VESTNIKOV MESEČNIK, Četrtek, 26. januar 2006, Zgodba z naslovnice str. 16 X Spodobi se, da novo leto začnemo optimistično. Posebej, če nam boljše čase pišeta reformistična Pomurca Damjan ^ Horvat. Morda pa bo ob izidu naslednjega Pena (23. 2.) kruh že cenejši! 26 VESTNIK januar 2006 Obeta se bistvena p^n------ ■ Čiro se sprememba vrača Verjetno vam ni treba posebej praviti, da se bomo Slovenke m Slovenci v letu 2006 podrejali zakonom in zakonitostim reforme. Pripravljata jo naše gore lista, tovrstni minister P. DAMJAN in njegov državni sekretar A. HORVAT Prvi je doma iz LOMANOŠ (občina GR), drugi pa iz M. Sobote (mestna občina MS). Obljubljata, da bo nova Slovenija pod njuno taktirko močnejša (bolj mišičasta) in samoza- vestnejša. Ne bo je sram stopiti pred oči javnosti. Podobno kot velja za mlade Vaša stvar je, kako vred- I notite tute, tudi tiste nogo- I metne, a s fotografije je več f kot jasno vidno, da je ga- gospode, ki so pozirali pentutarskim lantni mož v belem, ki preš- fotografinjam. Skeptiki iz pokrajine ob Muri pa se teva žoge, (spet) na Mu-rinem stadionu. Komaj se je bojijo, da od ekonomske reforme namesto polegla čiromanija in se je blagostanja in vsesplošne življenjske prekmurski nogometni radosti ne bo ostalo zgolj (bčno in mično) hram počasi in v tihem spodnje perilo... miru začel pripravljati na to, da stopi na pota stare slave, že je kot strela z jasnega udarila vest, da je ČIRO BLAŽEVIČ spet zelo blizu. Novo vodstvo (nekdanjega mecena Subana namreč ni nikjer več) je staknilo glave in tuhtajo, kaj storiti, saj je Blaževič menda pripravljen začeti čisto znova, torej tudi od tretje lige, kjer je (nova) Mura ta hip. In to brez pogodbe in honorarja, saj bi bil rad vsaj tak humanist kot njegov trenerski kolega iz košarke, ZMAGO SAGADIN. S Ne sicer on z dušo in telesom, pač pa njegova športna oprava - in to čisto prava, z emblemom ukrajinske reprezentance. Dres ni od muh, sajje ANDREJ ŠEVČENKO eden najboljših žogobrcarskih napadalcev na svetu in bo to imel prvič priložnost pokazati tudi na svetovnem prvenstvu (poleti v Nemčiji). Sicer pa je strasten zbiralec nogometnih zastavic in dresov tudi pentutarski dopisnik, in sicer FRANC BOBOVEC (manjši). Do dragocenega športnega spominka se je dokopal s pomočjo Ukrajinca na začasnem delu v Sloveniji, DENISA PEŠEHONOVA (levo.) Ljubitelji športa vedo, da je Denis selektor SLO-reprezentance v badmintonu. Frbo v ' Avstrijski policisti na naših cestah! si T! |l &c- Ker je v murski krajini vse več takih, ki si, preden sedejo za volan, privoščijo preveč tekočih opojnosti, se je prvi mož regijske policije ALEKSANDER JEVŠEK (kravata) spomnil na sodelovanje s sosedi. Dovolj mu je namreč pripomb, da so njegovi uniformirani možje preveč na cesti in da nikjer v SLO toliko ne ustavljajo (in kaznujejo) avtomobilistov kot pravvPomurju.'Zato je izkoristil Interpolovo EU policijsko agendo 1995 iz Sochauxa in poprosil za pomoč svojega kolega, enega šefov policije v Avstriji. HERBERTA LACHNERJA. Ta bo po pentutarskih virih poskrbeL da vas poslej policisti ne bodo poprosili zgolj »Pihali boste!«, ampak bo slišati tudi milozvočni: »Blasen Sie. bitte!« Avstrijska policija bo v prvih zimskih mesecih novega leta asistirala našim policistom, kako dolgo bo ukrep veljal, pa Pentute ne tutajo. Na zdravje! Tekal HSnUa? p^n januar 2006 Barantanje Te je tou zdaj Peki in mlekarji s skupnimi močmi L. kupujejo gradbinca! V svetu velikega biznisa je vse možno, tudi da na videz šibkejši »popapa« močnejšega. Tako regijski gospodarsko-managementski viri tutajo, da se bo kmalu znašla na istem bregu trojica POJBIČ (direktor MUnopeka, desno), ROTDAJČ (direktor Pomurskih mlekarn) in POLANIČ (za mnoge največji regijski podjetnik, med njima). Da bo presenečenje večje (sicer vest ne bi izšla na tej strani), so se bojda dogovorih za pri- jateljski prevzem - in sicer tako, da se bosta pek in mlekar združila in skupaj pokupila delnice vseh največjih Polamčevih podjetij. Kako bo to vplivalo na razvoj Pomurja, lahko le ugibamo. Zlahka pa se lahko primeri, da se bodo poslej pri Pomgradu namesto z gradnjo avtocest začeli ukvarjati s peko velikih žemljic in prodajo lahkega mleka... Tekal Gretje 2006j Ce že ne morete f v vroče Kovača v pat Ali sme ali nismo? kraje Zima se, kot kaže, letos še ne namerava tako kmalu aesaaBiS posloviti, zato so tovrstni spomini na brezskrbne počitniške sončne dneve toliko prijetnejši. V času, ko se ne moremo in ne moremo ogreti (zaradi nizkih temperatur in dragih kuriv), naj vas greje vsaj misel na čas pasjih dni, ki je v vsakem primeru pred nami. Prej ali slej... Šteri je te zaj boukši?. I f poziciji "S J*. V j 1 L ar do ' k :X, '3 MITJA (sin, črtasta majica) in BORIS KOVAČ (oče, trenirka) sta predana šahista. Slednji je mojster Fide, igra pa za Radensko Pomgrad, in to že od daljnega leta 1969. Po njegovi poti gre tudi potomec, ki ga (tako tute) dandanes že tu in tam premaga. Kako se to zrcah v družinskih odnosih, Pentute ne poročajo. Zanesljivo je vsaj to, da je oče dober učitelj, sin pa še boljši učenec Frbo Boj ZA (zoper) se