci SZDL bo pregledal uresničevanje stališč o aktualnih problemih slovenske filmske proizvodnje, pri čemer bodo posebej pozorno obravnavali propadanje slovenske kinematografske mreže oziroma možnosti za njeno obnovo. Vnovič ugotavljajo, da občinske kulturne skupnosti v svojih delovnih in razvojnih programih zanemarjajo položaj in vsebino dela kinematografskih organizacij, njegove investicijske potrebe ter preredko razpravljajo o vseh razsežjih filmskega sporeda. * Uredništva kulturnih rubrik in sosvetov dnevnikov in revij bodo ocenili uresničevanje uredniške politike v pogledu deleža filmske kritike in celovitega obravnavanja.kinematografije v množičnih občilih. Udeleženci posveta so menili, da naj Naši razgledi in Stop stalno ih problemsko spremljata dogajanja v kinematografiji. Splošno združenje za kinematografijo pri Gospodarski zbornici Slovenije bo pregledalo možnosti skupnega nastopa kinematografije pri združevanju dela in sredstev za načrtno obnovo slovenske kinematografske mreže in za filrmko proizvodnjo, za boljšo propagandno in informativno dejavnost kinematografov pri predstavitvi in popularizaciji filmskega sporeda zlasti kakovostnih filmov ter za izboljšanje dela programskih svetov pri kinematografih. Zavod za šolstvo SR Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta kritično ocenila problematiko filmske vzgoje v osnovnem in srednjem šolstvu, posebej glede na prve izkušnje kulturnih dni v usmerjenem izobraževanju pri pouku umetnostne vzgoje. Zavod za šolstvo pa naj zaposli pedagoškega svetovalca za filmsko vzgojo. Kulturna skupnost Slovenije pa bo na dnevni red skupščine uvrstila problematiko kinematografije, še posebej glede na aktualno dejstvo, da občinske kulturne skupnosti večinoma ne razpravljajo o vprašanjih položaja in razvoja kinematografov v občinah, premalokrat pa tudi o. celotnem družbenoekonomskem položaju kinematografije in o umetniških tokovih filmske proizvodnje v Sloveniji. Likovniki iz Kavadarcev — V medvoškem Donitu je te dni na ogled zanimiva razstava del likovnih samorastnikov iz Makedonije. Pred stavlja se šest članov likovnega društva Feni iz Kavadarcev. Pri razstavljajo prvič, je pa to njihova šesta skupna predstavitev, -fr red-nas J Srečanje lutkovnih skupin Kranj — Odbor za gledališko in lutkovno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj bo na pobudo lutkovne skupine osnovne šole Luci-jan Seljak iz Stražišča pri Kranju in na željo vseh mentorjev kranjskih lutkovnih skupin pripravil v četrtek, 19. januarja srečanje lutkovnih skupin iz vse občine. Pri izvedbi prireditve bo pomagala osnovna šola Luci-jun Seljak, srečanje pa se bo odvijalo v kulturnem domu v Stražišču. Smučarski tek Po poteh kulturne dediščine Žirovnica — Tovarna športnega orodja Elan Begunje in osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica vabita na prvi smučarski tek Po poteh kulturne dediščine, ki bo v nedeljo, 29. januarja ob 9.30 v Vrbi. Start teka bo pri cerkvi sv. Marka, odtod pa bo proga speljana mimo krajev, kjer so živeli in ustvarjali France Prešeren, Matija Čop, Fran Šaleški Finžgar, Janez Jalen in Anton Janša, mimo tovarne Elan do cilja v Vrbi. Udeleženci bodo razdeljeni v šest skupin po starosti in spolu: ženske do 30 let in nad 30 let, moški do 40 in nad 40 let bodo tekli na 10 ali 20 kilometrov, pionirji in pionirke, letnik 1969 in mlajši, pa na 10 kilometrov dolgi progi. Kategorizirani tekmovalci bodo nastopili zunaj konkurence. Prireditelj bo sprejemal pismene prijave z vplačano štartnino 150 dinarjev po poštni nakaznici na naslov — Osno-v na šola Gorenjskega odreda Žirovnica, 04274 Žirovnica, ali na žiro račun številka 51530-603-31887 do četrtka, 26. januarja. Na dan tekmovanja bo organizator sprejemal prijave le v primeru, če se bo predtem prijavilo le manjše število ljubiteljev teka. Vsak udeleženec bo prejel spominsko značko, .knjižico Po poteh kulturne dediščine, kasneje (po pošti) pa še spominsko plaketo in rezultate teka. Tekači se lahko, pripeljejo do Vrbe z lastnim prevoznim sredstvom (parkirišče bo v bližini glavne ceste Ljubljana—Jesenice), z rednimi avtobusi ali z vlakom do železniške postaje v Žirovnici, od koder je do Vrbe le dober kilometer hoje. Lutkovna dejavnost je v kranjski občini vse bolj živahna in ob Novem letu so se posamezne skupine predstavile občinstvu. Mentorji lutkovnih skupin tako niso utegnili pogledati, kaj so postavile na oder druge skupine. Srečanje bo zato priložnost, da dodobra spoznajo, kakšna je zdajšnja lutkovna bera. Po ogledu predstav, ki se bodo vrstile vse popoldne, se bodo mentorji pogovorili o svojem delu. Srečanje bo ob 13. uri odprlo Prešernovo gledališče z lutkovno predstavo L. Martinova Trije rokomavhi v režiji Iztoka Torvja. Ob 14. uri bo nastopila lutkovna skupina pri kultu rno-umetniškem društvu osnovne šok1 France Prešeren iz Kranja z uprizoritvijo Butalske razglednice F. Milčinskega v režiji Metke Toma-žičeve. Ob 15. uri bo nastopila lutkovna družina pri Vzgojno varstveni organizaciji Kranj s koroško ljudsko Mojca Pokraculja v režiji Branke Bulovčeve. Ob 16. uri bo sledila uprizoritev lutkovne predstave B. Atanaskoviča Deklica m veter v izvedbi lutkovne skupine pri kultur-no-umetniškem društvu osnovni' šole Davorin Jenko iz Cerkelj in v režiji Cirila Mrgoleta. Ob 17. uri bo nastopila lutkovna skupina pri kultur* no-umetniškem društvu osnovne šote Lucijan Seljak iz Stražišča / lutkovno predstavo Ezopa lan in miš v režiji Milana Perneta. Ob 18. uri bo spored predstav zaključilo Prešernovo gledališče z lutkovno predstavo E. Peroci Moj dežnik je lahko balon v režiji Vladimirja Rossft. Najmlajšemu občinstvu>se torej obeta resnično mikavno popoldne ih upajmo, da bodo tako sodili tudi starši in pripeljali svojo otroke v' lopo urejeni stražiški kulturni doni. M. V. Koncert glasbene šole - Škofjeloška glasbena šola je ob domačem ob-^tZ^tkUlP^K priredila vgalenji nafokeln gradu koncert, na katerem so učenci pokazali svoje znanie V dobri un pisanega sporeda so se predstavili na posameznih instrume^ntih cZZ M. tč. fc°momi/l Skupin> dekliški \n pevsklTborci- O LAS STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 17. JANUARJA Na Jezerskem zimsko razpoloženje Če bo le dovolj snega, si tja do začetka aprila obetajo dokaj uspešno turistično sezono — Ta mesec največ šolarjev in gostov iz drugih republik, prihodnji mesec pa pričakujejo tujce — Od turizma bi na Jezerskem lahko imeli veliko več, ee bi delovna organizacija, kot nosilec, in krajani bolj delali z roko v roki Jezersko — Mirjulo soboto zjutraj se je Jezersko prebudilo v pravo zimsko idilo. Bilo je sicer