UDK: 504.05 (497.4) (1-21) COBISS: f.Ot Večja mesta Slovenije kot okoljsko problemska območja Dušan Plut Izr.. prof., dr.. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: Plut1@Telemach.net Izvleček Za Slovenijo |e značilna razmeroma nizka stopnja uibanizaci|e (50 % prebivalcev| in z evropskega vidika majhno mesta. Zorodi velike pokrajinske občutljivosti velikih mest in prekomernega obremenjevanja so bile tudi v 90. letih v večini regionolnih vediič posamezne mestne sestavine prekomerno ali kritično onesnažene, kar zlasti velja za tekoče vode V večini mest ni bilo sekundarnega čiščenj odpadn h voda. ločenega zbiranja odpadkov, znočilno pa je tudi hitro narašča nje negativnih pokrajinskih posledic stihijske suburbonizacije in povečala mestnega cestnega prometa Ključne besede: večja mesta onesnaženost mestnega okolja, sonaravni mestni razvo/, policentrični razvoj, Slovenca. Bigger Slovene cities as environmentally problematic areas Abstract Slovenio is characterised by rather low urbonisotion level [50 % of inhabitants! and, from the European point of view, small cities Due to great landscape sensitiveness of big cities and over-burdening, also in nineties individual city components in most tegional centers were excessively or critically polluted, with rhe accent on the running waters. In most cities there was r>o secondary cleaning of waste waters or separate collecting of wastes, and also rapid increase of negative londscape consequences ol the uncontrolled suburbanisation and increase of the city rood traffic is significant Key words: bigger ciJies, polluiion of city environment, sustoinoble city development, pofycentric development, Slovenia Uvod Poselitveni vzorec temeljno vpliva na gospodarske, socialne, prostorske in okolj-ske razsežnosti kakovosti življenja. Mosta kot večja strnjena naselja so intenzivni poselitveni preoblikovala pokrajinske sestave in vir številnih okoljskih obremenitev, zlasti odpadkov, zračnih emisij in odpadne vode. Mesta obravnavamo kot odprte pokrajinske sisteme z velikimi vnosi energije in surovin, njihovim preoblikovanjem v mestnem okolju ter snovnimi, tekočimi ter plinskimi iznosi. Urbani pritiski na okolje in različne emisije zaradi snovno-energetske odprtosti mest temeljno vplivajo na globalno, regionalno in lokalno (mestno) obremenjevanje okolja. Za okoljsko problemska označujemo mesta s prekomerno obremenjenostjo mestnega okolja oziroma posameznih sestavin. Decentralizirane poselitvene strukture, razvejana mreža mest različnega velikostnega reda na ozemlju EZ so predpostavke uravnoteženega in sonaravnega razvoja evropskih regij in prednost EZ v primerjavi z drugimi gospodarskimi regijami sveta (Towards Sustainability, 1993; Environment in the European .... 1999; Zimmermann, 1999). Sonaravni razvoj mest, multisektorske integrirane mestne razvojne strategije (zasnovane na Agendi 21), novo partnerstvo med mesti in podeželjem, nadaljnjo širjenje evropske ekološke mreže (Natura 2000), zmanjševanje in preprečevanje prekomejnega onesnaževanja okolja, ukrepi sanacij okolja, upoštevanje različne ekološke občutljivosti območij, sonaravne gospodarske dejavnosti predstavljajo pomembne sestavine sodobnih razvojno-okoljsko uravnoteženih urbanih strategij. Tudi v Sloveniji ne razpolagamo s sistematičnimi raziskavami kakovosti mestnega okolja, okoljskih posledic omrežja (vzorca) naselij in snovno-enegetskih tokov med večjimi naselji in na območju posameznega večjega naselja. V pokrajinsko mozaičnih in različno obremenjenih mestih Slovenije je potrebno upoštevati zelo različne samočistilne sposobnosti geografskega okolja, ki skupaj z obremenjevanjem sovplivajo na (ne)onesnaženost bivalnega okolja (Plut, 1995). Tudi zaradi navedenega dejstva je potrebno pri načrtovanju urbanega sistema Slovenije upoštevati tako samočistilne sposobnosti kot tudi druge prostorsko-okoljske pogoje, varovalne omejitve ter stopnjo in obseg pokrajinske, zlasti urbane degradiranosti. Spremembe pritiskov poselitve no geografsko okolje Prebivalstveni, poselitveni pritiski na geografsko okolje so tesno povezani z gostoto prebivalstva, poselitvenim vzorcem, geografsko lego naselij (glede na samočistilne zmogljivosti), stopnjo urbanizacije, gospodarsko sestavo in potrošnjo gospodinjstev. Z vidika pritiskov na okolje in rabe naravnih virov so temeljne naslednje značilnosti sodobnega poselitvenega sistema Slovenije (Ravbar, 1998; Analiza stanja ..., 2000): 1. stagnacija števila prebivalcev, a večanje števila gospodinjstev; 2. prebivalstveno praznenje odmaknjenih podeželjskih območij; 3. nadaljevanje spontane razpršene poselitve s predimenzioniranostjo in slabo izkoriščenostjo pozidanih površin; 4. stagnacija ali rahel upad števila prebivalcev v urbanih in pretežno urbanih naseljih v obdobju 1991-1996 (indeks 99,7); 5. stagnacija ali upad števila prebivalcev v središčih večjih mest in večanje v manjših naseljih v bližini večjih mest (proces populacijske dekoncentracije); 6. ekstenzivno zgoščevanje števila prebivalcev (razpršena suburbanizacija, zlasti enodružinska gradnja velikih hiš) in gospodarskih ter storitvenih dejavnosti v širši okolici (10-15 km) regionalnih središč (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Koper); 7. oblikovanje območij zgoščanja prebivalcev in dejavnosti ob avtocestnem križu, zlasti v bližini priključkov. Kljub stagnaciji števila prebivalcev se pozidane površine zaradi gradnje hiš, podjetij, skladišč, trgovskih objektov, servisov, cest povečujejo. V primerjavi z Dansko in Nizozemsko porabimo v Sloveniji 4,5-krat več zemljišč za vsakega novega prebivalca (Dekleva, 1998). S stavbami (stanovanjskimi - 80 % in drugimi) je pozidanih 1777 kmJ oziroma 8,8 % ozemlja, dve tretjini prebivalcev živi v individualnih stanovanjskih hišah, prisotno je razvrednotenje kulturne pokrajine (Analiza stanja ..., 2000). Za Slovenijo je značilna razmeroma nizka stopnja urbanizacije (50 % prebivalstva živi v mestih) in manjša naselja. Le v dveh mestih živi več kot 100.000 prebivalcev (Ljubljana, Maribor), kar je z vidika pritiskov na mestno okolje ugodno, saj so mesta in drugi kraji enakomernejše razporejeni in omogočajo manjši razkorak med pritiski (obremenjevanjem okolja, pozidava zemljišč) in nevtraliza-cijskimi sposobnostmi bivalnega okolja. Na drugi strani pa zelo razpršena poselitev, stihijska in črna gradnja ter neracionalna raba prostora v naseljih onemogoča učinkovito ukrepanje s kurativnimi okoljskimi ukrepi (npr. gradnja kanalizacije, čistilnih naprav, zbiranje odpadkov). Prebivalstveno se prazni večji del podeželja, stara mestna jedra propadajo, narašča cestni promet in pozidane površine. Zaradi velikega deleža individualnih hiš so potrebne večje površine zemljišč. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Škofji Loki in obalnih mestih so do petnajstkrat večje kot pri zidavi večstano-vanjskih hiš. V ljubljanski regiji so najbolj opazni zametki metropolizacije in zra-ščanja mest ter mestnih naselij, posledica je zlasti velika razdrobljenost habitatov. Oblikovanja mestnih regij je prisotno tudi pri večini večjih regionalnih središč. Z vidika pritiskov na okolje se bistveno razlikujeta naslednja osnovna poselitvena vzorca (s številnimi podtipi): a. gosto naseljena, urbanizirana ravninska, dolinska in kotlinska in obalna območja z intenzivno suburbanizacijo in zgoščevanjem prebivalstva ter dejavnosti; b. obsežnejša redkeje naseljena podeželska območja vzpetega sveta z izseljevanjem prebivalstva, propadanjem stanovanjskega fonda in zaraščanjem kulturne pokrajine. V obdobju 1961-1991 je bila nadpovprečna rast prebivalstva skoraj v celoti omejena na ravninski svet in še to izrazito na kraje ob najpomembnejših prometnih poteh. Število gospodinjstev kljub stabilizaciji prebivalstva narašča, večajo so obremenitve okolja s strani prebivalcev. V letu 1994 je bila dnevna poraba vode v gospodinjstvih 112 I na prebivalca oziroma okoli 86 milijonov m3 na leto. Gospodinjstva (okoli 650.000 gospodinjstev z povprečno tremi člani) so v obdobju 1980-1995 povečala količino odpadne vode s 43 na 70 milijonov m3, na kanalizacijsko omrežje pa je priključenih le 53 % prebivalcev in okoli petina (20 %) na čistilne naprave (s predčiščenjem 30 %) (Okolje v Sloveniji 1996, 1998). Večje število prebivalcev je bilo sredi 90. let priključeno le na naslednje komunalne čistilne naprave: Kamnik - Domžale (50.000), Šoštanj (27.000), Kranj (25.000) in Novo mesto (20.000). Z vidika količine odpadnih vod je najkritičnejši problem pomanjkljivo čiščenje oziroma neobdelava odpadnih vod Ljubljane, Maribora in Celja. Poraba energije na gospodinjstvo narašča, najbolj se je povečala poraba tekočih goriv in električne energije. Delež kurišč, ki uporabljajo premog, se je zmanjšal, poraba zemeljskega plina in daljinsko ogrevanje sta se povečala, zato so se zmanjšale emisije. Gospodinjski odpadki naraščajo skupaj z embalažo proizvodov, v redni odvoz odpadkov je bilo sredi 90. let vključenih okoli 75 %, leta 1998 pa 88 % prebivalcev Slovenije. Zmanjšuje se število potnikov javnega prevoza, izredno hitro se povečuje pa število osebnih vozil (3 osebe na avtomobil) in prevoženi km na leto. Okvirni pregled razpoložljivih in časovno primerljivih podatkov pritiskov na geografsko okolje v 90. letih kaže, da se na splošno pritiski na okolje v Sloveniji kot celoti povečujejo, zlasti v (Plut et al., 2000): 1. cestnem prometu (osebna vozila); 2. gospodinjstvih (odpadki, energija); 3. osrednjih ravninskih urbaniziranih in suburbaniziranih območjih z večjimi regionalnimi središči (spontana poselitev in razmeščanje dejavnosti, zahtevni infrastrukturni posegi, razvrednotenje kulturne pokrajine). Hkrati prihaja do prostorskih prerazporeditev pritiskov na okolje. Nadaljuje se že nekaj desetletij opazno doseljevanje prebivalcev v dolinsko4cotlinske eko-sisteme in razpršena individualna gradnja v bližini mest, hkrati z doseljevanjem prebivalcev iz večjih mestnih središč. Obenem se v ravninskih ekosistemih zgo-ščujejo delovna mesta in infastruktura. Gradnja avtocestnega omrežja poteka skoraj v celoti po dolinah, kotlinah, fluvioglacialnih ravnicah in kraških podoljih. V robnih pokrajinah se širijo gozdne površine, v zgostitvenih ravninskih območih pa se (praviloma razpršeno) povečuje delež pozidanih površin. Večina okoljskih problemov Slovenije je tesno povezana in soodvisna od sistema urejanja prostora, tako sistema poselitve in infrastrukture kot pokrajinske rabe. Vse bolj so v ospredju okoljske posledice "oprostorenja" življenja, nadaljevanje pretežno stihijske gradnje obmestnih naselij v dolinah in kotlinah, pospešene suburbanizacije 10-15 od večjih mestnih središč, stagnacije ali upada števila prebivalcev v nekaterih večjih mestih ter večanja regionalnih razlik, ki se kažejo v naraščanju pritiskov na okolje v gospodarsko vitalnih ravninskih območjih. Hkrati se kažejo tudi okoljske posledice prenosa osrednje slovenske cestne osi iz smeri Jesenice - Ljubljana - Brežice v smer Koper - Ljubljana - Maribor. Tako se povečuje regionalna neuravnoteženost gostote prometne infrastrukture ter še večja prevlada cestne infrastukture v primerjavi z železniško. Postopoma se oblikujejo mestne regije, kar pomeni tudi prenos urbanih okoljskih problemov (prometne emisije, odpadki, odpadne vode itd.) v primestni podeželski prostor. Analiza stanja in trendov mestnega bivalnega okolja Slovenije Onesnaženost zraka v večjih mestih V obdobju 1960-1985 je bila problematika onesnaženosti zraka v mestih najbolj pereč okoljski problem Slovenije. Procesi koncentracije emisijskih dejavnosti in prebivalstva v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah so povzročili zlasti v kurilni sezoni (oktober - april) zelo visoke koncentracije zlasti žveplovega dioksida. Po pretežno nesistematičnih zgodnjih meritvah sklepamo, da je bilo ozračje v slovenskih mestih najbolj onesnaženo konec 60. in v začetku 70. let (Špes, 1998 a, b). V sedemdesetih letih je več kot tretjina mestnih prebivalcev oziroma četrtina vseh prebivalcev Slovenije živela v naseljih s prekomerno, zdravju škodljivo onesnaženostjo zraka (3. in 4. območje), hkrati pa so zračne emisije (zlasti SOj) prispevale pomemben delež k propadanju gozdov (Nacionalni program .... 1999). Zato je bila prva v praksi uveljavljena okoljska prioriteta Slovenije izboljšanje kakovosti mestnega ozračja. V obdobju 1977-1996 so se koncentracije S02 (in dima) tudi v večjih mestih bistveno zmanjšale (preglednica 1). Izboljšanje kakovosti mestnega ozračja je posledica zmanjšanja emisij v kurilni sezoni. Klasične zračne emisije in imisije pa so bile po podatkih HMZ RS za 90. leta sezonsko še vedno zdravstveno in gospodarsko nesprejemljive, hkrati pa so se povečale prometne emisije. Preglednica 1: Onesnaženost zraka v Ljubljani, Mariboru in Celju (1977-1996). Ljubljana Maribor Celje Povprečna vsebnost dima: druga pol. 70. let 81 do 65 • 80 do 58 51 do 42 Povprečna vsebnost dima: 80. leta 60 do 19 57 do 25 47 do 23 Povprečna vsebnost dima: prva pol. 90. let in 1. 1996 42 do 28 (30| 28 do 11(17) 29 do 13(16| Povprečna vsebnost SO,: druga pol. 70. let 199 do 165 121 do 103 165 do 126 Povprečna vsebnost S03: 80. leta 150 do 67 122 do 67 136 do 49 Povprečna vsebnost SO,: prva pol. 90. let in 1. 1996 (SO„ NO,) 78 do 18 (49.39) 76 do 23 (24, 39) 49 do 33 (34,33) *vpg/m3 Vir: Arhiv HMZ RS; Okol|e v Sloveniji, 1998. Merilna mreža onesnaženosti zraka v Sloveniji ni najbolje prilagojena sodobnim spremembam zračnim emisij, zlasti povečanim prometnim emisijam (Hrček, 2000). Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi je bila v sezoni 1990/91 spremljana na štirih merilnih mestih oziroma le v dveh mestih — Ljubljani in Celju. Najvišje mesečne in polurne koncentracije NO* so bile ugotovljene v Ljubljani, najvišje mesečne in polurne koncentracije N02 pa v Zavodnjah. V letu 1995 so meritve dušikovih oksidov potekale na sedmih merilnih mestih, poleg Ljubljane, Celja in Zavodenj še na merilnih mestih EIS Celje, Maribor, Kovk in Vnajnarje. Povprečne letne koncentracije N02 niso nikjer presegle mejnih vrednosti, najvišje pa so bile v EIS Celje in v Mariboru. Največje povprečne letne koncentracije NOx so ugotovljene za merilna mesta Ljubljana-Figovec, Maribor in Celje. Povprečne mesečne koncentracije so najvišje vrednosti dosegle v Ljubljani (oktober, februar) in v Mariboru (januar, februar), kjer so presegle 100 pg/m3. Meritve NO* so v letih 1997-1999 potekale na desetih merilnih mestih, leta 1996 pa na sedmih. Vsebnosti so bile vsa leta višje na merilnih mestih v urbanem okolju (zlasti zaradi cestnih prometnih emisij) kot v podeželskem. Najvišje povprečne letne vrednosti