THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN - SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 41. __CHICAGO^ILL., ČETRTEK, 1. MARCA THURSDAY, M ARCH 1, 1928. LETNIK XXXVIL Spor med Italijo in Avstrijo končan.- PremogarsKe vesti. DOLGA KONFERENCA MED MUSSOLINIJEM IN POSLANIKOM AURITI. — AVSTRIJA SE NIMA OD ITALIJE NIČESAR BATI. — STRIC SAM SE BO UDELEŽIL RAZOROŽEVALNE KONFERENCE. — UNIČEVAL-CU MISTERIJOZNEGA OROŽJA SE JE OMRAČIL UM. - Rim, Italija. — Napetost mod Italijo in Avstrijo se je polegla in lahko se z gotovostjo trdi. da je spor, ki je nastal med obema državama radi protesta Avstrijcev, ker Italijani zatirajo nem.ško manjšino iin Tirolskem, končan. Kakor i<> bilo poročano, je Mussolini pozval iz Dunaja poslanika Auiiti-ja, da mu je poročal o •»rotiitalijanskem gibanju v \ v stri j i. Moža sta bila cloljro .na skupaj. Kaj sta govorila ne vp m o, pač pa to, da se je po konferenci Mussolinijeva jeza do Avstrijcev ohladila. Vsaj na videz, kajti izjavil je, da ne bo predložil svojega načrta parlamentu, kakor je nameraval. Poslancem je namreč hole! povedati, kaj namerava storili proti Avstriji, ki se drzne protestirati. Naj prvo je Auriti govoril z Sig. Tito Grindi-jem, podtajnikom za zunanje zadeva. potem šele z Mussolinijem. Torej, za enkrat, se je morala fašistovska Italija zopet poiunmli in čakati na drugo priliko, ki bo zanjo bolj ugodna. — Več psov zajčja smrt. Tega se zaveda tudi mogočni italijanski diktator. Ženeva, Švica. — Poroča io, da bodo Zedinjene države i-grale važno vlogo v Ženevi na konferenci, ki se bo zopet začela 1.1. marca, na kateri bodo pripravljali tla za splošno ra-zoroževalno konferenco. Društvo narodov bi rado Strica Sama spravilo v svojo sredo kot člana. Ker pa noče iti naravnost. ga pa potiska od strani. Zdaj so mu ligaši dali važnejšo nalogo na razoroževalni pripravljalni konferenci, na kateri bo zastopal Zedinjene države poslanik v Belgiji Hugh Gibson. Gibson je že konferi-ral glede razoroževanja - vrhovnim tajnikom Društva narodov. Sir Eric Drummondom. Budimpešta, Ogrsko. — Stotnik Ernst Lomos, ki je bil od vlade postavljen, da nadzoruje uničenje orožja, ki je bilo vti-hotapljeno na Madjarsko, je nenadoma na ulici znorel in so ga takoj oddali v norišnico. Pravijo, da se mu je zmešalj od skrbi in velikega razburjenja, ker je bilo toliko hrupa radi tega orožja. Upajo, da bo okreval. -o- PRI VOŽNJI Z AVTO OSLEPELA. Tron Mountain, Mich.—Miss Frances Campbell iz Toledo, O., učiteljica v Tron Mountain, Mich., se je peljala v avtomobilu, ki je zadel na poti ob korenino, kar je povzročilo, da se je avto tako silno stresel, da je učiteljica zadela z glavo ob streho avtomobila, nakar je osJepela. -o- • ŠOFERJA ZADELA SREČA^ Pottsville, Pa. —. Tukaj je preminula Miss Ermine Els-sler, ki je zapustila vse svoje imetje, vredno okrog milijon dolarjev, svojemu Šoferju, James F. Cirran-u. POLOŽAJ STAVKUJOCIH PREMOGARJEV VINDIANI Senatorji med stavkujočimi premogarji jv Indiani, kjer so slišali pritožbe prizadetih. — Piketi se tukaj ne smejo pokazati na svetlo. — Stavkujoči stradajo. Washington, D. C.—Senator-ski odsek, ki raziskuje razmere med premogarji, ki se bojujejo proti svojim izkoriščevalcem in obstoji iz štirih članov senata, je v ponedeljek obiskal po stavki prizadete premogar-je v premogarskem okrožju države Indiane. Tz bližnjega grička so senatorji in spremljevalci opazovali delo skebov pri Rossi ter premogovniku Clearfield Bituminous Coal korporacije. Navzočih je bilo tudi okrog 150 majnarjev, ki so na stavki. Stali so na prostoru. kjer bi ne smeli, ker sodni* odlok zabraniuje stavku to-čim premogarjem v bližino kompanijskih prostorov. Senatorji so rekli, da je to ena izmed najbolj krivičnih sodnih prepovedi. Pikatiranje je strogo prepovedano. Senatorji so se zgražali nad krivico, ki se godi tem ljudem. Sodnik Langham, ki je bil poprej član kongresa od tukajšnjega okrožja, je pojasnil senatorjem svoje oostopanje in zakaj je izdal sodno prepoved. Seveda je mož govoril kakor je bilo njemu in izkoriščevalcem prav, senatorji so si pa njegovo pojasnilo po svoje tolmačili. Ko je sodnika vprašal senator Wheeler, ako nima nič proti piketom, ki so mirni, je rekel, da nič. Pa vendar, je nadaljeval Wheeler, ste prepovedali pod kaznijo popolnoma vsak gib piketov. Težko je bilo sodniku odgovoriti na to, dejal je, da so strašne reči počenjali piketi. Senator Wagner je rekel, da niti tega ne smejo stavkujoči premogarji, da bi po listih oglašali ljudem, naj ne hodijo semkaj na delo. Sodnik je rekel, da ne morejo pomagati in da morejo storiti vse proti tistim, ki odvračajo delavce od dela v njihovih premogovnikih. Tudi tukaj so se-1 natorji spoznali isto, kakor v Pennsylvaniji, namreč, da so operatorji trdovratni in jim je na tem, da bi razbili majnar-sko unijo. Tukaj dobijo stavkujoči premogarji po $2.50 na teden podpore. Razume se, da se s tem denarjem ne morejo preživljati in trpijo veliko pomanjkanje. A. J. Musser, podpredsednik zgoraj omenjene pre nogarske korporacije je senatorjem rekel, da je njegova kompanija bila primorana mezdo znižati na pritisk drugih kompanij. Priznal je tudi, da je v gotovih czirih sodna prepoved nepotrebna. i V ponedeljek zvečer so se sinatorji odpeljali v Washing- ČLANICA RODU OSAGE INDIJANCEJV. Slika nam predstavlja Miss E. Finatti, tajnzcc senatskega komiteja za indijanske zadeve, katero so spreje i med sebe *cot nova članico Indijanci rodu Osagre. Tc.itndevr. ceremonije je izvršil poglavar rodu "Beli orel", ki je star 10S let, katerega tudi vidimo na sliki. AVTOMOBILSKA NESREČA Voznik avtomobila zgorel pod vozilom, s katerim je zavozH v drog. — Ena oseba je za-dobila težke poškodbe, drugi niso bili poškodovani. Chicago, 111. — Dve strežnici iz okrajne bolnišnice sta se z dvema moškima vozili okrog z avtomobilom. Šofiral je L. Wladzinski, star 24 let. Na Division cesti in Irving avenue je zavozil z vso silo v drog električne napeljave; gasolin v tanku se je vnel in avto je pod-veznil pod seboj Šoferja, ostali so popadali na cesto. Predno so ljudje, ki so takoj priskočili na pomoč, dvignili avtomobil, je bil Wladzinski že mrtev. Ena izmed deklet. Miss Stella Schubert, stara 18 let, je zado-bila težke poškodbe na glavi, zlomila si je nogo in po životu je zadobila opekline. Njeno stanje je opasno in nimajo veliko upanja, da bi okrevala, j Drugo dekle, 18 letna Miss . Mabel Dufek, je zadobila le | lahke poškodbe. Drugi moški, ki je bil poleg, je po nesreči takoj pobegnil. Skupno je bilo v ponedeljek pet smrtnih žrtev pri avtomobilskih nesrečah. Od 1. januarja do zdaj je bilo ubitih v Cook okraju 139 oseb. — Chicago, III. — V Civic Orchestra v Chicagi zdaj koncentrira 11 letna Guila Busta-bo, ki je, dasi še tako mlada, izborna vijolistinja. Že pred petimi leti, ko je nastopila v Chicagi v Symphony orkestru je pokazala svoj izredni god-beni talent. ton. Videli in slišali so veliko in tudi uvideli, da je rešitev tega problema v interesu vsega naroda. BOJI V TRIPOLISU. Veliko število mrtvih v Tripo-lisu, kjer so italijanske čete udušile upor domačinov. — Hudi boji so se bili v puščavi. — Med mrtvimi šest italijanskih častnikov. Rim, Italija. — Meseca januarja že. so začele italijanske kolonijalne čete v Tripoli-su preganjati tamošnje domačine, ki so se upirali. V bojih je padlo okrog 700 mož na o-beh straneh. Italijani so imeli med mrtvimi tudi šest častnikov. Najhujši boji so se bili v puščavi, ki so se končali s zmago italijanskih čet. Ce bi tukaj zmagali domačini, bi imeli Italijani velikanske izgube, ker domačini bi ne gledali na to, da bi dobili ujetnike, temveč bi vse pomorili. Ttalijani imajo zdaj pod svojo oblastjo Sokno, v puščavi E1 Jofra. .Tukaj je bil glavni | stan krvoločnih in bojevitih domačinov rodu Senussi. Nikoli poprej še ni bilo tukaj nobenega belega človeka, izvzem-ši kakšnih raziskovalcev. Tukaj je bivanje belih ljudi skoraj nemogoče. 22. februarja so italijanske kolonijalne čete pod vodstvom generala Grazianna z naskokom zavzele mesto Sokna. 18. febr. so odkorakali iz mesta Wadan in v treh dneh prehodili 80 milj, med potjo so naleteli na skupine Arabcev in se z njimi bojevali. 23. febr. je general Mazetti, ki je poveljeval drugi skupini italijanskih čet, zavzel Jalo. Italijani so bili opremljeni z modernim orožjem. Tudi pri teh bojih so jim bili v veliko pomoč aeroplani in oklopni avtomobili, proti katerim niso mogli domačini s počasnimi kamelami in le puškami, prav nič opraviti. KRIŽEM SVETA. — Lisbona, Portugalsko. — Tukaj so izsledili gnezdo zarotnikov, ki so razširjali ko-munistovsko propagando. O-semnajst oseb so aretirali. — Chicago, 111. — Robert Crowe, črnec, ki je brutalno napadel Miss Ruth Simpson, katero je septembra lansko leta zvabil v svoje stanovanje v Winnetki. je bil obsojen na 60 let ječe. — Rotterdam, Ilolandsko. — Od tukaj so odpluli štirje možje v 20 čevljev dolgem' čolnu proti Newyorku. kamor upajo prispeti v štiridesetih dneh. Čoln je nove vrste, za katerega pravijo, da se ne more prekucniti tudi v najhujšem viharju. — Laredo. Tex. — Gustavo Garcia in Jesus Juarez, ki stn bila v Nueva Laredo zaprta radi umora Emilio Davilla. so ponoči neki neznanci, vzeli iz ječe in ju ustrelili. — Berlin, Nemčija. —Princ Charles Max Lichnowsky. ki i> bil nemški poslanik v Londonu. ko ie leta 191 1 izbruhnila vojna, in je do zadnjega si prizadeval preprečiti vojno gorje, je tukaj umrl. — Tucson, Ariz. — Preminula je Mrs. Charles S. Mott, soproga podpredsednika od General Motors korporacije. Truplo bo prepeljano v Flint, Mich., kjer je bodo položili k večnerr.u počitku. — Southampton, Anglija. — V petek, kakor je J>ilo že poročano, sta v Dover o'zini skupaj zadela ruski parnik Tovariš in italijanski Alcantara. Iz slednjega, ki se je v treh minutah po koliziji potopil, se je rešil le en mornar, 23 jih je u-tonilo. -O- MAČKA POVZROČILA SMRT FARMARJA. Belleville, 111. — Mačka je nekoliko opraskala na roki farmarja Theodora H. E. We-iberja, starega 67 let, ki pa se za male praske ni zmeni). [Kmalu nato mu je začela roka otekati in je umrl za zastru p-Ijenjem krvi. -o- LOS ANGELES V PANAMI. Veliki vodilni zrakoplov prispel srečno do cilja. — Preletel je 2265 milj v 39 urah. — Odletel je dalje proti Cu- bi. France Field, Panama. — V ponedeljek zvečer ob J.0.30 je prispel semkaj veliki . zrakoplov Los Angeles, katerega je zgradila za Ameriko Nemčija, pred par leti. Razdalja 2,265 milj, to je od Lakehurst, N. Y. do tukaj je preletel v 39 urah. Poveljnik zrakoplova je Charles E. Rosendahl. Do "cilja so prišli brez najmanjše nezgode. Številna množica ljudi je bila navzoča, ko