mraz, vendar je sonce v prelepi gorski kulisi napovedovalo še en lep dan. Zimska sezona se je tukaj začela že takoj po novoletnih praznikih. Od takrat naprej so Kazina,Planinka, Storžič — Zivilini obrati, gostišče Valerija in ogrevane zasebne turistične sobe polni. Nekaj manj kot tristo gostov imajo trenutno. Bilo pa bi jih še enkrat oziroma veliko več, če bi bilo na Jezerskem več turističnih sob. Snežna odeja je sicer v glavnem dovolj debela, vendar za smuko v zadnjih dneh ni bila najbolj ugodna. Sneg je bil zaradi mraza preveč sipek in potrebna bi bila odjuga. Na srečo in seveda željo prizadevnih članov Planinskega društva in Smu- zahtevne) iz Ljubljane pa člane gasilskega društva Predoslje . . . »Če bo le dovolj snega, bo zimska sezona na Jezerskem trajala tja do začetka aprila. Glede na zanimanje in napovedi pričakujemo, da bomo imeli gostov dovolj. Finančno pa ta zima ob še tako dobri zasedbi ne bo dosegla lanske. Obratovalni in vsi drugi finančni stroški v zvezi s turizmom so vendarle preveč poskočili. Upamo, da s preskrbo ne bomo imeli težav. Želimo si le odjuge in še nekaj snega, da bf lahko pognali žičnico na Mali vrh. Ta mesec bomo imeli v glavnem še šolarje, prihodnji mesec pa pridejo tudi tujci; napovedali so se Italijani. . . . Mimogrede pa se lahko pohvalimo, da imamo v gosteh argentinsko tekaško olimpijsko reprezentanco. Menda jim nekje na Go- Vlečnica na Mlinarjevem požaru blizu Kazine, ki so jo prenesli s Češke koče in z njo upravljata Planinsko društvo in Kazina, bo razveseljevala predvsem začetnike. carskega kluba oziroma krajevne skupnosti se je popoldne otoplilo. Tako bodo lahko usposobili smučišče na Malem vrhu in pognali tamkajšnjo žičnico, s katero bo to zimo prvič upravljala krajevna skupnost. Vendar številnim šolarjem iz Ljubljane in drugih krajev v zadnjih dneh vseeno ni bilo dolgčas. Na Mlinarjevem požaru, v neposredni bližini Kazine, sta Planinsko društvo in Kazina prvič postavila malo vlečnico. Kupljena pred štirimi leti na Soriški planini je bila doslej vedno na Češki kočija poletno smuko. Zdaj so jo prenesli sem. Obratuje neprekinjeno in za 50 dinarjev dopoldne oziroma 100 dinarjev cel dan se lahko po njej vozijo otroci ali pa starejši. V soboto je naprava razveseljevala številne šolarje (pa tudi odrasle, manj renjskem ni bilo všeč in so jim preveč obljubljali. Zvedeli so za Jezersko in zdaj so tu zelo zadovoljni.« Tako nam je v gostišču Valerija precej zaposlen pripovedoval predsednik krajevne skupnosti Ivan Ko-nečnik. Zaupal nam je tudi, da bodo letos v krajevni skupnosti vse sile usmerili v to, da bi vendarle postopoma poživili tudi turizem na Jezerskem. V zadnjem času so marsikaj naredili (in investirali v Jezersko), da bi se na turističnem področju začelo spreminjati. Seveda pa bi bilo treba še marsikaj narediti, predvsem pa ljudi zainteresirati za to. To pa bo veliko teže danes, ko je večina mladih že zaposlenih v dolini, saj vse do nedavnega niso videli prave perspektive in osnovnih življenjskih možnosti za vlaganja in delo v turizmu. A. Žalar Člani Planinskega društva vsak dan brezplačno delajo pri vlečnici na Mir n^rZ£m požali V soboto sta skrbela zanjo Anton Štirn (levo) m Andrej Ka^čar Skoda bi bilo, da bi bila vlečnica z zmogljivostjo okroa 400 smu-čanel^auro poztmi neizkoriščena. Zato smo jo tudi prenesli s češke koce. Zeve* ^den je prav zaradi vlečnice na Jezerskem zelo živahno. Ko bo odju-M Z če bo ie malo snega, bomo pognali tudi žičnico na Malem vrhu. Že samo to bo letošnjo zimsko sezono precej popestrilo .. .« Povedali so # Milan Milošič, v . d. poslovodja v Kazini: »Od 6. januarja naprej imamo v Kazini, Planinki in Storžiču polno. Okrog 160 gostov imamo iz Slovenije, Zagreba, Reke in Pule. Polni pension znar ša od 660 do 870 dinarjev. Organizirane skupine in šole v naravi imajo popust. Prihodnjo soboto bomo v Kazini začeli z živo glasbo igral bo ansambel Šesti čut. Za kazino smo s pomočjo Gasilskega društva uredili okrog 20 kvadratnih metrov veliko ledeno ploščad, gostišče ob jezeru pa bomo odpirali po potrebi. V februarju bomo poleg stalnih gostov gostili tudi udeležence različnih sindikalnih športnih iger. Če bo le dovolj snega, se lahko nadejamo dobre zimske sezone. Sicer pa mislim, da bi v prihodnje morali delati predvsem za to.da bi tudi krajani postopoma dobili zaupanje v turizem. Pred vojno je bilona primer na Jezerskem prek 500 turističnih sob, zdaj jih pa še sto ni...« • Borka Dragojevič, zaposlena v Kazini: »Doma sem iz Banja Luke, delam pa že štiri leta na Jezerskem. Kraj je zelo lep, za mlade pa največkrat najbrž preveč dolgočasen. Pozimi, če je sneg, imamo običajno vedno dovolj gostov. Zdaj je, vse polno. Poleti pa radi pridejo na Jezersko predvsem tujci. Najbolje se počutim, kadar je dovolj gostov in dela. Že od prihodnje sobote naprej pa bo še bolj živahno, saj bomo imeli tudi glasbo in ples ...« / • Alojz Štular z Jezerskega: »Škoda, da še ne more obratovati žičnica na Malem vrhu. Zelo živahno pa je zdaj na Mlinarjevem požaru, kjer stoji prenosna vlečnica. Trenutno je na Jezerskem polno turistov. Škoda, da je sezona včasih tako kratka in da nismo že pred leti več vlagali v turizem na Jezerskem. Zdaj se vsak dan okrog 150 krajanov vozi na delo v dolino. Vsak si je pač ustvaril svoje, boljše pogoje. Zadnje čase se je odnos do turizma na Jezerskem zaradi nekaterih vlaganj spremenil. Vendar, ljudi in kraja se ne da spremeniti čez noč. Zato bodo naložbe v tej smeri še potrebne; pa tudi prizadevanja. Mislim, da bi delovna organizacija, ki zdaj skrbi za gostinstvo in turizem v kraju, morala tudi še marsikaj narediti, da bi kot nosilec dejavnosti vzbudila interes pri ljudeh .. > A žalar Otroci se v novem vrtcu odlično počutijo. — Foto: H. J. Končno vrtec tudi v Lomu V preurejeni osnovni šoli v Lomu je z novim letom dobil proste oddelek vrtca s 24 malčki Tržič — V krajevni skupnosti Lom pod Storžičem živi okrog petsto ljudi. Večini odraslih daje glavni zaslužek delo v tržiških tovarnah. Tudi ženskam, materam* Že pred desetletjem so začeli Lom-ljani poudarjati potrebo po vrtcu. Res je, da je v vaških krajevnih skupnostih malo - lažje za varstvo otrok kot v mestih, vendar tudi tod vse družine nimajo dobrih babic in tet, ki bi lahko prevzele zahtevno vzgojo in varstvo malčkov. V Lomu so že nekajkrat sestavili spisek staršev, ki bi svoje otroke radi zaupali vrtcu. Vedno je bil dovolj dolg in zato je bila zahteva za vrtec upravičena. Lani se je občinska skupnost otroškega varstva vendarle odločila za preureditev dela štirirazredne osnovne šole v. Lomu. Prejšnja kuhinja in jedilnica je postala igralnica