Ilustrirani slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovencau (ši. 253) z dne 4. X/. 1928 Stev. 45 Voio: prof. Ravnik. 'Poslednji letošnji pozdravi z naših planin Partija ob triglavskih jezerih. 354 Novi ogromni nemški xraKoplov „Grof Zeppelin** s katcriii) je piiplul njcpo% /.graditelj, dr. Eckener. kljub silnim viliarjem med potom, dne 15. p. m. v Ameriko. Rams€iy Mac Donala (x) voditelj angleške delavske stranke, se je mudil pred kratkim v Pragi in v Berlinu. Slika nam ga kaže v družbi nem.škega kanclerja Miillerja (v sredi) in preds. nem. parlamenta, Lobeja (na levi). Katastrofa v T^ragi Dne oktobra t. L se jc v hipu ])odrla \ Pragi sedemnadstropna žclezobetonska stavba, tik pred do-vršitvijo. Zahtevala je skoro 50 smrtnih /rtev in vce te/ko ranjenih. Nekaj dni nato se je zrušila še druga nova hiša in pred kratkim smo brali o podobni nesreei v Parizu. Ta katastrofa je dala časopisju povod za upravieeuo kritiko brezvest-nosti nekaterih stavbenikov in organov, ki bi bili dolžni nadzorovati kakovost stavb. V hlastanju za eim večjimi profili uporabljajo iiamree nekateri stavbeniki vedoma pr.polnoina nič\ redni niaterijal, zlasti tam. kjer vedo, da jc stranka popolni laik in je prevee nevešča, da bi mogla sama kontrolirati. Uprav škandal je pa, da mora v slučaju, da pride stranka takim brezve.stnostim na sled, l)cračiti od Poncija do Pilata in še ne more (libiti pravice. — Naša slika nam kii/,e razvaline zrušene hiše v Pragi. Jon Svenson (glej sliko na levi.) Slovenci poznamo menda najmanj literaturo leNonni<, tako so nazivali Svensona v otroških letih doma. je živel do 13. leta v svoji domovini. Sam se jc naučil brati in pisati, prcjahal jc že kot otrok Islandijo vse križem in spoznal bogato zakladnico islandskih narodnih pesmi in pripovedk. Ta svoja otroška leta popisuje v prekrasnih :fSoInčnili dnevilu in v knjigi ;;Iz Islandije«, ki nas popolnoma u\edeta v to skrivnostno severno deželo. Ko je dopolnil Nonni 15 let, ga je poslala mati v Avignon, kjer ga je hotel vzgajati neki bogati plemič. Z majhno jadrnico je odphil z Islandije, viharji so ga zanesli v Severno ledeno morje in šele po mnogih nevarnostih je prispel na Dansko To svojo romantično pot nam popisuje v »Nonniju«. Ker je piav tedaj izbruhnila francosko-neniška vojna, je moral ostati eno leto v Kopenhagnu, ki nam ga velezanimivo slika v fMestu na morju«. Kmalu se jc pa podal vnovič na pot in je prepotPustolovščiuah na otokih«. Obeta sc nam pa še »Nonni v Franciji«. Vsem. ki razumejo nemški, ne moremo dovolj toplo priporočati teh Svensonovih del. ki jih je izdalo Ihrdcrjevo založništvo v Freiburgu, dobe se pa tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Gledali bodo v njih popolnoma nov svet. 355 Maršal C. Franerei él'Esperey zmagovalec s solunske fronte, se je mudil od 17.—10. p. m. tudi v .Sloveniji. .Slika nam kaže njegov prihod v hotel >Union«. Jlnglešlca mornarica v fugoslovansMjß vodtaß Nedavno je obiskala zopet večja eskadra angleške vojne mornarice našo državo. Naša slika nam kaže matično ladjo za hidroplane Courageous« \ ))ristaniš("ii v šibeniku. Iss naše narodne skupščine Dne )7. p. m. jo začela naša narodna skupščina zopet z rednim delom. Odkar je KDK zapustila parlament, je v njem mir in vrši se pridno delo. Skoro vseh dosedanjili tO let je bila skupščina zgolj pozoriščc prerekanj in nadniodrivaiij*-. pri tem je ])a trpela vsa država, zlasti )a gospodarsko življenje, ker ni lilo mogoče »spraviti skozic uiti najpotrebnejših in uajniijnejšili zakonov. Odkar je prevzel državno krmilo v roke dr. Korošec, se pa obrača