so vojaki pomagali zrakoplov pritrditi k hangarju. V torek zjutraj je Los Angreles odplul dalje proti Cu-bi. Zrakoplov je med potjo ves čas v zvezi z bojno ladij o Fato-ka, in sicer s pomočjo radia. Iz Jugoslavije, ' V KRANJU STA ODŠLA SKUPNO V SMRT DVA NESREČNA ZALJUBLJENCA. — PROSTOVOLJNA SMRT MLADENKE NA JESENICAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Tragedija nesrečne ljubezni. V Kranju se je odigrala ljubezenska tragedija, katere žrtvi sta Josip Toni. 31 letni sin veleugledne ljubljanske rodbine, in njegova izvoljenka, 25-letna Gizela Bernardi jeva, doma iz Kranja. Iz Ljubljane, kjer je bila Gizela uslužbena kot kuharica sta se nesrečna zaljubljenca odpeljala z avtomobilom v Kranj in se nastanila v hiši Gi-zelinih staršev. Kaj se je med njima odigravalo v zadnjili dneh, ni znano. Ko sta bila sama doma, sta se odločila, da sknpno odideta v večnost. Proti večeru, okrog pol 18.. je g. Poličar, najemnik v 1. nadstropju, čul detonacijo dveh strelov ki sta zapored odjeknila spodaj v Bernardije-vi kuhinji. Hitel je pogledat in nudil se mu je pretresljiv pri-zoi. Ob mizi je ležala Gizela s prestreiieno^glavo, za.roizn je kleče slonel Josip, z obema rokama oprt ob klop, istotako s prestreljeno glavo. Takoj je bil v hišo poklican zdravnik g. Globočnik ki pa je, žal mogel ugotoviti le smrt o-beh mladih ljudi. Xa mizi ]>• ležalo poslovilno pismo napisano od obeh z enako vsebino, da odhajata sporazumno v večnost in da naj jima starši vse odpustijo. Trupli obeh pokojnikov sta bili končno prepeljani v mrtvašnico. Ta nepričakovana ljubavna tragedija je v Kranju in Ljubljani kjer se je žalostna novica doznala tekonv večernih ur, vzbudila splošno sočutje s pokojnikoma kakor tudi z bridko prizadetimi roditelji in sorodniki. -o- Samomor simpatične mladenke. V sredo 8. febr. so stranke v hiši posestnika gosp. Cirila Bajžlja na Jesenicah slišale iz sobe ki jo ima v najemu kolodvorski restavrater g. Rudolf Osvald za svoje uslužbenke, bolestne klice na pomoč. Ko so stranke vdrle v sobo, so našle na tleh v smrtnih krčih se zvi-jajočo blagajničarko kolodvorske restavracije gdč. Anico 1 Kosmusovo, doma iz Zagorja ob Savi. Poklicani zdravnik g. dr. Kogoj z Jesenic, ki je ugotovil zastrupljenje z lizolom, kateremu je bilo primešano žganje, je storil vse, da bi rešil nesrečnici življenje. Bilo pa je že prepozno. Mladenka je po težkih mukah izdihnila. Stara je bila 20 let ter izredno lepo in simpatično dekle. Povsod, kjer so jo poznali, je bila priljubljena. V svoji službi je bila marljiva in vestna. Kaj je gnalo mladenko v smrt, ni znano. Morda nesrečna ljubezen. -o- Vlak ga je povozil. Čuvaj na progi Varaždin-Čakovec je našel te dni nedaleč od čuvajnice št. 29 ležati preko proge truplo neznanega moža. Kakih 20 korakov od trupla jo našel št; odrezano glavo. Na lice mesta je prišla sodna komisija iz Cakovca, ki je konstatirala, da je bil neznanec povožen in ukazala, . naj truplo pokopljejo. Slučaj-! no je prišel mimo neki kmet, ( ki je v mrtvem spoznal svojega firata Ivana Zlatoreka, 21-I letnega čevljarja iz Šantorov-I ca. fz vseh okolnostih sklepajo. da je Ivan Zlatorek izvršil samoumor, ko so je ponoči vračal iz vasi Puščina domov. —-o- Samoumor vdovca. ; Na svojem stanovanju v kle- 1 ti hiše Kolodvorska ulica 3o v t | Ljubljani si je prostovoljno vzel živjenje <->0 letni snažiloe I čevljev pri glavnem kolodvoru i vdovec Franc Frigidi. Ko je {pred smrtjo izročil svojemu j 25 letnemu sinu, s katerim .--t.i J imela skupno gospodarstvo. 1 ključe, je rekel: "Zdaj pa j grem". Sin ni vedel kaj oče .j« i.i'H* -Vj AGITIRAL PO DIVNEM ZAPADU. S pota. Predno krenem z mojim opi-, sovanjem v druge naselbine, - naj še malo opišem delavske i razmere v Puebli. Ne vem, ka- - ko bo tam zdaj, tedaj niso bile r delavske razmere mnogo pri-l da. Naši Slovenci po večini de-i lajo v jeklarni in topilnici. Tu > so težka dela in verjemite mi, - da ko sem zrl na zakajene pro- > store, iz katerih dimnikov si- - kajo noč in dan veliki plameni, , kakor veliki ognjeni jeziki - proti nebu, da so se mi ubogi - ljudje zasmilili, ki morajo de- - lati v teh ognjenikih. In koliko ■ časa že nekateri delajo! 20, * 25 in 30 in celo več let. Sem ; pač kmečki sin in zunaj v pri-, rodi je moje veselje, zato je * naravno in me bote razumeli, da mi zakajena tovarna ni pri srcu. Torej tukaj je ameriški kapital izsesaval že toliko let tudi naše slovenske delavce. Ko sem vprašal po plačah, so mi pravili, da ponekod v teh tovarnah plačujejo celo tako nizko kot 30c na uro. Pa še stalno ne delajo. Očividno je, da so take razmere naravnost krivične za delavca. Delavcu nič, bogatini pa baše j o milijone iri milijone leto za letom v svoje nenasitne žepe. Koliko slovenskih sinov je bilo že žrtvovanih tujemu kapitalizmu. Delavec je pač revež, kamorkoli se obrne. Po preteku dveh tednov mecl prijaznimi puebloskimi rojaki, ki mi bodo ostali za vse dni mojega življenja v najblažjem spominu, sem sedel na vlak, da , se odpeljem v Canon City, Col., . katera naselbina je oddaljena nekakih 35 do 40 milj zapad-. no od Pueble. Nahaja se bolj v kotlini pod gorovjem. Pot v . to naselbino je prav prijazna, i Cisto nov svet se človeku odpi-» ra od Pueble naprej. Po kan-. saških planjavah še vidiš lepe ) zelene planjave. Tukaj že vse . peščeno, tuintam štrli iz zemlje kaktus, bodeče rože itd. — . Vlak vozi vedno bolj blizu re-1 ke Arkansas, katera je velike koristi za tukajšne coloradske p m /, farmarje. Ta reka izvira nekje " v gorah blizu Leadville, ni po- * sebno široka ali živa in nikdar 1 ne usahne. Iz te reke dobivajo * vodo za irigacijo, to je umetno 7" namakanje zemlje. Kajti colo- radska zemlja je peščena in " brez umetnega namakanja bi 1 bilo zastonj upati na kak pridelek. Sam nisem videl, kako 1 se vrši to namakanje, ker je 2 bilo že pozno v jeseni, ko ni namakanje več potrebno. Pra- " vili so mi, da poleti vsak ob 1 določenem času prejmejo far-1 marji gotovo količino vode za njihovo zemljo, katero razi i jejo po polju in obgrade z mali-1 mi nasipki, da vodo zadrže, da jo zemlja popije. Na ta način pa se pospešuje hitra rast. Kaj-1 ti peščena zemlja je gorka in ko sprejme vodo postane vlaž-na in podobna kvasu in v tem c stanju rastline najlepše raste-" jo. Poprej so bile po teh oko-licah same puščobe, ko so za-čeli z irigacijo, umetnim namakanjem, so se razvile cvetoče L* in lepe farme. Irigacija bo dvignila še bolj coloradsko far-^ marstvo. Kaj pa gore? O teh nisem še nič pisal. V okolici Puebla še ni gora, le vidijo se daleč tam L" na zapadu, ki že štrle v zrak gorski velikani. Seveda je bil e že sedaj nastopal zimski čas in l" ni bilo potovanje tako roman-e tično, kakor je spomladi ali v l" poletju, ko je vsa priroda ob-dana z zelenjem in naravno le-u poto. Naš vlak je kmalu začel l» voziti mimo malih hribčkov, ki so prve postaje velikega colo-l" radskega gorovja, ki se pola-goma začenja. Vlak je kmalu privozil v Canon City in sem >i moral izstopiti. Tukaj je kak-snih 50 slovenskih družin, za-° to sem bil z mojo agitacijo kmalu zgotovil. Ravno snežilo n je, ko sem bil dospel v Canon i- City k vrli in navdušeni druži-e ni Mr. in Mrs. Šušmanovi. Mrs. Šušman je naša zastopnica za to naselbino. Bil sem prav prijazno sprejet in postrežen, za kar se vrli družini najiskreneje zahvaljujem. Tudi so mi pomagali z nasveti in drugim pri agitaciji. Kakor drugod, tako je tudi tukaj priljubljen Am. Slovenec. Tudi pristaši nasprotnega tabora ga odobravajo in iz njih ust sem čul, kako ( odobravajo, da Amer. Slove- * nec pazi na rdeče voditelje. — Razsodni možje so mi rekli: 1 Voditelji v Chicagi se bahajo, ( da izdajajo delavske liste, da ( so za svobodo itd., pa poleg 1 njih nima nihče besede, sami { voditelji imajo besedo in go- ' spodarijo, kakor se njim ljubi. ^ Tako razsodni možje njihove • stranke. Zato pa imajo radi Amer. Slovenca, ker ravno iz ; tega vrlega lista izvedo, kako jih njihovi voditelji vlečejo za nos. Okrog rojakov me je vo- : zil s karo sin ugledne Mr. in . Mrs. Strajnarjeve družino. Tudi Mrs. Šušman je hodila z menoj in veliko pomagala. Tu je bila tedaj ravno stavka. Rudarji so se izborno držali. Ta-j ko je prav, kjer je solidarnost; med delavci, tam je sigurna zmaga. Gotovo je zadala stavka rudarjem velik gospodarski udarec, a nič zato, vztrajali o in zmagali, kakor sem * iš e dni čital, da je stavka v Coio-radi že končana. Da bi le bila še tudi drugod, kjer s stavko mučijo premog. baroni uboge delavce. Amer. Slovenec so imeli posebno radi, ker se vedno izmed vseh listov naj prvi zavzame za premogarje. Delavci tudi to vedo in tega ne pozabijo. Moja agitacija se je kljub slabim časom v naselbini še dokaj dobro obnesla. Vsem, ki so mi pomagali na en ali drug način, izrekam najlepšo hvalo! Bog povrni vsem! Predno sem se poslovil, sem še obiskal benediktinski samostan, j kjer študira več naših mladih i ameriških Slovencev. Tam sem I našel sina vrle družine Mr. in j Mrs. Rojca iz Pueble in sina vrli« družine Mr. in Mrs.. Frank .Gnidica iz Pueble. Oba sta izvrstna dečka in govorita dobro slovensko, znata brati in citati. Ta dva fanta sta cvetki iz slovenske šole Matere Božje v Pueblo. Bog jima daj srečno dokončati študije! Ob 1:40 popoldne odpelje vlak proti Leadville, Colo. Sedel sem na vlak, ki se je jel pomikati proti gorovju. Enake poti nisem še imel v svojem življenju. Vlak vozi med silnimi skalnatimi gorskimi velikani. Poleg proge in marsikje globoko pod njo šumi peneča reka Arkansas. Interesantna vožnja je to. Lokomotiva piha, kakor bi bila že vsa nadušljiva, ko vleče težek tovor na vrh visokega gorovja. Oči se pasejo po visokih skalnatih s.tenah, med katerimi se vije višje in višje zelezniška proga. In ko pogledaš na drugi strani v glo-bočino, se kar zdrzneš, ko misliš, kaj če bi zdajle strmoglavili v globočino. Pa prideš zopet do kake kotline, ki je malo bolj obširna in poraščena vsa z lepimi zelenimi smrekami. Nekaj veličastnega je pogled na goro sv. Križa — "Mount of the Holy Cross". Na vrhu (Dalje na 4. str.) Vojaška. — Janez in Tone, dva oficirska slugi, se srečata. Janez potoži svojemu tovarišu* "Vsako jutro, ko prinesem svojemu poročniku kavo, me ta opsuje, češ, da sem je polovico razlil. Res je, toda on ne vpošteva, da jo moram nositi od restavracije preko ceste še dve nadstropji visoko, in če še tako pazim, se je nekaj razlije." "Jaz sem si to bolje uredil," reče Tone zvito. "Ce grem po kavo, vzamem vedno velik po-žirek v usta in ga držim v listih, dokler ne prispem pred stanovanje svojega poročnika. Potem spustim požirek zopet v skodelico in moj gospod me ne more prehvaliti, kako uren dečko sem." i * * * Lovska. — Sodnik (prvemu) : Zakaj nastavljate zajcem zanke? Ali ne veste, da je to tatvina, ki je strogo kazniva? Lovski tat: Še nikoli nisem j nastavljal zank, gospod sodnik. Sodnik: Kako jih pa potem lovite? Prvi tat: Vejo, gospod, kadar je velik sneg, se vležem vanj in si dam koren v usta. Zajec pride in začne glodati koren, jaz pa zajca hitro zagrabim. Sodnik (drugemu lovskemu tatu) : Kaj pa vi? Ali jih vi tudi tako lovite?" Drugi lovski tat: Ne. jaz pa nasujem na kamen hude paprike. Zajec pride vohat, paprika mu gre v nos, zajec začne kihati in pri tem se tolče z glavo ob kamen tako dolgo, da se ubije . . . Če ni krme za živino. — So- ( sed mizar je potarnal sosedu, da mu bode za njegovo kravico zmanjkalo krme. Sosed pa se je pošalil z njim in mu je svetoval. naj kupi kravi zelena očala in ji da oblance jesti. Po , nekaj dnevih pa je vprašal soseda mizarja, če je tako naredil. On mu je odgovoril: "Se-veda sem. In kaj se je zgodilo? Same late gredo sedaj od krave. Pridi in si jih nažagaj, kolikor hočeš!" Ali imajo advokati patrona L v nebesih? A" neki družbi so se razgovarjali, kako imajo posamezni stanovi svojega patrona v nebesih. Pa je eden omenil, t da advokati nimajo patrona v nebesih. Drugi pa je ugovar-jal: "Imajo ga in sicer sv. Jer-) neja, kateremu so kožo dol po-_ tegnili!" # $ :': Čarovnik. — Dokazi, da je polovica od 12 — 7. Napiši s ( kredo rimsko XII. Ako pa pre-L režeš to številko vodoravno čez polovico, dobiš zgorajšnjo polovico kot VII. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!" ^iifiniimiiimiiiu jllllf Hllllilin ! * PODLISTEK * I ijj_____r J i?ltll!!iill!il]|illlillStillll!lllil^ (iti Re*. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Decembra meseca istega leta sem potem odšel prvič dorpov v domovino, da bi ust-meno poagitiral po provinciji za več patrov za Ameriko. Mesto mene je pa sprejel u-redništvo Rev. Jurij Trunk,*ki se je prav takrat mudil v Ameriki in je bil moj gost v New Yorku v župnišču S^. Nikolaja. Ravno isto dopoldne pa, ko sem se vrnil iz Evrope, 6. februarja mislim je bilo, pride v pisarno poštni detektiv z ovadbo, katero je baje naredil tedanji urednik G. N. na poštno oblast proti listu Ave Maria. — Med drugim tam denuncira list, da je same reklamni list za trgovsko podjetje, ki ga baje vodim pod imenom Družba sv' Rafaela in da mene kot urednika sploh v Ameriki ni, da sem v Evropi in še več takega. Namen je bil v moji nenavzočnosti spraviti list v težave pred poštno oblastjo in tako preprečiti njegovo izdajanje. Seveda ni bilo težko^pojasniti detektivu celo zadevo, posebno ko je mene, urednika, našel v pisarni. Ko je pa še pokazal pismo in smo videli, odkod prihaja denunciranje, Smo pa še lažje pojasnili. Pokazal sem samo cel kup izrezkov z napadi na list in name, katere je ravna ta urednik prinašal dan za dnem celo leto. Leta 1911, ko sem se vrnil iz Evrope, odšel sem nekoliko mesecev pozneje iz New Yorka v novo ustanovljeno župnijo Rockland Lake ob Hudson** in kmalu tja prenesel tudi list Ave Maria. Če se ne mo- tim, je bilo to nekako avgusta meseca. Tam je list izhajal potem do leta 1912, ko sem ga prenesel iz Rockland Lake-a v Brooklyn, kamor sem šel kot slovaški župnik. Tudi drugo leto se list ni mnogo razširil. Da, naročnikov je še nekoliko izgubil. — Manjkalo mi je časa, da bi se bil bolj posvetil listu, manjkalo je pa tudi denarja, da bi ga bil povečal in lepše opremil. Prvo leto je tiskanje lista,' obilnih okrožnic in pisma povzročilo velik, velik primanjkljaj. Kar sram me je povedati, koliko, Ko sem bil v Rockland Laker, sem se začel nekoliko bolj zanimati zanj in mu posvečevati več skrbi in pozornosti, ker sem imel več časa. Pa, kaj, ko je bil tam drugi križ — revna župnija in tako pičli dohodki, da se je komaj izhajalo. Šel sem sicer tudi to leto na misijorie za velikottoč, pa sem komaj toliko dobil, da sem pokril-obilne stroške pota in namestovanja. Tudi sem kmalu opazil, da vse okrožnice, pa naj bodo še lepše sestavljene, ne bodo listu odprle pota v slovenske katoliške hiše. Javnost je bila naščuvana proti stu, nikogar ni pa bilo, ki bi se zanj javno potegnil. Tako ni šlo nikamor. Videl sem, da treba tu agenta, ki bo šel po slovenskih naselbinah in list. razširjal po hišah. Pojasnjeval bo ljudem lahko ustmeno, kako in kaj je na stvari in zakaj "Glas Naroda" in drugi listi toliko divjajo proti njemu. — Predno pa pošljem koga po Ameriki, moram list povečati. V obliki, kakor je bil tedaj, se ga bo le malo razpečalo. In res, začel sem resno misliti na to dvoje.. Toda, kako to doseči? Moj obisk v domovini je pa znatno spremenil mišljenje doma po provinciji glede Amerike in našega dela. Predstojniki ^o mi obljubili, da bodo še več oseb poslali tja, ako bo treba, da, vsakega, ki se bo priglasil. Tako sem začel tožiti svojo stisko provincijalu P. Angelu Mlejniku, ki je bil blag mož in je bil še bolj navdušen za A-meriko, kakor je bil njegov prednik. Ta provincial je bil tudi, ki je dovolil pozneje 1. 1912 ustanovitev našega sedanjega komisarijata in je tako začetnik velikega dela tu v Ameriki za zveličanje duš, za kar mu bo gotovo Bog obilen plačnik. Njegovo ime bo ostalo v zgodovini frančiškanskega reda v Ameriki vsikdar častno zapisano. Ta mož mi je res poslal dva brata lajika na pomoč, br. Angela Pavšič in br. Vikto-r-ina Perca. Tega zadnjega je poslal z namenom, da bo upravnik lista, ker je svoje dni obiskoval gimnazijo in je bil inteligenten fant. Dalje sledi.) ——o- •ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" četrtek, 1. marca 1928. Misli krščanskega socialista. AMERIKANSKI S W VEN EC CHIKAŠKA DEKLETA ZA ZDlRAVSTVENO KAMPANJO. Stran 3 Chicago je na glasu kot zdravo mesto. Tisoče deklet v Chicagi v starosti od 14 do 20 let je pristopilo k tistim, ki so na delu za zdravstveno kampanjo v mestu, katero vodi Chicago Council of Social Agencies. Na sliki vidimo Miss Burrows, ki kaže novi letak za kampanjo dvema "Girl Scouts". SILA RODI PROTISILO. Sila vedno rodi protisilo. In če vprašamo zakaj, nam na to daje odgovor človeška narava sama. Sila ali nasilje stopi v konflikt z naravnim pravom in zato nujno mora podleči. Po xiaravnem pravu ima namreč človek, brez ozira na pozitivne postave in zakone, pravico do svobode in do varnosti svoje o-sebe in življenja. Seveda ne more biti ta svoboda neomejena. Ljudje so po naravi družabna bitja in brez nekih o-mejitev je urejeno sožitje onemogočeno. Vsakdo ima že po naravnem pravu pravico do popolne in- proste samoodločbe, tako da nihče nima pravice o-virati ga v njegovem dejanju in nehanju. Če bi človek ne imel te pravice, bi vsakdo lahko poljubno drugim dajal postave, človek bi bil suženj vseh in vsak red bi bil nemogoe. Vsak človek ima po naravnem pravu svobodo gibanja, t. j. svobodno si lahko izbere kraj bivanja, prosto si sme izbrati poklic, pravico ima do združevanja v društvih itd. Prostost ima celo z ozirom na greh, ne kakor, da bi imel pravico grešiti, ampak na podlagi svobode, po kateri ima pravico se svobodno udejstvovati. Prav isto velja o svobodi vesti, seveda ne v tem smislu, kakor da je človek povsem- neodvisen od Boga in se mu zanj ni treba nič brigati. Saj je vest sodba razuma, ki nam pove, kaj smo dolžni storiti in opustiti in torej vsaj posredno izhaja od Boga. Seve, če se hoče kdo odpovedati tudi razumu in njegovi sodbi, mu ne moremo braniti. Jasno razvidno je iz tega, da nasilje nikdar ni dovoljeno in da je v interesu javne varnosti in človeške svobode obsodbe vreden vsak teror, naj si bo že te ali one barve. Prav to velja o vseh raznovrstnih omejitvah svobode, ki so v povojnem času postale navada v raznih državah. Glavne vrste omejitve svobode, ki jih imam tu pred očmi so svoboda prepričanja, govora, tiska in združevanja. Naj se že vrše te o-mejitve potom groženj, hišnih preiskav ali kakorkoli, to na stvari sami ničesar ne spremeni. Vsak pritisk ponižuje človeško naravo, ki je po svojem bistvu svobodna. Morebiti si bo ta ali oni mislil, saj tudi Bog ne pusti človeku svobode in Cerkev sama človeku najbolj omeruje svobodo. Pa vendar to nI res, akoravno se to na prvi pogled čudno zdi. Bog, ki je stvarnik človeka, kateremu se človek niti upirati ne more, če sam tega ne dopusti, se vendar ozira na človeško dostojanstvo in noče nikogar siliti, da to ali ono mora storiti ali opustiti. Lahko bi Bog človeka prisilil, da vanj veruje, da ga posluša in živi po njegovih zapovedih, saj ga ima vendar popolnoma v oblasti, vendar tega ne stori. Bog hoče, da mu ljudje služijo svobodno, da svobodno uklonijo svoj um pred božjim resnicam, četudi jih ne morejo popolnoma doumeti. "Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen." S temi besedami Kristus sam priznava možnost, da se bodo našli posamezniki, ki ne bodo verovali, priznava pa s tem tudi, da je človek svoboden. Isto priznanje človeške svobode vidimo na premnogih drugih krajih: "Kdor hoče za menoj priti. . .", "Če hočeš biti popoln. . itd. Jasno je iz tega razvidno, da Bog ne mara nikomur kratiti svobode, čeprav gre tu za najvažnejše, za večno zveličanje. Ako torej Bog ne mara kratiti človeške svobode, čeprav bi jo lahko in po vsej pravici, saj je naš stvarnik in gre za najvažnejšo zadevo človeka, moremo-li potem reči, da ima človek to pravico ? Odgovor na to je vsakomur jasen. Razumljivo je zato, da moramo obsojati nasilje, ki se vrši sedaj nad Trockim in njegovi- j mi tovariši. Priznati pa mora- ~ 1 mo, da se sedanji vlastodržci v Rusiji ravnajo po načelih svojih prednikov. Ljenin, Trocki in tovariši so z brahijalno silo zapirali in morili vse, ki so si u-pali drugače misliti kot oni sami. Sila rodi protisilo. Zgodovina se v Rusiji le ponavlja. Kar se godi zdaj v Rusiji, se je godilo svoj čas v francoski revoluciji. Nasprotno pa vemo, da sta se borila judovstvo in ž njim ves rimski imperij skozi 300 let proti ideji Jezusovi, toda povestnica nam priča, da je ideja zmagala nad nasiljem. Morda bo kdo ugovarjal: Kaj pa inkvizicija?. Na to odgovarjam, da je bila to zmota, ki je imela isti vir kakor jo imajo razne državne diktature bodisi, da je diktator na Španskem, ali v Italiji, ali v Rusiji ali kjerkoli. Oblast ima na človeka tako velik vpliv, da ga nujno vodi v zlorabo iste, če ni v resnici in popolnoma preši-njen duha in naukov Kristusovih in se ne zaveda dolžnosti odgovornosti pred Bogom. Vsakdo namreč, ki je prepričan o resničnosti svojih idej in svojega naziranja, nujno smatra, da so njegove ideje nezmotljive in jih zato prav tako nujno skuša uveljaviti; če pride do oblasti, magari s silo, ako ga ne vodijo načela Kristusova, katera edino varujejo človeško svobodo. To vidimo pri vseh idealistih brez izjeme. Zato moramo povedati tudi tem, ki morda prelahko vzamejo strahote revolucije in razrednega boja, da med ljudmi ne morejo izbrati slabšega sredstva za propagando svojih idej, kakor je ravno nasilje. Kdor namreč rabi nasilje za širjenje svoje i-deje, s tem kaže, da ima sam tako malo zaupanja vanjo, da si ne upa mirnim potom dobiti pristašev. Vrhu tega pa nasilje — ker nasprotuje človeškemu naravnemu pravu — že samo po sebi vzbuja v človeku upornost in tako spravi v slabo luč tudi najboljšo idejo. Vsako nasilje namreč zbudi protisilo, reakcijo, in čim hujša je omejitev svobode, tem hujši odpor in reakcija temu sledi. Resničen ostane stari izrek: Ideje preoblikujejo vekom lice, in k temu lahko pristavimo še: Nasilje pa upropašča tudi najboljše ideje. -o- — Berlin, Nemčija. — V Nemčiji niso z novimi "Fordi' zadovoljni, trdijo, da je zavora takega sistema, da ne odgovarja nemškim varnostnin: predpisom. .