"VSIOGI JE MOČ" S— ' ' ' 'A JM A ' LOGA UST ZA SLOVENSKI NAROD. ..ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y„ UNDER THE ACT OF KARCH 3, 1879". "SLOGA" "UNITY"'WEEKLY VOLUME V. LETO. ■.. T " NEW YORK, N. Y., V ČETRTEK, JUNE 5, 1919 ^ -- - ......-........... .............- ŠTEV. (No.) 23 ________■ _ . ____> ' 1 _ _, , . . ..... ■ . ■.■ 1. 1 ... .,-■ ■ ' ' Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. AVSTRIJA DOBILA MIROVNE POGOJE. w " 1 --( . - Mora pripoznati neodvisnost novih držav. Pogoji, za Avstrijo ; Odstopiti mora s 50 milijoni prebivalcev. Priznati neodvisnost Jugoslavije, Poljske, Čehoslovaške in O-grske. Sprejeti Ligo narodov. Sprejeti pogodbe glede.Bulga-rije in Turčije. Izročiti narodne zločince vojnih zločinov, da jih sodijo zdru-ženci. Sprejeti ekonomične pogoje in dovoliti prosti prevoz enako, kakor določeno za Nemčijo. Oddati celo mornarico z orožjem in materijalom. Nadaljna raba podmorskih čolnov v namen vojske je prepovedana. 21 križark ■bo razofuženih ter se bodo rabile kot trgovske ladije. 'Vse vojne ladije.se morajo ali ra^1f?75ti" alT porabiti za drugo prevažanje. , Brest-Litovska pogodba je r»z-eljavljena in Avstrija pripozna eodvisnost vseh pokrajin prvot-6 pod rusko vlado, j Avstrija olirpni 50 do 60 tisoč vadratnili milj ozemlja in 6 rni-1 jono\ prebivalcev. ■>' TjicSt*. £.'eele arinndo, <«lškfc»4»i-ne, financ in mej so pridržane, toda se razume, da bo avstrijska vojska razpuščena. ■ K ——o-— VPRAŠANJE SLOV. POKRAJIN PRED ZAVEZNIŠKIM SVETOM. — POMANJKANJE NA PRIMORSKEM.—BEGUNCI V LJUBLJANI. — ZAHTEVAJO VOJNO ODŠKODNINO OD JUGOSLOVANOV. (Izviren kabelgram SNZ.) Kako so zavezniki določili meje nemške Avstrije, še ni objavljeno, vendar pa se zdi* da se zavezniki niso ozirali na zahtevo Italije, da naj bi nemška Avstrija dobila tudi velik del slovenskih pokrajin.; Predsednik df.' Seitz se sicer pritožuje nad pohlepnostjo Jugoslovanov, ki hočejo imeti zase nemški mesti Maribor in Celovec, ali bližnja bodočnost bo pokazala, kako sta nemški. Maribora so se Slovenci polastili kmalu po sklenjenem premirju in tudi na JCoroškem so se vršili iboji za posest raznih mest, dokler ni ameriška komisija določila začas ne meje med Slovenci in Nemci, Vladal je nato nekaj časa mit med obema narodoma, držeč sc začrtane meje, dokler niso Nemci prekoračili te črte in začeli naj-besnejše preganjati slovenske prebivalstvo. Veliko število Slo .vencev je pobegnilo z domače grude ter bivajo sedaj v Ljubljani. Italijani so si sedaj izmislili ši drugo spletko, da bi tem bolj o slabili Jugoslovane. Zahtevaj < namreč, da morajo tudi oni pla čati vojno odškodnino'Iter nosit del avstrijskega vojnega dolga češ, da so bili Jugoslovani do za< njega zve;sti Avstriji ter najodloč nejši sovražniki Italjjanov. T poslednje je resnica, toda I tali jani ne povedo, zakaj so Jugoslc vani tako nepomirljivi naprar njim, medtem ko so pomagali c stalim zaveznikom. Čehi so take po proglasitvi svoje neodvisnosl izjavili, da šo sicer pripravljer nositi in pokriti gotov del avstr skih predvojnih dolgov, da pa n bodo plačali niti enega centa z dolgove, katere je napravila A\ strija tekom vojiie, ker se. je borila na svojo pest, ne da bi vprašala z^a voljo narodov. Isto so izjavili tudi Jugoslovani. Vojna odškodnina, katero bo morala plačati nemška Avstrija, je že določena, ni pa še ugotovljeno, ali bo do morali prispevati kaj tudi narodi, ki so se osamosvojili. V tem slučaju bi morali Jugoslovani plačati sami sebi odškodnino. Položaj na mirovni konferenci se je nekoliko izboljšal v prid Jugoslovanom, kakor javlja brzojavka, katero je prejela SNZ. te dni iz Pariza. Kljuib temu pa je še vedno potrebna naša pomoč, moralna in materijalna, ker vlada še sedaj velik« pomanjkanje življenjskih potrebščin, zlasti na zasedenem ozemlju. Brzojavka se glasi: "Svet štirih je sprejel jugoslovansko delegacijo _ter_ se je razpravljalo o Koj-oški, Štajerski in Prekmurju. Upauje je, da bo prva neugodna rešitev deloma iz-premenjena. Ljubljana je napolnjena z begunci iz Koroškega. Na Primorskem primanjkuje živeža in obla čil. Urad za zasedeno ozemlje ne more preskrbi vseh z življenjskimi potrebščinami. Apelirajte na Jugoslovane! \ Italijani zahtevajo, da se naloži vojna odškodnina tudi Jugoslovanom, toda popolnoma po kri Viči, ker so vodili to vojno proti nam, da bi nas uničili in so Jugoslovani vedno podpirali zaVfcz- , niško stvar. jugoslovanih sami branijo. So napadli Nemce, da^jih zapode nazaj čez mejo. B.asJe, 30. maja. ?— Uradno poročilo izdano v Ljubljani od jugoslovanskih uradnikov, tičoče se položaja zoper nemške Avstrijce - pravi: , Nemški Avstrijci so v začetku •maja iznenadjli brez povoda naše slabotne čete na Koroškem, jih premagali ter prekoračili meje, ka tcrc so jim biledoločene ob času premirja. Naš poziv, da zapuste , to ozemlje je bil brez vspeha in in pozneje so bombardirali naše 1 postojanke. Naši vojaki so dobili . povelje, d;? napadejo v sredo. Na-I pad še je izvršil jako uspešno! ■ zasedanjeTongresa in senata. j Senat je sprejel brez debate - predlogo, s katero dovoljuje 45 ) milijonov dolarjev za družine vo- - jakov, ki že skoraj celo leto čaka i jo na opravičeno 1 podporo. Na predlog sovražnika Jugo-i Slovanov, senatorja Lodge, je se - nat sprejel predlogo, s katero b zahteva neodvisnost Armenije, i- Predloga zahteva, da se vse k-r-1- ščanske občine v Mali Aziji izlo-n či iz Turčije in se naj podrede p- Grški. >5 Senator Johnson, republikanec, ti je predložil predlogo, v kateri li zahteva preiskavo boljševiške a-ij gitacije po Ameriki; zahteva tu-e 3i popolno prepoved naseljevanja ;a v Ameriko, dokler se "Združene r- države ne izčistijo sedanje nesna ge (boljševikov)." Senator King, Utah, je predložil predlog, po katerem bi se s smrtjo kaznovala pošiljatev bombe po pošti kot direktni umor. Senator King je tudi predložil predlog, da se zastopnika ruskih boljševikov, C. A. K. Martensa, nemudoma deportira. Zahteva tudi nemudoma priznanje ruske via de v Omsku. Senator Moses je predložil predlogo, ki zahteva Surni delavnik za vse tovarne v Združenih državah. Predsednik Wilson bode zahteval absolutno kontrolo države nad vsemi rudniki, petrolejem in plinom. jugoslovanski nepri-jateui v ameriki. V Ameriki živi milijonar-časni-jkar po imenu'Randolph Hearst. V vseh večjih mestih Amerike ima svoje velike časnike, dnevnike in tiskarne. Baje nad io mili-: jonov ljudi čita vsaki dan njegove- časopise. V New Yorku je njegov list "Journal" in "American",' v Chicago "Herold" in Examiner" Ta mož je bil za časa vojske večkrat obdolžen, da sočustvuje z Nemčijo. Pretečsni teden je priobčil v svojem Chicaškem listu članek o malih narodih, o katerih pravi, da jih sedanja cloba ne mara, da treba močne velike države narediti. da bodo skrbele za red. Posebno neprijazno se je večkrat iz ražal proti Jugoslovanom. Tisto sobote?, predno je Wilson odšel v Evropo na mirovno konferenco, priobčil je.v New Yorških svojih listih članek, kjer pravi nekako: 'Ako hočete dati Jugoslovanom svobodo, je ravno toliko, kakor če greste na pokopališče in tam mrtvecem zakličete, da so svobodni." ' • Mrliči smo Jugoslovani v očeh tega moža! — Da, dajte nas v sužnost nazaj, to bode bolj pn-jalo časnikarju Hearstu in njegovim modernim (?) idejam o,pravičnosti in svobodi za njegovega bližnjega. Jugoslovani, zapomnite si to. V resnici sramota za človeka, ki je prisegel zvestobo zvezdnati zastavi ameriške svobode ni neodvisnosti, ki pravi, da je amen-ški državljan, pa more zanikati iste pravice svojemu, sosedu. — Vsaj še črvičku v prahu privoščimo ljubo- prostost. bombe vtsii mestih V noči od 2. do 3. junija so bi- j lc položene v hiše raznih uradni- ' kov v osmih mestih. Napravile so veliko škode, a razven dveh ^ žrtev ni bilo nesreč. Tukaj je bi- la razstreVjena hiša sodnika Notta na vzhodni 61. ulici. Neznan mož : in ženska sta bila razstreljenana i koscc. *1 ' v raznih drugih mestih se je r zgodilo enako, da so raznim državnim uradnikom poškodovali ■ hiše na ta način. V Washingtonu ; so poizkušali razstreliti hišo glav , nega pravnika' A. Ipchell Pal-' . merja. a so poškodovali samo - pročelje. Posamezni deli človeš- - kega trupla so bili zaneseni skozi ; okno v sosedno hišo. Misli se, da je bolnba eksplodirala prezgodaj ter umorila hudodelca samega, ki i jo je položil. Vse to je bilo delo - boljševikov ali anarhistov, ker je - bilo veliko tiskovin v obliki leta-a kov raztresenih po ulici. e V Filadelfiji so v raznih delih a-mesta skušali razdreti katoliške cerkve in župnišča. Med enajsto in dvanajsto uio je bomba razstrelila vhod v župnišče "Naše Gospe od Zmage", kjer je župnik Rev. J. F. Graham. Popokale so vse šipe na oknih in nekaj na cerkvi. Preiskane so bile tudi druge cerkve radi varnosti. -0- praznik kraše- nja grobov. Dne 30. maja, 11a praznik kra-šenja grobov- ali Decoration Day, so se vršile velike slavnosti na pokopališčih in drugod v proslavo padliit naših junakov, ki so se borili za svobodo narodov. Posebno velika slavnost se je vršila v Franciji na*pokopališču Sures-nes, blizu Parizi, kjer se je pred sednik Wilson osebno udeležil slo vesnosti. Imel je jako zanimiv govor, v katerem je poVdarjal, da junaki hišo padli zaman, kajti Liga Narodov bp,branila to svobodo, katero so, priborili ti veliki junaki, ki so dali svoje življenje za človeštvo. V New Yorku se je obhajala slovesna vojaška, maša na prostem v Battery Parku, kjer je prisostvovalo nad 10,000 ljudi tem svetim obredom. Mašo je daroval za umrle vpjake nadškof Hayes ob asistenci raznih vojaškiji kapela-nov in dostojanstvenikov.. Oltar je (bil narejen na odru za godbo ter okrašen z amerikanskimi za-, stavami in brezštevilnimi palmami. Igrala je vojaška godba. Ko se je procesija pomikala iz župnišča Naše Gospe na State St. proti oltarju, je priplaval velikanski zrakoplov od Rackaway Parka ter je krožil nad procesijo. Novice iz Jugoslavije. ZA ČISTILCE ČEVLJEV NA I ^^ULICAH ! je izdala zagrebška policija natančne predpise; Čistilcem je določila pre»stO)-e pa tudi cene za čiščenje: ža očiščenje čevljev smejo zahtevati 60 vin., za škornje 80 vin. Kogar ne bi bilo na določenem mu prostoru ali ■ kdor bi zahteval višjo ceno, izgubi o-. brtno dovoljenja -o- ZAKAJ? Ljubljanski "Slovenec" piše: Zakaj ima Ljubljana še vedno nemški poštni pečat, ko so ga manjši, a menda'zavednejši pošt-lii uradi, kakor 11. pr. kamniški žfc davno odstranili? Zakaj se blesti na steni neke hiše na Vodniko-. vem trgu še vedno nemški reklam ni napis; tvrelke Mei.nl? Zakaj nima gospod Tratnik slovenske go stilne, ' ampak še vedno nemški Restaurant? Oj Ljubljanci — zaspanci! DHUŠTVO ZASEBNIH URAD NIKOV IN URADNIC opozarja člane in članice, ki so , vpisani v srbohrvaški tečaj, da se je pričelo s trgovsko korespon- • denco v cirilici, ter jih prosi, da • pouk redno obiskujejo, i _——o- - RAZDELITEV SUKANCA ■ MED OBRTNIK^ V LJUBLJANI. Krojači, krojačice, izdelovalci » perila, modistke in podobni, ki imajo svoje bivališče v Ljublja-li (in tudi v okolici) in ki si ho-, iejo kupiti obrtniški sukanec, ireskrbljen po trgovski in obrt-liški zbornici, naj se zglase zara-li nakaznic v pisarni krojaške nadruge, . Gošpoika ' ulica št. 6, pritličje od 8. do 12. ure dopol-:lne. Nakaznice se bodo izdale le onim, ki se , bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni obrt niki. Izvzete od te razdelitve , o-brtniškega sukanca so domače ši vilje v Ljubljani. Izdava nakaznic se prične v torek, dne ,18. marca 1919. Nakaznice veljajo do štetega 31. marca 1919. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki je v tem času niso porabili. PROTI TIHOTAPSTVU KR ME V ITALIJO. Reka, 17. liug-ca. —- Srbske če te bodo zasedle vso črto proti Reki, da preprečijio tihotapstvo po sebno krme iz Jugoslavije p reke Reke v Italijo, ' t • .. ANEKSIJA REKE? Reka, 15. marca. — Te dni širijo Italijani po mestu vse mogoče vesti. Posebno trdovratno se vzdržuje vest,.da se v soboto proglasi obsedno stanje, a v nedeljo pa aneksija Reke Italiji. Nekate-ri pripovedujejo, da se bo aneksija raztezala vse do Liča. S takimi vestmi hočejo Italijani hrvatsko prebivalstvo olrialodušiti in preplašiti. .■-' 4- .....—-O-T- ITALIJANI UNIČUJEJO ŽIGOSANI DENAR. jljibenik, 15. marca. — Ker je ta|ijanska okupacijska oblast prepovedala pod strogimi kaznimi! vsako razširjanje in uvoz žigosanih bankovcev, je nastala tu splošna zmešnjava. Samovoljno postopanje posameznih organov italijanskega poveljništva presega vse meje. Zaman so vse prošnje in protesti, ker italijanski ka-rabinerji odvzamejo siromašnemu prebivalstvu brezsrčno ves žigosani denar. Nekemu Mihajlu Nikoli iz Livna so uničili 600 K žigosanih bankovcev. '-o-- RAZMERE V TRSTU. Splitski "Jadran" priobčiije pogovor z nekim potnikom, ki je dospel iz Trsta s parobrodom Split. Poročevalec je pripovedoval: 1. marca se je vršilk v prosto rib "Balkana" zabava, na katero «c> prišli tudi ameriški in italijanski častniki. Zjutraj ob 4. uri so skušali neki italijanski vojaki izzivati nered, nakar je prišla italijanska vojaška straža in nasilno iiuSlopila proti Slovencem. Na-v-iuči italijanski častnik je pa u-kaza! straži, da se je morala takoj odstraniti. — Preko Trsta od hajajo proti slovenski meji dan za dnem italijanske čete s topovi, strojnicami in oklopnimi avtomobili,— Kar sf tiče mišljenja tržaških Italijanov, je pretežni del za internacijonaliziranje Trs^t; v trgovski in obrtni zbornici je glasovalo proti pripojitvi Italiji (250 članov in samo 90 članov jc bilo za Italijo. Živil primanjkuje, O razpoloženju med Slovenci jt rekel poročevalec, da je izvrstne 1 j in da je vsak Slovenec in vsaks ' • Slovenka pripravljena dati tud 'i življenje za jugoslovansko misel 1 -o-— IZ BLEDA. "1 V nedeljo! 9. marca popoldne je imelo narodno zavedno blejske - ženstvo protestni shod proti oku- - paciji naših zemelj po Italijanih, - Na shodu je govorila ga. dr. Fer-) jančičeva o sedanj-em položaju m naših mejah in gdč. M. Zupan e dolžnosti slovenske žene — glede na pogubne sovražne načrte.— Zborovalke so z navdušenjem sprejele resolucijo ženskega protestnega shoda v Ljubljani in zapele Lepo našo domovino,—Udeležba shoda je tudi pokazala narodno zavednost blejskega žen-stva v polni luči! -o- ARMENIJA — REPUBLIKA. "Vsi, vsi so prihajali..." vsi so dobivali svoje pravice, samp ona nič — samo Jugoslavija ne! 25 milijonov posojila bode dobila Armenija od Amerike. Koliko ga je dobila Jugoslavija? Vse, vse na ljubo Italijanom in Germanom. Jugoslovani, ali vas bode to zmO^lrilo in pripeljalo skupaj v složno delovanje za svoje lastne koristi? -o«- POMISLEKI PROTI SVOBODNI TRGOVINI. Ljubljanski Slovenec poroča: , Poslanci Jugoslovanskega kluba in socijal-demokratični zastop niki v državnem veču so se posve tovali o vladni uaredbi glede svo :hodne trgovine; bati se je, da bodo trgovci novo stanje izkoristili v svoje namene ih dvignili cene. Po dolgi, vsestranski razpravi, je odšla deputacija k ministru dr. Petričiču, ki ima sedaj začasno portfelj ministra za prehrano. Minister je izjavil, da- se v omenjeni odločbi ministrskega sveta: ne more nič izpremeniti. NEVARNA ZNAMENJA. Zagrebški ''H"*'Vitt<" se pod tem naslovom peca z zadnjimi demon stracijami v Zagrebu in pravi, da so segale preko okvira hrvatskih narodnih razmer in zavzele obeležje splošne svetovne revolucije duhov. Umljivo je, da je vseuči-liška mladina ogorčena 11a Radi-ča radi njegove politike, toda s takimi nasilnimi sredstvi, kakor so razbijanje lastnine in ogrožanje osebne varnosti, se v današnjih dneh, ko so široke mase postale tako silno občutljive za vsa ko nasilje, ne smejo pobijati političnega mnenja. Za Radiča so se potegnili in zanj demonstrirali socijalnp - demokratični delavci, ki so sicer veliki Radičev nasprot niki. Ljudstvu je pač vsaka sila skrajno zoprna, tako da se proti- vi tudi pametni stvari, ako se hoče izvesti s silo. Tudi Marko se ne bi poturči! za nič na svetu, "ra zen "za inat" — iz kljubovanja. SRBSKO - MADJARSKO PRL JATELJSTVO. Pod tem naslovom se peča sarajevska "Jugoslavija" s par član ki Pašičeve "Samouprave", v katerih govori o nekdanjem prijatelj stvu med Srbi in Mad j ari in pravi, da se morajo sedaj med obema narodoma upostaviti prejšnji prisrčni oelnošaji. "Jugoslavija" pravi, da kaže Samouprava s takim pisanjem malo obzirnosti na sproti Hrvatom, ki so toliko časa in tako silno trpeli pod zločinske ' madjarsko politiko. Zdi se, da ho-; čejo tisti ljudje, ki so po milosti : Maeljarov in v prijateljstvu i njimi precej let vladali na Hrvat . skem. uveljaViti to svojo politike : tudi v Belgraelu. Razen tega sc 1 nedavno listi prinesli vest, da s< l med Jugoslavijo in Madjarskc i pletejo dogovori za personalne . unijo. To bi se reklo, iskati zavez nikov in prijateljev zunaj držav ni h meja — proti notranjim ne • zadovoljnežem. A to se je že star > Avstriji slabo obneslo. Najpre - sloga med brati samimi, naipre varnost ha znotraj, potem pa mi - na zunaj, da se zopet ne uresnič 1 pregovor: "Kdor noče brata z< ) brata, hoče tujca za gospodarja.' ŠT. VID NAD LJUBLJANO. , Apuovizacija nam je pretekli teden delila v Šitnnovi prodajalni 11a osebo po pol kilograma bele moke in po pdl kilograma ješpre-nja, v Zormanovi trgovini pa po 1 kg črne moke. Kako pa smo se zavzeli, ko smo se prepričali, da je bilo med 6 kg črne moke 2 kg otrobov! Prepričani sitio, da tisti, ki so si ob demobilizaciji dali prepeljati iz Frnadove hiše polne vreče moke 11a svoje domove, niso jedli niti ješprenja in ne otrobov. — S predpustom so tudi pri nas prenehali razni bali in plesi, ki jih je bilo toliko, da jih ni mogoče prešteti. Najbolj žalost 110 je pri tem. da je bila na vseh zastopana po večini naša nedo-rastla mladina. Tako se je pohvalil neki l^etni deček: "Jaz sem bil danes do'dveh zjutraj na ba-lu". Na pustni ponedeljek pa smo sreča vali na cesti ob 1. uri ponoči 12- do kletne kratkokrilnice. Na raznih mestih se povdarja, da je naša mladina bolna. Da, da. težko je bolna, samo zdravnika ni. Poklicani činitelji, ki imajo nalog-skrbeti za naš narod in-njega lrla-gostanje, naj, si zapomnijo, da bo ta mladina, ako se ne zavzamejo zanjo, nam zadala enkrat udarec, ki bo težji od boljševizma. --O——- . A MERODAJNIM NA ZNANJE! Na- Koroško čestokrat prihajajo pisma z veliko zamudo. Tako 11. pr. potrebuje ekspresno pismo 'i.*, I.jimjane v Železno Kapi o na , Koroškem nip manj kot deset diii. , Vemo sicer, drv.....}<*■-/;>. obmejne kra. je zopet vpeljana cenzura in pri-poznavamo tudi, da je pri današ njem političnem položaju ta izjema potrebna. Toda lie moremo razumeti, zakaj bi se morala zadrževati pisma tako dolgo v cenzuri. Od prejšnih nemških oblasti šikan pač navajeni, danes pa bi se v naši svobodni Jugoslaviji tak birokratizem vendarle že lahko enkrat odpravil. Zanimivo je tudi obenem dejstvo, da nosijo m no ga pisma iz Ljubljane, naslovljena na Koroško, sledeči žig: Zen-surstelle — G raz Landesregie-rung. Kako pridejo naša pisma v cenzuro tuje države? Po našem mnenju morejo biti krivi editjole poštni uradniki v dotičnih vlakih, ki iz malomarnosti dopuščajo, da romajo naša pisma v graško cenzuro. Upamo, da se bodo tozadevni faktorji vnaprej pobrigali, da se vpelje red tudi v tem oziriu ''—-—o—— DIVJANJE ITALIJANSKEGA VOJAŠTVA NA OTOKU KRKU. Italijansko vojaštvo na Krku je zelo nedisciplinirano in nepo-kornci: Našim ljudem trgajo ko-karde raz prs, kljub temu,, da so dovoljene, ker Krk ni prizadet v londonskem paktu. V poslednjem , času so začeli italijanski' vojaki tudi ropati. Prihajajo v hiše, si puste odpirati vse in odnašajo, kar se jim ljubi. Vse pritožbe pri ' italijanskih oblasteh ne zaležejo ' ničesar. Vojaštvo je skrajno re- ' volucijarno in se' že sedaj boji-■ * , oboroženega konflikta z Jugoslavijo. —-O-- ' ' \ ' i® PROTI WILSONU. ;;. :■ V Malinski (otok Krk) sc je } nahajala na molu tabla z napi-} som: "Živio Wilson!" Dne 3. marca so pa Lahi to tablo sneli, jo vrgji v morje in razobesili na drog laško trobojnico. i —— i NOVE ARffiTACIJE V AJ~ j DOVŠČINI. r Italijani nadaljujejo brezobzir- i no preganjanje ajdovščinskih Slo 1 vencev. Te dni so aretirali župa- " na Kovača in notarja Lokarja. ' ■ .SLOGA, JUNE 5, T919 -S JL* O O Al TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._ •IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN. '---i--—------7- ■ i ; 67 E. 7th St. New York, N.'Y. -», ' •«.' ' ' ft v',. —«—- , -:-:-—-—:--—— -:-—— Vm 'NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ x.oo za šest Mesecev. _ j CENE OGLASOV NA ZAHTEVO, ISSUED .EVERY THURSDAY BEFORENOON v '■■■ -By the ? »i j SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE. ' pr - . , 67 e..;.th St. new YORK, N. Y., Dir. fames Seliskar, President,- 61 27 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pau| Schneller, Treasurer, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. Subscription rates: $ 2.0a per year rrr $. 1.00 for. six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. • ' , ." TEL.: ORCHARD, 2173. četrtek, 5- junija ^ nu ksdav. june 5. 1919 »Entered as second-class matter Dec. 'z\, .1918 sit the post office at j 1 New -/ork, N. Y. under the Act o£ March .3, 1879". ■»j —'. ' • .....'." —■—'.' i . 1-—i—;---;—:-C-i-»—:-- VOLUME V. LETO ŠTEV. (No.) 23 TKO JE ŠTO? "» 'i1 ' ':■■ f ■!■■■:■■■■ . ;, ■■ ' 'Newyorski šlovenački list "Glas Naroda", kpjem j-e vlas'niko'iii g'. F*r. Sakser zadnjih se je dana silho razjunačio i razglagolj'ajo. •Tko ga ne pozna, rfiisho bi; da se je -sav izmučio i i zlomi o za <,lcmokr act j u. oslobod j en j e • i ujedinjen je J ugošlovctta. iiNi-šta od s"vega t6ga ! On je mi jenjad kahaniču, kako j C otkfi-da A'je'tar pxth'ao, te akc» itko, to i made tfaj matije 011 prava, da govori, o patriotizmu i da kome prigovara. ^Njeriiu sit, kao i nama , vrlo dobro poznati' razloži za što ni je' t;*kq dngo mugao da dObijc "Permit". Ljudi oko Glas Naroda se f Vada sječaju, što su sve pokušali 'da taj "Permit" dobi ju. Ni je uikako išlo, jer je Glas Naroda tnorao da-prodje vsve karbolne kupčij*, da.se očisti avstrijske s'duhe. , . '"Najkašnje pozvana su dva doktora,' špecijaliate. za ovakve po-slove; 'Df. Vostvjttk i Dr. Marušic, i oni su se prihvatili teškog posla, da nasttpunaju glave oiiih. koji 'kod 'Glas Naroda vedre i oblače. tako.; da im se ne vidi stara dlaka in da se maž«*reči, da su dobri AracrikaUcitJugosloveni. Lnakop jieških muka i operacije rodilo kojc priop- čujemo vi originalur, V ...'..