\ / - \ 1., 2. štev. Januar, februar 1924. Letnik XLVII. CERKVENI GLASBENIK GLASILO CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. Izhaja šestkrat na leto kot dvomesečnik. Cena listu z glasbeno prilogo vred 35 Din., za dijake 20 Din. Za Italijo 15 lir, za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in upravništvo: Pred škofijo št. 12, I. natis tr. Anton Dolinar: A l D 1 Anton bruckner. (Ob rojstni stoletnici.) Vsak list glasbene zgodovine nam iznova dokazuje, da sodobnost velikim možem nikdar ni bila pravična in njihovega poslanstva nikdar razumela ni. Nerazumljivo se nam zdi danes, da je strokovni glasbeni list pisal ob prvi Parsifalovi vprizoritvi: Wagner — kein Kiinstler, wohl aber Vereinsmeier, Reklameheld, Rankeschmied, Skandalmacher, in enako nerazumljiv nasvet generalnega tajnika dunajskega. konservatorija Zellerja Brucknerju: »Ihre Symphonien konnen Sie auf den Mist werfen«. Vendar, kar zakrivi sodobnost, popravi poznejša zgodovina; ona možem, ki izobrazbo svojega časa dosežejo in na podlagi te stremijo po napredku, iščejo novih potov, vodeni po neki notranji sili, popravi storjeno krivico in njihovo poslanstvo docela odkrije in razjasni. To dejstvo se prav očitno kaže pri Brucknerju, čegar rojstno stoletnico praznuje glasbeni svet letos. Da se ga na kratko spominja tudi »Glasbenik , je vzrokov več kot dovolj. Bruckner je v prvi vrsti cerkven skladatelj in to še bolj v svojih simfonijah kot v cerkvenih skladbah in kot tak je postal že danes last vseh kulturnih narodov. V Ansfelden pri Lincu je 4. septembra 1824 zagledal Bruckner1 luč sveta kot sin tamošnjega šolskega voditelja, ki je opravljal obenem tudi organistovo in cerkvenikovo službo. Med enajsterimi otroki je bil on prvorojenec. Do očetove smrti (1. 1837.) ga sprejmo v avguštinski samostan Sv. Florijana kot »Sangerknabe«. Za njegov poznejši glasben razvoj je bil ta korak med najvažnejšimi; tu je dobil začetni poduk v glasbenih vedah kot tudi v klavirju in orglah. Veličastne Krismanove orgle so mu utisnile trajne spomine, katerih sledove srečavamo v mnogoterih njegovih poznejših delih. Medtem se je pa pripravljal za sprejem na učiteljišče in 1. 1840. obiskuje v Lincu učiteljski tečaj. V skrajno bornih razmerah potem na raznih krajih ožje domovine učiteljuje in pri mnogoterih ljudskih slav-nostih opravlja godčevo službo, bodisi od veselja nad pristnimi ljudskimi 1 Živi jen jepisne podatke sem zajemal iz: Max Auer: Bruckner. melodijami, bodisi v svrho zboljšanja gmotnega položaja. Ta čas bivanja med domačim ljudstvom je prav živo naslikal v svojih skercih, kjer kaj rad pripoveduje v »landlerjih« o lepoti domače dežele, o veselem kme-tiškem ljudstvu in o mladini, ki raja pod vaško lipo. V teh melodijah podaja roko Schubertu. Po 5 letih ga vidimo zopet v Sv. Florijanu kot učitelja na ljudski šoli in obenem organista v samostanski cerkvi. Ves prosti čas je sedaj posvečen učenju in vežbi —- 10 ur na dan klavirju, 3 orglam — kot pripoveduje sam. Večinoma sam se v orglah in kontrapunktu toliko izobrazi, da pri tekmi za mesto stolnega organista v Lincu dobi med štirimi kandidati prvo mesto. Izza bivanja v Sv. Florijanu datira več mladostnih skladb, med katerimi je Requiem v d-molu najpomembnejši. V Lincu najde Bruckner pri tamošnjem škofu Rudigierju polno ume-vanje in zaslombo. Zavedal se je pomanjkljivosti svoje glasbpne izobrazbe in samo iskal prilike, kje bi taisto mogel nadaljevati. Na Dunaju je tedaj slovel Simon Sechter kot najimenitnejši učitelj za glasbene predmete. Prosil je za dopust, in sicer tako, da bi smel postni in adventni čas — ko orgle molče — stalno bivati na Dunaju, doklej ne dobi zrelostnega spričevala. Prošnji je bilo ugodeno. S Sechterjem sta sedaj predelala še enkrat temeljito potrebne stroke in tudi nauk o oblikoslovju in kompoziciji. Z njemu lastno pridnostjo in vztrajnostjo je Bruckner sledil učiteljevemu vodstvu in po treh letih vestnega študija je 1. 1861. dobil zrelostno spričevalo. Toda Sechterjev pouk se je opiral v prvi vrsti na tehniko 16. stoletja in ni prestopil mej strogega stavka. Zato je umljivo, da Bruckner s tem še ni bil zadovoljen; hotel je dobiti učitelja, ki bi ga uvedel v novejšo glasbo. Dobil ga je v mladem opernem dirigentu O. Kitzlerju, ki ga je vpeljal v simfonično glasbo, začenši z 8-taktno periodo prav do sonatne oblike, in sicer na podlagi Beethovnovih sonat, v katerih se kaže Beethoven kot največji mojster glasbene oblike. Temu se je pridružil še poduk o inštrumentaciji, in sicer na podlagi Wagnerjevih del, zlasti »Tristana«. L. 1863. — pri 40 letih — je bil poduk končan in zdaj se je šele Bruckner čutil dovolj močnega, da nastopi svojo pot, ko ima vsa tehnična sredstva svojega časa v oblasti, da si lahko sam utere svoj korak. Kot sad tega temeljitega in vztrajnega študija moramo smatrati ono suvereno razpolaganje z glasbenim materialom, ki ga opažamo v vseh njegovih delih; kjer in kadar hoče, doseže zaželjen učinek, nikjer se ne ponavlja in na najbolj mnogovrstne načine poišče izraza svojim mislim, bodisi v harmoničnem ali kontrapunktičnem oziru. Iz tega časa datirajo prva večja dela: tri latinske maše; d-, e-, f-mol, katerih zadnjo je šele pozneje na Dunaju dovršil, in prva sinfonija v c-molu. Njegovi ožji somišljeniki so hoteli Brucknerja na vsak način spraviti na Dunaj; tam more priti v stik z velikim svetom, slišati največja svetovna dela in tam se more tudi sam uveljaviti. In res se je posrečilo, da je dobil na akademiji mesto profesorja za harmonijo in kontrapunkt in obenem tudi na novo ustanovljeno stolico za orgle. L. 1868. se stalno naseli na Dunaju; tu se je s podvojeno silo oprijel dela na vseh poljih in z njemu lastno energijo — ki bi jo njegovi zunanji postavi ne prisodili. Zmagoval je vse ovire, bodisi da so prihajale od gmotnih razmer ali pa od njegovih nasprotnikov. Kar mu je bil prej samostan Sv. Florijana, to je dobil tukaj v klosterneuburškem samostanu, kamor je rad odhajal na oddih. Na treh koncertnih potovanjih v Nancy, London in Pariz se je proslavil kot prvovrsten orgelski virtuoz in nedosežen improvizator; pri javni tekmi v Nancy je žel zmago nad odličnimi francoskimi in belgijskimi organisti. L. 1876. je bil kljub raznim sovražnim intrigam imenovan univerzitetnim lektorjem za harmonijo in kontrapunkt in dve leti pozneje je dobil mesto dvornega organista, s čimer je bilo njegovemu gmotnemu položaju izdatno pomagano. V to dobo spadajo stavbe njegovih sinfonij od I. do IX., katerih vsaka je prepolna glasbenih lepot in katerih vsaka ima istotako svojo zgodovino; v podrobnosti se spuščati ni prostora, nekaj splošnih opazk še pozneje. Istotako izvira iz tega časa tudi »Te Deum«, ki spada med najnovejša dela svetovne zborovske literature; vendar je preteklo pet let, predno je bilo delo prvič izvajano. L. 1891. je bil po 22. letnem službovanju na lastno prošnjo vpokojen. Ob večeru življenja mu je bilo izkazanih veliko časti; cesar Franc Jožef ga je že pred leti odlikoval z viteškim križem Franc-Jožefovega reda in mu plačal založbene stroške III. in VIII. sinfonije — katero je skladatelj njemu posvetil. Veliko odlikovanje mu je izkazala univerza, ki mu je podelila častni doktorat filozofične fakultete. Rektor je pri slavnostni promociji med drugim izvajal: Tam kjer se znanost ustavi, ker so se ji zoperstavile nepremostljive ovire, tam se začne kraljestvo umetnosti, katera more izraziti to, kar je znanosti zaklenjeno. Ich beuge mich vor dem ehemaligen Un-terlehrer von Windhaag.