razplamteva Pri Pentutah se nam zdi kar čudno, ker Pomurci, ki tako radi kikirikamo vsak na svojem gnoju, v zadnji fazi širitve SLO občinskega reliefa nismo bolj , množično zraven - doslej, to verjetno veste, imamo kar 26 komun, in če se bo v nedeljo zgodila pozitivna referendumska vo- , Ija l)udstva„ bomo dobih le še eno. Sedemindvajseta po vrsti bo obema APAČE, ki se bo odcepila od zdaj matične G RADGONE. Župan slednje ANTON KAMPUŠ uradno proti temu sicer nima nič proti, saj se po njegovem zaradi manjše glavarine ne bo zgodilo nič posebno tra- gičnega - za hrenovko in žemljo prej ah slej bo. Nasprotno pa je prepričan, da bo apaška občina zgodba o uspehu JANEZ FERENCEK (očala), tamkajšnji župnik in eden prvopodpisanih na pobudi za samostojne Apače. Sicer je Ferencek, izhafa iz prekmurskega KOBILJA, znan tudi kot nogometni sodnik. Kaj mu ob vsem tem svetuje zamišljeni MV-tehnik in mojster zvoka na javnih prireditvah IVAN GYO-REK, Pentute rušo izvedele. Tekal l/' s^i j® hrenofk® tudi v rejdb 28KSini januar 2006 p<»n Vodenje slavnostne skupščine ob visokem jubileju 50 šten-kaši enoglasno zaupali Jožetu Kotarju (desno), ki je upravičil zaupanje. Doletela ga je tudi čast, do je dosmrtnemu predsedniku Božu Gumilarju (levo) podelil priz- 1W (-.V- nanje, ker res ne bi bilo okusno, če bi ga predsednik moral kar som sebi. Vse je pod kontrolo najbolj pismenega med člani in zato tajnika Iva Gerenčerja. 11.' .. i-.-'" Štenkariti - zbadati, negodovati (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika) - je glagol, ki ga zlasti v prekmurskem in prleškem narečju pogosto uporabljamo in nam pove še kaj več, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Skupim prijateljev iz Sobote in okolice, ki so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja radi družili in kakšno krepko rekli, je bil osnova za idejo o ustanovitvi društva, v katerem bi lahko svobodno štenkali o vsem, kar jih v bližnji in širši okolici moti To so sicer že počeli, vendar so bile to za javnost zgolj besede izza točilne mize in jih nihče ni vzel resno. Dvanajst mož je tako leta 1966 ustanovilo nepolitično organizacijo Društvo štenkašov, ki ga nikoli niso formalno organizirali in ni zapisano v nobenem registru društev, a štirideset let neprekinjeno aktivno deluje in mu ne zmanjka podmladka. Verjetno imajo zato zasluge ljudje, ki se povezujejo, in pravila, ki jih spoštujejo Štenkasti so do nepravilnosti in nepoštenosti v družbi, do slabega del^blasti in javnih služb Od ustanovnih članov društva so aktivni in živi še štirje, S priznanji ob jubileju smo jih postaviti k točilni mizi gostilne pri Tibiju v NemČavcih. V tej isti »oštariji« je bilo društvo pred štiridesetimi leti tudi ustanovljeno. Od leve so Jože Gjergjek, Ivo Gerenčer, Božo Gumilar in Jože Kolar, rT' e,J S podmladkom res nimajo težav in kandidati se morajo kar potruditi za sprejem. Najprej jih mora eden od rednih in aktivnih elanov predlogah, potem morajo biti eno leto pripravniki in ob sprejemu se morajo dokazah še s svojim štenkanjem. Letos je šlo najlažje Božo Gumilarju mlajšemu, saj je imel zaradi očeta predsednika privilegij, da se mu ni bilo treba posebej dokazovati, Pubija Šiftarja pa so sprejeli kar brez pripravništva, saj potrebujejo večjo promocijo društva, in z že izkušenim članom Jožetom Bruncem bosta Društvo štenkašov v enem letu naredila najbolj prepoznavno V državi, je obljubil. Vito Gy6rekpa se je spotil od štenkanja, do je prepričal večino za sprejem. Dragu Kočarju se je izšlo brez napora - v Munchen so mu po telefonu sporočili, da je tudi urodno štenkaš, Mi smo nove člone postavili v gostinski otroški igralni kotiček, Tu je začetek. Od leve so Božo Gumilar mlajši, Pubi Šiftar, Alojz Gider in Vito Gy6rek. ter do-vseh anomalij, ki otežujejo vsakdanje življenje človeka. Spoštujejo pravilo, da pri štenkanju niso žaljivi m politično ali strankarsko pristranski Vsa dejstva in izjave na sestankih morajo biti dokazljive, konkretne in transparentne, vendar take, da so neiztožljive. Med seboj se nikoli ne prepirajo, čeprav padajo ostre besede Poslujejo gotovinsko in vse stroške delovanja društva pokrivajo neposredno iz svojega žepa. Kar zberejo na sestanku s članarino ali kaznimi, takoj tudi potrošijo Pot do članstva je kar zahtevna in ženske nimajo vstopa ne med članstvo ne na njihove sestanke. »Če ščeš štenkati, moreš meti jajca!