■' ...... j,.;,...... .j .., .. . . ; > IZJAVA. Jugoslovanski Narudni Svet in Slovenska Narodna Zveza spre je mata na znanje, da g. Frank Sakser,-lastnik Glas Naroda, popolnoma strinja s programom Jugoslovanskega Na'rodttftga Sveta iti Slovenske Narodne Zveze ter da je voljan z vsemi silami podpirati borbo, katero vodi Jugoslovanski Odbor za ■osvoboj'enje in ujedinjenje" vseh. 'Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov iifv Srbov, v eno svobodno, neodvisno in vse skOži demokratsko državo. Gospod Ft&nfe Sakser in jugoslovanski Narodni Svet, odnosno Slovenska-Narodna Zveza, smatrata 2a uspeli narodnega dela ne-' otiliddnči ipotrebnini. .ako »g, Sakser, odnosno 'Glas Naroda, so/deluje' aktivno :pri dčhi. katerega cilj je koristiti narodu in podpirati 'brezpogojno Ameriko v boju, ki ga vodi proti germanskemu imperija-. v:.,'» Vsled tega-dogovorno izdajajo g." Frank Sakser, kot lastnik" Clak Naroda, in" Jugoslovanski Narodni Svet. odndsno1 "Slovenska Narodna Zveza,, po sfdjtfm rednem pooblaščencu, Dr. Drago Maru-šaeu, člaftU Jugoslovanskega Narbdnega Sveta v Washingtonu, D. C., sledečo , ' . IZJAVO. Ju^o'sloVanski Narodni Svet; od nosno Slovenska iN a rodna Zve?a, se obveže,' da dobi Gla^s Naroda v najkrajšem času — naj-dalje v enehi mesecu — permit. "2. Jugoslovanski Narodni Svet se zavezuje preskrbovati GlaS Naroda z materijjilonr svojega časnikarskega urada, "kakor telegrami,"poročili iz domovine, programatičnimi članki itcl., in to brez- "j. juigošlovanški Narodni Svet, ^dii09ji0 Slovenska Narodna §Zvffiga:; se -iiivezUi^ta vzdržavati med jugoslovanskim in zlasti slo-^vtliskifn ča^o^sjem, katera podpira njegovo^ akcijo, brezpogojno narodno disciplino. — Posvetili bodo vps svoj upliv za to, da pre-nehiilb v teffi "d^kt vs-i ;napadi. direktni ali indirektni, na Glas Naroda in njegovega' lastnika. . -4. >Z{tVčztfjejo se podpirati moralno in materijaino Glas Naro-rda t' ^ilii Mojimi lno^mi, zlasti priporočati ga med vsem našim v A^n^riki. kakor'titdi v Evropi. " -'G. 'Sakser, odnosno Glas Naroda, se zavezuje v eni .prvih bodočih -Š^Vilk iM-ezpogojno sprejeti program Slbvfeiiškc Narodne Z'vei^: " odndšiVo JugosloVHitskfcga Narodnega Svetla, kakor je bil inprcjet na konvenciji Slovenske Narodne Z veze v Clevelandu, O., dne" 14. in 15. aprik ttyi3 in vsled tega pretrgati vsako,, politično ^vezo s Siovenskiih" litipdWikanskiin "Združenjem v Chicago. 111. -6; -Zaveztiie' se nadalje podpirati lojalno in iskreno delovanje j tigofteVatrškega Odbora v Londonu, odnosno J ugoslo vanskega ^arbdnega Sveta' v Washingtonu, D. C., in Slovenske Narodne ;v Ameriki Cp.iJanjem in svojim osebnim uplivoni. -.in uvrstiti' v ^v-yj list:. poročila in članke časnikarskega biroja, v kolikor'mu dopušča prostor, in pro-•gtamatične izjave in članke Jugoslovhskega Narodnega Sveta, ka-'tcfe^i« pbšlje 3ug0'sl<>tftn^ki Narodni Svet in označi kot take. bode priobčeval:;brežpogdjno in v celoti. • , • ■ g. Žavezuje st> za sebe in svoje sotrudnike pisanje svojega li-Irth.v bodoče urejevati tako, da bo v vsakem ozint odgovarjalo za-koau:ii Združenih držav in interesom jugoslovanskega naroda, za ititerega zastopnika izven .mej Avstro-Ogrske priznava Jugoslovan-■1 ski Odbor v Londonu do takrat, dokler narod v domovini rie-bo imel mogočnosti, da se svobodno izrazi o svojih željah in zahtevah. 9. Zavezuje se v slučaju izpremembe Glas Naroda skrbeti, da bb Glas Naroda tudi v naprej stal odločno na tu navedenem pro-gramatičnem stališču. ' to: Sojwdpisani sotrudyiki^Glas Naroda sprejemajo gornjo izjavo na znanje in se s svoje strani zavezujejo delati za gori navedeni program z vsemi silami in v obče posvetiti svoje moči cilju, ki je v teh časih za naš narod glaven in najbolj nujen: — to je — osvbbpjehju in združenju celokupnega jugoslovanskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. 1 Zavezujejo se prekiniti vse politične stike s Slovenskim Republikanskim Združenjem ter delovati na to, da se vsi Slovenci v Ameriki združijo na skupnem programu Slovenske Narodne Zveze, k't je sposobna platforma za vsakega Slovenca brez razlike stranke in stališča. New York City, N. Yv dne 15. maja 1918. ; Dr. Drago Marušič, član Jugosl. Nar. Sveta. Strinjam se jiopolnoma s to izjavo in jo jemljem na znanje in odobravam v celetn obsegu. Chicago, 111., dne 17. maja 1918. Dr. A. Biankini, Prds^ Jugoslov. Nar. Sveta. * * * Ovakvu izjavit potpisao je i vlasnik i sotrudniki Glasa Naroda. Moramo napomenuti, do kod ove transakcije i biznesa, nije litje.6 ni jednom rečju, ni jeznim korakom ni potezom pera, da sudje Juje Don N.iko Grškovič,, prem se je od njega tražilo i teško tnu se zamjerala.in predbacivalo da to čini iz mržnje na Slovence! "Glas Naroda" se sada osječa sjeguriiim, zato opet udara u druge žice i spretna se na kakav drugi ugovor i izjavo. Da se sada spotiče i o mene, to je. sasvim naravski, jer ljudi oko "Glasa Naroda" znadu da sam i onda, kad se je ta pogodba sklapala rekao, da do nje ništa ne držim, jer ih poznam, a nije tre-balo d.ugo' ni čekati da se to dokaže. Ja neznani za koga i s kitne sada Glas Naroda koplje lomi, je-dino mi je drago, da je on proti meni, jer mi je to još jedan dokaz, da sam na pravome puta. Teško onome, koga otti hvale! Imadem ja jošte ovakvih izjava i dokumenata. doči če malo po malo sVe na red i svijetlo, pak da se vidi — tko je što! Don Niko Grškovič. Italijanski boj proti Jugoslaviji. !Neki JVlaurer — očividno nemškega rodun^— dopisnik"Ohicago Daily Newfe,' — je pretečeni teden poročal iž«mirovne konference, da je 160,000 Hrvatov podpisalo pritožbo na AVilsona proti 'srbskim grozodejstvom" in "stižnosti", v kateri baje drže^celo Hrvatsko. — Baje i je Srbija vrgla v ječo vse hrvatske "republikartte" itd.-. Teh 160,000 Hrvatov zahteva popolno neodvisnost od Srbije in\od Slovenije. Ti baje zahtevajo popolnoma zase Hrvatsko, Slavonijo in Rosno. To pritožbo so baje hrvatski "rodoljubi" prinesli laškemu 'poveljniku v Reki, ki jo je izročil,nekemu amerikanskemu častniku, ki jo je predložil Wilsonu. — Da vsak razumen človek Spojna/ kdo so teh 160,000 Hrvatov in kje sč, je ta ''pritožba" sklenila, treba po- j nVisiifi samo, da to prihaja iz Reke potom italijanske, vlade, tiste vlade, ki ima v svojem -.načrtu za prijateljsko (?) sosedo —Jugo-,slavijb — divide et inipera — razdeli Jugoslavijo, pa jo boš lahko pogoltnil, da 4eh 160,000 ne zahteva združenje s to neodvisno Hrvatsko tudi Dalmacije in tudi ne Istre, temveč samo Hrvatsko, Slavonijo. Bosno in Hercegovino, treba pomisliti, da ve o tem poročati isti Mattrer.i ki je bil že trikrat v Reki skupaj z italijanskimi '.častniki in je toraj "prišel do_ prepričanja, da mora Reka biti po lpravici italijanska", tisti Matirer, ki ima očividno tevtonsko kri, ki toraj dela za pravico ( ?) Jugoslovanov. Zanimivo je tudi to, da.poroča o tem ravno v času. ko je germanstvo storilo Slovencem na Koroškem strašno krivico 'in krvoločnost, b čemur pa ta Ijubeznji-vi, nepristranski poročevalec ničesar ne ve poročati. — Zato je.jas-.110, da je vse to samo nova italijanska propaganda proti Jugoslovanom. Objednem pa na to opozarjamo slavnega italijansko-hrvatskega patri jota Zottija in vse hrvatske duhovnike, ki so še tako Zaslepljeni, da ga podpirajo, in vse Hrvate, ki naročajo njegove liste in se dajo voditi za nos, Ali čudno, gospodje, da je Zottijeva propaganda tako podobna — italijanski? V celi Jugoslaviji in v Ame-vrikt' delata samo dva za neodvisno Hrvatsko, t<5raj proti'jugoslovanski edinosti — Italija in Zottijev list! -o- j ^ 1' ^ ■ luzm korotan« Mej tem časom, ko v Parizu "velika četvorica" baranta za dežele in narode, ko celi svet kriči, da se "ubogi" Nemčiji godi krivica, da so mirovni pogoji pretrdi, ko čakajo zastopniki evropske vla-čuge — Avstrije, da dobe mirovne pogoje, izvršilo je germanstvo ttiovo nesramno brutalnost nad ubogim slovenskim narodom. Ka-'k & divji roparji in krvoločne hijene je del avstrijske vojske napadel koroške Slovence in zasedel velik del slovenskega ozemlja. Tri slovenske duhovnike so obesili, dve mariborski šolski sestri v ve litovski šoli so ustrelili, veliko slovenskih voditeljev so pobesili jav-' iib v Celovcu, odsekali jim nosove, izkljuvali jim oči in jih drugače pohabili. Sploh izvršili so grozodejstva, kakoršnih so zmožni sa-' mu še ljudpžrci v srednji Afriki. Sramota za dvajseto stoletje, sramota za našo civilizirano dobo, da je kaj takega sploh mogoče! Slovenski narod pO Ameriki, dvigni se kot en mož v protest proti tej germanski krutosti! Zahtevajmo od mirovne konference nemudoma strogo preiskavo in pa kazen za povzročitelje teh grozodejstev. .V.si' društva naj nemudoma protestirajo v Washingtonu pri državnem tajništvu in v Parizu pri Wilsonu. — Svetujemo tudi, da se pri tej priliki sklene protest proti voditelju sedanje republikanske senatne večine v Washingtonu, senatorju Lo#ge, ki se je javno izrazil za opravičenost italijanskih tatvin našega jugoslovanskega ozemlja. ■ ""vf'; Bog se nas usmili! Ali ne bode še konec naše Kalvarije? Knza med socialisti. "Chicago Socialist", uradno glasilo Chicaških socijalistoV, je pretečeni teden v dolgem uvodniku napadel W. Bross Lloyda in stran karstvo v stranki kot "najbolj podel slučaj stranke". Okrajna zveza je imela 18. in ty. maja svoje zborovanje, katerim je predsedoval W. ;B. Lloyd. Pri tem zborovanju — kakor piše dobesedno Chicago Socialist, je bila dvorana "sramotno napolnjena s celo vrsto nepostavno in protiustavno izvoljenimi delegati raznih ruskih, u-krajinskiU, litevskih in slovenskih podružnic pod vodstvom Al. Stotlitzkyja, Knopnagla, Fergusona in Lloyda." Posledica tega je bila, da je okrog 100 delegatov oste'ntativno zapustilo dvorano v protest. Urednik tega rdečega lista kliče: "Druhal, ki je napolnila zborovalnico, je odgovorna za vse posledice, ki se bodo izvajale iz tega. Mi nikakor ne bomo dopustili, da bi dobili vodstvo stranke, v svoje roke "kup tridesetdnevnih" spreobrnjencev šocijalizma pod vodstvom druhali brezvestnih in nesranmih takozvanih voditeljev.'