^vft To in ono »z širokega sveta, su ZLATO POD MORJEM. < Ko je divjala krimska : vojna, je potopil nekoč strašen vihar na Črnem morju večji del brodovja zaveznikov (Franco-zav in Angležev). Med ostalimi je propadla tudi ladja "Black Prince", ki je nosila velike množine zlatega denarja za vojaške plače. Od tedaj se je že večkrat poskušalo najti zlato, toda vedno zastonj, Ladja je pokopana pod celo grmado skal, katere je besneče morje odtrgalo od obrežja. Preteklo leto je poskušala srečo neka japonska družba. Družba je potrošila veliko denarja, toda po štirih mesecih napornega dela je morala delo ustaviti. Potapljači so v tem času odstranili 2000 ton kamenja. S pomočjo posebnih sesalk so odstranjevali Japonci pesek od tam, kjer se je mislilo, da se nahaja ladja. Potapjači so sicer prinesli nekaj inventarja na površino, toda do zaželje-nega denarja niso prišli. Vsega skupaj so dobili Japonci na dnu 4 angleške in 1 turški zlatnik. Sovjetska vlada namerava sedaj sama iskati potopljeno zlato. -o- ŽALOSTEN REKORD. ; Statistični urad v Budimpe-' šti je izdal zanimivo statistiko porok in razporok. Leta 1927. je bilo v Budimpešti sklenjenih 9865 zakonov. V 25 odstotkih zakonov je imela zaslužek tu- ■ di žena. Statistika tudi kaže ■ starost novoporočenih žensk, ■ Poprej je bila na dnevnem re- ■ du poroka 15 letnih deklic, do-i čim sta bila v preteklem letu > samo dva taka slučaja. No, na- > mesto tega stopajo sedaj pred , oltar tudi starejši pari. Najsta- - rejšemu paru, ki se je preteklo * leto poročil, ne moremo očita- • ti nezrelosti; ženinu je bilo ! namreč 84 let, nevesti pa 83. c Iz iste statistike je pa tudi raz- - vidno, da se je prejšnje leto - ločilo 2026 zakonskih dvojic, torej ena četrtina števila novoporočenih. Niti eno mesto na r svetu se ne more postaviti s ta-' ko žalostnim rekordom. -o- - 28 LET TEŽKE POKORE. i Nedavno je v Galiciji umrl star 2id, ki so mu rekli "Šlojm Molčeči". — Šlojm je bil pred v 28 leti ugleden trgovec. Prav- ] kar se je bil oženil in to iz lju- i bežni. Vendar so se v hiši kma- s lu začeli prepiri, ker je bil mož 1 zelo razburljiv. Ko mu žena 1 nekega dne v trgovini zopet ni : nekaj prav naredila, je začel « Šlojm strahovito psovati in pre-klinjevati ter je zaklical ženi — kakor je to že židovska ne- 1 vada, da kličejo nesrečo nad vsakega, ki jih ujezi — "da naj zgori". Par dni na to je Šlojmu pogorela trgovina in v. ognju je našla smrt tudi njegova žena. To je na Šlojma silno delovalo. Šel je k rabinu in ga prosil sveta, kako bi mogel za svoj greh zadostiti. Rabi je pomislil in nato Šlojmu izjavil, da mož tako hudobnega jezika do smrti ne sme več izpregovo-riti nobene besede. Šlojm je kazen sprejel in jo do smrti zvesto izpolnjeval. Živel je sam zase v temni izbi in se živel od milih darov, ki so mu jih nosili znanci in prijatelji. -o- KAPITOL V DRŽAVI NEBRASKA. Nebraska ima Kapitol, ki jc stal deset milijonov dolarjev. To je stavba, kakršni ni enake v Združenih državah. V njej se zrcali arhitektura starodav- [ nih in obenem tudi najmodernejših časov. Isto ^elja za c-premo, ki je v poslopju. Glavni vhod je podoben egiptčan-skemu templu. Guvernerjevi u-radi so reprodukcija znamenitih soban v katedralah in gradovih južne Evrope. Pohištvo je, kakršno so imeli Španc!, pred davnim časom. -o- STANLEYJEV ČOLN V MUZEJU. Vsakemu je znana knjiga— Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V njej opisuje znameniti raziskovalec svoje doživljaje. Čoln, s katerim je potoval, bo Francija hranila v muzeju. -o- PRVO PISMO SVEN HEDINA IZ MONGOLIJE. Slavni švedski raziskovalec Sven Hedin se nahaja, kakor znano, že več kot pol leta na znanstveni ekspediciji v Mongoliji. Sedaj je prejela njego- va sestra od preteklega poletja prva pisma od njega. Napisana so v severni Mongoliji meseca oktobra in začetkom novembra. Ekspedicija je prepotovala v tem času več kot 1000 km na poti proti zahodu. Znanstveni uspehi te prve etape so po sporočilih Sven Hedina prekosili največja pričakovanja. Tudi zdravje vseh udeležencev ekspedicije je bilo kljub veliki vročini in pomanjkanju vode izvrstno. Začetkom zime je ekspedicija zapustila dne 8. novembra Gašun Nor in hoče doseči najprej mestece Hami v provinci Sikiang. Ekspedicija se je radi tega razdelila v tri oddelke. Prvi oddelek je točno po načrtu dosegel Hami v dvajsetih dneh, toda Hedin, ki si je izbral daljšo pot, katero je cenil na štirideset dni, po poročilih nemških udeležen-ekspedicije, še do Božiča ni dosegel mesta Hami. -o- SLADOLED ZA VINO. V bližini Bordeaux na Francoskem, v osrčju, kjer so bili vinogradi, iz katerih je prihajalo najboljše vino v Franciji, danes izdelujejo sladoled. Tam kjer so rastle trte žlahtnega sadu, se danes pase goveja ži-[vina. Tukaj je velikanska mlekarna in tovarna za sladoled, ki je ena izmed največjih na svetu. Farma zavzema 1000 akrov; lastnik je Sampson Černov, njegov obratovodja je pa Amerikanec. Več kot $50,-000 se je izdalo za stroje in elektrifikacijo. -o ZAKLADI VELIKANSKIH VREDNOSTI V RUDE-ČEM MORJU. Imperial Chemical Industries iz Londona namerava začeti delo iskanja zakladov v Rude-čem morju. Ti pa.ne obstojijo v zlatnikih, temveč v gipsu, magneziji in pepeliki. Geolo-gisti so izračunali, da je skupna vrednost teh zakladov najmanj 1000 bilijonov dolarjev. Veliki dobički se torej obetajo, katerih bo deležna tudi palestinska vlada, da bo lahke nadaljevala s svojimi ambici-joznimi načrti. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' ________7itt- _____By Tnomion s-isher /Ml*. 1» Known« Itseoood ltHf»fl mere was a million dollars »n ih.-u box'' - _—-- . ._ - -__L___J____ . ~ \ . —--M—- - 1 -i-----—p--" A^uo1 M(\T z ano / Mft-L WKOW tr^ V^toei^oo ____r ^--TUTTP^ /TTK-, pcuvericf^cA ( ro^TE-S Co'?. HO^ K NO«, J V WONT ' UomUeo™^- 1 V Jl^J^MO /C F T1/ llU I T&N.nfc TO e Kepenshek, Ignac Kopriva, Ja-kob Kosnijieh, Felix Frlach, Antoni Melavc. Frank Jclovnik, John Bernot. j Anton Iierce. Val. Breznik, Frank j 1 Veli ni k, Joe Staricli. Lovrenc Pre-ložnik. Frank Ribich, Matt. Savrsh-nik, John Zalesnik, Frances Slapnik, lohn Kocjan. Anton Perne, Joe Tevsh, John 1'dovich -I5c; Toe Kovach 30c. Po 25c: Thomas Katanec. Anton Fallc. Jernej Eržen, Val. Mesec, Štefan Sebatich. Lovrenc Cakanich. Lovrenc Golobich. Amalija Zuntar. Anton Robida, Max Koren. Joe Udovich, Neimenovan, Neimenovan. V imenu vseh stavkujočih se naj prisrčneje zahvaljujem vsem darovalcem in nabiralcema Bog plačaj! John Udovich, tajnik dr,, sv. C. in M. št. 144. -o- ŠE PAR NOVIC IZ PRED-PUSTNE KRONIKE NA EVELETHU. Eveleth, Minn. Per tristo dunaj, luštno pa je bilo na naši pustni veselici, g. urednik, da je bilo kaj. Velika mestna hala je bila zgoraj in spodaj natlačeno polna plesa-željnih parov, med katerimi so se sukale razne maškare, ena lepše oblečena kot druga, tako da so se sodniki že v začetku izrazili, da bode težko odločiti, katere bi dobile darila. Med maškarami smo videli George Washingtona, pristno oblečenega Indijanca, Liberty, staro-krajsko ciganico z otrokom na hrbtu, raznovrstno starokraj-sko nošo in Bog ve, kaj še vse. Vse se je vrtelo in bilo prav židane volje, kakor že dolgo ne tako. Za lepi red je skrbela Mrs. Max Volčanšek, ki je tudi vodila celo veselico. Njej so pomagale tukajšne dobre žene in možje. Kakor je bilo že po-ročano v Vašem listu, so se na tem maškaradnem plesu dobile tudi razne nagrade. Za sodnike si je izvolila Mrs. Max Vol-čenšek tri može, namreč Mr. August Bratuliča, Mr. W. E. Moylana in Mr. J. C. McGilve-ry. Prvo darilo je dobila Miss , Mary Cerjanc iz Eveletha, ki j • je predstavljala "Miss Lindy". Drugo darilo so prisodili Mr. « Arthur Lundgren iz Virginije. Predstavljal je pristnega Indijanca. Tretje darilo je prejela Evelethčanka Miss Annie Vi-rant, ki je predstavljala staro-krajsko deklico v narodni noši tako dobro, da so jo vsi navzoči občudovali. Četrto darilo je : prejel Mr. Joseph Lakner iz Virginije radi njegove smešne : obleke. Zadnje darilo je dobila ; Mrs. Nick Thomas iz Eveletha radi lepe zamorske obleke in noše. Vsi obdarovani so bili polni veselja in so želeli, da bi se še večkrat kaj takega napravilo. Darila so darovali brezplačno tukajšni trgovci, za kar jim vsa čast in hvaia. Med zabavo so naše pridne žene dobro skrbele za prazne želodce, da niso bili preveč nemirni in niso motili živahne plesalke in pie- | salce. Vspeh veselice je bil tudi v gmotnem oziru prav povoljen, kajti prav lepa svota se je nabrala za tukajšno slovensko cerkev, kakor smo slišali v o-znanilu našega g. župnika, kateri je gotovo hvaležen Mrs. Max Volčanšek, ki je tako lepo zpeljala zabavo, hvaležen pa tudi vsem dobrim ženam in možem, ki so ji pomagali in hvaležen vsem, ki so veselico obiskali. Naša želja je, da bi se taka zabava še ponavljala, da bi posebno pustni torek postal dan letne zabave v korist naše slovenske cerkve. Na veselici je svirala po celem Range znana in sloveča Radagour orkestra, ki je po- ' sebno mladino privabila v tako lepem številu v Auditorium, kljub temu, da so imeli isti večer ob istem času tudi v italijanski hali nekak ples. Nesreča je zadela tukajšno rodbino Mr. Matt Mejašiča. — Njihov osem mesecev stari sin se jim je zadavil na koščeku jabolka dne 22. febr. t. 1. Kakor hitro je zletel košček jabolka otroku v sapnik, so ga prepeljali v bolnišnico, a bilo je prepozno. Na potu v bolnišnico je otrok umrl. Pokopan je bil v petek, dne 24. febr. iz slovenske cerkve sv. Družine. Za njem žalujejo stariši, eden brat in dve sestri. Stariši, pazite bolje na svoje otroke! V letošnji zimi se je pojavilo večje število lačnih volkov v našem okraju. Lakota jih je prignala v bližino stanovanj, kjer so iskali potrebne hrane, ker je veliki sneg kril visoko travo po gozdih in tudi zajcev niso imeli, ker jih je v jeseni zelo veliko poginilo na^neki bolezni. Samoumevno je, da jih je bilo mnogo postreljenih. Mr. Alfred Burts na Leonidas Loc. jih je sam dvanajst postrenal in jih prinesel v mesto, da je dobil nagVado. Zima je tukaj nekoliko pojenjala, a zaupati ni zviti hinav-ki, lahko hitro zopet pokaže svoje roge. Smo, veste g. urednik, v Minnesoti, kjer bi bilo drugače vse dobro, samo zima traja 13 mesecev, kakor se je nekdo šaljivo izrazil o Minnesoti. Tako sem vam, g. urednik, zopet nekaj naklestil. Ako ni zamere, pa še pridem. A še nekaj! Veste, kaj sem si zdajle zmislil? Spomnil sem se onega večera v pretečenem letu, ko sem jedel t^ko okusni, starokrajsko napravljen golaš, katerega je tako okusno pripravila nečakinja in hišna gospodinja našega g. župnika in ž njim nasitila gotovo šeststo ljudi vseh narodnosti v Auditorium. Ko bi vedeli g. urednik, kako je bil dober ta golaš, bi se tudi Vam sline pocedile po njem, kakor se meni sedaj, ko sem si ga spomnil. Hvalili so ga gosti vseh tukajšnih narodnosti in vsi že komaj čakajo, da ga zopet dobijo. In med temi sem tudi jaz. Mogoče se nas pa usmili zopet nečakinja g. župnika in nam ga zopet pripravi, seveda ne zdaj v postu, ampak po veliki noči, kakor hitro mogoče. V hvaležnost ji bo-demo zopet vsega pojedli. Ali, smemo upati? ! Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V. VIRGI-NIJI? Virginia, Minn. Že dolgo ni nič glasu iz Virginije. Sedaj se je pa zopet nabralo nekaj novic, katere bojo morebiti zanimale naše ljudstvo. Predpust je prešel z vsemi bolj ali manj divjimi zabavami in narod se je zopet povrnil k normalnemu življenju. Mest- : ne volitve so tudi minule. In tukaj, dovolite, da časti ta m o Jožefu Krakarju, enemu naših, ki je bil izvoljen za council-mana. Poštenost in pridnost tega mladega moža je lahko v zgled vsem, posebno pa našemu narodu. On je prvi v letih. ki je izvoljen izmed naših za politično službo. Častitamo! Dne 30. j an. se je poročil Joseph Elias s Heleno Zawesto-ski — oba tu iz mesta. Izgled-no lepo je bilo to, da je mlad par uredil ženitovanje po lepih cerkvenih obredih, da se ni cela stvar zgodila na skrivnem, kakor le prevečkrat zahtevajo dandanes naši mladi. Želimc mlademu paru veliko sreče! Krstili so naš župnik Nick Koševiču zalo deklico Annie; Mrs. Gilbert (Rosie Zupančič) deklico Mary, in Janezu Ko-nop dečka Clarence. Častitamo ! Zadnji četrtek je pa, žali-bog, preminula ugledna in pridna žena in mati sedmih otrok, Mrs. Anthony Majstrovič. — Ranjka je bila stara samo 38 let. Vedno jo je matral "goiter", katera bolezen ji je nazadnje tako vplivala na srce, da je dne 23. febr. ob pol 7. naenkrat padla na posteljo in je bila na mestu mrtva. Hud udarec je zadel dobrega moža, posebno pa mlade otroke, kateri se še skoraj ne zavedajo, kaj da so zgubili. Umrle deviško ime je bilo Mary Nose in je bila rojena v starem kraju v Dobrepolju, Mala vas p. Videm. Tam ima še mater in eno sestro. Tukaj zapušča moža in štiri hčerke: Mary, Angeline. Julia in Margaret; tri sinove: Louis, Ladislav in John; na Gilbertu pa eno sestro, Mrs. August Verbich. Veliko ljudstva se je zbralo k pogrebu, da so pokazali zadnjič prijateljstvo in spoštovanje tej u-gledni in pridni ženi. Naše so- žalje vsem prizadetim! In naj Bog da večni pokoj njeni duši! Naše Materino društvo dobro napreduje in dela. Vse nas veseli, da tako pridno skrbijo za snažnost v zakristiji. Na ministrantih se precej pozna, da se nekdo zanima za njih o-pravo. Kupile so jim nekaj novih talarjev in surplisov in pridno gledajo na to, da so te stvari vedno lepo oprane. Sedaj bodo še novo preprogo kupile za pred oltar za veliko noč, kar bo gotovo še bolj povzdignila hvaležnost in spoštovanje drugih do tega društva. Hvala vam lepa! Med postom so nam obljubili kaplan, preč. g. J. Šolar, da nam priredijo štirideseturno pobožnost. In po velikinoči bo gledalo Materino društvo na to, da bomo imeli slovensko veselico v naši šolski dvorani. Upam, da se jim res uresniči namen; to bi bilo za nas nekaj imenitnega. Pozdravljamo Slovence po vsej Ameriki! Virginčan, j -o- KAJ JE NOVEGA MED W!L-j LARDSKIMI FARMARJI? J Willard, Wis. j Tu je po daljši bolezni umri j rojak Anton Fortuna. Pokojni je bil doma iz Gorenje vasi. Trata pri Škofi i Loki. Rojen je i bil 1874. V Ameriki je bil 27; ; let. Tu na farmi si je uredil le-j j po domačijo. Bi! je mož prave slovenske katoliške korenino. I Otroci, osem po številu, vzre-jeni so vsi v pravem katoliškem duhu. Pogreb je bil 24. februarja dopoldne s črno sv. mašo zadušnico. Kljub precej ostre-' mu mrazu (22 pod ničlo) gaj je spremilo številno rojakov, znancev in prijateljev. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik, ki je imel govor, kateri je segal vsakemu v srce, posebno onim staršem, kateri pozabijo na pravo katoliško vzgojo svojih otrok. Tu v Ameriki ima tri brate in dve sestri, v starem kraju pa mater. Bil je član društva sv. A-lojzija št. 18 JSKJ.. v Rock Springs, Pa. Ostali družini naše sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč. V bolnišnico so odpeljali soprogo Mr. Jos. Slemec-a, hčer pokojnega, katera se bode morala podvreči nevarni operaciji. Pač hud udarec za že tako potrto Fortunatovo mater. V teku treh dni moža k pogrebu, J hčer pa v bolnišnico. Pred par tedni je padel po; ledu Jos. Francelj in si ranil nogo, kar pa ni mislil, da bi bila kaka nevarnost. A sedaj pa mora iskati pomoči pri zdravniku, ker zastrupil s: je kri. | Knjige Družbe sv. Mohorja j (goriške), katere kdo želi. jih ; lahko dobi pri podpisanemu. | kakor tudi družinsko pratiko I in molitvenik z velikim U.-l: >m i Knjige stanejo S 1.2-5 in Prati-ka 25c. — Rojaki, le sezite po teh knjigah, ker so poceni i-i za vsako družino potrebne, kei I poleg povesti je mnogo poduč j ljivega za vsak stan posebej. Ludvik Per usek, zast. -o-- ZAHVALA. Indianapolis, Irsd. Podpisana se prav lep ? za hvaljujem vsem darovalcem za I pogorelce v Selcah na Krasu. ' Vsi, ki smo jih obiskale, so 1 nam velikodušno darovali ta-i ko. da s ve nabrale lepo svoto $90.00. Tem potom se zahvaljujem tudi Mrs. Mary Stroki je hodila z menoj po hišah in mnogo pripomogla do lepe svote. katera je bila izročenj po želji in nasvetu darovalcev, i Ravno sedaj sem dobila pismo, i v katerem se prav ganljivo za-i hvaljujejo rekoč, ne samo. da | ste nam mnogo pomagali, am-i pak to nam je tudi v veliko to-I lažbo. Povejte vsem debrotni-! kom. da smo jim zelo hvaležni, j Naj ljubi Bog stotero povrne! Na tem mestu se tudi zahvaljujem v imenu pogorelcev rojakom v Cannonsburg. Posebno pa nabiralcema Mr. Berjoc in John Udovič, ki sta nabrala s\oto $40.00 in poslala na nas. Vse smo odposlali po tvrdki Z a kraj še k & Češark, ki jo toplo priporočamo rojakom vsled točne in hitre postrežbe. Nekateri niso hoteli, da priobčim njih imena, zato sem o-pustila tudi ostale darovalce. Upam, da ne bo zamere. Vsem naj Bog stotero povrne! Mrs. Terezija Česnik. "Ampak tvoj stric je pa zares nekoliko gluh." — "Kaj. nekoliko? Zadnjič je celo večerno molitev klečal na mačkovem repu, pa ga še ni slišal." -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! SIROM JUGOSLAVIJE. Same ženske umrle. Mariborski pogrebni zavod je doživel od Svečnice na petek redkost: umrle so same ženske, in sicer te-le: 701etna soproga mizarja Terezija Pr-ničnik: 281etna vdova po uradniku Bela Jakova Marija; v splošni bolnišnici je umrla žena voznika iz Frama Robert Lucija; v graški kliniki je u-mrla na posledicah operacije trgovčeva soproga Evgenija Si-cherl v starosti 52 let. Graški pogrebni zavod je prepeljal u-mrlo na avtomobilu v Maribor, kjer je bil pogreb. V nedeljo, 4. februarja ob treh popoldne so pokopali 741etno soprogo sodnega oficijala Karolino Weissenstein. --o- Velik požar v Karlovcu. V torek. 31. januarja zjutraj okoli osmih je izbruhnil v Karlovcu v papirnici in knjigarni Fogina velik požar. Gasilci so takoj stopili v akcijo in so s pomočjo vojakov, ki ^o vzdrževali red, hitro lokaliziraii požar. Škoda je velika. Kako je nastal požar, se ni moglo ugotoviti. -o- Smrtna nesreča vsled pijanosti. 1. januarja popoldne je popival na Mirni 57 letni zidarski mojster Valentin Mole r< Vrha, občina Št. Rupert. Ko že ni dobi! nikjer več pijače, se jc napotil okrog osmih zvečer proti domu. Mesto da bi šol po cesti, je šel ;>o pešpoti ob potoku Mirna, pri tem padel v vodo ter utonil. Ker je bil tujec na Mirni, se po njegovem odhodu ni nihče več brigal za njega, doma pa tudi niso vedeli. kam je zašel. Dne 1<». januarja sta zapazila Leopold N vak in Mara Šmith iz Mirne kakih 100 metrov pod vasjo Mirna v potoku Mirna moško truplo. Županstvo je nato pustilo spraviti truplo na breg. in šele sedaj so ugotovili, da v utopljenec pogrešani Valentin Mole. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri Sv. Heleni in tunika j pokopali. Poroka. V nedeljo 29. jan. >ta se poročila v farni cerkvi v Višnji gori g. Jože Novi jan in gdč. Berta Bernik. -o- Zlat zaklad na vrtu. V vasi Horčulji v Fojnici v Bosni je našla deklica Ana Medic pri kopanju zemlje na vrtu lonec, poln starega zlatega in srebrnega denarja in zlatega nakita. Med nakiti so bili okra- i si starih plemičev. Denar ima ! podobo sv. Vlaha in je bil kovan v Dubrovniku. Stvar je prišla v javnost, ker je hotel ne-i kdo deklici zaklad odvzeti. — : Najdba je sedaj izročena sarajevskemu muzeju in jo bo tu i pregledal poseben strokov-!njak. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* Tudi vi lahko lastujete del velikih dobičkonosnih poslopij v "Downtown" od katerih dobite redne dohodke po 6.31% od vašega denarja! INVESTIRAJTE v $6 na- slopjih v dolenjem delu z vsakim dnem dražja, raščajoče prednostno mesta? To je le lepa prilika za delnice od 20 Wacker vas! Drive Building Corpora- Zdaj lahko kupite delnice tion, ki bo začela graditi za to poslopje, ki bo naj- Delnice se prodajajo po še to spomlad 42 nad- večje in najfinejše v Chi- $95 za gotovi denar pri- stropno poslopje, ki bo cagu. Spodaj je mapr., števši narastle dividende stalo $22,000,000,' v ka- kjer bo zgrajeno. Znano po 6.31^ od vašega de- terem bodo uradi, trgovi- vam je tudi, kako v tem narja, ali pa lahko dobite .ne in auditorium Chicago delu mesta napredujejo, delnice po $10 za vsako Civic Opere. to je v bližjni Wacker takoj in ostalo po $10 na Drive. Veste tudi kako p> mesec. Dividende se iz- Ena izmed največjih in stajajo posestva v "Loop" plačujejo vsake tri mese- najbolj konservativnih za- / oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. < $ Posebna izbera trpežnega >*JjBii&fr'^ $ spodnjega oblačila takozva- g nega slovečega 41 Coopers" iS^fJm^Mfe^ g izdelka, kakor tudi vse vrste ^ 2 praznične in za na delo sra j- I ZIMSKA OBUVALA / \ | vseh vrst dobite v naši tr go- fflffiljf Mjf ^Jm ' § CENE ZMERNE, BLAGO WB^W fJ&ZT^ § PPvVOVRSTNO, POSTREŽ- | Se priporočam za poset! / ~J ^ Frank Opeka M V® ] | 502 — 10th STREET, * ® w ^f. \ š Waukegan, III. j 5 v ! Četrtek, 1. marca 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Strang ■•i 1 * ............. i ■ ' i - i : * Iz življenja in sveta« j FRANCOSKA ZRAČNA FLOTI L A NAJVEČJA NA SVETU. Francija bo vodilna sila na svetu v zrakoplovstvu. Tako sodi general William' Mitchell. Njena zračna f lotila bo štela 3,000 modernih letal in poleg še precejšnje število v rezervi. Zdaj je zgradila zrakoplov ogromne velikosti — 2000 konjskih sil, ki je pripravljen za bodočo vojno. Ima pa tildi več sto lahkejših letal, ki bodo igrali veliko vlogo v bodoči vojni, s katerimi se bo lahko preletrlo v eni uri nad 200 milj in so opremljeni z lahkimi topovi. To letalo bo imelo le par mož posadke, prvo, zgoraj omenjeno, katerih ima že tudi precejšnje število Francija, bo pa v stanu nositi do petdeset mož in enako težo bomb in drugega morilnega orožja. Že od leta 1908, ko je Wilbur Wrjt»\it prvi letal nad francoskim ozemljem s svojim letalora Le Mans, so želeli Franc iii, da bi bili najmočnejši v : raku, kakor je najmočnejša Anglija na vodi. Ambici-jozni Francozi se bližajo svojem cilju in ni daleč čas, ko se bo reklo, da je Francija največja sila v zraku. Že zdaj ima Francija dve organizirani diviziji, katerih vsaka šteje do 1500 letal, o premljenih s potrebnim orožjem. Nedavno je italijanski ministrski predsednik Mussolini rekel, da bo Italija- imela toliko število letal, da bodo solnce zatemnili, ko se bodo dvignili v zrak. Francija je torej prehitela Italijo v tem ozi-ru. Ni pa še s tem rečeno,, da je gotova stvar, da bo Francija največja sila v zraku. Kajti, z oboroževanjem kliče na koraj-žo, da bodo še druge države ojačevale svoja zračna brodov-ja in tega ne bo konec nikoli. Vse pripravlja na novo vojno, militaristi vodijo svet, kakor so ga vedno. Francija se zaveda, da se tisoč letal lahko zgradi za ceno ene bojne lad i je. Zaveda se tudi tega, da v svetovni vojni niso bojne ladije igrale bogzna kakšne vloge, zato pa, namesto, da bi izdajala denar za o-jačenje mornarice, ojačuje zračno brodovje. V Združenih državah pričakujejo, da se bo tekom leta produkcija letal podvojila. Že meseca januarja tekočega leta se je pokazalo, da bo to resnica, kajti, samo denverska kompanija je prodala 173 letal. Pri Alexander Aircraft Company v Denveru delajo noč in dan. Skupno število delavcev je 165. Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. pogrebni zavod — služba noč in dan. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. Proti želodčnim nered nostizn ni boljšega zdravila za otroke. k Mks.Winslow's Strup / I PAPEŽEVI ŠVICARJI. Ali so res vsi iz Švice?, večkrat vprašajo obiskovalci v Vatikanu, kadar vidijo postavne vojake v starinski trobarvni uniformi z dolgimi helebarda-mi v roki. Ta zadnji ostanek papeževe vojske se vedno res izpopolnjuje izključno s Švicarji iz katoliških okrajev. Tako zahteva staro izročilo. Še začetkom XVI. stoletja je sklenil Julij II. pogodbo s Zuri-chom in Luzernom in mu je zagotovilo prebivalstvo teh kantonov stalni vojni oddelek 200 mož. Prvi kapitan te garde Gašper de Silennet je naslikan poleg Julija II. na enem izmed papeževih portretov. Letos so odkrili v Vatikanu spomenik švicarski zvestobi, ki ga je blagoslovil sv. oče osebno. Zgodovinski dogodek, kateremu je namenjen spomenik se je odigral 1. 1527. Nemški in španski landsknechti so takrat z orožjem zavzeli Rim. Švicarska garda je junaško branila Vatikan na barikadi pred stolnico sv. Petra. Švicarji so bili poklani vsi do zadnjega. Toda papež je utegnil pobegniti po podzemeljskem hodniku v grad sv. Angela. L. 1527. so morali v Vatikanu pristati na to, da ne bodo pošiljali v Švico po nove vojake. Toda sedem let pozneje so se dogodki izpremenili. Pavel III. je celo povečal gardo na 300 ljudi. Tekom več stoletij so korakali papeži po svečanih sprejemih med vrstami svoje s helebardami oborožene garde v trobarvni rumeno-rdeči-sinji uniformi, katere načrt ni izde-' lal nihče drugi kot slavni Rafael sam. L. 1798., ko je bila proglašena rimska republika, je mo-, ral papež zopet razpustiti gardo. Pij VII. jo je vnovič ustanovil in Leo XII. je zopet sklenil pogodbo s kantonom Lu-zern. Zagotovil si je 103 vojake, "dobre Švicarje, vštevši častnike, izmed katerih bo postal eden načelnik garde." Dandanašnji so gardisti večinoma tudi Švicarji. (Bogve, ali je bil kdaj med "Švicarji" kak Slovenec?) L. 1845. je bil car Nikolaj I. tako navdušen nad lepo gardo, da jo je pozdravil ruski: "Zdorovo, reb-jata!" Na splošno začudenje je nenadoma zadonel izmed vrst ruski odgovor: "Zdravje želimo, Veličanstvo." — "Ali si Rus?" je vprašal car gardista. "Sem, Veličanstvo!" "Kako si sem prišel?" "Pobegnil sem z ruske vojne ladje, ker me je častnik pretepel." "So- drga!" je odgovoril jezno car in odšel naprej. Sedanja švicarska ustava prepoveduje vsak nabor v deželi sami. Vsled tega se morajo kandidati javiti ▼ Rimu. Navadno pregleda pooblaščen zdravnik fanta že v Švici in če je zdrav, pošlje v Rim tudi njegovo sliko. Vatikanski vojak mora biti lepega obraza. Vojaki morajo biti seveda katoliški, samski in v starosti od 18 do 25 let. Drug pogoj je visokost vsaj 1.64 m. Vojaki dobivajo 600 lir mesečne plače, katera se vsakih šest let poveča. Vsako tretje leto dobi vojak trimesečni dopust. Pokojnina znaša po 10. -službenih letih eno tretjino plače, po 20. letih pa je plači enaka. Vojak sme v poljubnem času zapustiti službo, če napove izstop dva meseca poprej. Ta srednjeveška ugodnost je ustvarila več začasnih gardistov: umetniki, dijaki in drugi vstopijo v gardo, da dobijo priliko bivati v Rimu. Lahko jih vidite dnevno zvečer, kako odložijo uniformo in pohitijo s kolesi ali z električno v mesto. Sicer pa vlada v Vatikanu strog hišni red. Seveda se letno pripravlja veliko več prostovoljcev, kakor jih~ morejo sprejeti v službo. Zaprisega zvestobe papeški zastavi se vrši letno v navzočnosti sv. očeta in privabi veliko občinstva. Zdaj šteje vatikanska garda pisan odlomek slikovitega srednjega veka. samo 100 ljudi pod vodstvom polkovnika. -o- VAROVANJE KLAVIRJA PRED SMRTJO IN BOLEZNIJO. Strokovnjaki trde, da ne zadostuje, da se postavi dragoceni instrument v salon in da se po njem tolče, magari še tako lepo in z umetniškim navdah-njenjem, ampak da zahteva ta občutljivi instrument tako nego in skrb, kakor živo bitje. Trde, da ne zadostuje, da se po-sestmk glasovirja briga samo za njegovo — dušo, ampak da mora skrbeti tudi za njegovo — telo. V prvi vrsti mora stati klavir na Iesenčm podu in ne . na preprogi, ker" bi sicer zgu- | bil jasnost zvoka. Še bolje je, j če se podstavi pod glasovirje- i ve noge steklena plošča, ker se I s tem jasnost in zvonkost glasov zelo poveča. Poleg tega | pravijo, da ne prenese noben i klavir prepiha, ker postane na | prepihu takoj hripav. Toda vseeno mora imeti dovolj zraka. Raditega greše tisti, kateri vsak večer pobožno pokrivajo tipke z blagom in pokrovom. Tisto malo prahu, kateri bi čez noč mogel pasti na tipke, niti zdaleka ne škoduje klavirju tako, kakor pomanjkanje zraka. Če primanjkuje zraka, orumene tipke iz slonove kosti, kvari pa se tudi notranji meha* nizem. Glasovirji v tropskih JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. Jeweler On the Cor. 8th Str. and New YorV. are., Sheboygan, Wi». ......................................,..:....„.n.x........................... Merchants & Miners Bank GALUMET, ^S£MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLflAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. Dobili smo ZALOGO KNJIG (Goriške | Mohorjeve I Družbe | ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: j, , žsj KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič, j ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je | |||B in 10c za poštnino. t^JL« W Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Žato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti niajmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisne, ^ato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. krajih ali na letoviščih se morajo še posebno negovati.Treba j jih je čuvati direktnega dotika prevelike vročine ali zime, varovati se jih mora pred vlago, v glavnem pa jih je treba obvarovati pred — mravljami i?i črvi. V to svrho se mora postaviti pod klavirjeve noge steklena posoda s strupeno tekočino, da ne more golazen do njega. Tekočina se mora seveda vsak dan menjati, ker bi se sicer na njeni površini kmalu stvoril most iz poginulih črvov in prahu, po katerem bi mogli drugi priti do instrumenta. Kakor se torej vidi, se mora tudi glaso-vir, ta običajni kos pohištva meščanskih hiš, skrbno negovati. Sicer bi lahko ohripel in končno dobil pravo pravcato sušico, ki bi ga kmalu.popolnoma uničila. -o- NENAVADNA RODBINSKA TRAGEDIJA. V noči na 27. januarja se je v hiši lekarnarja Stjepana pl. Varjačiča v Bos. Gradiški odigrala strašna rodbinska drama, ki je povzročila razburjenje in sočustvovanje v vsem mestu. Stjepan pl. Varjačič ni mogel oprostiti svojemu sinu Alfonzu, da se je poročil s hčerko nekega mesarskega mojstra, ker je bila njegova želja, da bi vzel kakšno pleme-nitašinjo. Zaradi tega je med očetom in sinom često prišlo do ostrih prepirov. Tri dni pred" katastrofo je oče dejal sinu: "Lahko greš od hiše, razdedinil sem te!" "Ako je tako, se bom ubil!" je odvrnil sin. In še isti dan se je skušal ustreliti s samokresom, a je žena preprečila njegovo namero. Usodno noč o-krog 23. je Alfonz v navalu ponovnega razburjenja zopet popadel samokres in si ga nameril na srce. Žena je priskočila in ga prijela za roko, samokres se je izprožil in krogla se je zarila v strop. Prestrašena zaradi strela je žena odskočila nakar je mladi mož izprožil drugi strel ter se, po-goden tik pod srce, zgrudil nezavesten na 'tla. Nesrečni oce, stanujoč v pr-v vem nadstropju, je čul oba re-volverska strela v sinovem stanovanju. To ga je tako razburilo, da ga je zadela srčna kap in se je na mestu zgrudil mrtev. Sina so naslednje jutro v breznadnem stanju prepeljali v zagrebško bolnico. Ko pa so po pogrebu pokojnega Stjepana pl. Varjačiča odprli testament, so razvideli, da oče ni razdedinil sina, marveč da mu je namenil 100.000 Din gotovine in lekarno, dočim je hišo in tovarno sodavice zapustil dvema hčerkama. -o- ŽRTVE ZNANOSTI. Ravnatelj pariške nacijonal-ne knjižnice Marcel Roland; zbira prispevke za spomenik živalim, ki so poginile v prilog znanosti. Roland piše,, da zaslužijo te žrtve spomenik radi svojih groznih muk. Pasteur je trikrat odpiral lobanjo malemu kuncu, da mu ponovno vcepi bacil stekline. Po prvih j znakih bolezni je dobil kune! protistrup. Po težkih mukah je okreval, a potem se je procedura vnovič pričela. Treba, je bilo ugotoviti vpliv protistrup a na kri. Slični poskusi so se pričeli v XVII. stoletju. Harvey, ki jej odkril krvotok, je cepil jelene v lovišču Karla I. Zastrupil .ij, dosti psov. Galvani je mučil ( žabe, da ugotovi bistvo elek-j trike. Lavoisier je pomoril naj stotine vrabcev v zraku, kate-j remu je odvzel kisik. Claucle-Bernardova žena in hči sta ga; hoteli zapustiti, ker nista mogli gledati muk tisočih kuncev. "Brez tega ne bi bilo fiziologije in znanstvene medicine", je rekel učenjak. Še dandanes molče trpijo po, Pasteurjevih zavodih konji,! psi, kunci, kokoši, morski pra-j šički. ' Pokažimo s spomenikom, da nismo nehvaležni na-! šim žrtvam" zaključuje Roland "in pokažimo, da smatramo te muke le za neobhod-' no potrebno zlo v upanju, da! bo nekoč našla medicina dru-j ga, manj krvava pota." ', GORENJSKI ČARUGA OBSOJEN. Sodna dvorana je bila polna občinstva, ko se je vršila obravnava proti Ankerstu.