« Pri slavnostnem koncertu je bil Bruckner ves čas predmet navdušenih ovacij. V veliko zadoščenje in veselje so mu bila poročila iz Berlina, Mona-kovega, Lipskega, Amsterdama, Londona, iz Amerike, ki so poročala o podobnih in dobro uspelih izvajanjih njegovih del. K temu so največ pripomogli razni dirigenti, deloma njegovi bivši učenci, ki so si stavili nalogo, priboriti mojstru ono stališče, ki ga njegova umetnost zasluži. Omenjam le nekatere: Richter (Dunaj), Gollerich (Line), Levi (Munchen), Ni-kiseh (Leipzig), Lowe (Dunaj). L. 1911. bi se smelo imenovati novo leto, ko je bil led prebit, ko se je splošnost začela zavedati, kdo je Bruckner; v koncertni sezoni 1911/.12 se je že mogel prvič izvajati cel ciklus 9 sinfonij pod Lowejem v Monakovem in na Dunaju in 1. 1919/20 pod Nikischem v Lipskem. Na prošnjo nadvojvodinje Valerije mu je cesar 1. 1895. dal na razpolago stanovanje v pritličju gradu Belvedere; bolehnemu mojstru je bilo s tem zelo ustreženo, ker je bil oddaljen od velikega pocestnega šuma in vrišča in imel na razpolago lepe sprehode v grajskem vrtu. Vendar te udobnosti ni dolgo užival; ko je dokončaval zadnji stavek IX. sinfonije, ga je zalotila bela žena in mu 11. oktobra 1896. prestrigla nit življenja. Na lastno željo je bil pokopan v posebno častno grobnico v samostanski cerkvi Sv. Florijana, pod velikimi orglami. Fr. Ferjančič: Lotimo se novih koralnih intonacij in napevov! v I Verzikeljni. (Dalje.) Po odpetem himnu se pri vesperah zapoje verzikelj z odgovorom. Verzikeljni se tudi sicer pojo pri jutrnjicah v vseh treh nokturnih, v hvalnicah in drugih kanoničnih urah. Kakor v drugih ozirih, vlada tudi glede pevanja verzikeljnov precejšnja razlika med sedanjim tradicionalnim in prejšnjim medicejskim koralom. Medice j ski koral je glede verzikeljnov delal razliko med duplex-semiduplex- in simplex-godovi. Sicer je bila ta razlika med posameznimi vrstami godov silno malenkostna, kakor je razvidna iz naslednjih zgledov. Za verzikeljne o duplex-godovih je imel medicejski koral ta-le napev: X> V. Ave Maria, gratia plena, a - a. 0. Dominus tecum, u - um. Za semiduplex-godove je bil po medicejski izdaji ta-le napev: ^IMMmSiilll^ V. Exsultent justi in conspectu De - i, i. 0. Et delectentur in laeti - ti - a, a. Za simplex-godove in ferije pa je bil po mediceji isti napev še bolj okrajšan na ta-le način: V. Eripe me-. Domine, ab homine uia-lo. 0. A viro iniquo eri - pe me. Napev je torej v vseh treh slučajih isti, samo da čedalje krajši. Poleg tega napeva pozna mediceja le še preprosti način, ko se samo ob koncu verzikeljna pade v mali terci navzdol. 1 \ / - / Tradicionalni koral glede verzikeljnov ne dela razlike med raznimi vrstami godov. Razločuje pa vobče ton z ne v m o' (»tonus cum neuma«) in preprosti ton (»tonus simplex«). 1. Ton z nevmo. Proizvaja se na dva načina, ali na starejši način: ' -> V. Adorate Deum, alle - lii - ja. 0. Omnes Angeli ejus, allelu - ja. Ali na novejši način: V. Adorate Deum, alle - lu - ja. 0. Omnes Angeli ejus, allelu - ja. Ako se verzikelj ali odgovor konča s kakim soglasnikoni, se nevma proizvaja na samoglasniku, soglasnik pa se pridene le ob koncu ne vrne. Ton z nevmo se uporablja pri jutrnjicah po izpetih psalmih posameznih nokturnov, dalje pri hvalnicah ir} vesperah po izpetem himnu ter v malih horah po tako imenovanem »Responsorium breve«. Za verzikelj pri vesperah o nekaterih najslovesnejših praznikih ima tradicionalni koral še neko bogatejšo melodijo, ki je preje po medicejskem koralu sploh nismo poznali. Za zgled navajam tu verzikelj iz drugih vesper na praznik Vnebohoda Gospodovega, ki se v tem slovesnem tonu glasi tako-le: V. Dominus in coe - lo, al - le - lu - ja. 0. Paravit sedem su - am, al - le - lu - ja. Ta slovesni ton se uporablja samo o Božiču, Razglašenju Gospodovem, Vnebohodu, Binkoštih, o prazniku sv. Rešnjega Telesa, Vnebovzetja Marijinega ter Vseh svetnikov, in sicer vse te praznike pri obojnih vesperah. V vesperalni knjigi so ti verzikeljni s slovesnimi napevi o dotičnih praznikih celotno izpisani. Na posebn način se pojo verzikeljni v jutranjicah zadnjih treh dni velikega tedna ter v vesperah, jutrnjicah in hvalnicah o f i c i j a za rajne. V tem oziru vlada med medicejskim in tradicionalnim koralom še največja razlika. Po medicejskem načinu so se ti verzikeljni peli tako-le: V. In pace in id - ip-sum. 0. Dormiam et re-qui - e-scam. / Po tradicionalnem načinu pa se ti verzikeljni pojo tako, kakor se glasi sklep lekcij v oficiju zadnjih treh dni velikega tedna in v oficiju za rajne. Zgorenji verzikelj se torej po tradicionalnem načinu zapoje tako-le: h»-. ■ ■ - -b i i—q -§) 1*1-- • ' » • V. In pace in id - ip-sum. 0. Dormiam et re-qui - 6-scam. Sklepna kadenca teh verzikeljnov se pričenja dva zloga pred zadnjim besednim poudarkom, n. pr.: ne ob - li - vi - sca-ris in fi-nem. a - ni-mas e - o - rum. re - qui - e - scet in spe. Ako pa je pred zadnjim akcentom tri- ^li večzložna beseda s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, tedaj se pričenja kadenca na omenjenem predzadnjem poudarku, n. pr.: . Et mentita est i-ni-qui-tas si - bi. Sicut mor-tu - os sae-cu-li. Cum principibus po - pu - li su - i. 2. Preprosti ton. Pri tem tonu ni posebne razlike med medicejskim in tradicionalnim koralom. Po tem načinu se poje verzikelj vseskozi na istem tonu (»tono recto«), le na zadnjem, oziroma predzadnjem zlogu se pade v mali terci navzdol, na predzadnjem tedaj, ako je zadnji akcent v verzikeljnu na tretpredzadnjem zlogu. N. pr.: V. Exsultent justi in conspectu De - i. 0. Et delectčntur in lae - ti - ti -a. Ako je zadnja beseda v verzikeljnu enozložna, gre navadno predzadnji zlog v mali terci navzdol, a zadnji se vrne zopet na dominanto. Na primer: V. Fiat misericordia tua, Domine, 0. Quemadmodum speravi V. Angelis suis Deus manda O. Ut custodiant te in omnibus viis su-per nos. mus in te. vit de te. tu - is. Ravno tako se ravna s hebrejskimi besedami ob koncu verzikeljnov, ako se dotične besede ne sklanjajo. N. pr.: vi-tam ae-ter-nam. A-men. in Je - ni - sa-lem. Z besedo »alleluja«, dasi je hebrejska, se ravna tako, kakor sicer z latinskimi besedami; z besedo »Iesus« pa, dasi se sklanja, se ravna tako, kakor sicer s hebrejskimi besedami. Ako je zadnja beseda v verzikeljnu enozložna, predzadnja pa vee-zložna s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, se navadno pred padcem v malo terco jemlje še vmesna sekunda. N. pr.: prae-ve - ni - et te. 6 - ri - pe me. ad- ju - va nos. Pri vesperah se rabi ta preprosti ton samo pri takoimenovanih kome-moracijah, ko se namreč poleg skrivnosti glavnega praznika spominjamo še kakega drugega svetnika ali nedelje ali ferije, kadar je to predpisano v cerkvenem direktoriju. V oficiju se rabi ta ton tudi še pri komemoracijah v hvalnicah, nadalje pri tako imenovanih »preces« in pri Marijanskih sklepnih antifonah. Izven oficija pa se pojo verzikeljni v tem preprostem tonu pri »Asperges« in »Vidi aquam«, pri litanijah in raznih blagoslovilih. Na ta način se pojo tudi verzikeljni v slovenskem jeziku, n. pr. po slovenski zahvalni pesmi, pri štirih oltarjih na praznik sv. Rešnjega Telesa itd. Na Vipavskem — in gotovo tudi še marsikje drugje — pojo vse verzikeljne tudi