Za dvajset cicibanov od drugega do sedmega leta starosti. Kuhinjo so prestavili v pritličje, uredili sanitarne prostore in še nekaj stvari, ki se sproti kažejo ob posegu v staro stavbo. Veliko nepredvidenih del in s tem stroškov sta dali kanalizacija in elektrika. Zato je celotna preureditev, ki je trajala od avgusta do konca leta, zahtevala 4,27 milijona dinarjev, znatno več kot so sprva načrtovali. Ob poravnavi stroškov je »pozabila« na dogovor izobraževalna skupnost, ki naj bi krila približno četrtino vsote, tako da je celotno breme padlo na skupnost otroškega varstva. Po novoletnih praznikih, 4. januarja, je oddelek vrtca napolnil otroški vrišč. V rednem razpisnem roku so starši prijavili 24 cicibanov, kolikor jih zdaj tudi hodi v vrtec, kasneje še tri, ki pa jih je uprava vrtca zaradi pomanjkanja prostora morala odkloniti. Otroci so stari od treh let naprej ter se pri vzgojiteljici Miri in varuhinji Angelci odlično počutijo, Nekateri celo ne marajo domov, ko starši pridejo ponje. V razdelilni kuhinji pripravljajo malice za šolarje in vrtičkarje, medtem ko kosila vozijo iz centralno kuhinje iz Tržiča. Jemlje jih tudi dobra tretjina šolarjev. Ker nismo dobili denarnih sredstev od občinske izobraževalne skupnosti, prenova šole ni popol: Nanjo čakata še fasada in streha redno dobrodošla pa bi bila, tako učence kot za cicibane v vrtcu ureditev manjše telovadnice. P stor zanjo je, opremo bi za polov.-ceno prispevala Športoprema, pok) viteljica pionirskega odreda, tak: bi bila telovadnica dosegljiva z zat nimi stroški. | Kadar gre za akcije Osnovne šok Lomu, nikoli na manjkajo tudi s« ši. Svojo pripravljenost za sodek> nje so dokazali ponovno ob preurt tvi šolskih prostorov. Očistili soj spomladi pa se nameravajo lotiti urejanja zunanjega igrišča. Prai ko delavni so v svetu staršev, ki zdaj skupen ?a šolo in vrtec. H. Jelovča* Krajevne skupno bodo kupovale tudi kable Kranj — Pri Podjetju 2a p promet Kranj bodo tudi leti imeli dokajšnje težave pri naba kablov za telefonsko omrežje, svojo dejavnost jih nabavi lahko le tako. da proizvajalci jo 30-odstotco vrednost kabk naročilu kot brezobrestni ta za dobo deset let — iz likvk sredstev organizacije. Ugotavljajo, da ob takšnih gojih kablov ne bodo mogli dolgo kupovati, saj jim bo pi slej zmanjkalo obratnih sredj Zato nameravajo kupovati le za redno in investicijsko zevanje, za gradnjo razvi, mreže, torej za vključevanje ročnikov in za medkrajevne ze. Vse gradnje krajevnih skih omrežij bodo odslej z vo na plečih posameznih nih skupnosti, saj bodo poskrbeti tudi za nabavo kal D. Tržič — Prizadevni člani Hokejsko drsalnega kluba Tržič so na dt*" lišču za Virjem usposobili ledeno ploskev. Na njej se je doslej ze lo okrog 1500 drsalcev. Drsanje je mogoče vsako dopoldne, popola* pa se konča; ko pade mrak. Za šolsko mladino je vstopnina -o '5 1 1964 za odrasle '50 t*n. - za pKjof te 50 đm voiaki so eprosceni pla£.6 Srartrvne' Za udeležence ki se prijavijo kasneje za odrasle ?00 din I • 1 a pontrie 50 dw. Devete zimske olimpijske igre v avstrijskem Innsbrucku leta 1964 so se pričele tragično. Še predno je domačin, sankač Paul Auste, zaprisegel v imenu 933 športnikov iz 36 držav (med njimi je bilo tudi 31 Jugoslovanov), sta se na treningu smrtno ponesrečila 54-letni sankač Kazimierz Skrzvbecki iz Velike Britanije ter avstralski farmar Ross Milne, ki je pri polni hitrosti zapeljal š smukaške proge, treščil v grbino in nato še v drevo. Avstrijci so imeli pri pripravi iger precejšnje težave. Čeprav leži Innsbruck sredi gorskega sveta, je bil tega leta brez snega, tako da so ga morali nanositi ali navoziti na tekmovali-šča. Domačini so že drugi dan iger slavili. V moškem smuku s Pat-schorkofla je Egon Zimmerman kot puščica drvel po strmini in ob spodbujanju 50 tisoč gledalcev dosegel najboljši čas, trenerji slabših moštev pa so svojim varovancem svetovali: »Previdno!« Jfigoslovan-ski alpski smučar Peter Lakota se ni dosti menil za opozorila, drzno se je spustil po zaledeneli progi in med 87 smukači iz 27 držav zasedel 29. mesto. To je bil lep uspeh, saj je za njim zaostalo kar 17 državnih prvakov. Tekmo so končali tudi ostali jugoslovanski predstavniki — Fric Detiček, Andrej Klinar in Oto Pustoslemšek. V veleslalomu Lakoti ni uspelo ponoviti uspeha v smuku. »Veleslalom je disciplina, ki mu ne leži posebej, a je progo presmučal povprečno dobro in brez kakih večjih zapletov,« je zapisalo olimpijsko Delo. »Manj sreče .je imel Detiček, ki je kar dvakrat padel. Pustoslemška je zadela nesreča pet vrat pred ciljem, kjer se je v zavoju znašel na ledeni ploskvi, da je zadel s smučkami ob vrata in zgr-mel. Moral se je vračati, medtem pa so mu tekle dragocene sekunde. Andrej Klinar je napačno prismu-čal do vrat v zgornjem delu in je prav tako utrpel pepopravljivo zamudo.« Avstrijci so v alpskih disciplinah še drugič slišali igranje domače DUPLJE — Organizacijski odbor devetega množičnega teka »Po poteh Kokrškega odreda« obvešča, da bodo prijave sprejemali še do petka, 20. januarja. Snežne razmere so še ugodne. Če bo ostalo tako vreme ves teden, potem ni bojazni, da Dupljanci nedeljskega teka ne bi izvedli. Le močna odjuga jih lahko preseneti, da«bi deveti tek Po poteh Kokrškega odreda morali odpovedati in ga nato prestaviti na februarski datum. Torej, prijavite se lahko še do petka s poštno nakaznico na naslov: TVD Partizan Duplje, 64203 Duplje, sindikalna organizacija pa na žiro račun št. 61500-079-70076, TVD Partizan Duplje, z oznako »za množični smučarski tek.« -dh - lak himne: Pepi Stiegler, ki si je nekaj dni pred slalom moral izboriti mesto v ekipi še v dvoboju z zmagovalcem smuka, je v razburljivi tekmi osvojil zlato medaljo. V ženski konkurenci so domačinke slavile trojno zmago v smuku, v ostalih disciplinah pa sta po zlatu in srobru posegli sestri Goitschel iž Švice. Kranjčanka Majda Ankele pa je v slalomu in veleslalomu dosegla najboljši jugoslovanski uvrstitvi v Innsbrucku. V teku za moške so vsa zlata odličja osvojili Skandinavci. junak pa je bil vsekakor Finec Eero Me tvranta, ki je zmagal na 15 in 30 lometrov. Od četverice Jugoslovan skih tekačev je bil na 30 kilometrov najhitrejši Janko Koben na polovico krajši progi pa Rom Seljak, ki je po teku dejal: »Ves č smo tekli malodane po vodi. sekunde se nisem mogel odpočiti med tekom niti med dolgimi smuki. Ves čas sem obremenjeval noge. To je bila doslej moja najtežja tekma sploh.