« je dobesedno vzeto njihovo pravilo. Da je to samo moška družba, simbolično dokazuje njihov simbol - kravata z napisom Društvo štenkašov Trenutno jo nosi 23 rednih članov. Med častne člane pa so sprejeli Andreja Gerenčerja v času njegovega županovanja v Soboti in lani še Zamur jence Murskega vala, ki so vsaj malo »požgečkali« njihovo strogo pravilo o izločitvi žensk Z Zamurjenci je med častnimi člani tudi Berta Kološa. In kako je z njenimi jajci? Kot na vsakem dobrem občnem zboru, so si tudi sten kaši no koncu privoščili juho in pečenko. Dobro so se podkrepili in si rekli, da bodo po jubileju še glasnejši tudi v javnosti, kjer bodo predstavljali civilno družbo. Še se bodo tresle hlače poslancem, županom, direktorjem, državni oblasti in še komu, so zažugali ... r Jure Z. Irma B. 1 STENKASI 40 let Jože Brunec, štenkaški kulturni ataše, ki snema in dokumentira društveno dogajanje. Njemu ne uide nobena barabija. Sproži jo v društvu, kjer jo temeljito preštenkajo, in njegov glas jo prek Zamurjencev ponese tudi v javnost. Gezo Temlin, ideolog v društvu, ki v dialogu s predsednikom Gumilarjem zna dolivati bencin na ogenj. Razvije j ■ se »njefka«, ki se vedno konča p ■. zelo konstruktivno in nikoli z zamero. s:/ r.' Božo Gumilar, večni in dosmrtni predsednik Društvo Štenkašov, ki so ga že nekajkrat hoteli zamenjoti, pa ne gre. Vedno, ko so evidentirali novega kandidata za predsednika, je to do volitev umrl. Zato se zadnja leto nihče več niti ne da evidentirati in predsedniku se ni treba bati, da bi ga zomenjali, pa noj je to zdaj še tako in ... O. M S Jožef Gvergyelk in Franc Pucko (od leve}: prvi je avtor druš^enega simbola - kravate in organizator Alojz Gider, upokojeni obrtnik s Peta n j ec. Šele začenja svojo Štenkoško kariero, pa je že odločno povzel besedo. In še eno lastnost ima - je zaprisežen lovec, kar je Že samo po sebi zagotovilo, da ima društvo novega »modrijaša«. družabnega dogajanja, drugi pa predsednik častnega razsodišča, ki imo vedno prav in zadnjo besedo. Lahko konkretno ukrepa. Če kdo razpravlja več kot pet minut, kot je pravilo, go to stane tisočako. Vito Gy6rek, novi član, ki je ob so člani sprejemu poštenkal, da društva preveč zadržani in da bi morali odločno poštenkati na račun prometne ureditve v Soboti. Iz centa Sobote do nemčavske gostilne je Predor potreboval dobre pol ure, pod Mont Blanckom so delali štiri leto, v Soboti pa v tem Času nismo zmožni zgraditi enego podvoza, po še ta je slaba rešitev zo mesto .. m se Ivo Gerenčer, zelo pismeni tajnik, ki »fulkul« diskutira posluž^i^ aktualnega političnega izrazoslovja, da bi bil v toku dogojorii^ S soglasjem društva je nekdanjemu soboškemu Janez Koodiia, društveni intendant, ker ima doma mesarijo in poskrbi za kakšen norezek odlične šunke, saj je splošno znano, da s praznim želodcem še štenkanje ne gre. županu Gerenčerju dal spisek ; stotih pack, opaženih v občini, jj in čeprav so ga sprejeli za svojega prvega častnega člana, se na to sploh ni odzval. Tudi nekoč razvpitih Janševih zaščitnih mask [im ni priskrbel. Zdaj upajo, da bo po vrnitvi iz Budimpešte »obrnil kaput« in bo v Strehovcih ustanovil občino, V tamkajšnjih goricah je namreč zdaj sedež društva, in vsaj eno občino bi radi imeli, kjer bo štenkaška beseda prva in zadnja, v Slavko Horvat društvu vzdr- žuje politično ravnotežje proti številčno močnejšemu levemu polu in poskrbi polu in po3in“- I J . r H za politično razgf-^l^-lianje in razpravo, vendar vedno v skladu s pravih društva Pri njem bi se mnogi plačani polihk« krhko učili obvladovanja ’ pravi prijatelj je, bo potrdil vsak član društva. Prijateljstvo Drušhu štenkašov največ velja! te obrti. In pa je tisto, kar v VESTNIK 29 P^n januar 2006 I Večer je, po losangeleškem radiu, znanem kot Mozartova postaja FM 91,5, poslušam slovaški simfonijski orkester, ki igra majhne partiture velikega glasbenika W. A, Mozarta (1756-1791). Bilo je natanko pred petnajstimi leti, ko so me prijatelji povabili na Dunaj na zasebni, ekskluzivni koncert Mozartove glasbe ob njegovi dvestoletnici smrti. Majhen godalni orkester je izvajal tako imenovano ^Freimaurereb glasbo, eden od poznavalcev njegove glasbe pa je sproti razlagal, kako so nastale posamezne skladbe, posebno Čarobna piščal, posvečena takratnemu evropskemu razsvetljenstvu z mnogimi simboli in alegorijami prostozidarstva. Ezoterični Mozart f ■v V tedniku New Torke r sem zasledil skromen oglas, ki vabi Američane naMozar- / tovo glasbeno potovanje. Prireditelj obljub- Ija sedem glasbenih noči na potovanju z ladjo od Dunaja od Budimpešte. Ob dvestopetdeseti obletnici Mozartovega rojstva - ta bo 27. januarja letos - se je kulturna Evropa odločila počastiti rojstvo mojstra, genialnega glasbenega otroka, kasneje očeta komične opere. Njegovo življenje ni bilo samo pestro in razkošno, marveč tudi v trenutkih največjega ustvarjalnega navdiha Pragi To magično mesto ga je posebej privlačilo ter neodgovorno, spremenjeno v alkimijo glasbe, ki je ostala vse do danes nedosegljiva. Današnji Dunaj mu je pripravil postal član dunajske prostozidarske lože, na prošnjo grofa kar več prazničnih dni. Med drugim bo osemindvajset Franza Walsegga - Stupacha je napisal nepozabni avstrijskih filmskih režiserjev pripravilo glasbene filmske nedokončani Rekviem. [Danes imamo dva Rekviema, etude, dolge samo po minuto, ter v njih skušalo na izviren način predstaviti čas, talent in glasbo mladega Mozarta. Na izviren način ga bo predstavilo Črno gledališče. Sarastrove sanje bodo dobile še eno vizualno izvedbo, Jiturgijske potrebe, Mozartov Rekviem pa je dobil svoje dunajski deški zbor bo odpel Mozartovo kronsko mašo v cerkvi sv. Štefana... Znanstveniki, ki so hoteli pred časom na dunajskem pokopališču najdeno lobanjo pripisati potoval preko Innsbrucka. Kot služabnik kraljeve