koncentracije NOx so bile v letu 1996 ugotovljene v Ljubljani, Mariboru in Celju, v letih 1997-1998 v Ljubljani, Mariboru in Trbovljah, v letu 1999 pa na merilnem mestu Ljubljana-Figovec in precej nižje v Trbovljah, Celju in Mariboru (preglednica 2). Povprečne letne vrednosti koncentracije NOj so bile v letih 1992-1999 najvišje v Mariboru in Ljubljani, sledilo pa je Celje. V gibanju vrednosti N02 je za Maribor značilno opazno zmanjšanje od leta 1992 do 1999, v Celju so se vrednosti nekoliko zmanjševale po letu 1993, v Ljubljani pa je bil v letih 1992-1997 opazen trend upadanja, v letih 1998 in 1999 pa so povprečne vrednosti bistveno porasle. Preglednica 2: Povprečna letna onesnaženost Meritve skupnih lebdečih delcev zraka z No,. potekajo v Mariboru od leta 1988, v Merilni postaji 1998 —199? Prapretnem od leta 1992, v Ljubljani Ljubljana Figovec 75* 79 in Cellu Pa od leta 1994- Leta 1998 Maribor 64 39 so meritve potekale na 5 merilnih me- Celje 49 45 stih, dnevne MIV so bile presežene v Trbovlje 55 48 Zagorju 9-krat, v Mariboru 4-krat in Zavodnje 8 7 enkrat na Prapretnem, dnevne KIV Kovk 7 11 pa niso bile presežene. V letu 1999 Vnararle _-5-so bile dnevne MIV večkrat prese- • vpg/m jene v Mariboru, kjer so bile najvišje Vir: Arhiv HMZ RS. tudi povprečne mesečne in dnevne vrednosti koncentracije skupnih lebdečih delcev. Sledili sta merilni mesti Pra-pretno in Zagorje. Onesnaženost zraka z inhalabilnimi delci je bila v letih 1998 in 1999 spremljana na petih merilnih mestih: Ljubljana, Celje, Trbovlje, EIS Celje in z mobilno postajo. Dnevne MIV so bile v letu 1998 presežene v Ljubljani 7-krat, v Trbovljah 5-krat, v Celju in EIS Celje dvakrat, v letu 1999 pa v Trbovljah 3-krat ter v Celju in Ljubljani enkrat. Večjo pozornost bo potrebno nameniti tudi spremljanju in zmanjševanju koncentracij prašnih usedlin in težkih kovin v usedlinah mestnega okolja. Tako so bile v letu 1994 maksimalne mesečne koncentracije prašnih usedlin (986 mg/m5 dnevno) v središču Maribora okoli 3-krat nad zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, letna vsebnost kadmija (7,8 mikrog./m2 dnevno) pa skoraj 4-krat nad mejno vrednostjo (Onesnaženost zraka ..., 1995, str. 91). Tudi v regionalnih središčih Slovenije se je onesnaženost zraka s klasičnimi emisijami (žveplov dioksid, dim) zmanjševala, vendar so bile tudi v 90. letih v Celju in Mariboru (in Trbovljah) zabeležene kritične imisijske vrednosti žveplovega dioksida, v vseh drugih regionalnih središč, razen Murske Sobote in Kopra pa so bile presežene mejne imisijske vrednosti (preglednica 3). Če združimo rezultate merjenj onesnaženosti zraka z različnimi polutanti, ugotovimo največje onesnaženje bivalnega okolja v širših vplivnih območjih EIS TE Trbovlje (S02, dim, kisle padavine, prašni delci, ozon) in EIS TE Šoštanj (SOj, kisle padavine, ozon), v urbanih območjih Ljubljane in Celja (SO2, dim, NOx, ozon) ter v Zasavju (S03, dim). Večji viri emisij so, poleg navedenih elektroenergetskih objektov, še na Jesenicah, Kranju, Škofji Loki, Medvodah, Anhovem, Kopru, Medvodah, Domžalah, Novem mestu, Krškem, Štorah, Kidričevem, Mariboru, Rušah, Mežici, ki pa imajo na kakovost zraka različen vpliv. Onesnaženost zraka z S02 se je v splošnem zmanjšala, vendar je bila v 90. letih, poleg v dolgotrajno onesnaženih naseljih Zasavja, Šaleške, Ljubljanske in Celjske kotline, še vedno prisotna tudi v številnih manjših urbanih naseljih, ki jih je več na širšem območju Celja. Preglednica 3: Trendi onesnaženosti zraka klasičnih emisij v regionalnih središčih Slovenije (in Trbovljah). Regionalno Onesnaženost zraka - Onesnaženost zraka - Onesnaženost zraka - središče sreda 70. let sreda 80. let 1991-996 Ljubljana* 4" 4 Manbor' 3 4 II Celje* 4 4 III Murska Sobota 1 3 1 Novo mesto 3 3 II Kranj 3 3 II Nova Goniča 2 3 II Koper' 3 3 1 Trbovlje* 4 4 III Vir: Arhiv HMZ RS: Spes. 1998 a. b; Pfut et al. 2000. 'obsega tudi bližnja naselja (somestje): "1-4. razredi onesnaženosti; *"l ■ naselja. k|er v letih 1991 -1996 mejne imisijske vrednosti za SO, in/ali dim niso bile presežene: II ■ naselja, k|er so v lelih 1991 -1996 mejne imisijske vrednosti za S05 m/ah dim bile presežene. III = nasel|a, kjer so v letih 1991 -1996 Me poleg mejnih presežene tudi kritične imisijske vrednosti za SOn in dim. Slika 1: Regionalna središča Slovenije (in Trbovlje). Onesnaženost zraka z S02 (¡991-1996) Figure I: Regional centers of Slovenia {including Trbovlje). Pollution of air with SO; (1991-1996) Onesnaženost mestnih prsti Onesnaženost prsti v mestnem bivalnem okolju se ne spremlja sistematično. Podatki kažejo, da so viri zastrupljanja prsti v naseljih industrija, energetika (TE) in cestni promet, na podeželju pa tudi kemizirano kmetijstvo. Prva sistematična raziskava onesnaženosti prsti (tal) Katedre za pedologijo, prehrano rastin in ekologijo Biotehniške fakulete je konec 80. let potekala v Celju, kjer so bile najbolj problematične težke kovine. Rezultati raziskave so pokazali visoke vsebnosti cinka (Zn), ki je do 10-krat presegel največjo dovoljeno vsebnost, svinca (Pb), ki je do 8-krat presegel MDK in kadmija (Cd), ki je MDK presegal do 10-krat. Višje, toda pod dovoljeno mejo, so bile vsebnosti niklja, arzena, flouridov in ostankov pesticidov. Za zdravje prebivalstva je bilo najbolj škodljivo onesnaženje prsti s svincem in kadmijem (Poročilo o stanju 1990). Na območju Celja je nad 6000 ha površin (od tega 2200 ha obdelovalnih zemljišč) onesnaženih s cinkom, kadmijem in svincem (Lobnik et al., 1997, str. 200). Na Jesenicah so bile v prsti povišane vsebnosti kovin, zlasti svinca ob prometnicah in drugih kovin na širšem območju, ki pa večinoma niso presegale MDK. Zelo visoke vsebnosti kovin so bile v indikatorskih rastlinah blizu železarne, kar je odraz onesnaženosti okolja in velike količine padavin (Lobnik et al., 1997). Višje vsebnosti kovin tudi v globljih slojih prsti so odraz dolgoletnega onesnaževanja in razmeroma velike količine padavin. Na dveh lokacijah (od 11) so bile ugotovljene organske spojine, PCB na meji detekcije je bil ugotovljen blizu železarne (Stanje okolja ..., 1996). V letu 1992 so bile v Mariboru opravljene analize vpliva prometa (emisije svinca in kadmija) na prst in vegetacijo v bližini priključka avtoceste A 10-33 na prometno zelo obremenjeno magistralno cesto Maribor-Ptuj (semafor) (Lapajne, Hudnik, 1994). Koncentracija svinca in kadmija v prašnih usedlinah je bila visoka in blizu zgornje meje dovoljenih vrednosti, ki veljajo za urbana območja. Koncentracija svinca v prsti v neposredni bližini ceste (127 mg/kg) je presegla mejne in opozorilne imisijske vrednosti vrednosti, vsebnost kadmija pa mejne imisijske vrednosti. Posebno pozornost je potrebno nameniti kadmiju, ki se v razliko od svinca v prsti nahaja v topljivi obliki, zato ga absorbirajo rastline. Primerjava izmerjenih vrednosti kadmija v zgornjem sloju prsti Šaleške doline kaže, da je mediana vrednosti večja od mejne imisijske vrednoti za prst. Tudi v primerjavi s slovenskim povprečjem je vsebnost Cd v prsteh Šaleške doline precej višja, a nižja kot v Zasavju in Zgornji Mežiški dolini (Mežica) (Svetina, 1999 a, b). V Mežici je bila mediana vsebnosti okoli 3,5-krat nad mejno imisijsko vrednostjo, v Zasavju okoli 34crat, v Šaleški dolini okoli in v prsteh Ljubljane pod mejno imisijsko vrednostjo, a nad slovenskim povprečjem. Izračuni letne masne bilance težkih kovin so pokazale, da se v neposredni okolici TE Šoštanj in njenem vplivnem območju vseda na tla precej več polutantov kot v neonesnaženem območju, na Velikem Vrhu približno 20-krat več kadmija in zlata in 10-krat več urana (Svetina. 