« V skokih na 70- in 90-metrski skakalnici (prvič sta bili na spo du dve tekmi) so Norvežani osvoj šest medalj, preostali pa Veife Kankkonen, »črna ovca« v finske moštvu; zamerili so mu to. da je rad preveč globoko pogledal v kozarec. Vsega pet skakalcev !e . Innsbrucku skakalo z rokami nj prej. med njimi kar trojica naših le Miro Oman, ki je bil tudi n najboljši mož, je skakal v »ribj slogu«, z rokami nazaj. Blejee Bo Jemc je po končani tekmi na m. skakalnici izjavil: »Uresničilo to, česar sem se vso sezono na bal — da bom prav v olimpijs dneh brez prave forme.* Na hokejskem turnirju je 21 gala reprezentanca Sovjetske z ze pred Švedsko in CSSR. jug, vanska ekipa, za katero so i tudi Viktor Tišler. Albin Felc ko Valentar, Franc Smolej. V Ravnik, Anton Gale. Ivo m Boj Jan, je zasedla 14. mesto. UVRSTITVE JUGOSLOVA — SMUK — moški: 29. Lakota. 51. Detiček, 55. Klinar, 62 Pusto slemšek: ženske: 31. Fanedl. 33. Ankele; VELESLALOM — moški: 33. Lakota, 45. Klinar, 50. Deti ček, 67. Pustoslemšek; ženske: 25. Ankele, 37. Fanedl: SLALOM -moški: 32. Lakota, ostali odstopil), ženske: 23. Ankele, Fanedl odstopila: SKOKI - 70 m: 39-Zajc 47. Oman. 49. Jemc, 50. Lrzeft 90 m: 36. Oman, 39. Eržen, 40. Jemc, 42. Zaje: TEKI - 15 ki* 46. Seljak, 50. C. Pavčič 60. Kobetr tar, Bavče odstopil; 30 km: 30 K* bentar, 44. C. Pavčič, 4o. Seljak, štafeta 4 x 10 km: 12. Jugoslavija: hokej: 14. Jugoslavija. Prihodnjič: Greftoble 196* TOREK, 17. JANUARJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS AMATERSKO GLEDALIŠČE TONE CUFAR Jesenice Razpisna komisija razpisuje na podlagi 63. člena Statuta prosta dela in naloge UPRAVNIKA - REŽISERJA gledališča s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne družboslovne smeri (AGRFT, Ekonomska fakulteta, FSPN, VŠ za organizacijo dela, VUŠ), — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah, — večletne izkušnje pri organizaciji kulturno prosvetnega dela, - — moralno politična neoporečnost. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Rok prijave je 28. januar 1984. Prijave pošljite na naslov Razpisna komisija pri Amaterskem gledališču Tone Čufar, Jesenice, Trg Toneta Cufarja 4. Prijavi priložite dokazila o strokovnosti in aktivnosti na kulturno prosvetnem področju ter kratek življenjepis. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. MIZARJA — VZDRŽEVALCA (oderski mojster) Pogoj: — kvalificiran mizar z ustrezno poklicno šolo, — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. STROKOVNEGA SODELAVCA MUZEJSKE SKUPNOSTI (za področje muzejskih dejavnosti) Pogoj: — visoka izobrazba (zgodovinar, umetnostni zgodovinar, etnolog), — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. OSKRBNIKA v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah Pogoji: — končana osnovna šola, — poznavanje osnovnih administrativnih in blagajniških opravil, — komunikativnost, — delovne izkušnje so zaželene Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prednost imajo krajani KS Žirovnica. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Komisija za delovna razmerja — Amatersko gledališče Tone Cufar Jesenice, Trg Toneta Cufarja 4. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Sprejema prijave za izobraževanje v izvenšolskih oblikah: — tečaj strojepisja, — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj knjigovodstva — tečaj za vodenje poslovnih knjig — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za upravljalce naprav za centralno ogrevanje — tečaj stenografije — tečaj tehniškega risanja. Prijave za vpis v tečaje bomo sprejemali do 5. februarja 1984 vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure. Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc, Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po telefonu 27-481. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge t OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL — zahtevno 2. OPRAVLJANJE OBRATNO MEHANSKIH DEL -zahtevno Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: pod 1. — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo, pod 2. — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje strojev in naprav, načrtov, hidravlike in pnevmatike, ter uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Osnovna šola za odrasle pri Delavski univerzi vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o zadnjem končanem razredu, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno. Pouk je organiziran 4-krat tedensko v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali v dopoldanskem času. Prijave za vpis bomo sprejemali do 5. februarja 1984 vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure. Podrobnejše informacije dobite na delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po tel. 27-481. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH - v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. ANALITIKA ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALIZE 1 delavec 2. OPERATERJA V PREDELAVI več delavcev » 3. KV RUDARJA več delavcev 4. KV VOZNIKA C, D kategorije več delavcev 5. GASILCA 1 delavec 6. VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNIH VRTALNIH GARNITUR 2 delavca 7. STROJNO MONTAŽNA IN VZDRŽEVALNA DELA na predelovalnem obratu — 1 delavec Pogoji: pod L — kemijski tehnik, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 2. — KV elektrikar, procesničar, ključavničar, orodjar, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 3. — KV rudar (3-letna rudarska šola), — do 5 let delovnih izkušenj. — starost nad 21 let, pod 4. — KV voznik C oziroma D kategorije, — do 2 leti delovnih izkušenj, — starost nad 21 let, pod 5. — poklicna izobrazba — kv gasilec, — vozniški izpit C oziroma B kategorije, — 3 mesece delovnih izkušenj, pod 6. — KV izobrazba strojne (avtomehanik, strojni ključavničar, avtoelektričar) ali elektro smeri, — do 2 leti delovnih izkušenj, — starost nad 21 let, pod 7. — KV strojni ključavničar, vodovodni instalater ali klepar, — atest iz varjenja, — do 5 let delovnih izkušenj. Za opravljanje vseh del se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Jamsko delo na delih pod 3. 4. in^S. Izmensko delo (3 oziroma 4 izmene) na delih pod 2. do 7. Drugi pogoji po določbah samoupravnih aktov. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (spričevali, potrdili idr.), opisorri*dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi — predvsem za kadrovske zaposlitve. (g) metalka METALKA LJUBLJANA Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TOZD Triglav Tržič, n. sol. o. Na podlagi komisije za delovna razmerja obljavljamo oglas: K sodelovanju vabimo kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: - VODENJE PROIZVODNJE MOTAŽNIH ELEMENTOV (za nedoločen čas) Pogoj: — strojni tehnik ali delovodska šola strojne smeri, — 5 let "delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti., — tečaj iz varstva pri delu, — poskusno delo 3 mesece, dvoizmensko delo. - UREJANJE STRUŽNIH AVTOMATOV (za nedoločen čas) Pogoj: — KV strugar ali KV ključavničar, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — poskusno delo 3 mesece, dvoizmensko delo. Nastop dela je možen takoj. Interesenti naj pošljejo pismene prijave ali pa naj se osebno oglasijo v TOZD Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič. Rok za pri jave je 8 dni od objave. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge v Tehnološko-proizvodni službi 1. VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA - TEHNOLOGA ZA PODROČJE KEMIČNIH OBDELAV Pogoji: — diplomirani inženir kemije, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA NA PODROČJU TEHNOLOGIJE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika 3. STROKOVNEGA SODELAVCA - ORGANIZATORJA NA PODROČJU TEHNOLOGIJE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika 4. VIŠJEGA PROJEKTANTA I. - ZA PODROČJE IZDELAVE TEHNOLOŠKIH PROJEKTOV Pogoji: — višješolska izobrazba strojne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, Kadrovska služba. Savska loka 4, Kranj SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjcva I SGP GRADBINEC KRANJ TOZD Strojno kovinski obrati Kranj Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD razpisuje proste delovne naloge in opravila 2 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV (za izpostavo na Jesenicah) Pogoji: — poklicna šola in 4 leta delovnih izkušenj Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov SGP Gradbinec* Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati Kranj, Cesta na Rupo. agrotehnika - gruda LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja TOZD AGROTEHNIKA trgovina n. sol. o. Ljubljana, Tržaška 132 objavlja prosta dela in naloge v poslovni enoti Gorenjska v Kranju, Dražgoška cesta 2. SAMOSTOJv?\ OBDELAVA TRŽIŠČA, v.KOSISTI^NA NABAVA IN PRODAJA BLAGA, SAMOSTOJNO VODENJE VEČ BLAGOVNIH SKUPIN V SE^ STAVU KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: — višješolska izobrazba ekonom sko-komercial ne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj ter opravljen vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh o izbiri. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Sprejema prijave kandidatov v za vpis — začetne in nadaljevalne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine, — v tečajih slovenskega jezika za občane iz drugih republik in pokrajin. Pouk na tečajih se izvaja dvakrat tedensko v popoldanskem času. Prijave sprejemamo do 5. februarja 1984 vsak dan od 8. do 16. ure. Podrobnejše informacije dobite na Delavski unjverzi Tomo Brejc Kranj, S. Žagarja 1 ali po telefonu 27-481. TOZO BUTAN PLIN skladišče Kranj ENERGETIKA LJUBLJANA TOZD BUTAN PLIN n. sol. o. Skladišče Kranj Objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za Skladišče Kranj. Delo je honorarno in to v večernih urah. Kandidatke naj se zglasijo v Plinarni Kranj. Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdajajo uprave za družbene prihodke občin Jesenice. Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1983 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1984. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1983 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983; 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983. 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1983; 4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1983. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 50.000 dinarjev (Radovljica in Jesenice 30.000 dinarjev) 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1983. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1983 presega 500.670 dinarjev Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1983 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1984 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984; * 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1984. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, kar bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 400 dinarjev. Uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! kamniški @ f trik* in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj globus %Jh i w %* vJJ| I NS fcS v4 v> Vl| I V V« »JT KI znižane cene LOKA m? x v v* tov .o 30-40°/a CENEJE nama Delovna organizacija JATA obvešča, da lahko na perutninski farmi Duplica po zelo ugodni ceni kupite kokoši — nesnice jedilnih jajc. Kokoši so primerne za zakol ali nadaljno rejo, saj je njihova nesnost še 60—70 %. Prodajali jim bomo od 16. januarja dalj< vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto od 8. do 12. ure. DO JATA TO Reja Gorenjska oblačila Obiščite tovarniško prodajalno Gorenjskih oblačil v Kranju, kjer smo od 15. januarja dalje znižali cene od 20 do 40 % ženskim plaščem, kostimom, oblekam in krilom. Obenem pa vas obveščamo, da bomo v prodajalni v bodoče preko celega leta prodajali naše proizvode po znižanih cenah zaradi tkalskih napak ali desoltiranih proizvodov. Obveščamo vas tudi, da bomo organizirali prodajni oddelek za prodajo temnih oblek za razne priložnosti. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOM E HAN I KO V JESENICE Objavlja prosta dela in naloge INŠTRUKTORJA za voznike motornih vozil Pogoj: — inštruktorsko dovoljenje B kategorije Delo se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošlj« 8 dneh po objavi na naslov Združenje šoferjev in avtomehanil Jesenice, Roglj^va 1. »V*"* 'i *Vi.Vs'iV»- * * * TOREK, 17. JANUARJA 1984 MALI_ OGLASI tel: 27-960 PRODAM_ Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Nova vas 13, Radovljica Prodam leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Helena Dobre. Loka št. 4. Tržič 154 Prodam 15 do 150 kg težke PRAŠIČE za rejo ali za zakol. Stanonik. Log 9, Škofja Loka 157 Prodam barvni TELEVIZOR »Gorenje«. Ogled v popoldanskem času. Zdenka Meglic, Ravne 19, Tržič 168 Prodam TRAKTOR »Fiat« Štore 404. Dane Kokalj, Podljubelj (pri spomeniku) 176 Ugodno prodam od 130 do 140 kg težkega PRAŠIČA. Telefon 43-108 182 Novo MIZO s štirimi stoli, poceni prodam. Telefon 45-093 386 Prodam" 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 064-61-601 464 Prodam ELEKTROMOTOR 4 kW, 1400 obratov, nov. Kličite po tel. 064/43-179 465 Prodam komplet ZVITOREPČEVIH STRIPOV,, stripe iz »Zabavnika«, komplet knjig Buffalo Bili in Dejvi Kroket, avto-stezo »Mehanotehnika — Tempo«. Boris Mikolič, C. 4. julija 45, Tržič 466 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Janko