kar vidno na bolje. Že meseca avgusta so bili sjjrejeti štirje važni novi zakoni (opozarjamo le na državljanski zakon), sedaj po počitnicah so bili pa izglasovani zopet štirje, toda vlada nam obeta že v najkrajšem času razen proračuna Se nove, med katerimi bodeta najvažnejša in najpotrebnejša zakon o osrednji upravi in občinski zakon. — Slika nam kaže pogled v našo narodno skupščino med sejo. Na desni je predsedstvo, pod njim pa ministrske klopi. Slilce U SlovensRemu biografsRemu leicsiUonu Knafelc Alojzij (* 1859). planinec, Jasinskij Michail Nikitič (* I8t>2), pravni zgodovinar. Jerovšek Anton (* 1874). duhovnik. 356 357 ob desetletnici prevrata Literatura o vzrokili in pnvzroeitelJih svetovne vojne je že neizmerno narastla in noi)enefra dvoma ni. da se ho potiskalo o tem še na vagone papirja. Razumljivo je, da se bodo odkrile še mnoge, doslej neznane podrobnosti, toda v glavnih ob-risili si je človeštvo na jasnem že Litei-ariie vede»; 23. pomejnbna oseba; 24. pol,)-sko oi-odje; 26. število; 27. gorivo; 29. tatarski poglavar; 30. čistilno sredstvo; 32. kratica pri svetnikih; 34, vstavi; tc; .3.'>, nota; 36. vprašahui elenica (pri Prešernu); 3S. Tebanski kralj; 39. prislov kraja; 40. morda; 42. mesto v Bosni; 43. enota sile; 44. pogojna členica; 46. znameniti nemški filozof; 47. časnikar in mladinski ]>isatelj, zadnjo črko priimka je treba vzeti tudi kot prvo črko imena; ,il. razum; 52. izrek; rimski denar; .'»4. kaznivo dejanje; .55. moško ime; .57. lepilno sredstvo; 58. žensko ime; .59, sol kremenčeve kisline; 60. navodilo (tujka); 62. komični filmski igralec; 63. čutni organ; 65. pravoslavni duhovnik; 66. .število; 87. ime keliha, iz katerega je pil Kristns po nemški pravljici na zadnjo večerjo; 88. poklic; 89.- zdravilišče na Hrvatskem; 94. porednež; 96. Besede h križaljkl: »časopis«. Vodoravno: .5. kij; 7. je na glavi; 9. greje pozimi; 11. orožje; 13. pecivo; 15. mal zamaäek; 17. napad; 19. član vojske; 21. mizno pregrinjalo; 22. slabo; 24. oblika pom. gl.; 25. rasle iz vode; 27. tekstilna rastlina; 28. ribiška potrebščina; 30. žarek; ;jl. zdravilo; 33. hebr. žen. ime; .37. moško ime; 39. veznik; 4i. evrop, polotok; '45. slovenski časopis; 48. dolžinska mera; 49. isto kot 48., vod.; ,50. število; 51. planet; 54. izraz pri kartah; 56. ploskovna mera; ,57. časovni prislov; 59. vstavi; sp.; «1. kem. znak za plin; 62. reka v Italiji; 64. kem. znak za plin; 65. grenka rastlina; 67. hrana; 68. predlog; 69. isto kot 64., vod.; 70. veznik; 72, kem. znak za iridij; 73. kljuka; 74. izraz začudenja; 75. kem. znak za jod; 76. osebni zaimek; 78. veznik; 79. reka v Italiji; 80. li; 81. .samo; 82. vstavi r; 83. kazal ni zaimek; 84. enota teže; 85. kem. znak za plin; 86. karta pri taroku; 88. lat. kratica za sv.; 90. vstavi: im: 91. ploskovna mera; 92. kratica za biv.šo denarno enoto; 93. nada; 95. žensko ime; 97. starodavno mesto v Babiloniji; 99. časovna doba; 102. ploskovna mera; 103. oziralni zaimek; 104. hrib; 106. časomer; 109. predlog; 110. drag kamen; 112. egiptovsko božanstvo; llj. časovna členica; 114. igralna karta; 115. imaginarna enota; 116. ima voz; 118. predlog; 119. vas pri Ljubljani; 120. oseba iz v »Domoljubu* izhajajoče povesti »V goliških plazovih«; 121. vstavi: nd; 122. žensko ime; 123. kem. znak za redko kovino; 124. kazalni zaimek; 125. poljski sadež; 126. ploskovna mora; 127. dvoglasnik; 128. dvoglasnik; 131. revija Leonove družbe; revija Katoliškega tiskovnega društva; rubrika v »Slovencu«. 