pri lavretanskih litanijah, vsaj v prejšnjih časih so jih peli. Pri tem je treba paziti na to, da ako je zadnja beseda v verzikeljnu enozložna, ali ako je večzložna, pa ima poudarek na zadnjem zlogu, .naj se tudi s slovenskimi verzikeljni ravna podobno, kakor z latinskimi, ki se končavajo z enozložno besedo. Poje naj se torej tako-le: Reši nas, o Go-spod. Pr<5simo te, sli - ši nas. Ki v tebe zaupa - jo, moj Bog. Bodi nam, Go-spod, mo-čen stolp. In spočela je od Svete - ga Du - ha. Pri onem verzikeljnovem odgovoru v lavretanskih litanijah, ki se končuje z besedo »Kristusovih«, je na zadnjem zloigu »vih«« postranski akcent, zato naj se proizvaja po zgornjem načinu. Ker pa je glavni akcent v tej besedi na četrtpredzadnjem zlogu, se po mojem mnenju sme — a ne mora — jemati tudi vmesna sekunda, torej tako-le: Najljubeznivejša božja služba celega liturgičnega leta je pač v sveti noči polnočnica. Po dolgem spokornem adventnem času, ki ga omilijo le Marijine zornice in praznik Brezmadežne, prihaja sveti večer z vsem svojim čarom. Božič je pravi družinski praznik; takrat vtihnejo vsa politična na-sprotstva; kdor more, zapusti svojo postojanko in hiti v svojo družino, ter postane pri jaslicah otrok, popolnoma v smislu Izveličarjevem: »Ako niste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo.« Mat. 18, 3. Zadnji božič je bil posebno pomenljiv, ker se je obhajala 700 letnica * jaslic, kar jih je 1. 1223. prvi postavil sv. Frančišek Asiški in se jih veselil kakor otrok. Na sveti večer preneha vse strastno vrvenje, in družine se zbero v hiši. Hišni oče vzame steklenico blagoslovljene vode in gre po vseh sobah in gospodarskih poslopjih, ter škropi in prosi nebeškega blagoslova za družino, živino, poslopja, polja in travnike. Na to se vsi zberč, molijo, sedejo k mizi, se pogovarjajo in razvedrujejoi do pozne noči. Ob enajstih zadoni veliki zvon v tiho noč in vse hiti proti cerkvi, čarobno razsvetljeni. Duhovniki pojo pred oltarjem psalme in berila. Med berili se posebno odlikujejo odlomki iz Izaija preroka, ki se pojo in cantu ornato. Takih melodij ne premore noben modernist. Ko mašnik zapoje Te Deum, je cerkev že polna. Duhovniki gredo v zakristijo po mašna oblačila, ta čas pa se čuje s kora mila božičnica: Sveta noč, blažena noč! In katero srce more ostati mrzlo, ko mašnik slovesno zapoje: Gloria in excelsis Deo — tisti spev, ki so ga angeli prepevali v božični noči nad betlehemskimi poljanami! Sveta daritev se nadaljuje v liturgičnem smislu, na koru se poje latinska maša, prežeta s primernimi pastoralnimi reminiscencami. Po sveti maši se zopet oglasijo ljubke božičnice in se pevajo dalje med sv. obhajilom, ki ga prejema obilica pobožnih in srečnih vernikov in praznuje pravi božič, ker se Jezus po zakramentu rodi v njihovih srcih. Le polagoma se prazni cerkev; ljudje gredo k počitku. Kako je bilo o zadnjem božiču v Ljubljani o polnoči? Pisec teh vrst se je nekoliko zainteresiral za polnočnico v Ljubljani in dognal, da se je vršila popolna liturgija v stolnici, pri frančiškanih, pri sv. Petru in pri Da postanemo vredni obljub Kri-stu-so-vih. (Dalje prihodnjič.) Polnočnica Salezijancih, drugje pa se niso ozirali na liturgične predpise, ampak so pri slovesni sv. maši peli slovensko, v eni cerkvi imeli celo tiho sv. mašo s slovenskim petjem na koru. Ta samovoljnost je proti predpisom, kajti v škofijskem direktoriju se bere dne 24. decembra: »De mandato Celsmi et Rdsmi D. D. Ordinarii sequenti media nocte una dumtaxat Missa, eaque solemnis, in quavis ecclesia parochiali celebretur.« To je: V božični noči naj se v vsaki župni cerkvi opravi ena in sicer slovesna sv. maša. Dr. And. Schmid piše v svojem Ceremoniale, pag. 541: Opolnoči mora biti peta maša po zgledu angelov, ki so to noč s petjem ozna-njevali rojstvo Kristusovo. Le s posebnim škofovim dovoljenjem bi smela biti tiha maša. S. C. R. 3. apr. 1876 n. 3896. Če mora biti slovesna sv. maša, tedaj se mora na koru latinsko peti, ker za nas je še vedno v veljavi in ostane v veljavi »Motu proprio« papeža Pija X., ki je glasbeni kodeks za kor, kakor »Codex juris canonici« za cerkvene pravne razmere. Prazen je izgovor, da je ljudem ljubše slovensko petje, zategadelj gredo raje tja, kjer se slovensko poje. V stolnici in pri frančiškanih so peli latinsko, a je bilo v vsaki cerkvi do 3000 vernikov, ki so v največjem miru prisostvovali liturgični službi božji. Sicer so pa tudi tukaj pred in po sveti maši peli prav lepe božične pesmi. Ne bi rekel, ko bi ljubljanski kori ne bili zmožni liturgičnega petja, ali temu ni tako. Slovensko petje je ob tej priliki le nekak kompliment napačnemu nacionalizmu, ki pa cerkvi ne prinese nobenega prirastka. Prav želeti je, da bi se liturgija bolj upoštevala. Ne dajmo se osramotiti od vzhodne Cerkve, ki s celo dušo visi na bogati liturgiji. Samovoljno ravnanje pa ni pravilno. X. Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. Piše Franc Kramar, bivši nabiratelj slov. narodnih pesmi. (NoToletne.) (Dalje.) — Peifsem na nouga leita dan pred pridiga, vifsha Enu je Deite rojenu. —: Mi (srno dones Lefsim perfsli, * Novu Leitu douzhakali, * Velselmo Ise, zhastimo vfsi * m Ime Jesus! — Ta obsega 10 kitic in se poje na napev >Enu je Deite rojenu«, ki se nahaja v pisani zbirki, ki jo je imel Matija Kračman, spisani od nekega ljubljanskega organista. — Peilem sa ta sadni dan teiga stariga leita, vifsha: ta dan je vlsiga vesela. —: Tu staru Leitu preshlu je, * Novu fmo dofhiveili, * oh srezhni so tisti ludie itd. — Obsega 4 kitice. — Na fadni dan teiga stariga leita, koku je nam preteklu, vifsha s: Alexa. —: O Zhlovek, spomni Imano donafshni dan, * tu staru leitu nam je preshlu, * fazhni itd. — Obsega 7 kitic. Od Nouga leita, na visho koker boshizhna: Jest shalostnu premishlem tu, kok Joshef j (s) mario gre. —: O Leitu! Leitu kam Ti shlu, * ja snuzhi [i h konzhu pershlu itd. — Ima 7 kitic. Od noviga Leita, spet na to vilho koker ta od sgorej. —: O Leitu! Leitu kam ti Ihlu, * ja snuzhi fi hkonzu perfhlu itd. — Nadaljne kitice so drugačne, od prejšnje, ki se ravno tako začenja. Obsega 7 kitic. Pripisane'ima pa še 4 kitice, ki se razen prve kitice lahko pojejo tudi na drugačen način kot prejšnje. Ena Nova peifsem od Noviga leita, od teiga popifsvaina; vifsha koker ie ta 10 Boshizhna: O daimo zhast .Hualo bogu, * ksmo vzhakali leitu novu, * jest voshern sdei itd. — Ima 14 kitic. Na nouga leita dan, spet na to Ario.' —: Douzhakali Imo Leitu novu, * daimo vsi zhast Hualo bogu, * de Imo shivi sdei tu, * buh vei kdu dokleitu * bo vzhakou itd. — Ima 12 kitic. Na nouga Leita dan, na vifsho od kanenske shene. —: Dones na Nouga Leita dan, * Ihellim letu poveidat vam, * kai stri zhesar Diocletian nu Maximian, * la dua zelsarja itd. — Ima 7 kitic. Na nouga Leita dan, vilsha: Greifsniki pertezite. —: Vzhakal Imo Novu leitu, * zhast nu hualo bogu! * kater bo toku shteitu, * en tauthent sedem stu, * j a sgorei zhes federn deset * je shie sdej preteklu Leit, * kar je Jesus terpeiti pershu biu na ta sueit. — Obsega 9 kitic. Na nouga leita dan, na vifsha Ena fapoutJe & —: Douzhakali Imo Leitu novu, * daimo zhast Hualo vezhnim bogu, * lapifsSno v Nashe serzha narprej, * Tu slatku ime Jesus sdei, * zhastimo vlselej, pogleimo narprej. — Obsega 12 kitic. Ta pesem se poje na napev, ki ima naslov >od nouga leta«, ki sem ga prepisal iz že omenjene obširne