Ahačič, Podljubelj 11, Tržič 467 Prodam univerzalni MLIN. CIRKU-LAR »Mio standard«. Niko Umnik, Šenčur, Kranjska c. 38 468 Prodam ZAJCE velike in majhne. Lahovče 17, Cerklje 469 Prodam dve TELIČKI, čistokrvni si-raentalki, stari 10 dni, za pleme. Okroglo št 1, Naklo 470 Prodam večjo količino suhih na kratko žaganih, že razcepljenih DRV. Telefon 45-291 471 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR »Čajavec« 825, star 3 leta. Arif Hozdič, C. na Loko 1, Tržič 472 Prodam manjšo trivrstno diatonično HARMONIKO. Tenetiše 12, Golnik 473 Prodam dve OVCI. Koblar, Suha 14, Škofja Loka 474 Ugodno prodam 35 vreč MAVCA — ■JIPS. Kuralt, Sp. Gorje 104 475 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 064/25-137 od 14. ure dalje 476 Prodam breje ZAJKLE — francoske srebrece, rdeče novozelandce, belgijske orjake. Informacije po tel. 064-61-818 od 10. ure dalje 477 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Ovsenik, Mišače 6, Kamna gorica 478 25 kv. m teraco PLOŠČ, ugodno prodam. Bešter, Lesce, Na Trati 8 479 Prodam DRSALKE št. 29. Markelj, Cankarjeva 2, Radovljica 480 Prodam 5 tekočih metrov dobro ohranjenih ELEMENTOV. Rup, Grim-čeva 7. Kranj, tel. 24-133 481 Prodam 7 tednov starega TELETA. Pogačar Franc, Bohinjska Bela 68 482 Prodam skoraj novo SMUČARSKO OPREMO. Brane Rihar, Tekstilna 2, Kranj 483 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov. Tomaž Bartol, ll Bratov Praprotnik 20. Naklo 484 Prodam zelo lepo SPALNICO. Ogled Vsak dan od 14. do 17. ure. Darinka Faflik, Pot na Bistriško planino 1, Tržič 485 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizij-■ nutkih. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Sp. Poljane, 30. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tašče IVANKE ŠAL roj. SNEDIC — šivilje v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje in pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred in Jelki Boštar za poslovilne besede. ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI STE JO SPREMILI NA ZADNJI POTI! VSI NJENI Visoko pri Kranju, 23. decembra 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JANEZA OLIFČIČA ■ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Osnovne šole Bohinjska Bistrica za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo sosedom za njihovo pomoč, gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: mama in sestre z družinami Bohinjska Bela, 31. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame, babice, prababice in sestre FRANČIŠKE ZUPAN se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč. Najlepša hvala domačim pevcem za lepe žalostinke, č. g. župniku za cerkveni obred ter dr. Pavlinu in strežnemu osebju Bolnišnice Golnik. VSEM ŠE ENKRAT LEPA HVALA! ŽALUJOČI: sin Maks z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ČERNETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, nesebično pomoč v težkih trenutkih in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred in dr. Rojčevi za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI: žena, otroci z družinami ter drugo sorodstvo Breznica, Begunje, Zabreznica, Blejska Dobrava, Zasip, 4. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame. stare mame, tete in botre FRANČIŠKE RAKOVEC roj. TRAVEN se iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom Strahinja in Dupelj, sodelavcem Integrala. Iskre, Inter-transporta in Intertransa za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr. Krumpestarju, dr. Potočnikovi in osebju Bolnišnice Golnik za nesebično pomoč v času zdravljenja. Zahvaljujemo se DPO in ZB Naklo, posebno tov. Mohorju za iskrene besede ob odprtem grobu, kakor tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vso zahvalo dolgujemo tudi pevskemu zboru Naklo za ganljivo petje ter številnim prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: sinovi Tone, Franci, Lojze, Vinko in hčerka Francka z družinami ter drugo sorodstvo Strahinj, 1. januarja 1984 ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice MARIJE ŠVAB so nam nudili uteho, pomoč in z nami sočustvovali sorodniki, prijatelji in znanci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo za obilo darovanega cvetje, vence, predstavniku ZB in krajevni skupnosti za poslovilne besede. Predvsem pa se zahvaljujemo dr. Martinčiču, zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik, pevcem, g. župniku za pogrebni obred, za izrečena sožalja in vsem prisrčna hvala, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI NJENI Tržič, 12. januarja 1984 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega sina, brata, strica in očka ANDREJA MAVRICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Jezersko, predstavnikoma lovske družine tov. Nahti-galu za vso pomoč in tov. Zoranu za poslovilni govor ob grobu, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Jezersko, 2. januarja 1984 GLASOVA 4NKETA Prišla je v dobre roke »Spustite še Koščka noter!« je vpil in mahal eden od prirediteljev jesenske razstave in ocenjevanja konj na hipodromu pri Šobcu redarju, ki je postavljal v tekmovalno vrsto vpre-žne lojtrske vozove. Vsi napeti so vozniki čakali na znak, da bodo svoje konjiče pognali po stezi. Malo prerivanja sem in tja in Koščak in njegova žena Barbara sta prišla na čelo. Hrzanje, ne veš, kdo je bolj živčen in napet, žival ali človek. Znak starter-ja. Udarile so vajeti, zapodili so se po stezi. Navijači so tulili vsak svojemu konju in gospodarju. Hitro se je na čelo prebil lep, visok lipicanec. Ostali so drug za drugim zaostajali. In ko je bil en krog mimo, vidim Koščako-va, ki vozita vse bolj po sredini hipodroma in se umikata hitrejšim voznikom. Kobilica vozi vse bolj umirjeno. Malo kasneje ju spet dobim pri ograji, ko opazujeta dirko zaprav-ljivčkov. Še vedno sta razburjena od svoje dirke, smeji se jima v očeh, čeprav je bila njuna Bistra zadnja. »Saj veste, da ni mogla. Zgodilo se je pač,« jo opravičuje mama Barbara, »da jo je zadnjič kovač zakoval.« Takole je nosila nogo čez nekaj dni, kaže mama svoj dvignjeni komolec. »Saj je fant .fejst' kovač, zlepa se mu ne zgodi kaj takega. In ko le ni in ni bilo bolje, je ata sam snel podkev. Iz rane se je gnoj kar pocedil. Poklicala sva veterinarja, da je konju dal injekcijo. Kovač ga je čez kakšne tri tedne na novo podkoval. No, zdaj je konj že dober, le teči še ne more tako kot drugi. Saj ni mogel biti hitrejši,« govori mama in se kar naprej ozira na svojo kobilico, privezano k ograji. »Lepa žival. Lepo rejena,« pripomnim. »O, ko bi videli, kakšno sem dobila! Zet jo je kupil v Podljubelju. Fant je bil bolj baraba, ona sama je ni mogla hraniti, pa jo je dala za štiristo jurjev'. Vredna je bila pa šeststo! Samo da bo v dobre roke prišla, je rekla. Suha je bila, kosmata. Na črki, stara pa je bila pol leta. Po trikrat na dan sem ji nesla velik krajec kruha, jogurtov lonček ovsa, in v enem mesecu je bila čisto naga.