/ Tako so se začeli sami naši boljševiki preklati med seboj. Law-renška konferenca in Chicaško eksekutiva med Slovenci sta si tudi v laseh. Pennsylvanski sodrugi, ki so si upali povedati svoje misli, so vsi že pod kapom. "Ven ž njimi!" so zakričali ata! — Tako je tudi v celi internacijonali. — Seveda, kakoršni voditelji (?) tako vodstvo. — Vse treznomisleče delavstvo bode pa kmalu spoznalo, da so bili njegovi največji sovražniki oni, ki so se mu hlinili in vrinili za voditelje. Spoznali bodo, da so bili ti voditelji sami "drago plačani",, najeti kapitalistovski agentje. Taki so naši slovenski "voditelji", taki so pri vseh drugih narodnostih. Delavec smatra za svojega sovražnika tistega, ki mu dobro hoče. Tisti pa, ki ga za nos vodi, tisti je pa njegov prijatelj. —--o-—— KLUBI. Novi čas rekonstrukcije je tukaj. Pojdimo na delo tudi mi, ameriški Slovenci. Marsikaj treba popraviti, podreti, kar je bilo napačno sezldanega, in nanovo sezidati boljše, pravilnejše. Katoliški možje, združeni v Washingtonu s svojimi škofi pri posvetovanju, da so začrtali pot delovanja katolikov za prihodnost, so posebno povdarjali važnost katoliških političnih klubov za vsako naselbino in za. vsako župnijo. Klubi so društva, ki imajo svoje klubove prostore, kjer se člani zbirajo k posvetovanju, k poduku, k zabavi, k izobrazbi in v politično delovanje. Naše sedanje politične stranke .niso nič druzega, kakor organizacija takih političnih jdubov. So-cijalisti jih skušajo posnemati. In ni treba posebno učenega in modrega človeka, da spozna veliko važnost takih klubov. če so pa potrebni ti klubi splošno, so še posebno potrebni nam katoliškim Slovencem in posebno sedaj, ko se bližamo "suhim" časom. In taki klubi niso nič nemogočega. Deset dobrih mož. ali fantov, je dovolj, da si ga ustanove. Klubova soba tudi ne" stane toliko. Ako se klub združi s cerkvijo, jfc to še lažje. Po-50c mesečnih prispevkov in dve zabavi na leto je dovolj v pokritje vseh stroškov. V Kakor je bilo poročano v Slogi, začeli so v Chicagi pri cerkvi •v. Štefana s takimi klubi. Mladeniči so si ustanovili svoj fantovski klub, možje so reorganizirali podružnico SNZ. v tak klub. Oba kluba sta se pa združila v klubovi dvorani in kakor se poroča, gre stvar lepo naprej. Mi vidimo v tem načinu soeijalnega delovanja med ameriškimi Slovenci edino pravi način, kako bomo naš narod dvignili nazaj na stališče,'kjer je bil, dokler ga niso pohujšali nekateri narodni zape-Ijivci Zlasti SNZ.. skupaj z našo slov. duhovščino ima tukaj-krasno polje svoje delavnosti. Kjer je moško društvo Najsv. Imena že ustanovljeno, tam se tudi to društvo lahko preosnovi v tak klub. Rojaki, pojdimo vsi na socijalno delo za svoj narod! v ■----o-- ZAHVALA. T O bridki izgubi našega ljubljenega sobrata Viktorina Pere, prvega, ki ga je Bog poklical po dolgotrajni bolezni iz naše srede, se z srca zahvaljujemo vsem dragim rojakom, ki so mu za časa njegove bolezni, in zlasti še po njegovi smrti in pri pogrebu izkazovali vsostransko ljubezen in po-jmoč, kar nas je vse do srca ga-I lilo videč toliko vašo naklonjenost do lias. Bog bodi obilen plač nik Vam vsem! Izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo častitim duhovnim so-bratom, ki so prihiteli izkazat pokojnemu zadnjo čast: Rev. M. Golobu, Rev. A. L. Blazniku, Rev f. Nageleisen, Rev. Venanciju Buyssing, Rev. Placidu Belavič, Rev. Honoriju Frastacky, Rev. Kazimir Zakrajšek, Rev. lreneju Petričak, Ven. Fidelu Jagodic. Zahvaljujemo se prisrčno šlov. jpevskeinu društvu Domovini, dr. I sv. Srančiska, dr. Najsv. Imena, j dr. krščanskih Mater, Marijini jdružbi, Slovenski godbi, dr. sv. Petra, Dr, Pleše, družini češarek. družini Burgar, ter vsem obilim udeležencem pri pogrebu. Priporočamo ga vsem v molitev in blag spomin. Slovenski frančiškani. Kdor želi imeti knjige Zveze Katoliških Slovencev od lanskega leta, naj se takoj oglasi, dokler zaloga ne poide. Imamo jih še ne-816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd. blagajnik. Društvo zboruje vsako dr«, go nedeljo v mesecu ob pol dveh t hovi šo'ti sv. Vida. DruštVtjmi adravilik: dr; ■■■■S&HSkv. • ' Oglašajte v <|te ter jih odložil na hotelu Stafter na strehi. Pač redek in prvi slučaj tukaj. Nad mašo /naselbino, je tako lepo počasi vozil, da se-je vse razločilo(dk:oliko ljudi imžvVna sebi in ime balona. To-.je bjl: prvi vodilni balon; v našem »restu. Videli •smo že opazovalni balon ob priliki vojne razstave. i i,i • < ... .k. CLEVELAND, O. Dne 26! oktobra 1918, j e ZvezE odposlala iz Clevčlandi clva za^ boja (50 komadov) Salonik Comfort Kits na srbsko vojno m sijo v New York za naše sloven ske prostovoljce v jugoslovansk armadi na Solunski fronti. Od istega časa pa do danes je Zveza dobila poročilo od vojne. , misije, da je oba zaboja prejela ' in jih bo v,kratkem čas« odposlala naprej, kamor so namenjeni. Poleg, tega se je t«di poslal imenik teh prostovoljcev, katerim se naj izroči po eri Kit. Te dni je pa prišlo drugo poročilo na tajnico Zveze, katero se glasi: Belgrade, April 9, 1919. Z.J.Ž.I.D. :— Colonel Prenditch, leader of the section for Serbian invalids expresses his best.thanks for the Kits sending with his respecful regards. The invalids were very rejoiced by the gift and attention of American ladies. . Expediteur Colonel Prenditch. Iz tega se vidi, da je pošiljatev dospela na svoje mesto. Kits so bili namenjeni za našo redno armado, ker je pa med tem časom bilo sklenjeno premirje, je srbska vlada razdelila te Kits ine.4 ranjene vojake, ker je bila gotovo večja potreba, kakor za vojake pri redni armadi. Je pač vse eno, če je dobil ta| ali oni. Glavno je, da se je razde-1 lilo med ranjene vojake, ki so žrtvovali vse, samo da so uničili' na-. šo največjo nasprotnico Jugoslovanov, staro Avstrijo. Z.J.Ž.I.D. -o- 'mmmmmmmmmm NAROČITE SE NA "SLOGO", KATOLIŠKI TEDNIK. Dober Apetit, je znamenje, splošnega zdravja. Ako apetit ni dober ali želodec v neredu, ako je zaprtost na dnevnem redu, je.tp znamenje, da potrebujejo vaši notranji organi zdravila..' Vzemite Severov nr 1 lv® p v* Želodčni Urencic • (Severa's Stomach Bitters) pred vsako jedjo po določenem pravilu in zapazili bodete vpliv. Pomaga prebavi, iiredi pre-bavne organe in da ddbeiv največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene s6 primerne. Se priporočam. FRANK SUHADOLNIK 6107 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND OHIO, #SZAfcrENlOBLEK! ^^^^^^ pokličite nas po telefonu j? ali pa šami 1'rinesite NAŠE DOBRO DELO IN POSTREŽBA JEJE VEČ LET POZNANO Kfff NAJBOLJE The Dry Cleaning Co. URAD IN DEt.AVNICO • . COLL1NWOOD PODRUŽNICA 1361 East 55tK Street. 15513 Waterloo Road NnsprothLakc Šhbrt Banke Zraven ISSth St.. -^r " Won. 5694____________! NOVI MOLITVENIK j = "AVE MARIAW = Z VELIKIM DEBELIM TISKOM I smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim * rojakom, ki so vedno povpraševali po molitve- > niku z velikim tiskom, smo se odločili ga na- I tisniti. Ker se nismo mogli podati v velike j) stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ) ga tiskali le omejeno število. — Molitvenik je l priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak pa- I pir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, I namreč v platno z rdečo obrezo, cena 70 cen- I tov, v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.00. — jb Vatirane platnice v usnje vezan z zlato ob- § rezo, cena $1.25. . - ■ ■, (.■>. AVE MARIA, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. fijCASKE NOVICE. — Umrl je nesrečne smrti John Turnar, ogrski Slovenec. Zvečer, je legel vinjen spat in zjutraj so ga našli mrtvega. Zadušil se je s plinom. Vse okoliščine so kazale, da je.' v pijanosti pustil plin odprt in se tako zadušil. Žalostna smrt. Doma','v starem kraju, zapušča ženo in otroke. — Umrl je y bolnišnici Oak Forest na sušici mladenič Ferdinand Makovec. Tu v Chicago zapušča mater. i — Prisego zvestobe sta si obljubila Stefan Salag in Mary Stair ko v naši cerkvi sv Štefana. —. Pri našem stavbinskem društvu "Naš Dom" se je začelo živahno gibanje. Tajnik, g. Josip Zupančič1 ima polne roke dela.— Veliko novih članov je pristopilo, ki ulagajo tu sem svoje priliranice. Rojak, ali imaš ti že delnico te;y;i društva? — Vsaki torek zve čer zboruje društvo v cerkveni | dvjrani. Pridi, pristopi in spravi tu preostanek svoje plače. Na po i so svili je denar najvarnejše nalo- '• že it." Lansko poročilo pravi, da je ' drastvo sprejelo tekom deset let | svojega obstanka $399,41/. 29. —.. Lepa svota! 30. marca znaša društveno čisto premoženje — $104,824.05. — Sv. misijon imamo v naši ^ cerkvi. Vodi ga Rev. Anzelm Murn O. F! M., slovenski župnik iz So. Bethlehema. Pa. Udeležba je jako lepa vsaki večer. Sklep sv. misijona bode v nedeljo ob 4. uri popoldne. — "Transgressor" je bilo ime "moving picthre" predstavi, katero smo imeli v naši cerkveni dvo rani v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. "Transgressor" je delo "Catholic Art Association" in je v resnici nekaj krasnega. Vsem gg. župnikom svetujemo, da gotovo prirede to času in razmeram primerno igro. Če bi nič finančne ga v.špeha ne bilo, bode moralni dovolj velik. Ko smo videli "Pe-troski-ja" in njegov nastop in. 11 je govo slepenje delavstva, sino vsi nehote mislili na našega Kristanovega ateja. — Igro naj bi videli tudi vsi kapitalisti, pa bi se kmalu napete razmere med delavstvom in kapitalom ' ublažite. — Igra je krasen nauk za delavce, kakor za delodajalce.• Čistega do- . bička je bilo $51.00, kar gre v naš šolski sklad. — V naš šolski sklad smo do-sedaj dobili dva Liberty- Bonda po $50.00. Kar pa je pri tem naj zanimivejšega je to, da je prvega dal blag fant g. Blaž Rozman in drugega pa dekle Miss Barbara Verbiščar. Čast jima! Who is next ? — V zadnjem poročilu q cerkvenih sedežih je po pomoti izpuščena družina Mr. Štefana Nart-nika, ki ima dva sedeža, kar naj bode s tem blagovoljno poprav- ' Ijeno. Minuli teden so še vzeli sedeže: Mrš. Neža Ribnikar, Mrs. ; Ane Župančič, Jakob in Karolina < Biček, Mr. Jos. Zupančič (dva), ' Mr. Math Kobe (dva), Mr. Math Grill, Mr. L. Duller (dva). Mr. Anton Šinkovec (dva). — Šolski sklad je zadnji teden naraštel za $250.00. Dali so: Dru žina Karol in Joh'ana Bohča $50, Miss Barbara Ver^ščar $50, Mr. Martin Haus $20. Jos. Zupančič (j. del) $10, Štefan Jambrovic $6, Štefan Vučko $6, Ana Krampič $5, Jožef Utroša $5, Alojz Nece-mer $5, Frank Zadravec $5, John Utroša $5, John Vučko $5, Mjke Klajderman $5, Joe Capot $5, Ma' tija Mlinaric $5, Martin Foys $5, Štefan Foys $5, Štefan .Krampač $5, Stefan Horvat $5, Stefan Žužek $5, Joe Dovečar $5, Joe Črno vič $5. Martin Vučko $2, J.ohn Hozjan $2, Mihael Gerdovic $2, Mrs. Žnidaršič $2, Jakob Martin-' čič $1. John Sobočan Sr, Mary Otrin $1, Martin Hozjan $1, Joe Kovač $1, Tereza Lebar $2, Štefan Hozjan $3, Štef, Gerič ml. $2, Štefan Gerič st. $2. 50. Jožef Ju-rek $2.50, Jožef Cigan $2. — Skupaj $664.50. —- Bog plačaj ! — Otroci imajo sedaj svojo po, sebno Sv. mašo vsako nedeljo ob 9, uri, Prva sv. maša je ob pol 8. uri, druga otroška ob 9. uri in tretja ob" io :i5.—Otroci se zbero vsako nedeljo " v cerkveni dvorani, odkoder jih spremijo učitelj i in učiteljice v cerkev. Začudili smo se pretečeno nedeljo, ko je bila prvič ta sv. maša, ko so samo otroci napolnici cerkev. Pri skrbi za red pomagajo Mr. M. Žetezni-karju kot učitelju, Miss Grego-rič, Miss Celar, Mr. J. Petrovcič in Mr. Math Ogrin. Petje oskrbe sami otroci. — Naša pomožna organistinja, Miss- Kremesefc je graduirala na St. Mary's High School, katero je končala z izvrstnim vspehom. Ob tej priliki je zavod priredil krasno igro, ko so nastopate vse narodnosti pred boginjo pravice, resnice in svobode; Iznenadilo nas je, ko se je prva prikazala naša trobojnica in za njo Srbija in Jugoslavija. Miss Kremešec naše častitke. — Edini Slovenec župan Mr. Oberstar iz Rockdale pri Jolietu nas je te dni obiskal. Mr. Ober-starju častitamo na časti, katero ima kot edini Slovenec župan v Ameriki. MORDA BODO VENDAR SPOZNALI. "Enakopravnost" očita, da smb vsi Slovenci, ki smo nasprotovali milijondolarskemn fondu, s tem narodu škodili. "Bnakopravnor.';" 'ir-vilTa. da se je milijondolarski ton i / ičel pobirati v nasprotje American Ju go si a v Reliefu, ker baje "doma ne potrebujejo cap", da je eksekutiva zavrnila vsako ponujano skupno sodelovanje za skupne narodne ko risti; •/ , da smo vsi lepo prosili ekseku-tivo, naj nikar ne nasprotuje Reliefu ;." ■ da je celo Ave Maria prosil, naj jenjajo, "da naj pomagajo sedaj pri Reliefu, ko bo Relief končan, bomo vsi pomagali milijondolar-'skemu skladu"; da eksekutiva ni nikdar jasno povedala, zakaj se bode ta fond pobiral, da je rekla enkrat, da gre za boj proti Italijanom, katerega bode vodila potem ko bode to vprašanje že rešeno, drugič je zopet trdila, da se bode.porabil za boj' proti Srbiji, za "pravo" demo-. kracijo v domovini, tretjič, da se bode porabil za zmago proletan-jata nad kapitaliznioil, katerega v Jugoslaviji niti ni, itd. Povejte, gospodje, kdo vam je mogel zaupati? Kdor le