Mozartovim ostankom, kljub modernim analizam in DNK-raziskavam niso potrdili, da lobanja pripada prav Mozartu, Znano je, da je Mozart umrl star petintrideset Eszterhaziju. Madžarski grof je imel takrat med drugim let, da se je v zadnjih letih kopal v dolgovih, da je »umrl ves ubog«. Za pogrebnim vozom je šlo le nekaj njegovih kamnitega laboda, kako v gnezdu krmi svoje mladiče z »bratov«, toda ulil se je dež, v divji nevihti - prijatelji so trdili, da je ob njegovem pogrebu jokalo še nebo - so ga grobarji vrgli v skupni grob. Telo je izginilo, glasbeni duh je ostal. Obsežen glasbeni opus je edina oprijemljiva kulture, ki še vedno ni našel svojega prostora v kakšni konkretnost Mozartovega telesa. Amadeus je prišel kot trinajstletni deček na Dunaj, kar naprej je skladal, igral bi kdo zbral manj znane, v posameznih primerih celo in hotel čez noč odrasti. Še sam cesar in kralj Jožef 11. je duhovito pripomnil: »Preveč je not, moj dragi Mozart.« Toda Mozartu so se odprla vrata v svet glasbe, v Evropo, Branko Potoval je z očetom, prav tako glasbenikom in prostozidarjem, v Itahjo, Pariz, v Prago. V kočiji je imel posebne lesene ogrevalne škornje, ki so ga greh na dolgih zimskih potovanjih čez Alpe in nazaj. Ko se je poročil z razvajeno Konstanco Weber, ki je kar naprej silila v mondena letovišča, predvsem v zdravilišče v Karlovih Varih, je dan in noč skladal, da bi zadovoljil njene ff potovalne, Z modne in druge potrebe. Kar naprej se je sprehajal med pianinom in orkestrom kot nogometaš na Igrišču. Verjel je vase, vse je zmogel in vse, kar ne napisal, je zvenelo božansko. Napisal je tri komične opere, v osemnajstih dneh je končal navdihnjeno Čarobno piščal, alegoričm ritual o človeški harmoniji, modrosti, lepoti in ljubezni. Pod prsti so mu nastajale klavirske skladbe, komorna glasba, kantate, vokalne pesmi. Kar trikrat je gostoval v izpolnjevalo s tesnobo in radostjo obenem. Leta 1784 je tistega, ki ga je napisal skladatelj in njegov prijatelj Jožef Eibler, in tistega, ki ga je dokončal Franz Xaver Susmaver) Do takrat se je takšna glasbena maša pisala izključno za mesto v koncertni dvorani. Zanimivo je, da Mozart rukoli ni bil v Sloveniji, v Trst je umetnosti je napisal tudi prostozidarsko žalno koračnico. Posvetil jo je »bratoma«, plemičema Mecklenburgu in v lasti tudi lendavski grad. V njegovo obzidje je dal vzidati lastno krvjo, kar je eden od prostozidarskih simbolov škotskega reda. Ta prostozidarski simbol je samo eden od tistih skritih, tajnih mest na zemljevidu naše intimne priložnostni knjigi o slovenski ezoteriki. Bilo bi sijajno, če srhljive zgodbe o prekmurski rotundi v Selu, templjarski cerkvi in o podzemnih hodnikih pod Gradom na Goričkem, o Predjamskem gradu. Postojnski jami. Križankah v Ljubljani, Napoleonovem spomeniku, enem redkih, postavljenih temu vojskovodji v tem delu Evrope, Takšne ezoterične knjige o Pragi, Dunaju in Budimpešti so že nekaj let na trgu ter odličen vodnik po mestih, ki čedalje bolj živijo od turizma in kulturne dediščine, zapisane pestro, duhovito, provokativno. Tako bi Mozart, ki je doslej navdušil toliko privržencev svoje romantične glasbe, lahko po svoje prispeval k oblikovanju komercialne slovenske Š6men knjige o ezoteričnosti. Tomi Sluga črnci pri Gornji Radgoni Sobota, lep dan za sprehod. Malo je mrzlo, ampak vseeno se odločim, da se sprehodim vsa; do nove apaške oz. črnske pridobitve - novega mostu čez Muro, ki vodi v Avstrijo. Sprehod res ne bo dolg, samo kakih tristo metrov v eno smer, ampak boljše to kot nič. Menda bo ta most pripomogel k razcvetu turizma na Apaškem polju. Sam sem glede tega rahlo skeptičen, saj bo treba vlagati še kje drugje, da bi do tega prišlo, ampak začetek je. Ko pridem do mostu in se ustavim, slišim to, kar ljudje vse preredko slišimo, “Slišim* namreč tišino. Mogoče rahlo žuborenje reke, dihanje mojega psa, vendar nobenih avtomobilov in drugih zvokov, ki so v mestu nekaj vsakdanjega. Zaradi tega sem se preselil iz Gornje Radgone in mi (zaenkrat) nižal. Čeprav mi na začetku ni najbolj ugajalo, da so nam v neposredni bližini zgradili most, sem se najprej potolažil s tem, da je namenjen samo kolesarjem in pešcem, sedaj pa se tolažim s tem, da je boljše imeti v bližini most kot elektrarno. Ja, še kako teto in idiličnih sprehodov ob Muri ne bo več. Znano je namreč, da se Dravske elektrarne zelo potegujejo za koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri. V današnjem času je pač tako, da ko se kapital in politika združita, potacata vse pred sabo. Sicer verjamem, da bo na to temo še kar nekaj okroglih miz, posvetovanj itd,, ampak bojim se, da je končni rezultat že znan. Bi pa vsem tem, ki se zavzemajo za elektrarne, predlagal, da naj se kdaj le namenijo na kakšen sprehod ob Muri, in če bodo potem še vedno za elektrarne, so roboti. Ravno v tem pa je mogoče tudi rešitev za Muro, saj jo imajo pomurski ljudje radi z vsem srcem. Roboti pa nimajo srca. Ob tej lepi reki pa sta tudi kraja Gornja Radgona in Apače, ki najverjetneje preživljata zadnje dneve skupnega življenja. Znano je namreč, da bo 29. L 2006 