1999 b). Zračni vnos je bil identificiran kot poglavitni razlog povišanih vsebnosti kadmija in drugih težkih kovin v vrhnjih plasteh prsti Šaleške doline. Glede na industrijske vire emisij pa predvidevamo večjo onesnaženost prsti s težkimi kovinami tudi na Ravnah, v Štorah, Kidričevem, Žireh, Kranju in Mariboru ter glede na promet kot vir emisij vzdolž vseh bolj obremenjenih cest v Sloveniji. Sintetične analiza Geološkega zavoda RS sredi 90. let kažejo, da skupina kemičnih prvin kadmija, bakra, svinca, kositra, cinka in živega srebra predstavlja osnovne antropogeno vnesene prvine v okolje Slovenije (Šajn, 1999) (preglednica 4). V vzorcih prsti nekaterih mestnih središč so bile koncentracije težkih kovin tudi več kot 10-krat večje kot v neonesnaženih prsteh. Najbolj onesnažene s težkimi kovinami (Cd, Pb, Zn) so bile prsti v Celju in Mežiški dolini, pa tudi na Jesenicah, v Ljubljani in Mariboru, glede vsebnosti živega srebra pa v Kopru in Idriji. Preglednica 4: Vsebnost težkih kovin v mestnih središčih in na podeželju Slovenije. Kemijski element Neonesnaženo območje - prst Podeželje Mestna središča Kadmij (Cd) (a/0 0,35 Povprečje: 0,6; Anomalije: Mežiška dolina (rudarjenje, železarna), SZ Slovenija (rendzme) Povprečje: t.2; Anomalije (povprečje): zelo izstopa Celje - 4,3, sledijo Jesenice (1,5-2), Novo mesto, Maribor, Ljubljana in Koper Svinec (Pb) (a/t) 35 Povprečje: 33; Anomalije: širše območje Mežice in Pohorje Povprečje: okoli 200, Anomalije (povp.): Celje (okoli 400), Jesenice (okoli 300), Ljubljana m Maribor (nad 200) Cink (Zn) (a/t) 90 Povprečje: 97; Anomalije: širše območje Mežice Povprečje: 388; Anomalije (povprečje): Celje (1373), Jesenice (nad 500) Živo srebro (Hg) 60 (g/t) Povprečje: 148; Anomalije: širše območje Idrije Povprečje: 280; Anomalije (povprečje): Koper (nad 800) Vir: Šajn, 1999. Kritične vsebnosti težkih kovin v mestih so bile v 90. letih presežene na območju nekaterih naselij Zgornje Mežiške doline, Šaleške doline, Celja, Ljubljane, opozorilne pa v naseljih Zasavja, Jesenicah, Mariboru, Anhovem in Novem mestu (preglednica 5). Preglednica 5: Onesnaženost prsti (tal) v naseljih Slovenije v 90. letih - monitoring Centra za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete in Inštituta za ekološke raziskave Velenje (najvišje vrednosti v zgornjih plasteh). Območje Presežena mejna vrednost Presežena opozorilna vrednost Presežena kritična vrednost Opomba Celje Hg. Cu, DDT. atrazin Pb, Ni Zn, Cd, As Jesenice Cd Pb, Zn Zelo visoke vsebnosti težkih kovin v indikatorski rastlini na lokaciji blizu železarne Ljubljana DDT, atrazin Zn, Cu Pb Novo mesto Ni. As Cd Anhovo Cr.Cu Ni, Hg Ni analiz DOT, atrazina in simazina Zgor. Mežiška dolina* Pb, Zn. Cd Vsebnost številnih kovin presega detekcijsko mejo Šaleška dolina* Pb, Ni. Co Cd** As Vsebnost številnih težkih kovin presega detekcijsko mejo Zasavje* As, Co Cd" Vsebnost številnih kovin presega detekcijsko mejo Maribor"* Cd Pb, prašne usedline ' podatki Inštituta za ekološke raziskave Velenje (ERICo): "mediana vsebnosti Cd v vrhnji plasti vzrorcev prsti Šaleške doline je bila 3-krat manjša kot prsti Zasavja: *" podatki Inštituta za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo, Maribor. Kakovost vodnih virov v večjih mestih Kakovost najbolj onesnaženih vodnih tokov v območju regionalnih središč se v obdobju zadnjih petnajst let ni bistveno izboljšala, pa tudi ne poslabšala (preglednica 6). Kljub rahlemu izboljšanju je ostala na visoki stopnji onesnaženosti, kar je odraz skromnega čiščenja odpadnih voda in omejenih samočistilnih sposobnosti voda. Tudi v obdobju 1994-1998 na območju Ljubljane, Maribora in Celja ni prišlo do bistvene spremembe kakovosti rečnih voda. Preglednica 6: Kakovost vodnih tokov Ljubljane. Maribora in Celja (1986-1998). Mesto, reka 1986 1989 1994 1996 1998 Ljubljana - Ljubljanica Zalog 4-(3) 4 4 3-4 (3)-4 Ljubljana - Sava Šentjakob 2-3 3 2-3 2-<3) 2-(3) Maribor - Drava Dupiek 2-3 - 2-3 (2)-3 2-3 Celje - SavinjaTremerje 3 2-3 3 (2)-3 (2)-3 Cel|e - Voglajna Celje 4 4 4 3-4 3-4 Vir: Porodilo o stanju okol|a v SRS, 1990; Okolje v Sloveniji. T998 (MOP. HMZ). Maribor Ljubljana Slika 2: Regionalna središča Slovenije (in Trbovlje). Kakovost najbolj onesnaženih vodnih tokov < 1996-1998) Figure 2: Regional centers of Slovenia I including Trbovlje). Quality of the most polluted water streams < 1996-1998) Onesnaženost mestnih vodnih virov je bila tudi sredi 90. let zelo velika, največja (4. razred) v Ljubljani (Ljubljanica), Celju (Voglajna), Novi Gorici (Koren) in Trbovljah (Trboveljščica). V primerjavi s kakovostjo mestnih voda sredi 80. let je bila stanje sredi 90. let v večini primerov nespremenjeno oziroma je prišlo le do rahlega izboljšanja (Maribor, Murska Sobota) (preglednica 7). Zelo rahel trend izboljšanja je bil opazen tudi v obdobju 1996-1998. Preglednica 7: Kakovost najbolj onesnaženih vodnih tokov na območju regionalnih središč (in Trbovelj). Regionalno Onesnaženost Onesnaženost Onesnaženost Onesnaženost središč« sredi 70. let sredi 80. let sredi 90. let 1996-1998 Ljubljana 4 4 4 3-4 Maribor 3 3 2-3 2-3 Celje 4 4 4 3-4 Murska Sobota 4 3-4 3-4 3 Novo mesto 3 2-3 2-3 2-(3) Kranj 3 3-(2) 2-3 2-3 Nova Gortca 4 4 4 4 Koper 2 2 2 2 Trbovlje' 4 4 (4") 14") " uvrščeno zaradi prekomerne onesnaženosti; "ocena; Vir: Arhiv MMZ RS. Okoljski kazalci (ne)trajnosfnega sonaravnega razvoja večjih slovenskih mest Osnovni koncept policentričnega razvoja Slovenije izpostavlja večjo makro-regionalno vlogo naslednjih mest: Ljubljane, Maribora, pa tudi Celja, Murske Sobote, Novega mesta, Kranja, Nove Gorice in Kopra ter okoli 25 medobčinskih središč (Ravbar, 1998). S pomočjo obstoječih podatkov in s strokovnimi ocenami smo poskušali oceniti okvirne okoljske možnosti in pogoje tako zasnovanega policentričnega poselitvenega razvoja. Zgolj na oceno okoljskih oziroma pokrajinskih sprememb v večjih mestih smo se osredotočili zaradi predpostavke, da bo do največjih verjetnih sprememb pritiskov na okolje in pokrajinske rabe prišlo prav v navedenih regionalnih središčih in pripadajočih mestnih regijah. Trbovlje pa je po številnih okoljskih tudi v 90. letih bilo najbolj pokrajinsko degradirano urbano območje Slovenije in služi za objektivnejšo primerjavo po obstoječih okoljskih podatkih in uporabljenih kazalcih. Sredi 90. let so bile v večjih regionalnih središčih glede imisijske vrednosti žveplovega dioksida in dima najbolj kritične razmere v Celju in Ljubljani, kjer so bile v obdobju 1991-1996 občasno presežene tudi kritične imisijske vrednosti, kar velja tudi za Trbovlje (preglednica 8). V Murski Soboti in Kopru mejne imisijske vrednosti niso bile prekoračne. V primerjavi s stanjem mestnega ozračja sredi 80. let se je onesnaženost ozračja s tradicionalnimi emisijami pomembno izboljšala. Podatki za druge zračne imisije (dušikovi oksidi, ozon, itd.) v širših regionalnih središčih niso na razpolago, vendar zaradi naraščanja cestnega prometa posta- jajo vse večje, zato bi bilo potrebno mrežo urbanih merilnih postaj posodobiti. Za zastrupljenost prsti ni dovolj sistematičnih podatkov, izstopa pa dolgotrajna zastrupljenost s težkimi kovinami v Celju (zlasti kadmij) (Lobnik et al, 1997). Ob obremenjenih mestnih prometnicah v Mariboru in Ljubljani so bile zabeležene večje koncentracije svinca. V Kopru pa so bile zabeležene zelo visoke vsebnosti živega srebra, vzroki pa še niso pojasnjeni (Šajn, 1999). Preglednica 8: Regionalna središča Slovenije (in Trbovlje) - kazalci kakovosti mestnega okolja in pritiskov na okolje (sreda 90. let). Regionalno Onesnaže- Zastrupljenost Onesnaženost Degradirana Letna količina središče nost zraka prsti vod — urbana območja komunalnih ♦(1991-96) sreda 90. let 1. 