količkaj ( s svojimi možgani misli, vsak se , je bal po pravici, da se bode ta de -nar porabil samo za zmago bolj- • ševizma v Jugoslaviji, katerega . ste prav tedaj tako proslavljali v j vseh svojih listih. Ta članek je velika samoobtož- . Gospodje, resni časi nastopajo sa našo staro domovino. Ali I10-. •ete vsaj zdaj pozabiti preteklost m nastopiti ža skupno delovanje?. Hočete li to? Vas bode vsaj; strašni položaj. naše mile Slovenije z m od ril ? ~~iT »KOLEDAR AVE MARIA" Uredništvo' "Koledarja Ave Maria" za 1920 se zaključi 4. julija. Zato poživljamo vse čč. gg. duhovnike, vsa društva, kakor tudi Vse druge dopisnike, ki žele poslati spise, poročila ali slike za Koledar, da nam to blagovole poslati do 4. julija. Enako naj tudi gg. zastopniki do tedaj obiščejo vse slovenske in angleške trgovce in jih naselbine za oglase. V koledarjih vsi -ttgbvci radi oglašajo, treba jih sa.mp pravilno nagovoriti. Tako sta na pr. samo v Chi-cagi dva dečka v štirinajstih dnevih nabrala skoraj 10 strani oglasov. Gg. zastopniki naj ne pozabijo, da imajo od oglasov tudi satpfie ,'pe. procente, vda se toraj splača ta 'trud. , I "Koledarja" bomo letošnje leto tiskali najmanj 8000 iztisov. Cč. gg. slovenski duhovniki naj bi blagovolili poslati najznamenitejše dogodke iz njih župnije preteklega leta. Tega Koledarja bode i^šlo najmanj 1000 tudi v staro domovino. Zato ga bomo tako sestavili, da bode nekako poročilo o našem de iovaniu teh pet let za naše rojake doma. • Uredništvo Koledarja "Ave Maria". MR. OMAN. V Chicago, ill., živi zaveden Slovenec, John Oman, blag mož, pristna gorenjska korenina in odločen narodnjak, ki. je igral, važno vlogo v tožbi SRZ: proti Rev. K. Zakrajšeku, ki je bil tudi sam ž njim vred obtožen hudodelstva obrekovanja Mjnke:,Atešove. NT bil poznan v naši javnosti, ker je preskromen. V javnost je .prišel le po slučaju, prisiljen, ko so ga rdeči boljševiki postavili na granger, da bi s tem ostrašili še enake može, da bi enako ■ j 1 e zahtevali nazaj denarja, ki jim je bil izvabljen pod raznimi pretvezami. Prišli ,so nadenj z arogantnostjo. Toda bil je.tjel možak. Ni se jih vstrašil. Odločno je zahteval denar nazaj jn. nfivs^ašeno, stal za pravico in resnico. Cast takemu mož«! P/jiposnK.sjno nanj in ga postavljamo za Zgled drugim slovenskim možem. Tako, bi, jnoral ravnati vsak Slovenec, pa bi kmalu bilo kojje.e slppare.nja 1 i,n.zapeljevanja našega ubogega slovenskega delavca-;,y ,Ani,eri.ki. Peč-nik se .jih je ustrašil in se jim udal. Za priznanje ,?o,ga pa p.pftavi.li na zatožno klop in sicer tako, da je stal brez ^a.govoprika in. I5.il je v nevarnosti, da se zaplete v,.v.eHke.j?odnijske težavCj Polnil« jemo ga, ker vemo, da je drugače gošten človek in dober narpchijak. 'Mr: Johnu Oman pa naše priznanje! _______________________________________________________________________________1 ' ■''__1____J ','....... STRAŠEN DAN SODBE ZA REV; ZAKRAJŠEKA. (Izvirno poročilo.). Neka rdečkarica, Minka Aleš, »ziroma SRZ., je vzela warrant la Rev. K. Zakrajšeka in Mr,, fohna Oman radi "criminal libel". Ta ženska je namreč kolektirala '.a milijondolarski rdeči fond. Da je pa bolj neslo, je v nekaterih hišah rekla, da pobira za reveže. Tako je bila v hiši dveh mož poštenjakov Mr. Johna Oman in Mr. J. Pečnika. ,'J.^koj, ko sta pa ta dva moža izvedela resnico;, da milijondolarski fond ne bode šel za reveže, kajtr. tam baje ne potrebujejo "Cap in srajc", zahtevala 1 sta oba denar nazaj. Pri temu ji- < ma je pa rade volje pomagal -Rev. • K. Zakrajšek, kajti pra.v takrat 1 se je pobiralo' tudi za Jugoslav Relief. Zahtevala sta denar na- < zaj, ker je .bil kolektiran baje 1 pod napačnimi pretvezami, da je 1 za reveže, kar pa;: ni bilo res-. To 1 njih zahtevo, da se jima naj vrne ; denar nazaj, je priobčila Sloga, < SRZ. je poslalo takoj dva svoja .: zastopnika, skupaj z Minko Aleš 1 k tema dvema rojakoma, da so ' jima nesli denar nazaj. Ta ""dele- ! gacija" je pa nastopila popolno-nTf *po boljjševiška-, s terorizmom in kreganjem. In res posrečilo Se jim je, da so „ prestrašili rojaka Štajarca J. Pečnika, da ni hotel detiiirja,nazaj in se ,dal • pregovoriti, da je, izjavil, clajji mislil zahtevati, da je o naredil, le, ker ni pisma Rev. Zakrajšeka popolnoma razumel. Nastopil je,, toraj proti Mr. Omany in proti Rev. K. Zakrajšeku. Mr. John Oman se je pa skazal kot krepkega Gorenjca, ki se ne da tako hitro pre-Istrašiti vsaki "žverci", če tudi na deri j pridejo takile' hudi, kakor je o >( I : "ii, i j S", : i bila ta rdeča., trojica. :,>/r:- :■.'■'■ Povedal j.ini: je možato;-da bi nikdau ne -daL ko. ,l)i ne bjl premo-ten, da gre..,to:>za-r^ve^ej jn-r.vpelje nazaj $5 .in jih dal na;-1 pravo mesto — v Jugoslav Relief.-— In tedaj je pa ves rdeči Izrael mesta C h ic age zat r 1 «mf i ral. • J upi ter' G r-movnik', znani Tone.TrbO.včev je. zarohnel v "Prosveti". kako'bode sedaj' Rev. Zakrajšeku "pokazal" iii videl si lahko skrivnostno-slad-ko ginjenost na vseh rdečih.obrazih. Alešova Minka je hodila, pokonci, kakor jojmeuasta. Klobuk je dala' še bolj postrani "na^šnajd'. In kako bi ne!:Saj 'bode ona-tistu izvoljena, ki bode "sfiksala" tega Rev. Zakrajšeka, ki rdeekai'jem tako kazi ljubi mir. In šla je prosit ziU'Warrant. Pa ga baje ni do-jila.Šla je še drugič. Morala je v-zeti odvetnika, ki. je le s težavo izposloval warrant ■ za Rev. Zakrajšeka in Mr. Joim Omana. Oba rojaka sta bila obvestena 3 tem warrant«, toda niti eden. niti drugi' ni bil aretiran, še manj ,cam pel j an, še manj je bilo treba kake varščine. VProsveta, Glal Smrdobe in Srakopravnost so si-;er z velikijini črkami poročali, da je bil Rev. Zakrajšek "odveden" na 'polic-stejšn", da je moral dati varščino, kakor bode zlasti Pro sveta vse morala še dokazati; kakor čujemo. Rev. K. Zakrajšek ni hotel iti -na■■Maxwell. Station, kjer bi imela biti obravnava, temveč je zahteval takoj višje sodišče. :..-'..''.' Vedel je takoj,.tla.je vsa pravica na nijegovi strani. Vedel je p:i tudi, da nismo še. v, Rusiji, kjei bi kak«? takele. propalice . delalt pravico. Še se vije nad. nami mik zvezdnata zastava, kar pomenja da tu je doma pravica. Bilo je baje več obravnav, toži teljev,. predno jč bila stvar, goto jva za'zaslišanje. T11 tako je-priše ta veliki dan za našo slavno Min ko in še slavnejšo SRZ. To je bil 21. maj popoldne ob dveh. Rev. K; Zakrajšekov in Mr. J. Omanov slučaj je prevzel 'iz blagohot-nosti Slovencem dobro znani odvetnik Mr. George Barrett, ki živi v naši naselbini. To je navdušen katolik, Holy Name Society mož K. of C.,in zahaja pogosto v našo slov. cerkev. Zato osebno pozna" naše slov. alostne razmere in naš socijalizem (?) Da boš, dragi čitatelj imel-živo sliko velikega prizora te- sodbe-pred očmi, misli si to-le: ''"'- Pred sodno dvorano po kame-nitem hodniku se sprehaja naš junaški Vilček, 6'sebni "lajbgardist" Rev. K, Zakrajšeka. ' V dvorani sami misli si na desnici tri klopi same rdeče elite, ki so prišli, da bodo slavili slavno zmago rdečih Slivov, vzlasti. "naše sestre. Min-ke". Kako bode potlačila v luknjo tega našega kazitelja miru. Na desni strani na zatožni klopi si pa misli Rev. K. Zakrajšeka z njegovimi vedno se smehljajočimi očmi in prijaznim obrazom, vendar danes resnim pod težo krivde in greha, radi katerega bode padla sedajle uničujoča obsodba nanj. Poleg njega si misli' g-; Ivana Omana, z resnim obrazom, ven dar z gorenjsko neustrašenostjo. Pred tribuno še oblastno sprehaja z velikimi' kovertami pod pazduho, vzvišeni gospod Skobik, po slovensko Škubic, nekak podgene ral SRZ.- Samozavestno so hodili ,ta gospod sem pa tja, zavedajoč se svoje vzvišene službe, še bolj pa današnje svoje veljave. S pogledi kakor uničujoči bliski so pogledovali zaničljivo p'roti' zatože-ni. klopi in stiskali dokaze pod-pazduho, češ, "Sedaj je dan plačila! Danes bode naša zmaga! Le čakaj, Kazimir!" Sodba se začne. Sodnik Haas pride in zasede svoje častno mesto. Sedaj pa šalo na stran! Pisar pokliče najprej tri obtožence. Kaj, tri? Da, tri. Mr. Peč-nik je bil namreč strašno preva- t ran. Mislil je,' da je prišel kot pri ča in kot takega so ga povabili. Tu pride pa resnica na dan, da je tudi on zatoženec. Tako je bil na zatožni klopi — brez zagovornika: Le prijaznosti Mr. Barretta se ima zahvaliti, da ni prišel'v težave. Že takoj ta zmeda je zme šala glave rdečkarjev. Začelo se je zasliševanje. Prva pride Minka Aleš,' tožite!jica. Za njo pride .Mr. Pečnik in zajnjim samo vzvišeni gospod Skubic. Priče izpovedujejo druga za drugo. Pa kaj? Nič! Trditve brez. dokazov, dokaze brez legalne podlage. Tako je šlo celo uro.-— Slednjič je bilo tudi sodniku dosti tega. 'Discharged and free." Mr. Charley Barrett vzame suk njo in klobuk. "Come on, Father Kazimir!" ' In obsedela je V sodišču Minka, WillČek in — vsi rdečkarji. Obsedela -1— slavna eksekutiva — na svoji — blamaži. "I told them, they have no proofs" — se je ču-lo:izpred mize državnega pravni-1 ka, * Tako se je končala ta rdeča gonja SRZ. v Chicagi proti Rev. K. Zakrajšeku. Med tem časom so pa uredniki "Pros\tete" nestrpno čakali v tiskarni poročila b izidu. Stavci šo imeli baje že nastavljeno z 6 iri-čev visokimi črkami: "Zakrajšek obsojen!" — Poročevalci so imeli že natisnjene telegrame za "h« diča" na 82 Cortlandt Street in za "Enakopravnost" v Cleveland«: "Zakrajšek spoznan krivim'. Obsojen.". , Prebita reč! Na, tri ga imaš! Sedaj, pa ta blamaža! Človek bi se šiiedel! ja, ja, je pač še pravica na svetu. ' Rev. K. Zakrajšeku pa naše iskrene častitke' in našo zahvalo ■ za njegov nevstrašen in- junaški . nastop. Kakor posnemamo po "Prosveti", bode Minka Alešova šla še - pred civilno sodišče, kjer bode tc - 'žila za odškodnino. Seveda de 1 narja je dosti. Milijon dolarje\ - imajo. Nič! Zatožiti jih! Saj sc jih po ceni dobili. Če bode pa zmanjkalo, saj je še dosti zaslep-ljencev, ki bodo še dali. PROTESTNi SHOD SLOVENCEV V CLEVELANDU. Z ozirom na obupni položaj na šega naroda v domovini, na kritično stanje jugoslovanskega vpra sanj a n a ni i ro v ni ko n f e re n c i inn a direkten poziv iž Pariza, je Slov. Narodna Zveza sklicala zadnji torek zvečer protesten shod proti krivičnim italijanskim zahtevam. Povabljeni so bili na shod" vsi Slovenci brez razlike političnega mišljenja in verskega prepričanja; pozvala je še posebej SRZ.. da sodeluje na shodu, dij bi bil naš protest tem odločnejši "i-n vplivnejši. In res se je" udeležilo lepo število pristašev SRZ. shoda, kljub tem«, da je Enakopravnost' tri dni rohnela proti SNZ , napadala nje člane in odgovarjala svo-' jim pristašem, naj se ne ponižajo tako globoko, da ibi šli 11a shod. Pokazala je sedaj znova, da ji je več žii stranko, kot pa za narod, da je 'odrekla svoje sodelovanje; te zaradi tega, ker je bila užaljena nje samoljubnost, ker je'bilo v Amer. Domovini objavljeno;1 da je prejela kabelgram'SNZ. in laV-neč«o,da ji je6 več za razdor med Slovenci v Ameriki, kot pa za bil ločen nastop proti Italijanom. Kot prvega govornika je predstavil predsednik shoda g. Schnel ler znanega slovenskega umetnika g. Ivana Zormana, katerega' je številno občinstvo živahno po zdravilo. Gospod Zonnan je pred vsem povdaril; da ne govori v imenu te ali one stranke, niti za SNZ. ali za SRZ., temveč edlrio-lc za samega sebe, ker je pitil potrebo, da je treba nekaj ukreniti in pomagati rojakom v domovini do njegovih pravic. Vpra sanje o vladni obliki bo rešil narod doma sam, pri čemur mu lahko mi svetujemo, ali danes gre^v prvi vrsti za to, da se rešimo novega sovražnika, ki nam grozi ugrabiti naše 'lepe kraje.