referendum za ustanovitev nove občine Apače. Po vsem Apaškem poljuso se v zadnjih tednih vrstili zbori krajanov, kjer so se kresale iskre za in proti. Obe strani sta predstavljali svoje argumente, kdo pa je bil prepričljivejši, pm bomo videli 29. januarja. Sedanja radgonska oblast je veliko naredila za Apaško polje, kar ji priznavajo tudi pobudniki za samostojno občino. Le ti pa pravijo, da bo še boljše, ko bodo Apače samostojne. Morda bo res. Nihče pa se ne vpraša, kaj pa, če ne bo boljše? Kdo bo pa takrat nosil odgovornost? Člani iniciativnega odbora, poslanci N Si (ki so vse skupaj zakuhali) ali apaški župnik, ki se je zelo dejavno vključil v predreferendumsko dogajanje? Celo tako zelo, da je otrokom iz vasi Lutverci (ta vas se je skoraj v celoti izrekla proti novi občini) pri verouku dejal, da jih je lahko sram, da imajo takšne starše. Nekaj takega govoriti otrokom, ki jih vse skupaj prav malo briga, pa je skrajno neprimerno. Nasploh me moti vedno večji vpliv cerkve v naši družbi, saj bi recimo še vedno rajši gledal rokomet po TVS kot prenose iz cerkva (primer izpred tednov). Izvedeli smo tudi za novo afero s pedofilskim župnikom na Dolenjskem. Ta ista cerkev, ki ima takšne ljudi med svojimi “jMStidi ". pridiga nam drugim, kako naj živimo in kaj je prav in kaj ne (po njihovem). Da se ti želodec obme! Skratka, novi občini želim vseeno veliko uspeha, stari pa tudi. Jaz bom pa vzel za “Svoji* kar obe. Meje pa v tem tednu postalo kar malo sram, da sem Slovenec. Pošiljanje naših vojaških inštruktorjev v Irak je čisto navadno ritolizništvo do ZDA in Nata. Podpreti agresijo ZDA. kije temeljila na lažnih podatkih o -orožju za množična uničevanje* (katerega seveda nikoli niso našli, so pa zato -našli* nafto), ki je bila izpeljana brez odobritve Združenih narodov in ki je zahtevala na desettisoče nedolžnih žrtev itd., je za mene popolnoma nedopustno. Verjamem, da je imel glavno vlogo pri tem zunanji minister Rupel, ki je Slovenijo -izdal* že ob podpisu Vilniške deklaracije. On je za mene tip politika, ki bi naredil popolnoma, vse, samo da bi ugajal velesilam, in se na domače javno mnenje enostavno požvižga. Politik brez hrbtenice. Ob tem smo bili tudi priča laganju ministra Erjavca, ki so ga dobili na laži mladci iz radgonskega CROM-a, ki so posneli njegovo izjavo, ki jo je izrekel pred nekaj meseci v Gornji Radgoni, da dokler bo on minister, Slovenija ne ho imela vojske v Iraku. Ga je zaradi te laži vsaj malo sram, mu je vsaj malo nerodno, razmišlja celo o odstopu? Dvomim, kaže pa to pravo sliko sedanje vlade, ki si podreja medije (RTVS, Delo ...) in ukinja podporo tistim, ki si upajo objaviti trenutno stanje podpore vladi med ljudmi (Politbarometer). Upam, da se ne vračamo v čase, kot so bili okoli leta [980-1990, da boš moral brati Mladino, če boš hotel izvedeti kaj -izza* kulis. Seveda se sedaj vsi pretvarjajo v stilu, da »moramo pomagati Iračanom', da se bodo postavili na lastne noge, in usposobiti njihovo vojsko, da bo poskrbela za varnost svojih ljudi*. Pozabili pa so dodati, da nas za pomoč niso prosili Iračani in njihova vlada, ampak Nato (beri Amerika). Sem pa zadnjič na enem od spletnih forumov prebral zanimivo misel: “Med drugo svetovno vojno so belogardisti pomagali agresorjem, sedaj pa so postali agresorji.* Mogoče je malo pretirana, ampak samo na prvi pogled. Res je namreč, da je desna politična opcija pomagala agresorjem med drugo svetovno vojno, in res je, da je na oblasti tudi sedaj, ko bomo Slovenci prvič v svoji zgodovini postali agresorji oz, jim bomo pomagali. Naključje? Pa lep dan vsem skupaj. Mura čaka, da se sprehodite ob njej. januar 2006 p^n 30 VESTNIK Z ^indašnjimi^^ gostilnami izginjajo ^indašnji« ljudje, sedanjost postaja preteklost. Vsi skupaj pa se staramo. To ugotavljata tudi VERONIKA (GORČANCA) in JOŽE (PEPI) ali, kot jima radi rečemo, »gospa« in »gospod«. Prav starost ju je prisilila, da sta po več kot stoletni tradiciji opustila eno zadnjih gostiln s pridihom domačnosti in patino časa. Dolga leta smo si polnih duše »Pri Gorčand«, zdaj je ni več. Mlt^ r J kiAtM 'V. 1 s .. 1 i ■t ■r ■ ■■ ;č.. r ž. UK '1- Gorčance po f-' V c. J. F l',AJ ‘Ar sto letih ni vec .1: J 1 h ( :■ .. i VERONIKA; Oče in mama sta bila siromaka, od enajstih otrok pa jih je že v otroštvu pet umrlo. Ukvarjala sta se s jima to prepovedali prodajo sladkorja na tržnici, pa so Umrla sta leta 1950. Štela sem samo petnajst let in morala od doma - takrat sem prišla v to hišo. Še zdaj se spomnim decembrskega dneva, ko sem šla - peš od doma (Lipa, op. a.) do Beltinec, nato v Soboto z vlakom pa do sem spet peš. Takratna lastnica gostilne Vilma Gorčan me je posvojila in vzela za služkinjo. Prevzela sem tudi njen bila takrat Veronika Matjašec priimek, tako da sem Gorčan Kako je bilo takrat v gostilni? VERONIKA: Predvsem je bilo veliko več časa. Ljudje so se vozili z bicikh, ne z avtomobili- Veliko moških iz okoliških vasi, ki so zahajali na delo v Soboto, se je ustavilo kar zunaj. Na okensko polico sem jim nastavila Šilce žganja, oni so ga zvrnili, pod kozarcem pustili denar pa