« Ko me je zadnjič pot zanesla v Studenčice, sem se oglasila pri Marku. Oba sta bila doma. Mama pri hlevu, oče je imel nekaj opraviti za hišo. Povprašam ju po kobnici. Posvetilo se jima je v očeh. »Bi jo radi videli? Počakajte, samo po kruh stopim!« Ata jo je pripeljal iz hleva. Najprej jo je gnal h koritu, da se napije. Naju je spodil proč. Mame ne sme videti — tudi pila ne bo, najprej bo hotela kruh. Včasih kar k vratom pride in brca vanje, da ji prinese kruha. Stisneva se k zidu in čakava. »Ne pije, če mene vidi,« mi smeje se mežika mama in stiska v roke kraj ček kruha. Kot bi se šla otroške skrivalnice, se mi zdi. Kobila je pila v dolgih požirkih, potem pa jo je oče pripeljal na dvorišče. Zares lepa žival! Nič čudnega, da sta ponosna nanjo. Močna. Sama orje. Kot angelček or-je, je spet tu mama s svojimi slikovitimi prispodobami. Kobilica je dobila svoj kruh, zahrzala, stresla z glavo, v očeh gospodarjev pa je rastal ponos: kaj ni res lepa! Bistra je rodovniška kobila. Tri leta zapored je dobila nagrado. V hiši mama izpod televizije potegne papir- je. Poleg priznanj za očetova dolga leta težkega dela v kurilnici Verige je tudi priznanje Bistri za 1. mesto na razstavi rodovniških kobil nori-ške pasme. Tri taka priznanja že ima. Samo letos ga ni dobila, ker jih niso dajali. Breja je, z najboljšim rodovniškim konjem tod so jo sparili, z Vulkanom iz Gorij. Komaj čakata žrebička, saj sta imela lani tako nesrečo. Lepo kobilico je povrgla, skočila je na korito, samo malo si je opraskala nogo. Trikrat je prišel veterinar, pa je ni mogel rešiti, pobral jo je tetanus. Tudi v Hlebcih sta bila takrat dva taka primera. Letos imata pa s prašički smolo. Tako »fejst« svinjo sta imela lani! Štirinajst prašičkov je imela. Taki pujski so bili, da je bilo veselje. Letošnja svinja jih je imela pet, mleka ni imela, pa niso takoj opazili. Enega je raztrgala, enega pohodila, eden je poginil, dva je pa mama zredila na cucelj. Pet tednov sta zdaj stara. Ja, ta dva sta pa tako lepa ... Vsakega posebej mi je pokazala. Na vso moč sta krulila, ko ju je lovila .po svinjaku. Kar malo popestovala ju je, pa spet spustila nazaj. Saj sta tako njena. Kajpak, njena dojenčka sta! »Tole bomo pa po Novem letu zaklali,« kaže na svinjo v sosednji pregradi. »Vsako leto sem imela take dobre svinje, ta pa brez mleka! Ja, kaj hočeš. Vse se naredi. Pa imam že »ž*abarana« dva prašička, da bo svinjak spet poln. Po pet prašičkov ponavadi zredim. Malo za dom, malo za prodajo. Dobro je, da je skrinja pri hiši! Ne bi je dala iz hiše, pa pralnega stroja tudi ne. Molzni stroj bi rada, pa ata pravi, da se ne izplača. Če bi prodala kakšno junico pa še prašiča in vzela malo posojila pri zadrugi, bi šlo. In če bi imela šest krav, bi se že izplačalo imeti molzni stroj pri hiši.« Vedno težje molze. Lani si je zlomila roko. Tri mesece ni mogla nič z njo. Fant je molzel, pa sosedova punca. Prav nerodno je bilo. Mleko oddajajo. Sta pri zadrugi. Dobe krmila, gnojila, bone za bencin. Mleko dobro plačajo, pa saj tudi dobrega oddaja — mastnega. Do zadnje kaplje moraš pomolsti. Važna je zadnja kaplja! Tam je največ maščobe. Pa čisto vime mora biti, to pa, to ... Poslušam, prikimavam. Nekaj posebnega je v teh ljudeh. Nobenega Ob 10-letnici Planinske sekcije Naklo Vsak deseti krajan zahaja v gore Med vsemi planinskimi sekcijami, ki delujejo v krajevnih skupnostih kranjske občine, je naklanska najbolj uspešna. Ima preko dvesto članov, kar je štirikrat več kot ob ustanovitvi. Naklo — Na pobudo ljubiteljev gora iz krajevne skupnosti Naklo je bila pred desetimi leti v okviru kranjskega Planinskega društva ustanovljena Planinska sekcija Naklo. Prvo leto je imela 49 članov, šest let kasneje 92, danes pa jih ima že preko 200, kar pomeni, da organizaira-no hodi v gore že vsak deseti krajan. Petino članstva predstavljajo mladinci, okrog 30 je pionirjev, ostalo pa odrasli krajani. Sekcija ima v svojih vrstah tri planinske vodnike: Dušana Feldina, ki je osem let tudi vodil sekcijo, Janeza Ravniharja, ki so ga na slovesnosti ob desetletnici predlagali za planinsko priznanje, ter Metoda Pavlina, ki zadnji dve leti opravlja dolžnost predsednika sekcije. Akcije Kranjčani hodijo v gore, ki letos tako kot nakelska sekcija praznuje deseto obletnico, se je v tem obdobju udeležilo okrog 40 tisoč občanov, od tega 1200 iz krajevne skup- nosti Naklo. Člani sekcije so se redno udeleževali spominskih pohodov na Stol, Porezen, Kališče, Blegoš, Jezerca, Javornik nad Črnim vrhom in v legendarne Dražgoše. Vsako leto so pripravili tudi več samostojnih pohodov in izletov. Organizirano so se večkrat povzpeli na Triglav, Stor-žič, Stol, Porezen, Kofce, Veliki vrh, Pristovški Storžič, Tošč, Lubnik in še na nekatere nižje vrhove. Doslej so se vsi njihovi izleti končali srečno, brez kakršnihkoli omembe vrednih poškodb, nekaj je bilo le žuljev in* odrgnin. Ko govorijo o načrtih za prihodnost, na prvem mestu omenjajo krepitev sekcije in pridobivanje novih članov, predvsem mladih; tako kot doslej pa se bodo vključevali v celotno dejavnost Planinskega društva Kranj, katerega del so, in prirejali samostojne izlete. -cz razkošja nimajo. Skromna, stara kmečka hiša s kupom šare okrog. Malo so jo že obnavljali. V veži so položene nove ploščice. Mama jih je pravkar pomila in vrgla čeznje papir. Blato se nosi noter z dvorišča. Največje razkošje sta peč in divan ob njej, kjer mama čada poseda v mrzlih dneh. Zato pa imata živali. Te so zanju vse bogasjvo. Samo omenite jima njuno Bistro, pa boste videli najlepši, najsrečnejši nasmeh na tem svetu. D. Dolenc Patruljni tek Staneta Žagarja 18. februarja Srednja Dobrava — V spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja in njegove soborce bo v soboto, 18. februarja, na Srednji Dobravi pri Kropi tradicionalni, že četrti tek patrulj. Trojke, v katerih je lahko le po en kategoriziran tekmovalec, bodo razdeljene v osem skupin in bodo tekle po progah^speljanih od Dobrave proti Prezrenjam. Vse ženske patrulje (skupne starosti do 45, od 45 do 90 in nad 90 let), moške patrulje do 45 let in patrulje v uniformah in s terenskimi smučmi (vojaki, lovci, gasilci, pripadniki enot teritorialne obrambe, uprave javne varnosti, civilne in narodne zaščite) bodo tekle na osem kilometrov, vse ostale moške patrulje, skupne starosti do 90 let, od 90 do 