—-Ako si bodo Jugoslovani izbrali kralja Petra, naj ga imajo, toda Italijani pa ne smejo na noben način dobiti naših krajev. Dories se ne smemo več zanašati na obljube raznih državnikov, katerim' ni do usode in boljše bodočnosti malih narodov. Zanesti se moremo edinole na predsednika Wilson a, . toda on nam morda ne' bO v Stanu uveljaviti vse naše pravične zahteve. Da se nekateri z'a--vezniki tako odločno protivijo' zadovoljitvi jugoslovanskih teženj, je vzrok to, ker se boje pan slavizma, ki edini ima še bodočnost. Ako se nam tudi ne bode j še sedaj uresničilo vse, s tem še ni vseh dni konec, in gotovo bd prištet enkrat čas, ko se bo uresničil Prešernov izrek: Največ sveta otrokom sliši Slave ! Iz krvi"' naših žrtev bodo vstali novi borci za popolno našo svobodo! in tedaj bomo zaklicali: Slovan,'na dan! ■ ' * ■; ■ : , ■.'■ *■ ii.' ■ I Burno odobravanje je sledilo [izvajanjem g. Zormana, ki je'tjio-f dal v pesniški obliki' ogorčenost narodno čuteče duše nad krivico, katero hočejo znova izvršiti n^d Jugoslovani, ter upanje v njih boljšo bodočnost. Besede odlič-nega rodoljuba so napravite najboljši vtis na poslušalce ter jih kar poživele. Rev: Škur je na kratko orisal vojne cilje zaveznikov in Nemcev pred Vstopom Amerike V:,jjoj; no. Nje iglas /se ni slišal in naš.el, odhieV -"sa'rii'o. pri zaveznikih, da so sprej.eli nje. principe,, temveč, zlasti pri malih, do tedaj tlačenih narodov,- med Čeho-Slovaki, : Jur gosfoVani,. trči in • drugimi-. Zlasti; Jugoslovani so', sprejeli te principe kot evangelij ter pomagali I zaveznikom zrušiti Avstrijo s tem. da so prebili sovražno fronto na Balkanu in pripomogli Jta-lijanOni do' zmage. Ali •Zavezniki šo s(?daj 'pozabili na vse te priiv cipe' in na svoje obljube-, in na nas je sedaj, da zahtevamo, nič več prosimo, svoje pravice. Ako se borimo proti organiziranim vladam za švoje pravice, ni to boljševizem, temveč le izvrševanje narodne dolžnosti in branitev samega sebe za boljše prilike za razvoj. ( G. Grdina je z zgovornimi besedami, kakor zna le on, opisal trpljenje našega naroda v domovini in o njegovi sedanji borbi proti italijanskemu imperijaliz-mu. Vse svoje upanje postavlja na Ameriko, ki ga je s svojim moralnim podpiranjem ohrabrila za odpotvproti Avstriji in za raztrganje težkih verig; Sedanji nje gov položaj pa je hujši, kakor je bil pod prejšnjim gospodstvom, in tudi sedaj se nadeja pomoči v prvi vrsti od Amerike. V tem obupnem boju našega naroda v domovini pa moramo pomagati tudi mi, in to moremo storiti z na šimi protesti proti intalijanskemu imperijalizmu in s povdarjalijem naših zahtev po samoodločevanju naroda. K besedi se je oglasil še gosp. Perdan, ki je povdarjal, da bi mo ral i biti nav takili shodih navzoči pač vsi Slovenci, pa naj bodo tega ali onega političnega prepričanja, in da bi bilo treba seznaniti tudi angleško javnost z našimi protesti. Odvrni! mu je g. Zonnan, - da je delo med našim narodom zaradi tega tako težko, ker se mnogim bolj dopadejo razne ostudne psovke in -zabavljice v slovenskih listih, kakor pa resno delo. Prečita] je nato brzojev-ke na predsednika Wilsona, 11a kongresmana Emersona, ki je vložil v kongresu resolucijo Italijanom v prid. in spomenico na kongres Združenih držav. Končno je še g. predsednik apeliral na vse prisotne, da prispevajo za stroške za dvorano in za brzojavke, čemur so se navzoči drage volje odzvali. Nabralo se je $32 plačalo pa.se je samo za kabelgram predsedniku Wilsonu $35 75 centov. Brzojavka predsedniku Wilsonu. The Jugoslavs of Cleveland, gathered at a tremendous mass-meeting May 27th, in most energetic protest .against Italian; imperialism, aggression and atrocities, beg to appeal to you once more to employ every means to blot out the injustice which is holding swav. We do not doubt your unflinching devotion to liberty and righteousness, yet our wounded souls are nearly despairing ' no.w that it-see m s so much of out' sacred territory is to be taken from us without a popular vote. We protest most vehemently, and as American citizens of Jugoslav origin we implore yon to remain firm in your principles of justice and self-determination of small nations. ' -. „--o—— GREATER NEWYOB.SRE NOVICE. ... . JUb-.I . • • -■;-; -■- ...-'. ■ ; ' ; f, 1 - — O Binkoštnih praznikih kakor prejšnja leta bo v slovenski župni cerkvi sv. Cirila in Metoda ljubka slovesnost, namreč' 40-urna pobožnost presv. .Rešnjega Telesa. V teh hudih časih si zaželi srce vsakega kristjana prave tolažbe in pomoči pri Njem, ki jo edini more dati. Tri dni bo naš božji Tolažnik izpostavljen, na prestolu milosti. Kdo izmed nas pač ne bo pohitel k Njemu, ki nas čaka z odprtimi rokami ? Pri tej pdbožnosti bodo tudi zunanji govorniki in spovedniki. Vsakdo bo torej imel priliko zadostiti svoji krščanski dolžnosti. :-o- Save the JAkEMMVŠČINE Po F. W. Dahlman poslovenil V. "Dobro!"' je dejal kapitan z za -riičljivim nasmehom in jo je spustil; "pa pazi dobro žena, da ne obrneš.kozOlca in se dobro ne o-koplješ." • Njena leva noga je že bila na mostu in z desno ni mogla več vzdržati ravnotežja na robu krova, glasno je kriknila in se zvrnila navzdol. Visoko so se zgrnili valovi nad njeno glavo in gotovo se več ne bi bila iž njih rešila, čc bi se ne bil takoj eden izmed: mor narjev vrgel za njo in jo potegnil iz mokrega groba. Mornar je privlekel žensko iz vode dn jo položil na suho. Kapitan in'njegovi ljudje so se inato naglo odstranili in podali se -v svoje kajute. Le jaz in kapitan Brady, s kojim sva medtem prišla iz krova, in nekaj radovednežev, ki jih je ravno pot mimo 'pripeljala, smo stali pri njej, da • bi videli, ikako si bo od neradovoljne kopeli zopet opomogla, Zopet priti k sapi in si vsaj poveqjem ožeti vodo iz svoje obleke, to. je bilo zanjo delo ene mi nute. Z divjim pogledom je merila nas okoli stoječe; posebno še, ker je videla z naših obrazov, da nikdo nima ž njo posebnega sočutja in so nekateri postopači delali Še smešne opazke. "Kje je lopov, ki me je sunil v vodo?" je kričala in stiskala pesti. "Ha! dam ga prijeti s policijo 'n ga sjiraVim na-mesto, kamor sliši. On si bo še pomnil, kaj %e I^avi, mene razžaliti, predrznež! Kakor gotovo sem tu, ga spravim za železno omrežje za dalje časa, kakor si misli." "Nikdo vas ni sunil v vodo, temveč sžtmi ste padli vanjo po svoji lastni neprevidnosti", se jc Oglasil /kapifari' Brady, ki je med-%n stopil v ospredje, "tem sem; jaz sam priča in najbolje, kar vam moreni svetovati je, da se lepo ti-ho in hitro odpravie domov in svojo mokro obleko zamenite s suho, da se ne prehladite." "Vi ste videli in si upate pričati ?" je zakričala razjarjena. "Gotovo !" je odvrnil kapitan. '"Vaše pričanje ni vredno pipe tobaka, vodna miš!" "Tudi jaz sem videl cel dogo-i dek", sem rekel jaz, "in tudi jaz :\vam rečem, da je najbolj pametjo, da storite, kar vam je gospod kapitan svetoval." "Tako! Vi tudi? Ali smem vedeti, kdo ste vi in kje stanujete?" "Seveda", sem odvrnil mirno, "jaz sem zdravnik in Stanujem na iJnioti ulici. Vsakdo vam lahko moje stanovanje pokae in povem vam še, da sem tudi jaz pripravljen pričati, kako ste cmoknili v vodo po .lastni ričprevidnosti." "Lepa reč, zdravnik", je odvrnila z zaničevanjem, "to si hočeth zapomniti takega doktorja", in se jc jela odpravljati. Na krovu naju niso niti pogrešili in bilo je mnogo zabave za vse, ko sva pripovedovala, kar sva •: videla. Drugo jutro smo vzdignili sidra in ladija je začela svojo pot proti Indiji, kamor je; imela pre^ peljati O'Shaughnessyjevo družino. Žena iz Kalkute. Lidija z mojimi Znanci je od-. Plula proti daljni Indiji. Ko sem se vračil domov, sem naenkrat nekoga za seboj, ki me je glasno po imenujpoklical. Obrni' Sfem se in na moje začudenje vi-del pred seboj Sullivana. onege Irca, k-i sem ga nekdaj zdravil m strašnih opeklinah. Nisva sicei bila od onega ČAsa več tujca, ver dar sv^ se le redko srečala. "Kaj vas privede že na vse zgc daj tu setn ?" sem ga vprašal pc °l>ičajnem pozdravu. "Moja sestra je nevarno bol na.. gospod doktor, in potrebuj« zdravnika. Ali ne bi hoteli z me noj ?" Ije). "Gotovo! Mislil sem, da razun žene in otrok nimate nikogar svo jih tukaj." "Ona je šele pred kratkim prišla", je odvrnil. "Iz Irske?" "Ne, prišla je pred nekaj mesc ci, ne iz Irske, temveč iz Indije." "Iz Indije?" sem se začudil. "Da." "Kje pa stanuje?" "Tam-le", je odgovoril in z roko pokazal na hišo, nad katere vrati jc bilo z velikimi črkami napisano "Sailor's Home" (Mornar jev dom). Moje začudenje je še bolj raslo. "Zakaj se ni nastanila pri vas, temveč v mornarski hiši?" sem vprašal. "Kupila je hišo in sedaj jc nje lastnica", je bil odgovori "Je-li morebiti to Mrs. Ship-jack? Kaj ne, nekam čudno ime?" "Da, tako jo naziva jo s priimkom — ali njeno pravo ime je-Sullivan — Miss Sullivan, — ona ni bila še nikoli omožena, gospod doktor." "Vaša sestra se z.'' < . - • • .••..•'•" KUPUJTE VOJNO - HRANIL-t NE ZNAMKE. - BLUFANJE BREZ KONGA IN KRAJA. (Nadaljevanje iz zadnje' štev.) Že pred poldrugim letom je- o-pozarjal !dr.' Vošnjak na javnih shodih na italijansko nevarnost ter poživljal člane SNZ. in rojake sploh, da se -pravočasno pripravi: jo za izpodbijanje laške propagande. Istotako je tudi na raznih vseučiliščih, pred raznimi klubi, zlasti pa pred ameriškimi oblastmi, z senatorji in kongresniki z živo besedo povdarjal, da bo krivica napram Jugoslovanom Od strani Italije le povod za riove boje, katerih ne bo mogla brezbrižno gledati Evropa, pa tudi ves o-stali svet ne. Neposredno pred svojim odhodom iz Amerike jc napisal krasno spomenico, ki je prišla predsedniku v roke, ne pa, kakor se navadno zgodi, s slični-mi spomenicami, da; jih spravi predsednikov tajnik, 'ki se odpo-siijateljtrlepo zahvali v, predsednikovem imenu, ne da bi sploh yedcl, kaj jc v njih. Ištatako pa so se tudi mnogi di-Ugi odlični naši somišljeniki obračali pismeno in ustmeno na kong-resmanc, opozarjajoč jih na krivičnost italijanskih zahtev. Zlasti odkar je Izostala; italijanska nevarnost a-lcutna, se je podvojila delavnost SNZ. in nje članov, ne da bi zaradi tega peli samitih sebi hvalo po časopisju in ne da bi povdarja-li, koliko so izdajali -za brzojavke. Storili so le to, kar Jje bila nji-i hova dolžnost in ničesar drugega, > ker ne delajo za plačilo ali za jav-uo pohvalo in priznanje. Tudi SRZ. je izdilopar brošur, nc proti Italijanom, ampak proti SNZ,. Jug. Nar. Svetu in Kriški » deklaraciji, par'reviji ;;irc za Ame-rikance, temveč za ifaše rojake. f Vsak nov napad od %trani ŠiRiZ. ■ je.najboljše znamenje, da jc SNZ. ^storila zopet nekaj d||>rega in ko-* rištnega, kar so pristaši SRZ. za-•-mudil i. In .še tedaj, % o je prišlo ■med obema organizacijama do ne kakšnega sporazutria, !da bodete vsaj v tej-Zadevi delale roko v roki,, je SRZ. smatralo za potreb: •riejše, da izliva ves svoj žolč na člane SNZ., mesto na Italijane in proti njim pred ameriško javnostjo. In ravno tako je tudi danes: izpodbijarijeMtalijanskili teženj j« Veliko manj važno, kakor pa priazno udrihanje proti batinam. katere deli srbska vlada v starem kraju in s katerimi seobračunalo, ko bo rešeno važnejše vpra^ šanje: -ali bo ostala naša država enotna, ali pa bo razkosana, da jo bodo ugrabili -en del Italijani, manjši del tudi Nemci. Cut vsa- ! kega poštenega in zavednega Slo-vjenca se upira proti takettfu poče-nj an ju od' sttarii srbskih oblasti, ki so sedaj le začasno na krmilu, toda še bolj pa se upira proti- ita-ijanski pohlepnosti po našem 0--zemlju. Treba se je pred vsem J.ibriniti večje nevarnosti, nianjše !'