1994 odpadkov ♦♦(L 1988) sreda 80. let (\ od skupne (1. 1995) površine) (v kg) Ljubljana' III (4) velika do kritična 4 (4) *"3(10,6) "3(470) Maribor* II (4) velika 2-3 (3) 3(14,2) 3 (486) Celje' III (4) kritična 4 (4) 4(18,9) 2(360) Murska Sobota I (3) - 3-4 (4) 2(4,0) 1 (257) Novo mesto II (3) - 3 (3) 1 (2.5) 4(508) Kranj II (3) - 3 (3) 2(6,4) 4 (590) (1.1991) Nova Gorica II (3) - 4 (4) 3(11.0) 3(488) Koper' I (3) velika 2" (2) 1 (2,2) 3 (492) (L 1991) Trbovlje' III (4) velika do kritična 4 (4) 4 (30.8) 4 (520) Vir: poročila MOP-a. Koželj. 1998; špes, 1998 a; Lobnik et al., 1997; Plut 1995; Šajn, 1999; Plut etaL, 2000. * obsega tudi bližnja mesta (somestje); "onesnaženost obalnega morja; •"1 = do 5 %; 2 = 5-10 %, 3 ■ 10,1-15%; 4 = nad 15%; I « do 300 kg, 2 = 300-400 kg. 3 = 401 -500 kg, 4 = nad 500 kg; + I = naselja, kjer v letih 1991 -1996 mejne imisijske vrednosti za S02 m/ali dim niso bile presežene; II = naselja, kjer so v letih 1991 -1996 mejne imisijske vrednosti za S03 in/ali dim bile presežene: III = naselja, kjer so v letih 1991-1996 bile poleg mejnih presežene tudi kritične imis legalno omrežie connected k> («ni and local mam pnk|u£enost na oarednie omreix connected lo carml man pnk|uieno» na lokamo omratje connected lo local man m prikl|uôeno not connaciad Dalflnsko ogrevanje 11997) Meal dittrlbutlon (19971 , nad 100 MW) Mg heal ditetmtai tytiem i above 100 MW) arednii datymkt uetem. (too - Î5 MWI muidle naal dwrtuKm syatame 1100 - 25 MWI mantfc dal»r»k. Mum (25 ■ I MW i ■mal heat astnbulion systems <25 ■ 1 MW) ni dateoklh «elemov ogtevan|a no haat dstnbution systems P ClMeflje komunalnih odpadnih vod 1199«) Cleaning of communal Malta waters 11998) MWOm iladoikol (ltter|e aectrtary llxoiopcail daanng ot the moat waeta watt» pnmamo al delno aaiuitdamo béât** pnmar> or partly «econdary Mm Míen,! a« preoí«tiento without cteanng or pre-deeoing Usklajenost komunalnih odlagali« a predpisi EZ Adjustment of communal refusa dumpt with regulations of the EU delno us» la tono patsy adjuaied pteaajno neuskmuno most»» not ad|u«ad neusUateno not adiuiaad Loiervo zbirartfe odpadkov Separate collection of wastes ?0ran|a odpadkov net seperated rolaclcrts ot wauet Avtor - Author Duian Ptut Kartngralvt Cartography Peter Frantar Vr . Source Oko^a « Sto.eo| 1996 MOP 19» SlaltalKn leloprt ar-ergatskega gospodarstva Slovence 199« intttu ia ¡jecyrsfyo - Instcuie ol Geography 2000 stanek pri čiščenju odpadnih voda ter gospodarjenju s komunalnimi odpadki, kar sta po Nacionalnem programu varstva okolja (1999) temeljni okoljski kurativni nalogi regionalnih središč v obdobju do leta 2008 (preglednica 9). Preglednica 9: Regionalna središča Slovence (in Trbovlje) - okoljski kazalci trajnostno sona-ravnega tazvoja (sreda 90. let). Regionalno Plinifikacija Daljinsko Čiščenje Usklajenost komu- Ločeno središče mest ogrevanje komunalnih nalnih odlagališč zbiranj« •• •i» odpadnih s predpisi EI*«*" odpadkov (L 1997) (1. 1997) vod in legalnost ••••••• (L 1995) (1. 1996) (1.1995) Ljubljana* 1 1 3-4 IpmSbttvije) 4-1 4 Maribor" 1 2 4 4-1 4 Celje* 1 2 4 2-4 4 Murska Sobota 3 3 2 4-1 1 Novo mesto 1 3 2 4-1 4 Kranj 1 2 2 3-4 4 Nova Gonca 1 2 4 3-4 4 Koper* 4 3 3 3-1 4 Trbovlje' 2 2 4 3-1 4 Vir: Okolje v Sloveniji 1996 MOP. 1996, 1998; Statistični letopis energetskega gospodarstva Slovenije, 1998. * obsega tudi bližnja naselja (somestje); "* 1 ■ priključenost na osrednje in lokalno omrežje; 2 ■ priključenost na osrednje omrežje; 3 = priključenost na lokalno omrežje: 4 = ni priključeno; 1 = veliki daljinski sistemi (nad 100 MW); 2 = srednji daljinski sistemi (100-25 MW); manjši daljinski sistemi (25-1 MW); 4 = ni daljinskih sistemov ogrevanja; "" 1 = terciarno čiščenje; 2 = sekundarno (biološko) čiščenje večine odpadne vode; 3 = primarno ali delno sekundarno čiščenje; 4 - brez 6ščenja ali predčiščenje; .....I ■ usklajeno; 2 = delno usklajeno; 3 = pretežno neusklajeno. 4 = neusklajeno; ...... 1 ■ legalno; 4 ■ brez upravljalske dokumentacije: ....... j _ lo^gno zbiranje komunalnih odpadkov; 4 ■ ni ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Slika 3: Regionalna središča Slovenije (in Trbovlje). Kazalci sonaravnega razvoja (sreda devedeselih let) Figure I: Regional centers of Slownia (including Trbovlje). Indicators of sustainable development (middle of the nineties) Sonaravni vidiki bodočega policentričnega razvoja Slovenije Z okoljskega vidika je za Slovenijo koncept večpolnega policentričnega razvoja (dekoncentrirana koncentracija) z vidika varstva okolja prednostna alternativa tako konceptu razpršene, v zadnjih desetletjih v praksi pretežno stihijske suburbane poselitve, kot konceptu razvoja metropolitanske osrednjeslovenske (ljubljanske regije) oziroma tripolnemu (štiripolnemu) konceptu zgolj na razvojni osi Koper - Ljubljana - (Celje) - Maribor. Z okoljskega vidika prinaša koncept "zmerno zgoščenega" policentričnega poselitvenega razvoja naselij: • prostorsko zmerno zgoščeno povečanje urbanega prebivalstva in dejavnosti zlasti v nekaj večjih urbanih središčih višje (makro)regionalne stopnje (7-12) in medobčinskih središč (okoli 25); • zgostitev mestne gostote prebivalstva in stanovanjske gostote ter s tem povezane večje učinkovitosti okoljskih kurativnih ukrepov (čiščenja komunalnih odpadnih vod, regionalno reševanje problematike vodne oskrbe in komunalnih odpadkov itd.); • z usteznimi ukrepi (zlasti podpori javnemu prometu, nemotoriziranemu osebnemu prometu in razvoju sodobnih telekomunikacij itd.) omogoča prostorsko in okoljsko še obvladljivo dnevno migracijo; • ustvarjanje mestnih regij (partnerske, večplastni odnosi med mesti in podeželjem); • težnjo (ne pa zanesljivost) ohranjanja osnovnega poselitvenega vzorca Slovenije, vzdrževanje minimalne opremljenosti lokalnih središč in pokrajinske rabe podeželja, praviloma z ohranjanjem obstoječega razmerja med gozdnimi in kmetijskimi površinami. V temelju, ob upoštevanju pogojev okolja — preventivnih okoljskih vidikov ter predhodne okoljske sanacije najbolj degradiranih mest — prinaša koncept policentrične zasnove omrežja naselij tudi možnost bolj uravnoteženega, enakomernejšega, zmogljivostim pokrajine (ekosistema) in varovanim območjem prilagojenega razmeščanja prebivalstva oziroma naselij (preglednica 10, 11). Tako zasnovan model poselitve bi z zmerno koncentracijo prebivalstva v večjih regionalnih središčih omogočil (ob prilagoditvi samočistilnim sposobnostim, zlasti zračnim in vodnim) tudi možnost hitrejšega, a kurativno zasnovanega reševanja nekaterih perečih urbanih okoljskih problemov, zlasti čiščenja odpadnih vod (gradnja osrednjih čistilnih naprav) in celovitega sistema