napevske zbirke, ki jo je spisal neki ljubljanski organist, in ki je potem prišla v last M. ■Kračmanu. Od Nouga leita, na vifsho ta 12 peifsem Boshizhna. —: Dones na Nouga Leita dan * fem jest vefs j (s) shalostio obdan, * kir zazhnem premishlat itd. — Obsega 9 kitic. Od Novga Leita, vifsha: pertezite Christiani. —: Dones vofshem Novu Leitu * vam o Lubi Farmam, * debga srezhnu na tem sveitu * she vezhkrat douzhakalli! * Shrezho, sdrauje vam buh dei, * nu vse kar vam je terbei, * nu E'nkrat vafshem dushizam * ta vezhni nebeshki Reij! — Pesem obsega 14 kitic in je zanimiva. Zapisal sem to pesem z napevom vred tudi v Podgozdu nad Igom. Zapel mi jo je neki Žličar. Na S: selvestra dan, ta sadni dan teiga Leita, vifsha s: Allexa. —: Dones zhmo vfseti mi vsi vkupei slovu, * De vam poveim, faltai al koku, * Tu staru Leitu itd. — Ima 9 kitic. (O sr. treh kraljih.) Od S: S: trijah krallu, na visho: o zhui, o zhui, lub soset (moi). —: Shellim she Rad, vam poveidat, * koku fo suet kralli takrat * kso offrali, domu perfshli itd. — Obsega 6 kitic. Od s: s: trijah crallu. —: Prelub moi perjatu, te protsem, postuj, * fi shlishou al vidu, kai fe ie sgudlu Anzoi, * pasterzhi na strashi, na pashi fmo blij, * Na naglem pret nami fe nebu svetlij. — Obsega 8 kitic. Od s: s: trijah cralu, na visho: Ena sapoud je venkei shla. —: Na suet vezher je ven pershla, * E'na sveisda ie videt bla, * od nie je shie Bolam profet, * prerokuov shie dougu popreit, * De bode perfsla ta sveisda fuella. — Obsega 19 kitic. Napev od te pesmi sem prepisal iz nekega Kračmanovega lista. (O nedolžnih otročičih.) Od Nadoufsneh otrozhizhou, Aria s: Magdalene. —: Ena fapoud je ustalla * od Hero-desha kralla * zes Meistu Betlemsku na vse kraije: * de on zhe pognadat nu dobru daRuvat, * vkup klizhe fantizhe de jeh nefso vfsi, * ta bode pervi dar, * ktir bo dvei Leiti star, * od Mojeh offizirou inu tudi shounirjou, * gdu zhe rezh: nikar! — Ta pesem obsega 7 kitic. Zapisal sem to pesem z napevom vred tudi v moji rojstni vasi v Mateni pri Igu. Pel mi jo je Janez Grmek, vulgo stari Prunk, moj sosed. Od nadoufhnih otrozhizhou, Aria s: Allexa. —: Kader Herodesh je biu to sapoud dau, * deb Jesusa vMorilli bli reis, * glih terdnu tazhas ie suet Joshef saspau, * kar pride Arigel_knemu fnebefs: * Joshef, vstani, * deite ohrani, * Beishi Imario le po Hribali zes!« — Pesem obsega 10 kitic in je narodna. Od Nadoufsneh otrozhizhou, od tiga kar pifshe Franc. quaresimo in E'lucidar tere sancta, c. 13 Pereg. se item P: Abraham pars 3 fol 119., Aria koker boshizhna »Nezoi drusem napojem, koker vam kmetizham« & —: Vez Leit ste pofhlufhali, * se zhu-dilli letmu, * kok so Fantizhe klali * Notrij v Betlehemu, * de vlaka vboga Mati * je mogla Deite dati, * ga ie vidla saklati, * al je blu leikanu. — Pesem obsega 9 kitic, in je v narodnem duhu zložena. (Adventne.) Vodventu pred pridigo: Pofslan je Angel gabriel * od Buga na ta fveit * Ke heni zisti divizij * Noter vmeistu nazeret. — Obsega 12 kitic in se nahaja tudi v knjigi »Branja inu Evangeliumi« izdani 1777 leta. Odventna, spet na ta vifsha, se poje na fhmaren dan v' odventu. — Svetu pifsmu pre-mifhla * Maria diviza, * inu Te vfse domifhla, * gdu bo Boshia porodniza? — Obsega 17 kitic. Od zhistiga spozhetia Matere Boshie, vifha: o greilshnig, premisli, kir skufsi sdihu-jtesh. —: Dones tu stuimo, nu premiMuimo * to nasrezho sturjeno nam, * kir Adam s Evo itd. (10 kitic.) Od zhistiga spozhetia, vifsha od lifsabone. —: O Shiher se vefsellite, * kir ste prou verni ludie, * dones Mario zhastite, * nu ne zhistu s'pozheitie, * sdei bote tu premi-fshluvali itd. (10 kitic.) Od zhistiga s'pozhetia, vifsha: o vam k vefsellu & —: Oh vefsellite fe vi Brumni ludie, * katir zhastite tu zhistu spozhetie, * Marie Divize, Nebefshke krallize, * satu itd. (11 kitic.) Od zhistiga spozhetia Marie dvize, vifsa Nodburgo zhastiti. —: O Verni kristiani, tu poshlushaite, * kir vzhasi vmed vami vfsa Reizh gruntate, * Angelzi na vejo vfso itd. (10 kitic.) od fakona dvize Marie nu s: Josheffha, Aria: od marie sapeiti moja dufsha shelli. —: Preid kse je bla sarozhilla * Maria Josheffu, * sta obdua preit oblubila * bogu itd. (9 kitic.) Odventna: Ave Maria, gratia plena, * toku je zheshena 0(1 Angella ena, * Mati ie vezhniga sheuleina. — Obsega 9 kitic. Aria: o Rumar, tu se vstavi. —: Buh kir ie ta (veit vidu, * kok ie v sgubleinu stau, * zes nega se ie vfsmilu, * enga Angela ie sbrau, * G'abriel imenuvan itd. (10 kitic.) Odventna, Aria: od Marie sapeiti... —: Od Marie sapeiti, Moja Dusha Ihelli, * Nad-luge Resodeiti, Materi Divizi itd. — Obsega 8 kitic in se nahaja v knjigi »Branja inu Evangeliumi« od 1. 1741. Odventna, Aria: Maria, leip zer teh Nebefs — Pofslan je Angel na ta fveit, * Notri v tu Meistu Nazeret, * keni prezisti Devizi, * pravi Boshij flufshabenzi. — (Ima 12 kitic.) Zhefshena Maria, gnade si pouna, * te boma profshilli, ti le zhes nafs vfsmili, * deb gnado Boshijo sadobili. — Obsega 9 kitic. (Na) Ario sahualene peifsmi te sadne: S'vet Lukesh pifshe, od davidove Hifshe itd. (12 kitic.) Odventna per forni Malshi nu. zhistiga spozhetia dan. —: O Maria, Brefs Madesha, * stabo buh deila zhudesha, * od vekumei si svolena, * sgnado bolshio napounena, * od vekumei, do vekumei, * Maria prosi boga se nas sdej! — Obsega 9 kitic. Zapisal sem to pesem tudi jaz z napevom vred na Pijavi Gorici pri Igu. Odventna peifsem: Na nebu visoku, Dushe fo preglasnu * vpile pret peklam itd. (13 kitic.) Adventna: Tu Angelsku zhesheine, * Marie polsrauleine * ozhmo visi itd. (7 kitic 1 Adventna: O Bena Reiz teiga fvita * nei meni vezh perjetna, * kaker ie Mati Boshia itd. (7 kitic.) Aduentna, Aria Salve Regina. —: Ena Nova poshta inu vefselle * od Nebes na lemlo gabriel nefse itd. — Tu je 12 kitic te pesmi, v knjigi >68 sv. pesmi« (Redeskini), kjer se tudi nahaja, jih je 7. Aduentna, Aria:^na Nebu vifsoko. —: Buh ie stuaru Nebu, * vels sveit, lemlo toku itd. (12 kitic.) Adventna, vifsha Angelza varha. — Gori vfsignem shtimo mojo * hteb o Mat vse Milosti, * profsem, dai mi gnado tojo, * tok bo meni sadosti, * is serza te zhein lubiti, * dai mi greihu Leideg biti, * to gnado vfsellei fhellim, * hteb o Mati per-beilshim. (7 kitic.) Aduentna, pa se tudi shiher zhes leitu poie; vifsa koker od s: Roka: obena shtra-fenga nei — S'mil'sli o zhlovek, v tojem terpleinu, * de Ise bodesh ob vefseliu, * zhasti Mario le tukei vreidnu itd. (7 kitic.) Aduentna, visha koker od Miraculnu s: krisha. —: Ah, koku zhem jest zhast dati, * tebi, 6 Maria zhast, * kir Jest sazhnem premifshlati * leto veliko oblast itd. (7 kitic.) Aduentna, vifsha od shegnaina ta stara. —: Marie zhefsheine * nu posdrauleine * se Nebels ia angel pernefsu ga, * 1'hno ie govuru, * suet duh bo sturu, * shpozhela... (7 kitic.) Aduentna, visha: zhernu se ozhem guantat. —: Maria, Nebefs kralizha * je prava Nebefshka luzh, * Mogozhna si pomozhniza, * velika je toja muzh. — (Obsega 9 kitic.) Aduentna, vilsha koker pepeunizhna. —: Odpri gori G'reifsnik ozhi, * pogledei na mario, * Angel gabriel te uzhi, * sto zhesheno Mario, * vfsem katir nio stisto zhasii itd. (9 kitic.) Aduentna, Na visho nedelne peifsmi: o zhlovik, tebi, nu tuai febi * dam en navek donafhni dan. —: Otrozi Adama, nam je bla jamma, * skopana noter do pekla, * Maria [sama, to strashno jamo... (8 kitic.) Aduentna, na vifsho: ouzhiza sgublena —: Ena fveisda ven gre, zefs globoku Morje itd. (11 kitic.) Adventna, na vilsho: dones se vse sazhudi. —: O ti Difshezha Rofsha, * vmet vfsemi Rofshami... (8 kitic.) Adventna, na vilsho s: Nodburge ta stara. —: V Gallileij Ena deikelza * preshlahtnu je rojena, * v nazharetu je stojezha, * brumnu gorij srejena itd. — Ima 8 kitic, in napev od te pesmi sem napisal v Krtini na Gorenjskem. Pela mi ga je neka stara Ženica (Marija Kremžar). Aduentna, na visho Dobriga fveita. —: S Jutrei pridite christiani, * Hmateri te millosti itd. (8 kitic.) Aduentna, vifso s: Joshep lubesnivi. —: O S'hegnana nu pohleuna, * bod Nebefska sarija itd. (14 kitic.) Sa ta Drugi dan v odventu, Aria koker na pustna nedeilla. —: Jest bom ledei fazheu, * seAngelzki slasti itd. (10 kitic.) Odventna, na vilsho s: troijze ta stara. —: O S'rezhni Leta zait, * kie Maria spozhetat * tazga ... (13 kitic.) Adventna, na vilsho: o ti Prefslatki Jesus, nu imenvani christus C. —: Perfshla je ven daniza, * satu je ... (11 kitic.) Aduentna, na vifsho: Anzoi Drufem na pojem, koker vam kmetizham. —: Sdei od vefsela puimo, * zhe ozhmo... (8 kitic.) — Adventna, Na vifsho d: M: Dobriga sveta. —: Moja dusha, shazhni peiti, * kulker teb Mogozhe je itd. (8 kitic.) — Adventna, Na vifsho koker peifsem od shegnaina: christiani nioij, ste shlishali vi, * de Jesus je sgaislo ven gonu ludi. —: Daniza sdei ven gre, * pogleite ludie, * dan kashe, le vashe šbudite serze, * ja koker Resueiti... (10 kitic.) — Aduentna, na vifsho od Miraculna. —: O S'he vfignem fhtimo fojo * sijutrei pred .. . (10 kitic.) — Adventna, vifsho: Rumar lubi, bounig tudi. —: Moja dufsha, vsak dan skusha * zast mariji speivati itd. (5 kitic.) — Sa ta fadni dan vodventi, na vifsho od suetga Joshta. —: Kristiani, vefselite se * Imauo Danafshni dan, * kier ie buh dau douzhakat nam, * ta suet Boshizhen dan itd. Obsega 13 kitic. (Konec opisa tretje pesmarice.) Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. Dne 14. januarja 1924 je bila odborova seja. Navzoči so bili: predsednik P. Hugolin Sattner in odborniki: Dostal, Kimovec, Lavrič, Mantuani, Premrl, Steska. Predsednik omenja, da si mora društvo omisliti poseben zapisnik. Do sedaj se vsa društvena poročila nahajajo samo v Cerkvenem Glasbeniku, kar pa ne zadostuje in bo dajal društveni zapisnik o vsem društvenem gibanju lažji in točnejši pregled. — Kot glavna točka se obravnava finančni položaj orglarske šole. O zadevi poroča najprej ravnatelj orglarske šole Premrl. Kot glavni vzrok finančne krize navaja to, da se prispevki cerkva za orglarsko šolo niso zviševali v tistem razmerju, kot je rasla draginja in ž njo vred stroški orglarske šole. Prvotni prispevki 1 K od 200 duš so se 1. 1915 zvišali na 1 K od 100 duš, to pa zato, ker se je dogovorno med škofijskim ordinariatom in org. društvom sklenilo, naj dobiva polovico vseh prispevkov org. društvo kot škofijsko podporo organistov. Leta 1921 se je prispevek zvišal na 1 Din od 100 duš, in 1. 1922 končno na 2 Din. Pred leti so mali enokronski prispevki zadostovali za kritje stroškov šole in za podporo organistov; danes je pa prispevek 2 Din od 100 duš že za vzdrževanje šole same dosti premajhen. Učitelji so dobivali od leta do leta večje, dasi same po sebi majhne plače: prvotno 50 K od letne tedenske ure, potem 100 K, 200 K, 100 Din, 200 Din, v zadnjem šolskem letu 300 Din, t. j. 24krat več kot prvo leto. Rasli so stroški za postrežbo šole, za razsvetljavo, kurjavo, popravila instrumentov in drugi tekoči stroški. Ti so se — če jih primerjamo od nekdaj pred vojno in danes — povečali za najmanj 50 krat. Prispevki cerkva so se pa do danes zvišali le za 16 krat, in ker je odpadla polovica prispevkov organistom, je preostal šoli samo osemkratni povišek. Nesorazmerje med današnjimi prispevki cerkva in stroški je potemtakem očividno in veliko, zato tudi primanjkljaj šole velik in umeven. Da bo mogoče orglarsko šolo še dalje vzdržavati, je treba prispevke cerkva na vsak način zvišati. Umevno je pa tudi, da se polovica od cerkva nabranih prispevkov za enkrat ne more več dajati org. društvu, ker je treba skrbeti, da šola sama zleze iz velikega dolga in more kriti tekoče letne stroške. Zato predlaga zvišati prispevke cerkva na 4 Din od "100 duš. — Društveni blagajnik msgr. Dostal poroča o finančnem stanju Cec. društva in ugotavlja primanjkljaj 8591 Din, ki jih društvo dolguje škof. ordinariatu; omenja pa, da dolgujejo cerkve za šolo še približno 5000 Din, ki jih bo vse težko izterjati. Odbor predlaga spričo teh dejstev povišek prispevkov na 4 Din od 100 duš s pripombo, naj prispevki ene cerkve ne presegajo 200 Din. Za izvršitev tega predloga oziroma sklepa poskrbi pri g. knezoškofu ravnatelj škof. pisarne Dostal. Hkrati se sklene vložiti prošnjo na ministrstvo prosvete v Beogradu za podporo Cec. društvu v svrho poravnave društvenega dolga. Sklene se naprositi za podporo orgl. šoli tvrdko Hudovernik & Comp. v Radovljici, ki se je že večkrat izkazala kot velikodušna podpornica raznih kulturnih zadev. — V nadaljnem se razpravlja o letošnjem občnem zboru Cec. društva. Določi se za to 1. julij, ki naj bo hkrati sklep otgl. šole. O primerni uri naj bo ta dan slovesna sv. maša in potem zborovanje. Na zborovanju običajna poročila, predavanje o pevskem pouku — za kar se naprosi prof. Bajuk, ki je nedavno izdal svojo Pevsko šolo, — in končno volitve. — Msgr Dostal predlaga, naj se Cec. društvo vpiše pri poštnem čekovnem uradu, da se bodo prispevki za orgl. šolo pošiljali odslej na naslov Cec. društva oziroma orgl. šole same. Za poslovanje se naprosi ravnatelj orgl. šole Premrl, ki to sprejme. — Sklene se naprositi mestno občino ljubljansko za odpis računa plina in elektrike, ki se porabi v orgl. šoli. — Za tisk »Cerkv. Glasbenika«, ki se je mnogo let tiskal v Zadružni, pozneje v Zvezni tiskarni, se naprosi Jugoslovanska tiskarna, ki že sedaj več let tiska glasbeno prilogo. Organistovske zadeve. Podporno društvo organistov in pevovodij s sedežem v Ljubljani sporoča svojim članom, da se škofiska podpora letos ne bo podeljevala, ker vsota prispevkov cerkva še za orglarsko šolo samo ne zadostuje.1 Kadar bo zopet mogoče podeljevati organistom škofijsko podporo, bo društvo svoje člane obvestilo. Organistovsko društvo bo začasno podeljevalo le društvene podpore, kolikor mu bodo to pripuščala denarna sredstva. Pri/ (tej priliki opozarjamo organiste-člane, naj članarino, kolikor je še niso poravnali, kmalu poravnajo. Članarina znaša od 1. 192B. dalje 12 Din letno. Članarina naj se pošilja društvenemu blagajniku g. Ivanu Zdešarju, organistu pri Sv. Petru v Ljubljani. — Društvo pričakuje podpore od vlade in bo o tem svoje člane potom »C. Glasbenika« obvestilo, kakor hitro podpora pride. — Grganiste, ki še niso člani organistovskega podpornega društva, vljudno vabimo k pristopu. Novi člani naj se priglašajo društvenemu tajniku g. Antonu Lavriču, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. — Organista J o s. C a j h e n in A 1. Seme sta se vrnila iz dveletnega vojaškega službovanja in iščeta službenega mesta. Za org. službo se priporoča tudi organist Luka A r m e n i, ki se mora vsled pritiska italijanske oblasti preseliti iz dosedanjega službovanja v Studenem pri Postojni v Jugoslavijo. Služba organista pri mestni župni cerkvi v K o č e v j u je prosta. Organist bi bil hkrati II. tajnik oz. diurnist pri mestni občini in bi kot tak prejemal letno plačo 14.000 Din. Prispevek cerkve se bo določil pozneje po dogovoru z ostalimi tej župniji pripadajočimi občinami. Kot organist bi moral voditi dva zbora, in sicer slovenskega in nemškega (oba cerkvena); zato mora reflektant biti vešč tudi nemščine četudi ne popolnoma. Organist ima tudi prosto prostorno in lepo stanovanje. Gasilno društvo v Mariji Bistrici (Hrv.) išče veščega kapelnika za godbo na pihala. Kapelnik bi bil podnevu zaposlen pri občini, zvečer bi poučeval godbo. Mesečna plača 3000 do 4000 K, prosto stanovanje in kurivo. Ponudbe sprejema »Dobrovoljno vatrogasno društvo« (na ruke vojvode g. Josipa Milo-šiča) u Mariji Bistrici (Hrvatska). 