150 in nad 150 let, pa bodo tekle na 15 kilometrov. Prijave sprejema prireditelj na naslov TVD Partizan Podnart ali po telefonu 064-70-422 (Mirko Fa-ganel) do 15. februarja. Vsebovati morajo ime in priimek ter letnico rojstva tekmovalca, kategorijo in organizacijo, za katero patrulja nastopa. Za odrasle je štartnina 100 dinarjev, za mladino 50; za vse tiste, ki se bodo prijavili na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru, pa bo še za polovico višja. Prve tri patrulje v vsaki skupini bodo prejele kolajne, vsi udeleženci pa spominske značke in bilten. Prireditelj bo poskrbel za prvo pomoč, tople napitke in okrepčila. Tekmovanje —■ pričelo se bo ob 9. uri pri domu krajevne skupnosti — prirejajo športna društva in krajevne organizacije ZZB NOV Upniške doline pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela Kemična tovarna Podnart. C. Rozman Vabilo Hortikulturno društvo Kranj vabi na predavanje »Cvetje naših gora«, ki bo v torek, 17. januarja 1984 ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma. Barvne posnetke bo prikazal ljubitelj cvetja in planin Stane Podlogar. Prve zimske igre upokojencev Radovljica — Zveza društev upokojencev Radovljica in slovenska zveza prirejata 25. februarja na Ko-bli prve zimske igre upokojencev Slovenije, na katerih bodo nastopili redni, družinski in invalidni upokojenci ne glede na to, ali so člani društev ali ne. Koordinacijski odbori, društva in zveze društev naj pošljejo pismene prijave s poimenskim se-znanom in rojstnimi podatki udeležencev na naslov — ZDU Radovljica, Ljubljanska cesta 4, do 15. februarja. Prireditelj bo tekmovalcem povrnil izdatke prevoza z javnim prevoznim sredstvom in zagotovil brezplačno prehrano; vsem, ki pa ne bodo mogli na tan tekmovanja pravočasno prispeti v Bohinj, bo povrnil tudi izdatke za nočitev. Prvouvrščeni bodo prejeli kolajne, najboljše ekipe pokale, nastarejši moški in ženska pa praktično darilo. , , T, M. Kavcic Po kavo in nekaj sladkarij Ko so se začele težave, predvsem denarne, z našo ljubo kavo in ko se je zaprla meja, so bili v potrošniškem smislu na veliko boljšem tisti, ki imajo maloobmejne prepustnice za Avstrijo in Italijo. Kave ni nikoli zmanjkalo v domači kuhinji, še poceni je bila, prav tako pa ni bilo problemov zaradi kavbojk, ki so pač modno oblačilo mladih in starih. Zdaj, ko so nastale precejšnje tečajne razlike, je tudi maloobmejni promet s sosednjo Avstrijo in Italijo precej upadel — nemalokrat kavo prinesejo kar sosedje, že za samo pot zmanjka bencinskih bonov. Tisti, ki imajo maloobmejno propustnico, vsaj njih večina, jo komajda izkoristijo sleherni mesec. Vsaj tako je slišati in vsaj tako so nam povedali tudi naši sogovorniki: • Zlato Mujakič z Jesenic: »Sam nimam maloobmejne prepustnice, nobene, tudi pri nas doma je še nismo zaprosili. Ne čutim prav nobene potrebe, da bi kupoval pri sosedih, tisto kavo, ki pa je tudi ne pijem, za domače gospodinjstvo prinesejo z nakupov sosedje. Čez mesec dni grem služit vojaški rok, zato je še nekaj časa ne bom imel.« • Karlo Trošt, upokojenec z Jesenic: »V Avstriji sem bil z maloobmejno prepustnico samo dvakrat, lani, kupoval pa tisto, kar se pri nas ne dobi ali zelo težko. V Italijo grem večkrat kot v sosednjo Avstrijo, tudi tam pa kupujem vse tisto, kar ni v naših trgovinah. To so razne tehnične malenkosti — če se ti pokvari televizor in ni nujnega dela, moraš pač preko meje. Tečajne razlike pa so kar precejšnje, zato so naše vrečke ob povratku kaj majhne.« • Jelka Brezovec z Bleda: »v radovljiški občini imamo le maloobmejne prepustnice z Avstrijo, vendar se mi zdi, da ljudje hodijo preko meje zares le po kavo in nekaj sladkarij. Za kaj več ni denarja, je občutno predrago, zraven tega pa se domala vse dobi tudi doma. Razen seveda kavbojk, saj so italijanske med mladimi moderne. Če bom zdaj izkoristila prestop meje enkrat letno brez pologa? Najbrž bom, a odšla bom v bližnji Trbiž po kavbojke « D. Sedej' 17. zimske športne igre delavcev kranjske občine — tekmovanje sankačev tt Smarjetni gori. — Foto: F. Perdan 17. zimske športne igre delavcev kranjske občine Sankači in tekači končali tekmovanj* Kranj — V soboto so se pričele 17. zimske športne igre občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj. Na sporedu sta bili dve disciplini — sankanje in teki, tretja, veleslalom, pa bo v soboto, 21. januarja, v Mojstrani. Sankaškega tekmovanja — bilo je na Smarjetni gori — se je udeležilo 95 tekmovalcev, od tega 29 žensk. Pri moških so največ uspeha imeli delavci Petrola, pri ženskah tekmo valke Tekstilindusa, skupni zmagovalec pa je postala ekipa Zavoda za socialno medicino in higieno. Tekači so se pomerili na progi ob cesti Ko-krica —Naklo. Od 252 prijavljenih se je tekmovanja udeležilo 196 delavcev, od tega 159 moških in 37 žensk. Pri moških so prepričljivo slavili tekači Iskre Telematika, v ženski konkurenci ekipa Save, ki je postala tudi skupni zmagovalec tekaškega tekmovanja. Rezjultati — SANKANJE — moški — do 35 let: 1. Marn 47,03, 2. Perko (oba Petrol) 50,72, 3. Dovžan (Alpe-tour — tozd Remont) 51,02; nad 36 let: 1. Meglic (Kibernetika) 44,45, 2. Sokuč (IBI) 50,20, 3. Srečnik {Petrol) 54,11; ženske — do 30 let: 1. Perko (Telematika) 50,93, 2. Jazbec (Kibernetika) 1,00,86, 3. Kokalj (Gorenjska oblačila) 1.00,94; nad 31 let: 1. Zaplo-tnik (Exoterm) 56,32, 2. Gros (Teksti-lindus 58,67, 3. Pelko (Gimnazija) L 1.00. 37; ekipno — moški: 1. pej 194,1 točk, 2. Zavod za socialno cino in higieno 182,4, 3. Iskra Kit netika 178,4; ženske: 1. Tekstilinc 120,5, 2. Cestno podjetje I 106,8, IBI 104,6; skupni vrstni red: Zevi za socialno medicino in higjc 268,1, 2. Tekstilindus 259,8, 3. II 228,1, TEKI — moški - do 30 Ier Bešter (Kibernetika) 18.38, 2. Ko; (Telematika) 19,14, 3. Štirn (< Kranj — tozd Gozdno gradbenišl transport in mehanizacija) 19.15; 31 do 40 let: 1. Gorjanč (Sava) lf\ 2. Močnik (Gradbinec) 18,36, 3. pa (Telematika) 18,51; od 41 do 50 let:" Š. Dežman (Telematika) 18,09, 2. * Dežman (OS France Prešeren) 19 | 3. Gregorič (Kokra) 20,27, nad 51 : 1.1. Jošt (Elektro) 21,39, 2. Šink (? Kranj) 22,15, 3. Nadižovec (Se 24,57; ženske — do 30 let: 1. Bešl (Triglav konfekcija) 15,26, 2. Jc (Gozdno gospodarstvo) 15,27, 3. Kc nik (IBI) 17,25; od 31 do 40 let: Ahačič (Sava) 15,51, 2. Rebolj (Me kur) 16,39, 3. Zaje (Sava) 17,30; ni 41 let: 1. Kavčič (Inštitut Golnil 17,19, 2. Pire (IBI) 19,02, 3. Zaplotni (Exoterm) 19,23; ekipno — moški. Telematika I 295,1 točk, 2. Telemat ka II 276,4, 3. Kibernetika 273,9. ž« ske: 1. Sava I 173,3, 2. Sava II 1 3. Tekstilindus 80; skupni vrstni Sava 433,9, 2, Tekstilindus 302,-