reševanja problematike odpadnih voda, pa tudi gospodarno organizacijo javnega prevoza, s energetskimi, prostor-skmi in okoljskimi pozitivnimi posledicami. Vendar brez vzporedne "ekologiza-cije" razvojnih in sektorskih politik sam po sebi na zagotavlja potrebnega zmanjšanja prostorske razpršenosti stanovanjske in ostale suburbanizacijske pozidave. Preglednica 10: Ocena prostorskih in okoljskih možnosti (omejitev) širjenja večjih regionalnih središč in drugih mest Slovenije z več kot 15.000 prebivalci. Mesto Geomorlološke Kraškost Prevetrenost, Občutljivost povr- (reliefne) površja temperaturna šinskih vod na značilnosti inverzija onesnaževanje Ljubljana 2 1 3 (kotlina) 2 Maribor 2 1 2 2 Celje 2 1 3 (kotlina) 4 (Voglaju) Kranj 1 1 3 (kotlina) 2 Velenje 1 1 3 (kotlina) 4 (Paka. jezera) Koper 2 1 1 4 (Ritana, morje) Novo mesto 1 3 (kotlina) 3 Ptuj 1 1 2 2 Jesenice 4 (ozka. pozidana dolmaj 1 3 (ozka, a bolj prevetrena dolina) 3 Trbovlje 4 (ozka, pozidana dobia) 1 4 (ozka rečna dolina) 4 (TrboveljKica) Nova Gorica 2 1 2 4 (Koren) Murska Sobota 1 1 2 4 (Ledava) 1 ■ m omejitveni dejavnik oziroma predstavlja minimalno omejitev prostorskega širjenja naselja; 2 = delni omejitveni dejavnik, praviloma v manjšem območju okoli naselja; 3 ■ omejitev širjenja naselja v večjem delu območja o2iroma velika: 4 = velika omejitev v večjem delu obmestnega območja ali omejitveni dejavnik, ki popolnoma omejuje prostorsko širjenje mesta v določenem večjem območju. Preglednica 11: Ocena možnosti oziroma omejitev širjenja večjih regionalnih središč in drugih mest Slovenije z več kot 15.000 prebivalci - varovana območja, degradirane površine. Mesto Pomembnejša Kmetijska Degradirane Varovalni Obstoječa in predvi- območja talna zemljišča premogovniške gozd dena zavarovana vode, zaledij površine območja, predvideni zajetih izvirov ekosistemi Ljubljana 4 (talna voda) 3 3 3 (Ljubljansko Barje) Man bor 4 (talna voda) 4 1 2 Celje 4 (talna voda) 3 1 1 Kranj 3 4 1 1 Velenje 1 1 1 1 Koper 1 3 1 4 (Škocjanski zatok) Novo mesto 1 2 1 2 Ptuj 4 4 1 1 Jesenice 1 2 Trbovlje 1 1 1 1 NovaGonca 3 3 1 1 Murska Sobota 4 (talna voda) 4 1 1 Temeljne prostorske in okoljske ome itve širjenja večjih regionalnih središč in drugih mest z več kot 15.000 prebivalci kažejo, da so: • fizičnogeografska (geomorfološko pogojena) razbitost, prostorska minia-turnost ravninskih območij in praviloma šibka prevetrenost (ozke doline in razmeroma majhne, slabo prevetrene kotline); • območja talne vode (črpališča pitne vode) in kmetijska zemljišča prve kategorije v ravninah; • občutljivost površinskih mestnih voda na obremenjevanje (zlasti zaradi izrazitih poletnih nižkov rečnih pretokov)... temeljni omejitveni prostorsko-okoljski dejavniki zasnove policentričnega razvoja. Ker so praktično vsa regionalna in večina medobčinskih središč v pokrajinskih ekosistemih z omejeno nosilnostjo okolja je: 1. zmanjšanje obstoječih pritiskov na okolje (kurativa — šibka sonaravnost); 2. upoštevanje regionalno zelo različnih zmogljivosti okolja in varstvenih območij ter rabe regionalnih naravnih virov pri načrtovanju omrežja naselij (preventiva — močna sonaravnost)... sonaravni imperativ (ne)primernosti predlagane variante omrežja in hierahije naselij. Sklep Mestno bivalno okolje in njegove sestavine je bilo tudi konec 90. let v številnih večjih slovenskih mestih nekakovostno, med pokrajinskimi sestavinami zmanjševanja urbanih pritiskov na okolje je bilo uspešno zmanjševanje klasičnih emisij zračnega onesnaževanja. Nesonaravne oblike sistema gospodarjenja s komunalnimi odpadki, neprimerno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod (nizek okoljski komunalni standard), cestno prometne emisije (vključno s hrupom), povečanje snovno-energetskih tokov gospodinjstev, omejenost učinkovitega zmanjševanja obremenjevanja in razvrednotenje ravninskih ekosistemov zaradi pretežno razpršene suburbanizacijske poselitve in drugih neprimernih posegov v okolje in rabo prostora so temeljni sodobni okoljski problemi večjih slovenskih mest in njihovega bližnjega zaledja. V nekaj desetletjih intenzivnega onesnaževanja bivalnega okolja so se oblikovala za slovenske razmere nekatera večja območja pokrajinske degradacije, ki jih po stopnji pritiskov na okolje na enoto površine, nosilnosti okolja in onesnaženostjo ter drugimi oblikami degradiranosti sestavin okolja (zrak, voda, prst, vegetacija, relief) za stanje konec 90. let razvrstimo lahko v naslednje skupine kakovosti bivalnega okolja: I. pretežno zmerna degradiranost sestavin bivalnega okolja — Maribor; II. pretežno večja in posamično kritična degradiranost sestavin bivalnega okolja — Ljubljana, Šaleška dolina (z izjemo Velenja, kjer je degradiranost sestavin bivalnega okolja pretežno majhna) in Celje (z nekaterimi degradacijskimi potezami tretje skupine); III. pretežno kritična degradiranost sestavin bivalnega okolja - Zasavje. Mežiška dolina. Celostno, razvojno in ekosistemsko zasnovana sanacija najbolj degradiranih območij in drugih prekomerno onesnaženih območij in naselij je okoljski predpogoj za uravnotežen (prostorsko, gospodarsko, družbeno in okoljsko) sonaravni prostorski razvoj naselij Slovenije. V naslednjih dveh desetletjih bodo na prostorski in okoljski razvoj Slovenije razen spremenjenega prometnega in geopolitičnega položaja v Evropi po naši oceni temeljno vplivale zlasti naslednje gonilne sile pritiskov na okolje: a. večja slovenska regionalna središča, ki zajemajo v evropskem merilo srednje velika (300.000-100.000) mesta in somestja ter manjša mesta oziroma so-mestja (100.000 (50.000) -30.000); b. nosilni infrastrukturni koridorji slovenskega razvojnega križa (zlasti avtoceste); c. razmerja med intenzivnimi in ekstenzivnimi kmetijskimi površinami; d. proces širjenja zavarovanih območij in ekoloških koridorjev. Med konceptom (ne)sonaravnega razvoja omrežja naselij in potekom ter okoljsko obremenitvijo nosilnih infrastrukturah koridorjev slovenskega prometnega križa je pomembna stopnja soodvisnosti, hkrati pa praviloma skupaj obremenjujeta dolinsko kotlinske ekosisteme. Zato je odločitev o številu, regionalnemu pomenu in notranji urbani zgradbi večjih mest tudi z okoljskega vidika najpomembnejša planska in s tem strateška prostorska odločitev. Glede na evropske izkušnje bo tudi v prihodnje cestni promet okoljsko in prostorsko najmanj obvladljiva dejavnost. Realno lahko pričakujemo naraščanje urbanih cestnih pritiskov in šele nato večjo vlogo in podporu okolju prijaznejših oblik prevoza (javni promet itd.). Temeljne okoljske sestavine policentrično zasnovanega sonaravnega prostorskega razvoja Slovenije morajo biti središčno usmerjene v zmanjševanje pritiskov na okolje gospodinjstev, prometa in drugih gonilnih sil v večjih mestih in drugih naseljih, s pomočjo kurativnih in preventivnih ukrepov, zlasti za: • izboljšanje bivalnega okolja: zmanjšanje plinskih, tekočih in trdih emisij; • ohranjanje ekosistemskih funkcij v naseljih in regiji: optimalno razmerje med pozidavo in odprtim prostorom, zelenimi površinami v mestu; zmanjšanje razdalj območij dela in bivanja; • smotrno rabo rabe naravnih virov: minimizacija rabe neobnovljivih naravnih virov, večja raba obnovljivih naravnih virov; • zmanjšanje čezmejnega (kisle padavine, mednarodne reke itd.) in globalnega obremenjevanja (toplogredni plini) — zmanjšanje