1 Vež o tej zadevi glej v današnjem poročilu: Iz odbora Cec. društva v Ljubljani. Koncertna poročila. Koncerti v Ljubljani. — 10. decembra 1923 je tukajšnji operni baritonist d r. Aleksander Rigo priredil koncert in zapel dolgo vrsto izbranih pesmi domačih in tujih skladateljev. Zastopani so bili: Adamič, Ravnik, Škerjaric, Lajovic; Brahms, Mahler, Lihve, Schubert, Wolf, StrauB, Frank, Debussy in Mussorgski. Dr. Rigo ima dobro šolan in jako izdaten glas, imponira pa predvsem po izbornem, prvovrstnem predavanju. Dasi tudi v operi ni slab, se zdi, da je njegov nastop v koncertni dvorani še bolj zadovoljiv. Spremljal ga je jako dobro in umetniško enako vredno kons. prof. Janko Ravnik. — Ista umetnika sta dala 10. januarja 1924 že drug koncert, ki je v njem dr. Rigo še bolj kot v prvem dokazal svoj izbran pevsko umetniški okus in svojo visoko izobraženost glede predavanja najtežje svetovne pevske literature. Pesmi so povečini ugajale. Izreden vtis so napravili zlasti Mussorgskega »Plesi smrti«, ki so bili deloma že na sporedu prvega koncerta. Iz slovenske novejše glasbene literature je zapel dr. Rigo kot novost Ravnikove Sequidille, ciklus 7 pesmi, ki so zanimiva skladba, polna harmoničnih nenavadnosti, pa v celoti bolj klavirsko delo nego pevsko. Tudi so Sequidille v vsakem oziru zelo težke. Pa sta jih umetnika podala kljub temu zelo lepo. Udeležba pri obeh dr. Rigovih koncertih je bila žal le pičla. — 17. januarja se je v koncertu Glasbene Matice po dolgih 30 letih izvajala zopet d r. A. Dvora kova »S t a b a t Mater« za soli, zbor in orkester. Zborovski del je vestno in kakor vedno temeljito naštudiral ravnatelj Matej Hubad. Vodil pa je koncert d r. Josip Č e r i n, ki je dal hkrati svoj orkester dravske divizije na razpolago. Kot solisti so sodelovali: gdč. Zdenka Zikova (sopran), ga. Olga Borova (alt), g. Marij Šimenc (tenor) in g. Julij Betetto (bas), vsi od tukajšnje opere. Veliko in v vsakem oziru lepo, globoko delo je bilo dostojno izvedeno. Zbor je bil posebno dober, pel lepo odmerjeno, vseskoz vezano in dokaj občuteno. Orkester se je skrbno pripravil in z ljubeznijo vživel v Dvorakovo glasbo. Izmed solistov je prvačil Betetto, ki je pel globoko občuteno in ves čas .kar moč razločno. Ostali trije so rešili svoje vloge povoljno. Najtežjo nalogo je imel dirigent dr. Čerin, ki je v zadnjem času mu ponujeno vodstvo koncerta sprejel ter z veščo roko pomogel Glasbeni Matici k srečnemu uspehu. Koncert je bil popolnoma razprodan. — 21. januarja se je vršil drugi dr. Čerinov simfonični koncert. Prinesfel je kot novost overturo »Vilino dete« našega rojaka Jurija M i h e v c a, ki se je okrog 1. 1810. rodil v Ljubljani, šolal na Dunaju, pozneje pa kot glasbenik živel v Parizu ter ondi umrl. Glasbena Matica je dobila od Filharmoničnega društva tri Mihevčeve orkestralne skladbe. Izvajana overtura izpričuje, Iz moje mladosti« in Premrlovo »Božično suito«. S. P. Dopisi. Ljubljana (stolni kor). Poročam na kratko o življenju na stolnem koru tekom 1. 1923. Latinskih maš smo izvajali 25. Bile so sledeče: Foerster: solemnis, s. Caeciliae; Kimovec: pastoralis; Premrl: B. Mariae Virginis, s. Josephi, s. Chri-stinae, vocalis brevissima (brez Gloria in Čredo); Sattner: seraphica; Franek: solemnis; Picka: in B; ftihovsky: Loretto; Brosig: in F; Filke: Oriens ex alto, B. Mariae Virginis: G o 11 e r : Loretto: G|iesbacher : Stella maris; Gruber: Mater Dolorosa, Dominicalis II.; Kaim: s. Caeciliae; Koch: s. Sophiae; Schweitzer: Ang. Cust.; M a g r i : s. Francisci Sal.; P e r o s i : Pontilicalis II. in dve koralni (za advent in post, de Angelis). Latinske maše* se pojo v stolnici vsako nedeljo in praznik pri glavni službi božji ob desetih; o Bočiču, Veliki noči in Binkoštih pa tudi pri jutranji »žegnani« maši, oziroma o Božiču seveda tudi pri pol-nočnici, ko je za vse župne cerkve ljubljanske škofije ukazana slovesna peta maša, in v devetdnevnici pred Božičem pri slovesnih zornicah. Introite poje koralno zbor, komu-nije največkrat recitiramo. Graduale in ofertorije pojemo skoro vedno figuralno, navadno x orglami ali tudi z orkestrom. Requieme poje zbor zadnja leta bolj redko: večinoma le o Vernih dušah in na Vidov dan. Izredna Requiema, ki je pri njih pel zbor, sta bila v 1. 1923 še dva: 26. februarja za pokojnega ljubljanskega župana in pisatelja dr. Ivana Tavčarja in 29. avgusta o priliki V. katoliškega shoda za pokojne udeležence prejšnjih katoliških shodov. Izvajali smo trikrat K o c h o v , enkrat Hochreiterjev R e -q u i e m. Svojčas pogostni in za stolnico nekako značilni — deloma instrumentalni — ustanovljeni Requiemi so sedaj za enkrat ukinjeni, odkar cerkve ne dobivajo več obresti od ustanovnih glavnic. Običajne kvaterne in slučajne druge črne maše pojem sam. Slovenske pcsini pri tihih mašah, o večjih praznikih tudi pred in po veliki maši; in pri popoldanski službi božji smo peli lani od 65 skladateljev, ne vštevši nekatere ljudske napeve. Od znanih skladateljev so prišli na vrsto s posameznimi ali več pesmimi: Adamič F r. S.1, Adamič Karlo, Aiblinger, Belar, B e r v a r (st.), Chlondovski, C v e k , Deschermeier, D o 1 i n a r L, Engelhart, Ett, F a b i a n , Faist, Ferjančič, Foerster, Fric, Gerbič, Gerden, Goller, Greith, Griesbacher, Gruber, Haydn, Haller, Hladnik, Hoehreiter, Hribar, Jenko, Jereb, Jurkovič, Kastelec, Kimovec, Klemenčič, K lin ar, Kramar, L a -harnar, Mašek, Mav, Mitterer, Mlinar, Moro, Nedved, Pavčič, Pirnat, Pogačnik, Poithier, Potočnik, Premrl, Rili ar, Sattner, Savinšek, Schubiger, S e h w a b, S i c h e r 1, S m o 1 e j, Smolka, Stritar, Škroup, T e v ž , Traven, Vavken, Veit, W e i fi, Zupan in Zupin. Litanije smo peli: Srca Jezusovega — ljudske in Foersterjeve — lavretanske — ljudske z odpevanji in semeniške — in sv. Jožefa Premrlove. Posebne slovesnosti v stolnici so bile: 27. maja obhajanje jubileja 25 letnice škofovanja g. knezoškofa dr. Antona Bon. Jegliča, več slovesnih božjih služb o priliki V. kat. shoda, 2. septembra instalacija gosp. stolnega dekana Ignacija Nadraha, 1. oktobra instalacija gosp. kanonika dr. Tomaža Klinarja, 13. novembra zlata maša gosp. stolnega župnika-kanonika Josipa Erkerja in 8. decembra slovesnost škofovskega posve-čenja novoimenovanega krškega škofa dr. Josipa Srebrniča. Razun tega obhajanje držav- 1 Podčrtani so slovenski skladatelji. nifT praznikov oz. raznih spominskih dni v kraljevi rodbini. Ob vseh teh prilikah je sodeloval tudi stolni kor. Zbora imamo dva: eden poje pri jutranjih mašah in pri popoldanski službi božji, drugi pri latinskih mašah. Nekateri pevci in pevke sodelujejo pri obeh zborih. Stroške za pevce, kolikor so plačani, tudi pojo mnogi