.lo se bo pozneje lahko odpravilo. Dejstvo je, da so ameriški časopisi po večini naklonjeni Jugoslovanom, toda ne . toliko zaradi propagande Jugoslovanov samih,', temcvfcč zaradi tega,1 ker uvidevaj pošteni Amtrikanec; na čega:vi,i Strani je pravica in ker je ze vsa-j kdo sit laške bahavpsti in mega-lomailije. V državi Oh,.io je do 500 ameriških listov, ki zagovarjajo v pretežni večini predsednikovo stališče glede Reke. In v koliko teh listov je poslalo SRZ. ali njega člani agitacijske članke, da bi v njih razlagali ameriški javnosti, v koliko so Italijani upravičeni do Reke in do ostalega jugoslovanskega ozemlja? V koliko je SRZ. sodelovalo v propagandi proti Italijanprn in koliko je v; tem doseglo, sle ne da posneti iz baharij. katerim niliče ne vterjk-nie ; dejstvo pa je, da so bili, vo-dilni ameriški listi že pred dobrim lgtOm na strani Jugoslovanov^, ko je SRZ. videlo največjo nevarnost v SNZ. in v Jug. Nar. Svetu z londonskim odborotn vred. Na.eni strani se SRZ. sedaj hvali, da je postalo yelik strah" dvema velikima organiziranima vladama (italijanski in srbski), na drugi Strani pa jadikuje brezplodno za naše kraje ter dolži SNZ.. da je on<£ kriva, ako bo Italijan ugrabil Reko in vse ostale pokrajine, katere so bile Italiji zagotovljene v londonski pogodbi. Tako nesmiselno bedestočo je v stanu napisati samo oni, ki se čuti sam krivega, da ni izpolnil Svoje dolžnosti ter bi zaradi tega rad zvalil krivdo na drugega. Več konstruktivnega, pozitivnega de-la iri manj napadanja vojakov, več jdejanja in manj besed, več in bolj jše propagande, pa manj hvalisa-nja, pa bi ne bilo treba .jadikovati, jtemveč se resiio pripravljati na bodočo odločilno uro, kajti nihče. I ne veruje, da bi se Jugoslovani mirno in brez odpora podali v ita lijansko suženjstvo. ' I Italijani importirajo v nase kraje svoje podkupljence, da kričijo med svetom, da so naši kraji popolnoma italijanski. Pošiljajo de-putacije v Pariz, ki zahtevajo pri-klopitev k Italiji, pošiljajo resolucije in peticije na laškega kralja, vojaške in civilne oblasti, da jih rešijo barbarskih Jugoslovanov. Ako še to ne zadostuje, pomaga še uradna Italija z raznimi zvitimi spletkami. Tako je bilo slišati v zavezniških deželah zahtevo italijanskih ženščin v Gorici da mora biti odrešena, tako se jc baje Trst enodušno izjavil za ita lijansko krono, dasi je komaj 15 od sto prebivalstva za priklopitev k Italiji, po italijanski statistik ni v Reki, Zadru in Šebeniku nobenega Jugoslovana, itd. In .pr vsem -tem se SRZ. pripravlja m odločilni trenutek, ko bo mogle obračunati — s srbskimi palicami! Zadobilo je s tem nov namer in pomen, nov razrog za svoj obstoj in tudi nov povod za nabira ije milijonskega sklada. Jugoslovani so poslali v Pari; svoje najboljše sinove, da,poma gajo jugoslovanskim delegatom a težkem boju proti italijanskin spletkam. Tu so zgodovinarji . ggografi, etnografi,vseuči 1 iški prt fesorji, inženirji, najboljši prav niki itd., in vsi ti so posvetili vsi voje moči v obrambo jtigosloVai skega ozemlja, v ohranitev sle : herne pedi naše zemlje. V odlo ( čilnem številu so zastopani Slo Venci, med njimi dr. Gregorin, dr , Žolger, dr. Ribar, inženir Mačko' I šek, dr. Vošnjak, Švegelj, medten ko so tudi v Ženevi zastopniki SI \Tar. Sveta, namreč Vlad. Fabjan čič, Anton Lušin in dr. Mate Šmalc, in od teh so vsi, ki, so bil tekom vojne v inozemstvu, delal za isti in na istem programu, ka kbr SNZ. z dr. Marušičem vred ki je sedaj istotako v Parizu, d: ipomaga pri velikem delu v pri-:elokupnega naroda. Zastonj p ščemo med njimi delegata al vsaj »zastopnika in pristaša SRZ.1 — morda zaradi tega, ker niso,še nobenemu izmed njih ponudili m,i nistrskega ali konzulskega- stolčka ali vsaj popolen milijon.dolar-:jev. ' ' Kabelgram, katerega je poslal dr. Marušič iz Pariza SNZ., je popolnoma zmešal urednika Enakopravnosti, tako da niti citati ni znal, kar je bilo napisano, podtaknil jc čisto drugo besedilo in vsebino, samo da more toliko laž jc hujskati na člane SNZ. in zavijati resnico. Prečitajte si še enkrat Wilsonov memorandum, katerega je clal izročiti Orlandu pred njegovim odhodom iz Pariza in ki ic bil priobcen v vseh a-meriških listih; njega omenja dr. Marušič 'v kabelgramu, položaj glede Reke pa omenja šele v dru gem ikabelgramu, katerega j c prejela SNZ. r 2. t. m. Prečitajte si tudi tega, da bodete, spoznali, kakšen je položaj in kje je nevarnost in kaj zahteva v prvi vrsti celokupen naš narod. SNZ. in njej naklonjeno časopisje je neprestano povdarjalo, da je treba pred vsem delovanja od naše strani, <|a se ne smemo zanašati le na Ameriko in na predsednika Wilsona, ker bo Amerika pomagala našemu narodu le tedaj, ako bo videla, da ta narod sam v prvi vrsti deluje za svojo svobodo in neodvisnost. Ravno nc sloga med ameriškimi Jugoslovani, njih razcepljenost in strankar-stvo je mnogo krivo, da je položaj tako težak za nas in za naše pri-. jatelje, ker vse to naši narodni sovražniki izkoriščajo sebi v prid. I SNZ. bo tudi v bodoče delovala po začrtani potij pozivajoč vae Slovence, da se strnejo v eno kolo za odstranitev te največje nevarnosti. da dajo vse svoje moči na razpolago narodu doma, ko be treba. SRZ. dosedaj ni videlo škc : de in nevarnosti, ki preti narodu " iz razcepljenosti, uvideti' je noče ' niti sedaj, temveč vidi povsod dru 1 god strahove in sovražnike, lc ' resničnih ne. Posledice tudi nc > bodo zaradi tega zaostale, todr tedaj se bodo pokazali pravi kriv-1 ci. ki so odvračali narod "od res 1 nega delovanja, ko bi. bilo še mr " goče odvrniti nevarnost. I11 tel krivcev ne bo iskal narod dom? pri SNZ., temveč pri onih, ki ovi • rajo vsako delovanje in begaj c ' narod, zavajajoč ga na kriva pota (Konec.) ; rdeče koprive. i "Kdo je Minka Aleš?" se vpra- - šuiejo po Clevelandu. — To je ti , sta Minka, ki je pred 12 leti kra-i sila oltar v kapelici Z. M. B., kc 1 je bil še tam župnik Rev. K. Za kraj šek. — O ironija usode! — i Danes pa? ______ : '::*'■■• ' ■ : ■ _i______ j Slabi živci j povzročajo mnogoštevilna bolozni. j Malo drugih maladij je, ki so bolj j trpeče in povzročajo toliko potrtosti j kakor živčne bolezni. Vsiedtegaje j treba takojšno zdravljenje. Med ! drugimi zdravili, pripravljenimi za j take slučaje se je j SEVERA'S NERVOTON j (Severov Nervoton) mnogokrat ob-i nesel kot najboljši pripomoček, ^ri-I poročamo ga -vam kot sredstvo v ■ slučaju duševno potrtosti, insomnije i aii izguba spanja, nervozno izčrpanje I.. ali^oncmoglost, histerije in nervoz-j nosti sploh. Ojača oslabele živce, fj.jih poživlja in tako-ojača ves živčni I sistem, da more vztfržavati napor in i -odgnati bolezni. Naprodaj v vseh i lekarnah. • Cena $1.2S. . • Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa., naznanja vsem rojakom iii rojakinjam med 16. in so- leti, da je pristop v vdiiuštvo 2a nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po $1.00 na dan. D.S.'D. izplačuje zia-ven smrtnine, tudi za poškoduino in raznovrstne operacije. Za nadaljna pojasnila se obrnite na sledeči odbor: .losip Pavlakovich, predsednik, 51 Low Roacl; John Golobič, podpredsednik, 5621 Carnegie A've..; George Wesclicli, i. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip -L. Bahorich, 2. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skedong, blagajnik, 5i24 Butler St. — Meseo-irc seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno. Naši zastopniki. Cleveland, O. Podružnica "Slo-ge", 6313 St. Clair Ave. Mr. Anton Strniša. 6305 Glass Ave'.: Mr. Frank Gaspari, S87 Arisel Rd. ; Mr. Jakob Resnik 3599 E. 81 St.:' Mr. J. Meglich, 6713 Edna Ave.: Mr. John Mesec, 14309 Darly St.-; Mr. Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave. Brooklyn, N. Y. Mr, Josip Škrabe, 79 Evergreen Ave. Bridgeport, Conn. Rev. Mich. J. Golob, 450 Pine St. Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač-ni?:, Box 595. 1 Forest City, Pa. Mr. Peter Sniovršnil^ Box 279.; Miss M,( Svete. Houston, Pa. Mr. John Pelhnn Pittsburgh, Pa. Mr. John Bo-jane, 207-57 St-;; Mr. George Ve-selič .5222 Keystone St.; Mr. John Golobič 5621 Carnegie St.; George Witkoyich, 5.104, Butler St. Steelton, Pa. Mr. Anton Malc-shich, 157 Main St. Joliet, III. Mr. Aleks Plut, 1207 Center St. Barberton, C^hio, Mr. Joe Lek-šan, 149 Center St. Sheboygan, Wis. Mr. Mike Pro-gar 1621 N. 9 St. Indianapolis, Ind. Mr. Frank Markič, 765 Holmes Ave. Willard, Wis. Fr. Pbrovšek,-Box 10. Eveleth, Minn. Francis Gre-gorich, Box 22. •Soudan, Minn. John Loushin Box 1230. Ely, Minn. J. J. Peshcll, Box 165; John Otrin, Box 322. Bracldock, Pa. J. Lesjak, 1111 Wood Way. New Duluth, Minn. Mike Spc-luir, 403—97th Ave. W. Chishohn. Minn. Mrs. B. G!o-bočnik, 309 Central Ave.; John Klun, Box 6(38i. Buhl, Minn. Gregor Rus, Box 22. Gilbert, Minn. Frank Ulcar, Box.574. Hesperia, Mich. Marko Bluth, R.-F. D. No. a. KUPUJTE VOJNO - HRANIL-NE7MAMKR ZBIRKA VSEH SLOVENSKIH MASNIH IN HA.B0ŽMH PESMI. Primerna žlasti za šolsko mla-^^ clino. Pesmi so brez not. Knjiži- , f v. 'v" , ca trdo vezana velja 35 centov. Naroča se pri našem upravnistvu, 67 East 7th Street, New York, N Y, John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 62x7 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceni. t /::,■ ■':' ■''."' V'"' KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH r Spisal: H. SIENK1EW1CH *j0 Poslovenil: PODRA.VSK1 < | ; 1 . ' ' ' ' Jurand se je nekoč že srečal z Danveldom ter ga je potem se dvakrat videl na dvoru hiazoveškcga kneza kot poslanca, toda od tega časa je bilo preteklo že nekoliko let; vsckako pa ga je takoj spoznal tudi v tem mraku po nabuhlem licu in po tem, da je sedel med ostalimi sredi mize, držeč na naslonjaču z deskami povito ro-, ko. Na desni njegovi strani je sedel Siegfried de Loeve iž Ins-burka, zakleti sovražnik poljskega naroda sploh in Juranda iz Spi-hova še posebe, na njegovi levi strani sta mu sedela mlajša brata Gotfried in Rotgier. Danveld ju je nalašč pozval, da vidita njegovo zmago nad groznim sovražnikom in da se ob enem radujeta nad sadom izdajstva; katero so si skupno izmislili in h kateremu so tudi oni zd.at.iiQ pripomogli. Sedaj so sedeli udobno, ima j tiči na sebi obleko iz temnega suk-na ter lahke meče ob boku, veseli ln ponosni, ,zroči Juranda z napuhom in z neizmernim preziranjem, kakoršno so zmerom nosili v svojem srcu za vse slabotne in premagane. i Dolgo je trajalo molčanje, kajti hoteli so se dO sitega nagledati ,• moža, katerega so se poprej toliko bali in kateri je stal sedaj pred njimi, z glavo pobešeno na prsi, hirajoč, na sebi robato spokorno t vrečo z motvozom okolti vratu, na katerem je visela nožnica meča. Hoteli so očividno, naj bi kolikor mogoče mnogo ljudi j videlo, njegovo pokorščino,, ker je skozi stranska vrata, ki so držala v druge sobe, dohajal vsakdo, kdor je le hotel, torej se je dvorana na polovico napolnila z oboroženimi gledalci. Vsi so neizmerno radovedno ogledovali Juranda, razgovarjaje se glasno o njem. Jurand pa, videč jih, se je zopet ojačil, ker je mislil sam pri sebi: Ako Danveld ne bi hotel ostati mož beseda v tem, kar je bil obljubil, pa bi gotov.o ne bil pozval toliko prič. Na