— Obsojen je bil na 8 let težke ječe. 11. februarja* se je vršila v r Ljubljani velika porotna ob-i ravnava proti gorenjskemu Ča-, rugi Janezu Ankerstu, nevar-. nemu vlomilcu in tatu, ki je na . begu pred orožniki ustrelil o-i rožnika Serajnika, ki je podlegel rani in umrl. Sledeč je ob-. toženčev zagovor: Predsednik: Ali ste krivi? Obtoženec: Sem in nisem. Preds.: Vaše zadnje bivališče je bila kaznilnica v Gradcu? Obt.: Da. Publika se smeje. | Preds.: Pojdimo po vrsti. Ko ste bili v kaznilnici v Mariboru, ste se tam seznanili z nekim Hornbokom ,s kateri sta se domenili, da pobegneta in da se pozneje sestaneta v Domžalah. ! Obt.: Da, res je. Pobegnil | sem, šel v Nemško Avstrijo in se vrnil čez par mesecev v Domžale, kjer sem se sestal s 1 Hornbokom, ki mi je dal tri na-j hrbtnike blaga, da sem ga zanj j razpečal. Kar mi je blaga o.-ia- j . lo, sem ga odr.esei domov. ' Preds.: To vendar ni mogoče, da bi vam dal Hornbok sa-, mo tri nahrbtnike blaga! Saj so ga pri vas doma zaplenili • najmanj za tri nahrbtnike. Obt.: O, v nahrbtnik se veli-| ko spravi! Veste, bili so voja-, ški nahrbtniki. Preds.: Pa kako to, da je bi-j lo blago, ki ste ga dobili od Hornboka, ukradeno pri Ran-zingerju? Obt.: Hm, to ga je pa on moral ukrasti, jaz ga nisem, • meni je dajal, da veriži. j Preds.: Blago ste potem pro-| dajali po Domžalah in okolici? Obt.: Res je. prav sie pove-| dali gospod! Ceno mi je pa na-| stavil ta šmentani Hornbok .sam; denar za prodano blago sem potem njemu izroči!. Preds.: Ampak s 3 nahrbtni- ki ne bo nič. To ni mogoče, da bi šlo ukradeno blago v tri nahrbtnike ! Obt.: Jaz pa vem, da je šlo! Hornbok zna, on je tič, vse je spravil in stlačil v tri nahrbtnike. Potem je opisoval obdolženec, kako se je 14. septembra v Velikem Mengšu, ko ga je odpeljal orožnik iz Omerzovc trgovine, prestrašil, strah ga je od leta 19ID, češ da so ga tedaj orožniki pretepli. Najprej je hotel skočiti na kolo in uh pa je videl, da ne bo šlo. Sklenil sem orožnika samo prestr; -siti s strelom, ne pa zadeti g::. Pred postajo je prijel bicikc z desnico, a z levico je potegnil revolver in mislil ustreliti mimo orožnika, pa se je pete-lin prepozno sprožil, orožnik Maligoj je prišel na strel in za-dela ga je krogla. Preds.: Kako pa je bilo 1 novembra 1. 1922? i Obt.: Prišel sem ponoči domov k stricu Francetu na Brezje. Pripeljal sem se s kol -som in nisem mislil, da me b:> kdo napadel. Hipoma sta se pojavili pred menoj dve sklenjeni postavi. Pošteno sem prestrašil. Mislil sem, da sta > o dva roparja, pa sem ju hotel prepoditi in sem ustrelil. Zadeti nisem hote) nikogar. Sc: 1 pozneje sem zvedel, da seri streljal v dva orožnika. Preds.: Zakaj ste pa bili c-boroženi? Obt.: Zato. ker so me enkr pri Celovcu napadli, sem kupil revolver. Janez Ankerst je bil nal; obsojen na 8 let težke ječe ■ postom in trdim ležiščem vsakega pol leta. Obsojenec kaz ni sprejel. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" JL I PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko — Slovenski Katoliški Jectnoti Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%. » Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev sirom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 Članov zadostuje) pi-fiite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znala 120.00. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASl K. S. K. JEDNOTI! Stran AMERIKAWSKI SLOVENEC POTOP HENRIK SIJENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Na samostansko obzidje je zopet prišla procesija, zakaj nič ni tako krepilo borilce, kakor pogled na Najsvetejše in na mirno z njim idoče redovnike. Samostanski topovi so odgovarjali grom, blisk na blisk, kolikor so mogli, kolikor je bilo ljudem sil in sape v prsih. Zdelo se je, da se zemlja trese v svojih * tečajih. Morje dima se je razgrinjalo nad samostanom in cerkvijo. Kakšni trenutki, kakšni pogledi za ljudi — a koliko jih je bilo v trdnjavi, ki še nikdar niso gledali v krvavo obličje vojne! Ta neprestani grom, bliski, dim, žvižganje krogel, razdirajočih ozračje, strašno sikanje granat, treskanje iztrelkov na tlak, gluhi u-darci ob stene, žvenket razbitih šip, razlet pokajočih ognjenih krogel, švist njegovih sten, polom in tresk desak, kaos, uničevanje, peklo!. . . Ves ta čas pa niti hip počitka in oddiha za napol od dima zadušene prsi, vedno nova toča krogel, a sredi zmešnjave presunljivi glasovi na raznih straneh trdnjave, cerkve in samostana. "Gori! Vode! Vode!" "Na strehe s kavlji!. . . Več plaht!" Na zidovih pa od boja razgretih vojakov: "Više top!. . . Više!. . . Med poslopja!. . . Ognja!. . ." Okoli poldneva se je delo smrti še oiačilo. Zdelo se je. da ko upade dim, zagledajo švedske oči le še kup krogel in granat na mestu, kjer je bil samostan. Prah od apna, ki so ga zbile krogle s sten, se je dvigal in mešal z climom ter zasianjal razgled. Duhovniki so prišli s svetinjami, da bi odgnali to oblake, da ne bi škodovali obrambi. Grom topov je prenehal, kakor oddih zadušenega zmaja. Naenkrat so na stolpu, nanovo sezidan "m po lanskem požarju, t rombe zaigrale veličastno harmonijo pobožne pesmi. Donela je ta pesem z gore in slišati jo je bilo naokoli, slišati povsod, še celo na švedskih nasipih. Glasom tromb so se v kratkem pridružili ljudski glasovi in sredi groma, švista, krikov, prasketanja, ropot an j a mušket so so razlegale besede: "Blagorodnica, Devica, od Boga slavi jena Marija!. . . Tu so je razpočilo nekoliko granat: tresk lemezev in opeke in potem sc i o zaslišal 1 stinljiv krik: "Vode!" in. . . pesem ie zone-: n irno donela dalje: "Pri svojemu Sinu, Rešeniku, izprosi nam, izprosi bogate žetve, kruha.." i Kmitic, stoječ pri topu na obzidju naspvo- i ti vasi Čenstohovi, kjer je imel stan Mueller j in odkoder je prihajal najhujši ogenj, je o 1- i rinil manj izurjenega topničarja in je začel < sam delovati. A deloval je tako dobro, da ie v kratkem, dasi je bil listopad in hladen dan, I vrgel s sebe lisičji kožuh, vrgel župan in stal le v hlačah in v srajci. ' j Ljudem, ki niso poznali vojne, je raslo sr- j ce ob pogledu na tega vojaka iz krvi in kosti, kateremu se je zdelo vse to, kar se je" godilo, ta grom topov, ta toča krogel, uničevanje, smrt — nekaj tako potrebnega, kakor ogenj salamandru. Obrvi je imel namršene, v očeh ogenj, rdečico na licih in neko divjo radost na obrazu. Vsak hip se je pripogibal na top, ves zajet z * merjenjem, ves zatopljen v bitko: mislil ni na nič drugega. Meril je, nižal, višal, potem kričal: "Ognja!" Ko pa je Soroka prikladal lunto, je on skočil na rob obzidja, gledal in od časa do časa vzklikal: '•Po vrsti! Po vrsti!" Njegove orlovske oči so prodirale dim, prah: čim je opazil med poslopji večjo trumo klobukov ali čelad, takoj jo je zdrobil in razpršil z dobro merjenim strelom, kakor strela. Včasih je prasnil v smeh, če je napravil večjo škodo kot navadno. Krogle so letele nad njim in poleg njega — on se ni zmenil za nobeno, naglo je skočil po strelu na rob, zapičil svoj pogled v daljavo in zakričal: "Top je razbit!. . . Tam igrajo še samo trije!. . ."' Do poldneva se ni niti oddahnil. Pot mu je lil s čela, srajca se nvu je kadila: obraz je imel črn od saj, a oči lesketajoče. Sam gospod Peter Čarnecki je občudoval njegovo dobro merjene strele in mu je v presledkih večkrat dejal: "Zato vojna ni nič novega! To se vidi takoj ! Kje si se tako naučil ?" Ob tretji n i je na švedskem nasipu umolknil drugi top. razbit od dobro merjenega *Kmiti6cvega strela. Ostale so črez nekaj časa potegnili :•: nasipov. Očividno so spoznali Švedje. da ni mogoče držati to pozicije." Kmitic se jo globoko oddahnil. "Odpočij so !" mu jo rekel Čarnecki. "Dobro! Jod 1 bi rad," je odgovoril vitez. "Soroka, daj mi. kar imaš pri roki!" Stari st raz mojster so je takoj obrnil. Pri* nesel je žganja v pločevinasti steklenici in o-s' 'oro ribe. Gospod Kn itic je začel poželjivo . .1 dvig. z i'a j pa zd-i i či in zreč r a o.o daleč p or! t •./''oče granate, kakor bi gledal na vrr-ne. Ir vendar j>h je letelo precej, ne od Čer.-s !"c- > o, icfvc" ■ ■ š od nasprotne strani: zlasti o-io ve, 1:1 so letele preko samostana in ce- kvo. "SI •' e- topii:Č2vje imajo, previsoko dvigajo top« ve." r- kel gospod Andrej, ne da bi prcr.el- al i est'' ' vse Jeti preko nas." Te o- ^"-o je poslušal mlad menih, sedemnajstleten mladenič, kateri je jedva vstopil v noviciat. Poprej je podajal vedno krogle in so ni umikal, dasi se je tresla vsaka žilica na r jo"i id strahu, ker je prvič videl vojno. En":i!' ; 1 a.'::! v njem neizrekl jivo spošto-t. - i« s. mirom. Ko pa je slišal njegovo bc: "o, sjt nehote primaknil k njemu, kako: i ii< tol M:at: zavetja pod krili take mo- I či. "Ali nas lahko dosežejo z one strani?" je vprašal. "Cemn ne?" je odgovoril gospod Andrej. — "A čemu se tako bojiš. dragi bratec?" "Gospod."