raba fosilnih goriv. Literatura Agenda 21: Programme of Action for Sustainable Development, 1992, United Nations, New York. Analiza stanja prostorskega razvoja za pripravo PPS (delovno gradivo), 2000, Tretja delovna konferenca izvajalcev nalog za prostorski plan Slovenije, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana. Brečko Grubar, V., Kušar, S., Plut, D., 2000: Regionalna vloga in pokrajinska obremenjenost talne vode Ljubljanskega polja, v: Ljubljana: geografija mesta, Ljubljansko geografsko društvo, Ljubljana. Dekleva, J., 1998: Pregled instrumentov prostorske regulacije (povzetek raziskovalnega projekta). Ljubljana. Environment in the European Union at the Turn of the Century, 1999, European Environment Agency, Office for Official Publications of the European Communities, Copenhagen. Hrček, D., 2000: Promet — vse pomembnejši onesnaževalec zraka v Sloveniji, v: Zbornik nazaj k naravi II, Ekološki forum LDS, Ljubljana. Koželj, J., 1998: Degradirana urbana območja, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana. Lapajne, S., Hudnik, V., 1994: Modelni pristop k presoji vpliva prometa na okolje, v: Zbornik posveta Varstvo zraka — stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana. ( Lobnik, F., Hudnik, V., Leštan, D., Zupan, M., 1997: Kemizacija tal. v: Kemizacija okolja in življenja — do katere meje? Slovensko ekološko gibanje, Ljubljana. Nacionalni program varstva okolja, 1998, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Okolje v Sloveniji 1996, 1998, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljubljana. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1995,1996, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod R Slovenije, Ljubljana. Plut, D., 1995: Environmental Pollution Typology of Slovenian Towns, v: Geography and Urban Environment, Regiograph, Brno, str. 11-22. Plut, D., 2000: Okoljevarstvene razsežnosti (ne)sonaravnega prostorskega razvoja Ljubljane, v: Ljubljana: geografija mesta, Ljubljansko geogr. društvo, Ljubljana. Plut, D., Špes, M., Hudoklin, J., Brečko Grubar, V., Jankovič, L, 2000: Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije (raziskovalna naloga), Urad RS za prostorsko planiranje, Ljublana. Poročilo o stanju okolja v SR Sloveniji, 1990, Poročevalec XVI/5, Ljubljana. Ravbar, M., 1998: Značilnosti urbanizacije, v: Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Statistični letopis energetskega gospodarstva Slovenije, 1998, Ljubljana. Svetina, M., 1999 a: Študija vnosa kadmija v tla na območju Šaleške doline, v: Letno poročilo TEŠ, Velenje. Svetina, M., 1999 b: Sanacijski program v Mestni občini Velenje, ERICo, Velenje. šajn, R., 1999: Geokemične lastnosti urbanih sedimentov na ozemlju Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Špes, M., 1998 a: Onesnaženost in onesnaževanje ozračja in vod, v: Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana. Špes, M., 1998 b: Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine, v: Geographica Slovenica 30, Ljubljana. Špes. M., Lampič, B., Smrekar A., A.. 2000: Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani, v: Ljubljana: geografija mesta, Ljubljansko geografsko društvo, Ljubljana. Towards Sustainability, 1993, Commission of European Communities, Luxembourg. Zimmermann, F.M., 1999: Das europaeische Raumentwicklungkonzept als Grundlage fuer Grenzueberschreitende Kooperationen, v: Dela 13, Ljubljana. Bigger Slovene cities as environmentally problematic areas Summary Slovenia is characterised by rather low urbanisation level and smaller cities. There are more than 100.000 inhabitants living in only two cities (Ljubljana. Maribor) which is of much benefit if looking from the point of view of the environment pressures since cities and other settlements are arranged more evenly and are therefore decreasing the discordance between the environment pressures (environment burdening, land building) and neutralising capabilities of the living environment. On the other side wide spread settlement, uncontrolled and not allowed building as well as irrational usage of the space in the settlements prevent taking effective curative environment measures (for example construction of sewage system, cleaning devices, collection of wastes). Basic characteristics of the contemporary settlement system of Slovenia from the point of view of the environment pressures and exploitation of the natural sources are the following: stagnation of the number of inhabitants but increase of the number of households: half of the inhabitants concentrated in 1.5 % of settlements (90) with over 2000 inhabitants and arrangement of the other half inside smaller and widespread settlements (5777); continuation of spontaneous settlement with over-dimensioning and insufficient exploitation of built areas, stagnation or decrease of the number of inhabitants in the centers of the bigger cities and increase of this number in smaller settlements in the near of the bigger cities (process of population's déconcentration) and extensive condensation of the number of inhabi- tants (wide-spread suburbanisation, building of huge one-family houses in particular) and economic and service activities in the wider surroundings (10-15 km) of the regional centers (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto. Nova Gorica. Koper). Most of the environment problems of Slovenia are connected tightly to and co-dependent on the space-managing system, meaning the system of settlement and infrastructure as well as the system of the land usage. The environment consequences of the "spacing" of living are pointing out more and more, as well as continuation of mostly uncontrolled building of the suburban settlements in the valleys and basins, forced suburbanisation of the 10-15 bigger city centers, stagnation or decrease of the number of inhabitants of some bigger cities as well as increase of the regional differences, manifested as increased environmental pressures in economically vital flat-land areas. At the same time the environmental consequences of the transfer of the central Slovene road axis from the direction Jesenice - Ljubljana - Brežice into the direction Koper - Ljubljana - Maribor are presented. Therefore the regional unbalance of the traffic infrastructure density is increasing as well as even bigger predominance of the road infrastructure in comparison to the railway infrastructure. City regions are formed gradually, resulting in transfer of the urban environment problems (traffic emissions, wastes, waste waters, etc.) into the suburban rural space. From the sixties all bigger Slovene cities were by the rule overpolluted. air pollution being of the most landscape and health negative character. In spite of the movements in the positive direction critical emissions' values were temporarily exceeded during the period 1991-1996 in Ljubljana and Celje, and also in Trbovlje (table). Limit emissions' values were not exceeded in Murska Sobota and Koper. Air pollution in all bigger cities has significantly decreased in comparison to the air condition in the mid-eighties. The data on other air emissions (nitrogen oxides, ozone, etc.) in wider regional centers are not available, but the values are increasing due to increase of the road traffic. There is not enough systematical data