147. Wielan dov roman; 148. drevo; 149. društvo, ki namerava ustanoviti zoološki vrl v Ljubljani. ];50. moško ime; 151. urejenost; 153. oblika pridevnika ves; 154. srd; 156. konju odganja obade; ],57. nesreča; 159 žensko ime; 160. bivališče dobrih duš pri starih Slovanih; 162. firma zji fotografske aparate; 163. dišava; 165. vojaški izraz 167. ital. žensko ime; 169. navodilo; 171, »kranjska« hrana; 172. zver; 173. pogojna členica; 174. angl. moško ime. — Navpično: i. bolečina; 2. smrtno nevarno za srce; 3. zver; 4. selitev pri čebelah; 5. romantična dolina v .Julijskih Alpah; 6. pobočje, na katerem so posekali in zažgali grmovje, da s tem pognojo zemljo; 7. mo.ško ime; 8. ¦ egipčanski bog teme; 9. staroslovansko božanstvo; 10. sčetrta« dimenzija; 11. maščoba; 12. klica; 13. vladarica; 14. paragraf; organ; 97. hitrost; 98. moško ime; 100. grško božanstvo; 101. žuželka; 104. jurček; 105. ima voz; 107. zločin; 108. žensko ime; 109. mestece v sev. Srbiji; 111. ptica; 117. mlad slov. literat; 129. vrsta ptic; 130. žensko ime; 132. trdilna členica; 133. maščoba; 134 predlog; 135. pr.iv tak; 136. kratica pri podpisih; 137. ljubljanski krznar; 138. orožje; 139. predlog; 140. prometno sredstvo; 141. psovka; 142. vzklik; 143. doba; 144. okrajšava za šolski red; 145. rastlina; 146. števnik; 152. nota; 153. stoletje; 1,55. poklonilo; 156. prevajalec iz italijanščine v slovenščino; 158. pesem; 159. zobna pasta; 161. vojskovodja; 162. dobimo pri krstu; 104. jakost; 166. produkt gorenja; 168. znamka za ure; 170. moško ime. Za pravilno rešitev sta določeni nagradi: 1. Haggard, Jutranja zvezda; 2. Baar, Zadnja pravda. Sergej Minclov: Car Berende/. (Povest iz sibirskega pragozda.) IX. poglavje. Grigorjevka ni bila bogata, ne velika. Štela je samo kakili deset kmetij. Tudi liiJse niso bile nič lepe, zdele so se majhne in temne. Bolj zase je stala ena večja, menda premožnejša in tja sta zavili trojki na dvori.šče. Čudna reč: saj sli vendar niso pri.šli po.'iebno daleč od Minusinskcga naprej, pa se je zdelo, da so že kje v drugem kraljestvu. Okrog so se videle samo tajga in mrke gore. Tudi ljudstvo je bilo drugačno: krščansko sieer, a vendar ne več rusko. Bili so bolj nizke, čokate postave, črnkastih las, temnejših obrazov, držali pa .so se ko kislo vreme; ni bilo več one ruske prijaznosti. Gospodar je začul kraguljčke in potnikom prišel naproti. Tudi on ni bil nič podoben Mihalu Fjodoričti. Kaj še! Bil bi kaj pripraven za slikarja, če bi hotel vpodobiti magari očaka Abrahama. A ta tukaj je bil sličen — Bog ne daj — kvečjemu gozdnemu škratu! Čez obraz so mu viseli nepočesani, raz-mršeni črni lasje kakor ovčja volna. Brada pa mu sploh ni hotela rasti: zdelo se je samo, da ima sajast obraz. Obrvi so mu bile zraščenč, nos plosek, oči pa ,so gledale navzkriž, ko da bi mu bil kdo prisolil mimogrede po nosnici udarec s pestjo. Nobenega nastopa ni imel, niti besedice ni znal ziniti gostom v pozdrav. Tudi hiša jc bila drugačna: bolj nizka, tesna in zakajena. Vendar je postregel z zeljnato juho (,šči) in celo s samovarjem. A samovar je bil, revež, videti ko so ga prinesli na mizo, ko da je ležal ves čas i povodnjem možu, v močvirju: tako je bil plesniv. r'fenda ga niso nikoli osnažili kakih dvajset let, odku^ je prišel iz livarne v Tuli na svet! Sli so povečerjali in se spravili pit čaj. Povabili so v družbo še gosoodarja. Sedel je v kot, na konec 360 Naš modni kotiček Za jesen in zimo. Velika modna središča so dvignila zaveso na odru svojih modelov za novo sezijo. Če pogledamo našo sliko, se na prvi pogled prepričamo, da moda — hvala Bogu ' — ne prinaša nič čisto novega, nič, kar nam ne bi bilo žc iz zadnjih sezij znano. Obleke, kostime, plašče