brezplačno, za godbenike, muzikalije, uglaševanje orgel itd. paravnava cerkev zadnje čase le deloma. Brez pomoči gosp. knezoškofa, ki leto za letom redno podpira kor z izdatnimi prispevki, in brez nabirk stolnega Cec. društva, ki so se zadnja tri leta hvala Bogu prav dobro obnesle, bi stolnica ne imela danes nobene instrumentalne maše in tudi sicer bi kor le z največjo težavo izhajal. Tako pa vendar le gre. Vsem dobrotnikom stolnega kora bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Stanko Premrl. Z Goriškega. (Državna nabava novih zvonov.) Državni nabavi povojnih zvonov, katere je ital. vlada po naredbenem potu že takoj ob aneksiji zagotovila našim cerkvam v nadomestilo za predvojne zvonove, je — kot vse kaže — Usojena vloga »vijaka brez konca«. Napredovanje te nabave se vrši kar sunkoma: se zaleti ter zopet prekine, prava slika laške vihrave narave. Zdaj je dospela na mrtvo točko; ne le da ni o njej že več mesecev ne duha ne sluha, ampak se širi o njej govorica, da je definitivno ustavljena. Potem imajo prav naši hudomušneži, ki pravijo: Kdor navdušuje svoje pristaše m prihodnje vojne, on rabi topove zase, ne za cerkvene zvonove. Našemu pravnočutnemu ljudstvu pa ne gre v glavo, da bi se mogel minister smatrati neobveznim za uradne obveznosti svojega prednika. In vendar ima ta možnost pri nas že mnogo sovrstnic. Ni izključeno torej, da je državna nabava zvonov definitivno pokopana, ko ni prišla do podelitve niti tretjina naših slovenskih cerkva. Pa da bi bila vsaj ta šibka tretjina smotreno razdeljena! Niti tega ni možno priznati. So župnije, ki so prejele vse zvonove — tudi za podružnice, so pa še celo dekanijske cerkve brez zvonov, n. pv. vipavska. V bližnji goriški okolici ste prejeli zvonove le dve cerkvi. Sv. Križ, mesto (!) na Vipavskem, je tudi brez zvonov. Došlo je na postajo že pred pol letom mnogo manjše zvonilo kakor je bilo prejšnje, pa leži še na postaji, ker ga cerkveno predstojništvo noče sprejeti. In zopet pravijo hudomušneži, da je železniška skladnina že prekoračila vrednost zvonila. — V Ajdovščino je došlo zvonilo, ki je bilo določeno za drugi kraj; bilo je reklamirano, ali Ajdovci so je že obesili v zvonik. Take nerednosti so pač le neizogibne posledice zgrešeno zasnovanega nabavnega podjetja. Vodstvo nabave zvonov je izročila vlada nekemu duhovniškemu odboru v okolici beneškega patriarha. Ta odbor si je nadel naslov L' Opera di Soccorso per le chiese rovinate della guerra«. (Dejanje pomoči za cerkve porušene v vojni.) V tem odboru so gospodje, ki so pravi tipi svoje narodne svojstvenosti: velike šume besed, malo smotrenih dejanj. To kaže že dejstvo, da so se postavili na pristno ital. stališče, namreč, da mora znati cel svet njih materni jezik. Preplavili so s svojimi gostobesednimi »Circolari« (okrožnicami) naša cerkvena predstojništva, od katerih jih ni razumela niti desetina. Gospodje bi bili morali vedeti, da je 'naša duhovščina izšolana v slovenskem in nemškem jeziku in da se je malokdo dobro naučil italijanščine. Te okrožnice so bile naši duhovščini prava muka, saj jih večina ni razumela niti površno in vrhu tega ji je bila otežkočena potrebna natančnost v naročevanju v ital. jeziku. Mnogim cerkv. predstojništvom je prizadela nepotrebne stroške, ker so morala daleč okoli iskati italijanščine zmožnih pomočnikov. Vsi ti stroški, vse te težave in površnosti bi bile odpadle, ako bi bila »L' Opera« kooptirala Slovenca, dobro veščega italijanščine, s katerega pomočjo bi bila dopisovala slovenskim cerkvam v slovenščini in sprejemala naročila v slovenščini. Dalje bi bili morali gospodje v »Operi« otresti ital. površnost. Ko so prevzeli vodstvo nabave zvonov, bi bili morali staviti vladi pogoj, da se naprej izroči njim v oblast ves material, potreben za vlitje vseh obljubljenih zvonov ter bi se bili morali prepričati, ali je ta material tudi zadostno čist, ne pa dopustiti, da je dopošiljala vlada zvonarjem zvonovino po etapah in v presledkih. Gospodom ni dostajalo bistvenega pregleda čez vso veliko množino zagotovljenih zvonov, pa tudi ne vpogleda v duševnost tedanjih vladnih mož, ki so plavali v valovih omotičnega veselja, da se jim je posrečilo prilastiti si naše kraje, ki so jih hoteli prvi čas v svoji veseljaški omami kar udušiti z obljubami — žal zdaj občutimo — puhlimi in praznimi obljubami. Pa kaj je bilo pričakovati od »Opere, ki se je sama zibala v tej opojnosti zmagoslavja, kar eklatantno pričuje ta-le glorifikacija nje načelnika mons. Constantinija v 15. okrožnici: »Jako vesel sem, da morem reči, da je dovršena skoraj polovica dela in da pojo tisoči zvonov, vlitih iz brona zmage iz zvonikov dežel od Poadižja do vzhodnega obrežja istrskega, slavospeve Italiji, edini med narodi zmagovavci in zmaganci, ki dovršuje tako obširno delo, da vrne svete bronaste zvonove deželam, katerim so bili ugrabljeni.« No g. Co-stantini molči, da so doslej vliti zvonovi napolnili pač le laške zvonike, od slovenskih in hrvaških pa čakate najmanj še dve tretjini uradno zagotovljenih zvonov. In zdaj — če je nabava zvonov zaključena — s čim naj prepevajo ti zvoniki slavo Italiji? Ali morda z ropotci in drdrami?! Največjo grajo pa zaslužijo gospodje v »Operi«, da so se lotili naloge, ki so je tehnično nevešči. Oni so morda imeli med seboj kakega glasbenika ali specialista, zvono-slovca gotovo nobenega. To pričuje dejstvo, da je celo podjetje tehnično popolnoma zavoženo. O tem piše goriški »Zbornik« v marcu 1923: »L' Opera di Soccorso« bi si bila morala: 1. najprej nakupiti toliko kompetentnih preizkusnih instrumentov za udarni glas in alikvotne glasove (ne enoglasnih zvenulj!), kolikor zvonarnam je bilo vlivanje zvonov naročeno; 2. izročiti one preizkusne instrumente zvonarju ter mu naročiti — in seveda stroške plačati — da gre ž njimi po zvonikih, kjer je ostal kak predvojni zvon, da mu določi glas pravilno in natančno; 3. izročiti potem te instrumente dotičnemu »professore di musica«, da ž njimi tehnično pravilno (če je zmožen?) preizkusi vsak novi zvon; 4. poslati gosp. »professore di musica« v vse zvonike, v katerih so umeščeni novi zvonovi, da jih preizkusi, kakor je bilo pisano v predlanski »Gor. Straži« s posebno pozornostjo pri onih zvonilih, ki vsebujejo kak predvojni zvon. Vseh teh zahtev se »Opera« ni zavedala. Ona je le zahtevala, naj cerkvena pred-stojništva v naročbi naznanijo, kake glasove in kako težo so imeli prejšnji zvonovi in kake glasove imajo v zvonikih ostali zvonovi. V naših krajih je bilo mnogo ljubljanskih zvonov, ki so najmanj za pol glasu težji kakor laški zvonovi. V takih krajih — kjer ni ostal noben zvon — bi bile morale cerkve dobiti zvonila vsaj za pol glasu nižja, ker je vlada zagotovila cerkve, da jih preskrbi z zvonovi enake teže kot so jo imeli prejšnji. A to se ni zgodilo; zvonarji so upoštevali le glasove, teže ne, in marsikatera cerkev je bila oškodovana za izdatno množino brona na korist države. Kjer je ostal v zvoniku še kak zvon prejšnjega zvonila, ni bilo seveda možno upoštevati prejšnje teže. Ali če zvonar ni bil zmožen vlivanja večjega težnega sistema, bi bil moral dodati dotični cerkvi vsaj kak zvonček za preostali Ijron. Tudi to se ni zgodilo in je oškodovana marsikatera naša cerkev. Najbolj je oškodovala lahkomiselna površnost pri dopolnilnih zvonovih. Tu sta morala biti nova zvonova natančno uglašena po predvojnem ostalem. In »Opera« je mislila to doseči z zahtevo, da naj naznani cerkveno predstojništvo glas ostalega zvonu, ali pa naj pošlje — in to je že višek nesmisla — ostali zvon v livarno, da mu zvonar sam določi glas! Ta naivnost kaže, da ni imela »Opera« v svoji sredi niti kakega razumnega glasbenika. Glas zvonu določiti ni tako lahka naloga niti za glasbeno izobraženo uho. Za to je treba instrumenta, ki prisili zvon, da mu z oglašanjem odgovarja; z enoglasno zvenuljo se nič ne opravi. In tak instrument naj ima vsaka naša cerkev, ko ga niti laški zvonarji nimajo!! Vrhu tega bi moral ta instrument natančno soglašati z zvonarjevim. To so kategorične zahteve, ki niso prišle »Operi« niti na misel. Zato je pa v naznanilih glasov preostalih zvonov kar mrgolelo nepravilnosti, neresničnosti in nenatančnosti. In naivna »Opera« je vsa ta zgrešena naznanila sprejela kot zanesljivo, čisto, neovržno resnico! Potem ni seveda noben čudež, da ni najbrže slučaja, da bi bila nova zvonova z ostalim prav uglašena. S tem so akordi prejšnjih zvonov na razne načine prevrženi in v nekem kraju na Pivki ima baje eden novodošlih dveh zvonov popolnoma enak glas kot prejšnji ostali zvon! Torej tudi iz teh redkih zopet napolnjenih zvonikov bo slišati le neubrane slavo-speve, o katerih sanja mons. Costantini. Eden izmed nezadovoljnih cerkv. predstojnikov. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Alojzij Mihelčič: Mašne pesmi za mešani zbor. Z dovoljenjem kn.-škof. lav. ordinariata 14. julija 1923, št. 2213. — Cena? — Te nedavno izišle 4 Mihelčičeve mašne pesmi so lepe, pevne, ne težke. V prvi še posebej pohvalimo srečno modulacijo iz C v As, ki je po njej cela skladba pridobila. Med ostalimi je zanimiva najbolj četrta s prijaznim dvoglasjem v sredi pesmi. Pesmi priporočamo. S. P. F. S. V i 1 h a r : Nove Djulabiie. — Izšel je prvi zvezek »Novih Djulabij«. Prof. Franjo Dugan jih v »Sv. Ceciliji« močno hvali in priporoča. Nam niso došle v oceno. Razne vesti. , \ — Kn.-škof. svetnik g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, je bil za svoje izredne zasluge na slovenskem kulturnem polju odlikovan z redom sv. Save IV. reda. — Odbor Glasbene Matice v Ljubljani je na seji 18. januarja na predlog predsednika pevskega zbora g. Skalarja imenoval svojega dolgoletnega in velezaslužnega pevovodja ravnatelja Mateja Hubada za častnega pevovodja Glasbene Matice. Obema gospodoma najiskreneje čestitamo. — Kot novega pevovodja si namerava Glasbena Matica v Ljubljani pridobiti g. Srečka Kumra iz Trsta, dosedanjega izvrstnega pevovodja slovenskega učiteljskega zbora v Julijski Krajini — 1. decembra 1923 se je v Narodnem gledališču v Ljubljani uprizorila prvikrat izvirna slovenska opera Rista Savina »Gosposvetski sem, katere besedilo je vzeto iz zgodovine našega sedaj žal tužnega Korotana. Opera je uspela. — »Pevska zveza« v Ljubljani je decembra 1923 razpisala na predlog svojega artističnega odseka tri nagrade za slovenske mešane zbore ; »no nagrado za 2000 K, dve po 1000 K. Rok do 1. februarja 1924. Žal, da naš list ni mogel razpisa nagrad prinesti že v zadnji lanski številki. — Pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu je slavilo 1. in 2. decembra 1923 svojo petdesetletnico. — 2. marca t. 1. bo stoletnica rojstva slavnega češkega skladatelja Bedricha Smetane. — Znani pianist Alfred Griinfeld je umrl 4. januarja na Dunaju star 72 let. — Dne 10. septembra je v Brežicah umrl tamošnji mestni župnik, dekan in častni kanonik Josip Mešiček. Rojen je bil v Sevnici ob Savi 1. 1865., posvečen v mašnika 1. 1887. Bil je blag značaj, vesten in vnet duhovnik ter dober glasbenik in pevec. F. S. Spindler piše o njem v zadnji številki »Pevca« 1923: »Genljivo ga je bilo poslušati, kako je s svojim toplim baritonom pri frančiškanih v Brežicah, dokler je mogel, vsako leto velikega tedna v koru antifoniral in psaliral. Kot veščak na citrah ni le marsikomu pomogel kot učitelj do obvladovanja tega instrumenta, ampak je tudi izdal zanj »Venec slovenskih pesmi« (2. natis), ter v 1. zv. »Slov. citrarja« koračnico »Pozdrav slov. citrarjem« (oboje izšlo pri Schwentnerju). Zlasti pa treba še poudariti, da je kot pevovodja imel v prejšnjih časih gotovo enega najboljših pevskih zborov v slov. štajerju, in sicer tako v cerkvi kakor v Čitalnici. Nikdar ni pustil peti zgolj šablonski, marveč je z izbranim umetniškim- čutom znal vsaki pesmi vliti življenje ter je s premišljeno agogiko dosegal velike uspehe.« Bil je tudi vešč risar. Pokoj njegovi duši! — 16. januarja je umrl v Prelogu (Medjimurje) g. Anton Cobal, nadarjen glasbenik, star šele 17 let. Rojen je bil v Št. Andražu pri Velenju. Obiskoval in dovršil je orglarsko šolo v Celju. Bil je izvrsten organist in pianist. Škoda tako zgodaj preminulega talenta. — 18. januarja je umrl v Ljubljani g. Janko Likar, mestni učitelj v pokoju. Svojčas pod Belarjem je bil reden in stalen pevec — basist — na koru sv. Jakoba v Ljubljani. Pri latinskih mašah je kot predpevec pričenjal introit. Bil je izborna moč. Naj počiva v miru z mnogimi drugimi nekdanjimi šentjakobskimi pevci: g. Klečem, gospo Hribarjevo, gdč. Drašlerjevo, gdč. Maličevo in pokojnimi voditelji kora: Belarjem, Svetkom in Gerbičem. — Stolni kor v Ljubljani pripravlja cerkven koncert, ki se bo — če Bog da — vršil v prvi polovici marca v stolni cerkvi. Izvajale se bodo izbrane orgelske skladbe svetovne orgelske literature in slovenske cerkvene pesmi iz najnovejše, deloma novejše dobe, ponajveč take, ki se drugače bolj redko slišijo, oziroma ki se nekatere do sedaj sploh še niso izvajale. — 29. decembra je umrl v Ptuju profesor Davorin Beranič, marljiv kulturni delavec in izobražen glasbenik. Rojen je bil 1. 1879. v Cirkovcah na Ptujskem polju. Kot gimnazijski profesor je služboval v Kranju, C^lju in Ptuju, kjer je v zreli moški dobi podlegel jetiki. O Stanku Vrazu je napisal v Časopisu za zgodovino in narodopisje lepo razpravo »Vrazovi zapisi narodnih melodij«, kjer ugotavlja, da je bil Vraz izredno muzikaličen, njegova glasbena izobrazba pa da je bila pomanjkljiva. Zato da so Vrazovi zapisi melodij deloma zanesljivi, zlasti kar se melodičnih postopov (intervalov) tiče, deloma pa pomanjkljivi in nekateri tudi pogrešni. V rokopisu je zapustil delo »Naše orglice«. Zbiral je orglice, ki jih izdelujejo pastirji sami in nameraval zbrati ves zadevni material. Pokojnik je bil tudi vnet čebelar. N. p. v m.! — »Naš Č o 1 n i č«, glasilo Prosvetne zveze v Gorici, bo prinašal v 1. 1921. mesečno glasbeno prilogo. Že v decemberski številki 1923 je izšla glasbena priloga s sledečo vsebino: 1. Vinko Vodopivec: Božična, za enoglasni otroški zbor s harmonijem. 2. Božična narodna, harm. David Doktoric za mešani zbor. 3. Ivan Kokošar: Na poljanah, mešani zbor. V 1. 1924. bodo izšle v glasbeni prilogi večinoma primorske narodne pesmi, harmonizirane od Ivana Kokošarja, in sicer najprej zbirka za petero-glasni mešani zbor, potem za triglasni ženski zbor in moški zbor. — Fr. Ferjančičeva »Cerkvenoglasbena liturgika«, ki jo je lani izdalo Cecilijino društvo v Ljubljani, je naprodaj v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 15 Din. Današnja glasbena priloga prinaša: Litanije v čast sv. Jožefu in dve božični pesmi, zl. Stanko Premrl. Posamezni izvodi stanejo poldrugi dinar. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska ^Jugoslovanska tiskarna" v Ljubljani.