- je odgovoril trepetaje mladenič, "predstavljal sem si vojno strašno, a si nisem mislil, da bi bila tako strašna!" "Vsaka krogla ne ubije, sicer bi na svetu ne bilo ljudi, ker bi matere ne mogle toliko roditi." "Največ me je strah teh ognjenih krogel, teh granat. Zakaj se razletavajo s takim pokom? . . . Mati božja, reši nas! ... In kako grozno ranijo ljudi?. . "Jaz ti to razložim, boš pridobil na izkušnji, bratec. To je železna krogla, a notri votla ter napolnjena s smodnikom. Na enem mestu pa ima precej majhno luknjico, v kateri je tulek iz papirja, ali pa včasih iz lesa.'"' { ® I TISKARNA j AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street* ' CHICAGO, ILL, IZVRŠUJEMO Jggffir točno in po najnižjih cenah vsa v i&pr tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, V obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. jflk ^WfcSk Nobeno naročilo preveliko, nobeno ^^B ^sjgkv premalo. j/jt&Sp m ^r I I* # • Širite "Amer. Slovenca"! DOB ILI SMO Nove slovenske plošče ju KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. iN S KATERIM! VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 irčev, cena $1.25. 50332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 50333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesi ii, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Ce povemo, da je govornik te plošče sloveči slovanski misijonar, Rev. Odilo Ilajnšek. OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. * Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob -/vekih krasnega u branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komad;;. Kdor se hoče prepričati,*če j v ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. S0331 Izgubljena pesem — Joiietska Slovenka..............73 o0334 Gozdni zvok — France polka.................................75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 Nagajivka Mzzurka — Coklarji, Srnarjanlia, slov. godba .75 79484 Vesela Gorenjka — Korajža velja, p tka. slov. godba.........75 80059 Napitnica — Srbska himna, ni-jPko l'- tjc ............................75 80061 Malo kolo — Veliko kolo, tamburica ..................................75 S00S2 Ženina volja — Zaljubijeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Cssrdas, tamburica .........................75 80106 Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, j .ika, orkester.............75 8(>183 Nova stara pesem—Oj. ta zakonr-ki stan, slov. scena s per. .75 80184 Radi kotla v kcho — Ravbar r.a nauge, ešna -ce:ia s pet. .75 SLOVENSKO PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje................_.........................30.7 5 69317 Tolažba — Veselja dom ___________________________________________________________.75 69698 S^eti večer — Tiha noč __________________________________________________________________________________.75 69802 Ne bom se možila — Ljubca povej...................................................75 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polonaca .......................75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski..........................................................75 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let...................75 72210 Slepec — Mila mila Iunica_______________________________________________________________.75 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo_______________.75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla r.a planince.................... .75 - 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi______________________________________ .75 72364 Na gorenjskem je fletno Ptiček in Tička.............................75 72399 Razpodite se meglicice — 3*am kjer lunica___________________________.75 72429 Krščenici — 'Angelji sveti .......................................................................75 72472 Na planincah — Barčica ______________________________________________________.75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad....................................75 72527 Moj dom — domovini ..............................................................75 72707 Naprej! — Vse mine ..................................................................75 73721 Micka na šrauf —.Na maškaradi......................................................75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj.................... ....75 77422 Neža in Pavel — Deset, zapovedi.............._ 75 77490 Vabilo — Pastirček ............................ "*" "*""""~~Z"Z .75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu........................................75 77746 U boj, u boj! Garavuša .......................J_____J____________________75 77897 Strunam — Sirota _______________________*_______________'.75 77898 Sveta Lucija — Planinarica ........................................ ..........75 77912 Ko gremo (La Poioma) — Sonja (opera)..................... "" [75 78176 Dve utvi — O j večer je že............................................ 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.......... * __________[75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo..............................................................................[75 78348 Božična — Sveta noč..........................................................................75 78408 Jadransko morje — Cuj Micika............................75 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko_______ " """ "75 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (lOo kom?dov) .................. Skatljica "tungs-tone" Iglic (8 komadov/ vsaka igiica igra 100^- 300 plošč)----------------;_____________________________25c VaTIinl - Z V8akim naročilom pošljite potrebno svoto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New ^MT TT# ^yictrola y Četrtek, 1. marca 1928. ^JOOOO^OOOOOOOOOOOOOtHJOO ) § P as A N O POLJE f< O o A/WVAAAAAAA rt/%/Vi*wv/vn./Vrt /\/\A«A Kanonik Žlogar: PROSTOZIDARSTVO. (Dalje.) 4. Ozrimo se v Nemčijo! a) Rr. Goblet iTAlviella je mri masonski slavnosti v Liitfci-i ■ chu omenjal, da ima nemške j prostozidarstvo le bolj značaj j zabavnega in medsebo jnega j podpornega društva. Priznati I se mora, da nemški prostozidarji res podpirajo potrebne brate in njih pripadnike. Imajo veliko ustanov, podpornih blagajn in raznih dobrodelnih naprav. Toda člani nemških lož se pečajo tudi še z drugimi stvarmi, kakor pa s samo dobrodelnostjo. ; b) Okrog 1. 1910 je Xemoija Ištola: S vele lož in 5 neodvisnih lož. Vlade so se pro?i njim ob-i našale dobrohotno. Hohenzol-lernci so biii naklonjeni posebno staronviiskemu '»rosiozidar-j s t vu. ki so je sprva r r;i, lo 7.1- • dov [r. ■<] volilo ugledne dosto-j jf.nstvi-nike za vciemoj^tr«1 lei* 'se ponaša!') z dii-as;!0r:im . Ijeniem. Staroprusi so i m !i \ • zmislu nekega odi1' - !. ' i/k: jiTv'no ]>ravieo svoja. y.U\iv-ska dela izvr<[5"v"ati na oz,vr:! iu pruske kr"m*. A br. S<»i* •;■ •-•» in dr K v. t z :■■■;>. pribit d via ta tulvih'gij f"{pr:-.v! : ka>* je doseglo i: . o lako. da so tudi jut!'" ptai" «":,ia/:,)pravr: z Arijci. da so jih ^proi .)i; dajale naj •>(• bratov, polnih mržnje do ktitoliške cerkvo c). Tu se pokaže nomško zi-jdarstvo, kako stališče zavze-r: > x politiki. Prod > sem stoji neoporočeno. da je tudi ono sovražnik kat. cerkve. ''Hero!«!" 1. 1909 št. 45 prizna: "T'ltramontanizern je naš so-• rožnik, njegovo moč streti, je naš cili." Nomški zidarii so h'}; j I— pred svetovno vojsko — s ; francoskimi, španskimi, italijanskimi, ogrskimi framasoni > prijateljskih stikih. Isti list ;jo ob usmrtitvi španskega a-i narhi^ta Ferrerja 1. 1909 knza-j simpatije zanj; t^rej je bik. KJE SE NAHAJA rojak John Umek? Leta | 1919 je bival v Svkisville, j aP. Prosim rojake, če kdo ve i kje se nahaja, da mi sporo-j či naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. JOSEPH SVETE, j j 1782 E. 28th St., Lorain, O. ' 3-OCOOOOOOOO O-O-O-OOO-OOO OOOOO C I DEKLE Z MOGEVJA ! o 9 o je ime krasni zanimivi po- ? o vesti, ki jo pričnemo v A g kratkem objavljati kot o jo podlistek. Naše čitatelje, o o ki radi bero zanimive po- q 9 vesti opozarjamo naj ni- 0 g kar ne zamude čitati to 9 g povest od kraja. Prijate- o g Ije in somišljenike pa pro- o $ simo, da na to povest opo- 9 g zore tudi svoje prijatelje g g in znance in jih nagovore, 9 § da se na list naroče. S to g g lepo povestjo lahko prido- § o bite n\arsikalcega novega x Š naročnika. Na delo za no- Ž 6 ve naročnike! g O c>00000000<>00000000<>000000 njegova dinastična zvestoba do nemških vladarjev pač na slabih nogah. Lahko bi se reklo, da je bila cesarska zvestoba prostozidarjev zvestoba na odpoved. Ali ni potek svetovne vojske pri Nemcih tega potrdil? Ali je bil odstop vseh nemških vladarjev samo slučajen? Kdo je stopil na njih mesto? 5. Kako se je razvilo prosto-ztdarstvo v bivši avstpo-Ogrski? a) Kakor znano, je dospelo masonstvo iz Anglije na kontinent. Na svojih potovanjih so so plemiči spoznali tudi s prostozidarji. Tako se je na Nizozemskem z njimi sestal češki plemič grof Franz Spore k. silno bogat aristokrat, ki je slovel kot poseben ljubitelj vede, umetnosti iu dobrodelnosti. Ta je ustanovil na kresni dan leta 172G v svoji palači na "'mali j stran i" v Pragi ložo "K trem jzvozdam" ter bil izvoljen za velikega mojstra. Med prvimi člani so čitajo imena še zdaj , znanih rodbin, kakor grofje ; VvVbr.a, Koisersiein. Kinskv, ; Iviartinitz. Parad is in pl. Fer-i dirand David, tajnik pri grofu Bubna. I A s- važnejša j" bila drujia ; pridobite'*. v osebi voivode Franc Stefan Lotrinskega. ki je bil Holandiji sprejet med prostozidarje i. 1731. Njegova vojvodina Lorena jo bila 1733 združena s Francijo, a dobil je veliko vojvodino Toskano, ko ie 1. 17-27 umrl zadnji Medi-f i. Ta Franc se j • bil L 1736 poročil z Marijo T> režijo, hčerjo cesarja Karola VI. Na-sto])ivši vlado v r"oskani je takoj izpusti! iz ječe one prostozidarje, ki so bili obsojeni v zmislu bule p?] oža Klemonta ! XII. dne 28. a pri'a 17:58. i Cesar Karol ie po pragmatični sankciji dosege!, da mu jt)o slediia na habsburškem tro-jnu Marija Terezija. — \*elik del češkega plem-tva je pripadal h gori omenjeni loži, k; pa i je bila za nasled-tvo Karla Albrehta bavarskega, ki je imel za ženo Marijo Amalij«), hčer cesarja Jožefa I. P.> smrti cesarja Karola VI. (umrl 20. 10. 1740) je s pomočjo Francozov Karol Albreht res zasedel Prago in kot kralj češki sprejemal poklone. Loža "Pri treh zvez-jdalv' je bila z njim v zvezi, posebno pl. David mu je izdajal vse skrivnosti. A cesarska vojska je Prago zopet zavzela. (Dalje prih.) -o--- — Washington, D. C. — Jesse S. Cottrell iz Tennessee, ki je bil poslanik Zed. drž. v ; Boliviji od leta 1921, je resig-j niral. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predsta- I ve. na prodaj Prisiljen sem prodati novo 5 sob zid. huriR. C EN K J ŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6,500. — 12-407- S. Racine Ave., Chicago. IU. f-lS-m PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. / Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, HL