to Danveld zamahne z roko in razgovor utihne, nžrkar da znamenje jednemu pažetu, kateri pristopi bliže k Jurandu,. prime z roko za motvoz, ki, mu je visel na vratu, ter ga privleče za nekoliko korakov bliže k mizi. Danveld pa pogleda po navzočih ter reče: "Glejte, kako moč našega reda zmaguje zlobo in ponos." "Bog daj, da bi bilo zmerom tako [" odgovore navzoči. Zopet nastane molčanje, na to pa se Danveld obrne k sužnju ter reče: "Grizel si naš red kakor besen peš, za to pa je Bog odločil, da kakor pes stojiš pred nami z motvozom okolo vratu, čakajoč milosti in usmiljenja." , "Ne primerjaj me s psom, starešina", odvrne mu Jurand, "kajti s tem kradeš čast onim, ki so se z menoj bojevali ill poginili od moje roke." Po teh besedah nastane med oboroženimi Nemci šum, toda ni bilo mogoče kmalu spoznati, ali jih je. razsrdil ta pogumni odgoVor, ali jih je le ganila resnica tega, kar je povedal. Toda komturju ni bilo prav, da je dobil razgovor takšno smer, torej je dejal: "Glejte*, kako oholo in drzno nam pljuva v 'oči ta človek!" ' Toda Jurand dvigne kvišku roke, kakor človek, ki kliče nebesa, sama za pričo, ter odgovori, kimajc z glavo: "Bog vidi, da je ostal moj ponos za tukajšnimi vrati. Bog vidi in Bog bo sodil, če, sramoteči moje vitežko stališče, ne sramotite samega sebe. Jedna je vitežka čast, katero mora vsakdo spošto-« vati, kdor je prepasan z vi težkim pasom." Danveld naježi obrvi, toda v tem hipu jame grajski norec žvenkljati z verižico, na kateri je držal medveda, in klicati: "Pridiga! Pridiga! Došel je pridigar iz Mazovije! Poslušajte pridigo!" • . Na to se obrne k Danveldu. "Gospod", reče, "ko je cerkovnik s svojim zvonom prezgodaj zbudil grofa Rozenheima, zapovedal mu je grof, da mora pojesti vrv od zvona,, in sicer od vozla do vozla; ta pridigar ima takisto vrv okrog vratu, torej zapovejte mu, naj jo poje poprej nego dovrši svojo pridigo.". Po teh besedah pogleda plašno komturja, ker hi bil gotpv, ali se mu bo ta smejal, ali nemara celo zapove, da ga pretepo radi teli besed. Toda Križarji, uljudni, pošteni in zelo pokorni, kadar se nigo čutili dovolj močne, niso proti -premaganim poznali nikake mere v napuhu, radi tega mu Danveld ni le ptikimal z glavo v znamenje, da mu dopušča takšno roganje, marveč je še sam spregovoril tako surovo, da se je na licih nekaterih mladih pažetov zrkalilo začudenje. , "Ne pritožuj se, da ti delamo sramoto", reče, "kajti ako bi te.j tudi postavi! za čuvaja psov, je vsekako naš pasji čuvaj boljši nego vaš vitez!" 1 . t . A noreč,'obodren po teh besedah, jame kričati: "Prinesi čohalo in počeši medveda, on pa ti v zalivalo za to počeše tvoje lase." Na to se tu pa tam začuje smeh, a za hrbtom Križarjev zakli- če nekdo: "Po letu pojdeš k jezeru kosit trsičje!" ; t "Ali pojdeš lovit fake na smrdljivo meso!" zakliče nekdo drugi Tretji pa doda: • "Sedaj pa lahko greš odg^njert- vrane1 od vislic. Ne bo se ti manjkalo dela."" , ^ , Tako sq': se oni regali ''h^kd^tj^ihu I'yo jettiu nS'spi*otiiiku, sfras-nemu Jurandu. Veselje je prev?fl'0 V^e pavzoče. Nekateri. §o .'približali k jetniku ter so ga šv.bbtizju polzorno ogledovali, govoreči pri tem : "To je torej 011» divji "mrjasec iz; Spiliova, kateremu je naš komtur polomil zobe, Se se mu drži pena na ustih, rad bi nekoga ugriznil, toda" ne more!" i , " ' Danveld in Križarji, ki so se hoteli kazati navzočim za sodnike, videči sedaj, da se je ta reč drugače obrnila, šo se tudi pomešali med one, ki so juranda bbkoljevali: .Staremu Siegfriedu iz Insburka to ni bilo i^o godu, toda "sam komtur mu je dejal: "Ne hu-dujte se, bomo imeli ie več zabave!" In jeli so tudi oni ogledovati Juranda, kar je.bilo zelo redek slučaj, ker je vsak križarski -vitez ali "kneht", ki ga je poprej videl tako blizu, navadno zaprl oči za zmerom. Nekateri so klicali: "Širokopleč je, dasi ima kožuh pod vrečo! Mogli bi ga omot;aJi s sla,mg in ga voditi po sejmih!" Drugi j so jeli zahtevati piva, da bi bilo še bolj veselo. I11 zares so zažvenketali v veži polni kovinasti vrči, in temna dvorana se je napolnila z vonjavo 'pene, ki je silila izpod pokrovov. • Razveseljeni komtur je dejal: "Tako je prav! Naj si 011 nikakor ne misli, da je njegova sramota nekaj velikega!" Na to so se mu jeli znovič bližati in, trkajoči ga z, vrčj; v .fe^ado,--gttf^licali: "Gotovo bi .rad,pil tudi ti, mazurski rilec!" Drugi so si zopet vlivali pivo tfa dlan iu prska|i jnu ga v oči. ijurand je; s.tat,!.niSd' iijimi ves potrt ih ponižan; končno pa je pristopil k staremu Siegfriedu in očividno 'Čuteč, da dalje ne bo mogel vzdržati, zakričal tako glasnoj da ,j.e ;p,revpil ves trušč v dvorani: -.5. ' - "Radi ran Kristusovih in pri izveličanju vaših duš, dajte mi mojega otroka,^ kakor ste mi obljubili." :••' ' Hotel je prijeti starega komturja za roko, toda ta se mu u-lnakne in reče: • "Proč, suženj! Kaj hočeš?" "Izpustil sem iz ječe de Bergova ter pijjšeLšam, ker ste 1111 obljubili, da mi daste za to moje dete, ki ga imate tukaj." "Kdo ti je obljubil?" ga vpraša Danveld. "Na vest in vero, ti, komtur!" "Ali imaš priče? Toda čemu je trebatu prič, ako. je,bilo to o-prto 11a čast in pošteno besedo?" : ■ "Na tvojo čast in na čast reda!" zakliče Jurand. "Radi tega tudi dobiš svojo hčer!" odvrne mu Danveld. Na to se obrne k navzočim in reče: - • i "Vse to, kar ga je tu doletelo, je le nedolžna igrača proti meri njegovih prestopkov in zločinov. Ker pa smo mu obljubili hčerko, ako pride sani, da se pred nami poniža, in ker beseda Križarja ne sme biti prelomljena,, kakor bi bila to beseda božja, radi tega podarimo prostost oni deklini, katero smo oteh •i.azbojnikom, in po ,yzgledni pokori za svoje grehe, doprinesenc "proti našemu redu, dovolinio tudi njemu, da se. vrne domu." Mnogi so se začudili tem besedam, ker sO- vedeli, da je Danveld že dolgo gojil mržnjo do Juranda, ter takšne prijenljivosti niso pričakovali. Stari Siegfried, kakor tudi Rotgier in brat Gotfried, čudno pogledajo Danvelda, on pa se je delal, kakor bi tega ne videl, in rekel: "Hčerko ti odpošljemo, spremljano od straže, ti pa ostaneš tukaj, dokler se straža nc vrne in dokler nc plačaš odkupnine." i Jurand sam je bil osupnen, kajti že sc je bil odrekel nadeje, da bi bila njegova žrtev Danuši v prospeh. Radi tega je hvaležno po- . gledal Danvelda in dejal: "Bog ti povrni, komtur!" "Spoznaj Kristusove viteze!" reče Danveld. Čez trenutek reče Jurand: , "Veliko je njegovo usmiljenje! Dolgo.že svojega otroka nisem videl, torej dovoli, da vidim deklico in jo blagoslovim." "Prav, toda tO se zgodi pred vsemi'tu navzočimi, da bodo oni -.priče naše vere in ljubezni." , -, .. <> w ^ . 1 ; Po teli besedah zapove najbližjemtivpažetu, naj pripelje Da-liušo, sam pa stopi k de LoeVeju, Ro%iti*u in Gotfriedu ter se ja-Vic ž njimi živo razgovarjati. - [ .?■"■ I"Jaz ti ne nasprotujem, dasi poprej rto ni bil tvoj 'liamen", reče stari Siegfried." \ - ' . ',:' ^ ■■, ■' Toda vročekrvni Rotgier, znan po Svoj i' hrabrosti iit-.okrut.no- sti, reče: ,, "Kako to? Mar. hočeš spustiti ne le' devo,' marveč'tudi .tega zlodj.evega psa,, da nas. bo'še znovič grizel ?" ' "Nc bo has'.več grizel!" omeni Gotfried.:' • '■'•"' "Ej„ on plača odkupnino!" odvrne"Da'ltveld. ' nadlogah. ... S1 Sedajne razmere' so nas primorale, povišati ceno na lili 35 in 05 centov za steklenico,.ako hočemo, da ostane ':« iste kakovosti in da enako učinkuje. O s tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto I« močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo IH ceno ničvrednih ponaredb. • Hil Stari, pravi Pain-Expeller rlobete le v zavitku kot je ■ tn naslikan: Pri kupovanju paziU snamko, \m na besedo Loxol in na nase ime. H Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar- i9 nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c.je ko- 'M ristneja kot pa za 3Sc. ker obsega vee kot dvakrat toliko. - F. AD. RICHTER & CO. 74-8O Washington Street, New York V ^ I Jllll If n1*^^« DR. S. HOLLANDER, a DENTIST >3K 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO. ' Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob srcdih popoldne in ob ncdeljth. NAZNANILO IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: Eno posestvo na vogalu za več trgovin. Eno posestvo na vogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s sobanii. ; Eno posestvo, residence z 7 sobami 111 kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage. Eno posestvo, residence z g sobami. .' ,: *• Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem. I Eno posestvo,.residence z 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zrayen na Blvd. Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu- in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej" bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje. • . ! Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih,"lokalih po nizkih cenah. 'm. ST. CLAIR REALTY CO. 6313 ST. CLAIR AVE. Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes •: Vedno najbolse in najcenejše pri THE STAR FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR Nova vojska sc bliža. George Washington pravi: "Naj boljše sredstvo za ohranjenje miru je, da smo pripravljeni za vojsko." Nova vojska se nam zopet bliža: vojska s poletnimi želodčni mi neprilikami. Neprava hrana, sprememba vročili dni in hladnih noči, sprememba vode itd., povzročajo razne želodčne in notranje bolezni. Da smo pripravljeni za to vojsko, je najboljše sredstvo, da si ohranimo zdravje. Ali pa moremo dobiti kaj boljšega za to sredstvo, kakor je Tri-uerjevo ameriško zdravilno gren-■ ko vino? S pomočjo tega zdravila spraviš svoje prebavne organe v normalno stanje, prebava bci pravilna in bati sc Vam ni niče-jsar. I11 še nekaj. Trinerjevo zdra ivilno grenko vino je tako delikat-110, da ne more škodovati še take I natančnemu želodcu. Dobi se pc ' vseh lekarnah. — Ali kašljate 1 ,Veliko ljudi se v tem času prito . žuje o prehladu in kašlju, tod; , Trinerjcva zdravilo za kašelj — \ Trailer's Cough Sedative — hitre > ,in gotovo pomaga. V vseh lekar ^ nah. Josip Triner Company, 1333 ! 1343 So. Ashland Ave., Chicagc ) lil. National DrugStore Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste. _ I Naša lekarna je tekonj svojega Dbstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso •krbjo tudi izdelujemo zdravila po 5 zdraviliških predpisih. Kadar dobiš od zdr&vnika pred • 1 >is za zdravila, pridi vselej k nan u boš zadovoljen. , Naša zdravila so vedno sveža. OBRESTOVATI I Se prične vsaki dan I kadar naložiš v I LAKE j SHORE BANK I Obresti se plačujejo do dneva, ko l vzdigneš^ denar, kakor po splošni regulaciji. I St. Clair and E. 55th St. I Prospect and Huron Rd. | Superior and AddisonR. I VAŠA OBLEKA i I bo zgledala kot nova ako jo pri- | nesete nam čistiti, barvati ali po- | praviti. Mi tudi Vašo staro 0- | bleko prenaredimo po novi modi. j Frank's Dry Cleaning Co. I Telefon: Central In Rosedale 5694. 1 Delavnica in urad I 1361 EAST 55th ST. 1 naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA I > " I55I3 WATERLOO RD. . §| j. j. peshell Box 15 Ely, Minn. ima v zalogi molitvenike z malim in veliki ji tiskom. ZAS1V2?NIK Frank Gaspari ('87 Ansel Road Cleveland, O., i m sledeče knjige: Molitvenik z mil'mi in debelimi črkami. Abecedni!., e in Katekizme vezane in neveayw t. Istotako lahko dobite pri Frank Sul dolnik-u ^ 6107 St. Clair Att., Cleveland, O.