spet na kolo in hajd’ v službo So pili nula tri? VERONIKA: Kje pa! Vsaj pol deci, večinoma pa deci! Kako sta se spoznala s Popijem? VERONIKA; Saj se nisva sama, drugi so naju spoznali Spomnim se. da sta se Vilma in eden od gostov (Ernest Šiftar) pogovarjala o tem, da bi me bilo treba poročiti. In je Šiftar rekel, da pozna enega iz Gerlinec, ki bi lahko bil zet. Poroka je bila v Čardi, jaz sem bila stara štirideset, on pa petinštirideset let. JOŽE. Tega, da sem se priženil sem, je kriv moj starejši brat Miha, ki je imel gostilno Lovski dom na Cankovi in od katerega imamo v tej gostdni še vedno stari cenik pa nekaj starih kosov opreme s šankom vred. Sta bila zelo zaljubljena? VERONIKA: Eh, takrat so naju -Ikiiper zriktali«, zdaj se pa samo kregava. JOŽE Jaz pa mislim, da je bolje, da je vzela srmaka kak nimaka Za mene je pomemben človek, ne pa vera ali politika Kako to, da nimata otrok? VERONIKA: Sem si mislila, če bodo, v redu, če ne. pa ne - ko pa sva se tako pozno vzela. In na žalost jih ni bilo. Ne vem, kako to. Sicer pa je moja Gorčanca rekla tako: Kak štejč je božna njiva, dobro seme more roditi... fn zdaj gostilne ae bo več? « VERONIKA: Kaj pa naj napraviva - stara sva 71 in 76 let, posebnega zaslužka zadnja leta ni bilo. Ves čas sva nekaj obnavljala in popravljala Če bi sešteli vse skupaj, bi zunaj namesto stare Gorčance lahko stal hotel. Tako pa sva v gostUno zmetala veliko denarja in od tega nimava skoraj nič. Zato je Pepi šel in je z novim letom odpovedal obrt. JOŽE: Slabi časi so prišli - prej, v Jugoslaviji, za malega človeka ni bilo tako hudo. Vidiš, da propadajo prave, velike m lepe gostilne, kot je Lovenjak, kako bi lahko ostala najina navadna, stara? Prav v tem je čar VERONIKA: Ja, saj vsi pravijo, da je tu fajn in kako bi morala taka ostati, a to je tudi vse. Ostane pri besedah, od teh se pa ne da živeti. JOŽE; Mogoče pa bo vseeno kdo prišel k nama - lahko I i\ V I tukaj tudi stanuje - in vzel gostilno v najem pa skušal na novo... VERONIKA: Gostilno sem prevzela že leta 1970, čeprav je prejšnja lastnica živeta po tistem še petnajst let. Ustavljali so se mladi in stari, jaz pa sem se z njimi rada pogovarjala. Jim povedala kakšen vic. Pa kartala? VERONIKA: Ja, šnops. To še vedno rada počnem, če kdo pride mimo. Menda so nekoč pili ipricerje na metre? VERONIKA: Res? Ne vem... koliko je meter špricarjev? Šestnajst? Ko je šlo na metre, mnogi niso več dobili pijače... VERONIKA; Če je kdo pijan, mu pač ne natočim več. Nevarno je, saj se mora človek pripeljati še domov. Pijanemu rečem: Zdaj imaš dovolj, pridi spet jutri. Tako zelo ne potrebujem denarja, da bi morala zapijati ljudi JOŽE: Vino moraš jesti, ne piti. Vama je zdaj, ko nimata več gostilne, dolgčas? JOŽE: Sem, v to najino staro bajto, so radi hodili šolani Sobočanci, namesto da bi šli v kakšno lepo gostilno, kot je na primer Čarda ali pa Šinjor Zato nama zdaj ni vseeno, VERONIKA: V gostilni je bilo vedno veliko dela. Zato se Veronika je nenadkriljiva pripovedovalka vicev. Najbolj bomo pogrešali tega: .'Vert je mou doma žijvoga papagaja. Inouk si je fkiip napravo viagro. Te je pa mogo v6 iti pa jo je pozabo f kiijnji. Žijvi papagaj je tej čas viagro spiu Vert je prišo nazaj pa ga je za štrof v zmrzovalno škrinjo zapro. Za eno voro je vert škrinjo gor oudpro, ka je mislo, ka je papagaj že zrmzno. Of pa je biu še žijf - trouso se je. biu cejU moker, pa je pravo: »Ti bi še bole moker biu, če bi eno voro zmrznjene piceke pa kokouši šrajfo!« P,S.; Beseda »šrajfo« se lahko prevede tudi z eno bolj opolzko... moram najprej pošteno spočiti, potem pa bova videla, kako bo. Bojan Peček fl^^^Jože Grgurič H h J 'I II ' 1 VINA cenik ^ki rizling, borgund« Cviček, merlot lef* "H sit Brizganec mali '■ veliki ribez ALKOHOLNE PlioCf Pivo osol It 0331 Likerji Sortirani Rum Domači brandu Encian ’ Dom. žganje Pelinteivec Čokoladni ijjter vodka Sdi Swing Radenska Sok ribez JEDILA Svinjska -II- Q05l -II--it--II--II--11--H--II- 11 ^11- -n- S £ bvinjsKa pečenka Dom. klobasa Sendvič s pečenko s klobaso in sirom tMR. rt žemlja s h S Domači kruh 1 VESTNIK 31 p^n Tatjana in Tomaž Buzeti >V letih odraščanja sva morala hiti z bratom vedno poleg, ko se je kaj dogajalo. Morala sva hiti tam, kjer je bila akcija; in morala sva biti med ljudmi, drugače nama je bil dolgč as,« pravi o sebi in svojem bratu Tomažu magistra Tatjana Buzeti iz Černelavec pri Murski Soboti. »Vas, ki je danes postala del urbanega soboškega okolja, je bila središče najinega otroštva. V zadnjih letih je sicer izgubila značaj tipične panonske vasi, ki je bila zelo povezana s kmetijstvom, zato pogrešam nekdanji življenjski slog in tisti vonj narave, ki mi je napolnil nosnice, ko sem se včasih postavila na prag domače hiše in globoko vdihnila sveži jutranji zrak, ki je dišal po poljih in gozdu,« še dodaja Tatjana Buzeti, Bila sva tam, J: S' Na obisku v Budimpešti fr ^7 A 7 ang kjer je bila akcija Modro in rdeče kolo_____________ Tatjana in Tomaž sta odrasla na kmetiji Prav zaradi tega so narava in njeni letni časi narekovali tempo življenja družine Buzeti, »Ko sta