bomo mogli po-nositi, ne da bi se morali bati, da bomo nemoderni. Sploh ima sedanja moda tudi to dobro stran, da se izogiba \sakemu uniformiranju in dopušča vsakemu, da st^ v modi ..po svoji fa-zoni zveliča". Tako more biti krilo čisto lavno in gladko ali zvončasto ali stopničasto itd.; poleg tesno oprijemajoče . im sliki). Plašči morejo biti zvončastega kroja, iz svetlega blaga, obšiti s temnim krznom, kakor kaže naš 4. vzorec. Zadnji vzorec predstavlja najnovejšo stilno obleko, razdeljeno v stopnici, iia eni strani podaljšano, ob pasu okrašeno zgolj z \elikim c\ctom. Ta model je zamišljen v prvi vrsti kot plesna obleka za ndada dekleta. Svetle garniture k temnim oblekam kaže naša sličica. Taki enostavni okraski izredno pozive obraz in obleko. Umetne cvetice kot okras za obleko so zelo značilne za sedanjo modo, kisečim-dalje bolj oddaljuje od moških oblik. Dočim pa se je nekaj časa propagirala stiliziraua cvetica, se vrača moda sedaj zoi)et k naturalističnim oblikam. Šopki in kitice se pa ne i)ri-penjajo na vrh rame, marveč nekoliko Jiiže, (Glej sliko.) klopi kakor volk iia preži, .Molče je srkal pijačo, škilil s črnimi očmi v obe .strani naenkrat, edenej Savle je pričel vpra.šcvali po konjih, s katerimi hi potoval laliko čez gore, Krivogledež je tako vanj uprl eno oko, ko da mu pripoveduje hog-vekake čudeže, Fudi njegov hlapec, ki je stal poleg peči pa poslušal tujce, je pazno pogledal in jjoiem takoj strani obrnil oči. Po,slovodji se je zdelo vse to jako sumljivo. — No. kaj. ali nimate nobenih konj pri vas? — je vprašal. — Tisto že ne ... — je odgovoril gospodar: — na vasi bo treba vprašati . , , Počakaj malo, kmalu bodo itak prišli vsi sem , , , Resnico je povedal. Sli še niso bili s čajem gotovi, pa so že priloinastili kmetje posamič, drug za drugim noter. Vsak je hotel videti tuje [JOtnike, poslušati, kake novice imajo, .Slednjič se je zbrala vsa vas. Sedli so po klopeh vzdolž ob stenah, gledali goste pa molčali. Vsi so bili domačini: črnkasli in prihuljene postave. Samo spredaj sta sedeli dve ruski bradi. Vedenej Savič je vprašal kmete po konjih — zopet so se vsi spogledali, — Tisto že ,, , lahko! — se je oglasil en bradač, — A po kaj se pelješ ti tja? — Kupčije imam , ,, Z Vabilinor Petrom Mose-jičem. Saj ga poznate? — Poznamo , ,, — so se oglasi^i vsi skupaj. Pričeli so se pogajati. .\ naj se je Vedenej Savič še tako trudil, da bi mu konje samo dali na })osodo, niso hoteli kmetje /.a nič na to pristati. — Ne, ne damo v najem, kar pokupi konje v svojo lasti — so mu venomer ponavljali: — bogvc, kaj boste vse prestali na poti. Če (i konj pogine, naj v tvojo škodo, naj bol Če ])a prideš, taktij smo li jih {)ripravljeni odkupiti za isto ceno! Kmetje so seveda imeli prav. Poslovodja je slednjič pristal na to kupčijo, pa je odštel na mizo za šest konj s tovorno opremo in sedli vred sivko in pol (150 rubljev). Razen tega je najel še dva vodnika, tudi na konjih, 1 ema je nu)ral posebej, zopet vnaprej. ]>lačali po sedem rubljev. Na lihem je vse takoj v glavi zračnnal, pa je videl, da manj plača, kakor bi sicer moral mimisiiiskim voznikom. Ni bilo torej nič slabega na tem, da se je Jenisej tako predčasno odj)rl: saj je še denarce prištedil s tem! Domenili so se, da odrinejo, še piecK-n se zdani. V hribih ne kaže čakali sobica: prepozno prileze izza vrhov. Preden je Vedenej .Savič šel spat, je stopil iz hiše ven. Komaj je malo zavil za skedenj, je že stopil iz teme k njemu človek. Vedenej Savič je uprl vanj oči pa spoznal domačega hlapca. (Dalje prihodnjič.) 'Balarotisli JugoslovansRe /isfcarne v CfuMjani