available on the soil toxication but long-term toxication with heavy metals in Celje (especially cadmium) is pointing out. Higher concentrations of lead were indicated along more burdened city traffic-roads in Maribor and Ljubljana, and very high concentrations of mercury were detected in Koper, without any reasonable explanation given so far. In comparison to the air pollution in bigger regional centers, the quality of the city surface waters was essentially worse. In critical degradation level (4"' class) surface waters in Ljubljana, Celje and Nova Gorica and conditionally in Murska Sobota (S^-A"1 class) were highly polluted (3,d class), as well as in Novo mesto and Kranj. Comparing with the condition in the mid-eighties the pollution of the city waters remained very high with some minimal improvements (for half of the class). Increased water-ecological pressures in the stated regional centers are not acceptable without prior decrease or complete cleaning of the existing waste waters, particularly in cities with river parts being critically polluted. Regional centers ol Slovenia - indicators o( the quality of the city environment and pressures on the environment (mid-nineties). Regional center Air pollution Soil toxication Water pollution Ljubljana* III" big to critical 4*" Maribor* II big 2-3 Celje* III critical 4 Murska Sobota 1 - 3-4 Novo mesto II - 3 Kranj II - 3 Nova Gorica II - 4 Koper* 1 big 2**it Trbovlje* III txg to critical 4 • extended also to nearby cities; " I ■ settlements with not exceeded limit emissions' values for SOj and/or smoke in the years 1991-1996; II = settlements with exceeded limit emissions' values for SOj and/or smoke in the years 1991-1996; III = settlements with exceeded not only limit but also critical emissions' values fw SOj and smoke in the years 1991-1996; classification into 1 u-4,h class of water pollution; general pollution of the coastal sea. In the mid-nineties in all bigger cities, with the exception of Koper, double systems of the gas-supply were in use. except Trbovlje was not connected with the middle and local gas-system but only with the local. The system of distant heating is present in all cities, in Ljubljana being the most ramified. Introduction of the gas and distant heating system caused significant decrease of the air emissions a nd consequently improved quality of the city living environment. But the condition regarding the quantities and manners of cleaning of the city waste waters is of great concern. There are no central communal cleaning devices for secondary (biological) cleaning of the waste waters in Ljubljana (only preclea-ning). Maribor. Celje, Nova Gorica and Trbovlje, and there is no tertiary cleaning of the waste waters, meaning elimination of nitrogen and phosphates, in any of the stated cities. The following environment pressures are basic from the point of view of planning of the sustainable development of Ljubljana: increase of the road city traffic (increase of noise, nitrogen oxides, carbon dioxide), of the personal consumption and connected communal wastes, building up of the ground-water area of Ljubljansko polje and mostly uncontrolled suburbanisational processes. Protection of the ground water of Ljubljansko polje. soothing of suburbanisational processes and road traffic are representing the basic preventive sustainable challenges for the Ljubljana city policies. When reviewing some accessible environment indi- cators of the sustainable development of Ljubljana, some positive measures of decrease of the city air-pollution (gas-network, distant-heating, import of the coal of bigger quality) are pointing out as well as great delay in the waste waters' cleaning and handling with communal wastes which are the first-priority environment curative tasks until the year 2005. Soothing of suburbanisation, preservation of also dwelling function of the city center, city traffic and preservation of the quality of the ground water of Ljubljansko polje, are the basic strategic sustainable tasks of the city policies. When reviewing some accessible environment indicators of the sustainable development in regional centers, some positive measures of decrease of the city air-pollution (gas-network, distant-heating) are pointing out as well as great delay in the waste waters' cleaning and handling with communal wastes which are. according to the National program for the environment protection (1999). the first-priority environment curative tasks of the regional centers in the period until the year 2008. Basic concept of polycentric development of Slovenia is exposing bigger macroregional role of the following cities: Ljubljana. Maribor and also Celje. Murska Sobota. Novo mesto. Kranj. Nova Gorica and Koper as well as about 25 intercommunity centers (Ravbar, 1998). By the means of the existing data and experts' estimations we were trying to evaluate the environmental possibilities and conditions of the settlement development designed in such polycentric manner. Basically and with taking into consideration the environment conditions — preventive environment aspects and preliminary environment sanitation of the most degraded places — the concept of polycentric designed settlement network is resulting also in the possibility of arrangement of the inhabitants and settlements in the manner more balanced, more equal and more adapted to the landscape capabilities (ecosystem) and protected areas. Such settlement model, together with moderate concentration of inhabitants in bigger regional centers, would assure (together with the adaptation to the self-cleaning capabilities, especially air and water) also possibility of faster and curative-concepted resolving of some severe urban environmental problems, cleaning of the waste waters in particular (building of central cleaning devices), and also complete system for resolving the waste-water problematic, and furtheron also economically organised public transport with energetically, spatially and environmentally positive consequences. Nevertheless such model itself does not assure necessary decrease of the spatial spreading of the settlement and other sub-urbanisational building, without parallel "ecologisation" of the development and sector politics. Basic environmental components of the polycentric-designed sustainable spatial development of Slovenia should be directed centrally into decrease of the environmental pressures of the households and other motive powers in bigger cities and other settlements by the means of curative and preventive measures. City environmental policies should be directed into: 1. improvement of the living environment: decrease of gas, liquid and solid emission; 2. preservation of the ecosystem's functions in the settlements and in the region: optimal proportion between building and open space, green areas within the town; decrease of the distances between working and living areas; 3. reasonable exploitation of natural sources: minimisation of exploitation of the natural sources, which are not possible to be revived, increased exploitation of the natural sources with the revival capability; 4. decrease of the over-limited (sour precipitation, international rivers, etc.) and global pollution (hotbed gasses) — decrease of usage of the fossil fuels.