prišla pomlad in za njo poletje, je to za naju pomenilo, da je konec zimskega čepenja v hiši in da sva lahko odbrzela na potep po vasi, se odšla skrivat med drevesa ali se igrala na travniku,« je Avtomobilčki z Madžarske Ker so imeli doma kmetijo, je bilo potrebno poprijeti tudi za domača opravila. Tatjana je morala ostati v hiši in v kuhinji pomagati babici, Tomaž je bil najraje na traktorju »Tudi sama sem v začetku nekajkrat sedla za volan traktorja, saj je bilo to bolj zanimivo, kot biti v kuhinji, toda kaj kmalu sem morala to zadovoljstvo p 5 1' * V" J » ■ r ' I k, domov vsak konec tedna. Menim namreč, da moraš tam, kjer bivaš, tudi živeti, ne samo stanovati. Rada se asimiliram z okoljem, da lahko začutim utrip tamkajšnjih prebivalcev in življenja. Iz Ljubljane sem se včasih vračala vsakih štirinajst dni, drugič le enkrat na mesec, Konce tedna smo namreč s kolegi v Ljubljani izkoristili za izlete na Gorenjsko ali na Primorsko, Za prvo pomoč, ko smo potrebovali navdih narave, pa sta bila zraven Rožnik in ljubljansko barje,« je povedala Tatiana, Življenje v študentskem domu v Rožni dolini v Ljubljani je bilo pestro. Kadar so se študenti zabavah, je bila to najboljša veselica, kadar pa je bil čas za izpite, sta bUa v študentskem domu mir in tišina, vzdušje pa kakor v največji s svetom Ob svojem delu v Belgiji je spoznala tudi veliko ljudi, veliko novih pristopov in si pridobila veLko izkušenj. Nove obveznosti______________________ Evropske izkušnje in mreža znanstev so tudi tiste izkušnje, ki Tatjani pomagajo pri sedanjem delu. Diploma Biotehniške fakultete ji ni bila dovolj, saj je želela Še več znanja, zato se je vpisala še na študij MBA v Budimpešti. Še pred tem se je kot pripravnica v Radenski dodobra spoznala z regionalnim razvojem, saj je delala na projektu Rimska čarda. Njeno delo pri Zavodu za zdravje in razvoj in pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti je povezano z različnimi evropskimi in nacionalnimi projekti. Med njene najljubše šteje projekt Panon (www.panon.si}, ki je na enem mestu zbral ves turizem panonskega čezmejnega dela Slovenije, Avstrije in Madžarske, ter projekt Živimo zdravo, s katerim so dokazali, kako hitro se da spremeniti življenjski slog ljudi, da slednji začnejo težiti k zdravju, zdravemu načinu knjižici, kjer imajo vsi obiskovalci glave življenja in zdravi prehrani Tako so Rojstni dnevi so zabeleženi v družinskem albumu. zakopane globoko v knjige. Leto zorenla______________________ Pomembno leto zorenja je minilo za Tatjano med njenim delom predsednice mednarodne študentske organizacije v belgijskem Leuvenu. Pravi, da je takrat odkrivala in širila nova obzorja. Bila je zraven, ko so delah prve korake o izmenjavi študentov v okviru Evropske unije ter se pogovarjali o bolonjskem sistemu izobraževanja. Delo ni bilo lahko, saj je kot pripomogli k boljšemu življenju ljudi v naši pokrajini Tomaž je medtem našel delo, ki mu najbolj ustreza. Je namreč družinski človek in delo na osnovni šoli med otroki mu je pisano na kožo. Odkar je oče, je njegovo in pa življenje Buzetijevih nasploh še bogatejše Vse stvari tega sveta so postale odveč, v središču pozornosti sta njihova dvojčka »Ko sta privekala na svet, je bilo prt nas doma več kot 120 ljudi, ki so se veselili. Takrat sem se spomnila obiskov pri babici in dedku v Bahovcih, ko so prišli dejal Tomaž. »Računalnikov takrat še ni bilo, čeprav je sosedova deklica, ko sem obiskovala prvi ali drugi razred osnovne šole, dobila računalnik, ki je bil znamke Commodore V začetku smo vsi otroci iz ulice viseli ob računalniških igricah, saj je bil računalnik za nas nova in zanimiva naprava. Vesela pa sem, da je to trajalo le nekaj dni. Na koncu so nas namreč znova premamili namizni tenis, plezanje po drevju in drugi podvigi, ki so bili del naše otroške nedolžnosti in ki so našim staršem včasih prinašali na obraze veselje in smeh, včasih pa tudi skrb in zelo kratkotrajno jezo,« je dejala Tatjana. Ko sta z bratom želela biti neposlušna, sta se skrila pred starši k dedku in babici oziroma pradedku in prababici ali drugje na kmetiji. Pokazala sta se šele, ko je ton v maminem glasu že resno oznanjal, da je skrajni čas, da se pojavita na pragu domače hiše. Čas je bil tudi tisti, na katerega sta Tatjana in Tomaž pozabila, ko sta sedla na svoji kolesi. Tatjana je imela modro kolo. Tomaž pa rdečega. Z njima sta prekolesarila vse černelavske ulice, se ustavila pri vsakem sosedu, njune kolesarske dirke so bile pomembnejše od vsakega sončnega zahoda. »Drugih težav najini starši z nama niso imeli, le ko je bilo potrebno s kolesa v hišo, sva vedno zamudila. Če sva prišla domov šele ob mraku, najini starši niso bili preveč zadovoljni,« smo slišali od Tomaža in Tatjane. prepustiti bratu,« se spominja Tatjana. Brat, ki je zaposlen na na osnovni šoli v Murski Soboti in se je tudi preselil iz Černelavec v mesto, še danes veliko postori na kmetiji. »Moj brat zna narediti in popraviti vse,« je ponosna Tatjana. Morebiti bi danes znal popraviti tudi avtomobilčke na*daljinsko upravljanje, ki so se v našem otroštvu dali kupiti le na Madžarskem. Ti so se vedno polomili, ko se fantje igrali z njimi, Tatjana pa jih je opazovala, saj si je tudi ona želela imeti tak avtomobil. »Morebiti se vam zdi to čudno, toda moji vrstniki v Černelavcih so bili večinoma fantje. Veliko smo se preigrali skupaj in zato sem si tudi jaz včasih želela katero od fantovskih igrač, na primer namesto punčke,« je razložila Tatjana, Taip, kier bivaš, moraš živeti Tatjana je dve leti starejša od Tomaža, zato je ponavadi igrala vlogo odgovorne starejše sestre. »Oba sva temperamentna. Ker imava različne poglede na svet m na vrednote, se včasih ne strinjava o vsem, toda eden brez drugega ne moreva,« sta povedala oba člana družine Buzeti Kadar Tatjana potuje, vedno pokliče brata, če se v njen prebudi domotožje. Tudi drugače se slišita po telefonu, trdne vezi pa so v družim Buzeti spletli tudi z bratovo ženo Marino, ki je pred nedavnim povila dvojčka Brino in Blaža. »Ko sem odhajala na študij v Ljubljano, sem vedela, da nebom prihajala predsednica organizacije predstavljala vsi sorodniki in nas je bilo več kot preveč, študente iz petdesetih držav sveta ter v njihovem imenu nastopala do evropskih in svetovnih institucij, kot so ha primer da o viku in kriku štirinajstih otrok ne govorim," se spominja Tatjana Tudi v njen del življenja so prišle nove obveznosti, ki Združeni narodi, Unesco in Evropska so nastale z rojstvom nečaka in nečakinje. skupnost. Najbolj so se ji vtisnili spomini iz »Namreč včasih sploh nisem gledala izložb obiskov v afriških državah, kjer so pomagali trgovin z otroškimi oblačili, danes ne študentom, da so lahko prišli na študij ali morem mimo, ne da bi vstopila,« je dejala panapraksovEvropo.sajjebilatomožnost Ta tj ana, njihove edme tako imenovane komunikacije Dejan Fujs jr i / I L.,- < ■ : •• h f j a.' Pr I, »1. ' j II ■ -J. - Prva in četrta generacija pri Baševih v Žernelavcih 32 VESTNIK -p^n januar 2006 Joseph Maria R. V gostilno je stopil kot vajenec tri leta pred začetkom prve svetovne vojne in jo je leta 1980 zapustil kot aktiven, vsesplošno spoštovan in ugleden gostinec. S svojo kavarno in načinom dela ter nepisanimi pravili obnašanja v njej je močno vplivat na kulturno podobo življenja v mestu in njegov utrip. Kavarna je bila središče, kjer so se srečavali meščani, premožneži, inteligenca in drugi, ki so družbeni lestvici nekaj pomenih. Pot Ijano. Najprej, leta 1923, v hotel Union, kmalu nato pa v znano gostilno Šestica, Franc Sočič se je rodil kjer se je ustalil do začetka leta 1897 na Krajni, skorajda dobesedno v gostilni. Oče je imel gostilno in večje posestvo, zato mu je tudi namenil poklic gostinca, s katerim bo lahko nekoč nadaljeval njegovo delo. Po končani ljudski šoli v Ge-derovcih je obiskoval mes- leta 1925. Vmes ga je industrialec Šiftar nagovoril, naj kot dober gostinec pride v Soboto, saj tam takšne potrebujejo Takrat, 10 februarja 1925, je naredil pogumen korak Vrnil se je v Prekmurje, prevzel stari del Dobrayeve kavarne v boljših lokalih po vsej Sloveniji Leta 1931 je kupil Legensteinovo kavarno, ki je potem postala znana kot Sočičeva, rekli pa so ji tudi Velika kavarna. Tudi godbeniki so se preselili v novo kavarno. Ob večjih praznikih in posebnih priložnostih so igrali za ples, v glavnem pa so goste zabavali s koncertno glasbo. Na poslušanje je ob takih priložnostih zunaj pred kavarno vabil napis »Danes cansko solo v sosednjem hotelu Corona in začel na Radkersburgu, leta 19! 1 pa je začel z ukom gostinstva v daleč naokrog znanem lokalu, v lendavski Kroni. Po treh letih je odšel v Kest-helv. kjer se je že kot natakar zaposlil v hotelu La-josa Csanyia Kmalu se je vrnil v Radkersburg m nadaljeval delo v hotelu Kaiser von Ostereich, katerega lastnik je bil grof Stiirk. Bil je dober delavec, zato ga je grof do zadnjega varoval in svoje Pa ni šlo enostavno Vsaj koncert na začetku ga mesto ni ravno dobrohotno sprejelo. Soboška gospoda je vihala nos, češ da prihaja s Kranjskega, da kava ne bo tako dobra, da k njemu že ne bodo hodili ... oni že ne in podobno. Mlademu Sočiču pa je ravno to dalo moc. Ni se zastonj učil v imenitnih lokalih, kakršnih mnogi od Leta 1947 so kavarno nacionalizirali, a so mu dovolili, da je delal v njej še naprej, vse do zaprtja konec petdesetih let, ko so jo spremenih v Dom pionirjev. Delo je nadaljeval kot poslovodja pri Zvezdi vse do upokojitve »ZapnoiiLlI SO me, da bi ostal se dalje tukaj, pa sem to z veseljem te soboške gospode od znot- sprejel,« se ]e takrat rad ie šele v drugi polovici prve raj še videli niso. Naučil se pohvalil. Gospod Sočič bi še ostal svetovne vojne, 1. avgusta je tudi, kako se meša, praži leta 1916, moral iti služit m pripravlja prava turška cesarju. Najprej je kot vojak kava, in zdaj je imel pri- v 83. pešpolku na Dunaju delal v kuhmji, kasneje se je prebil do pisarne, od tam pa so ga poslali v inten-dantsko šolo, ki jo je končal ložnost, da jo v svojem lo- v osmih mesecih in dobil posebno pohvalo za dosežen uspeh. Bojne jarke je najprej okusil v Galiciji, po preboju soške fronte pa tesnobo bojnega pohoda v notranjost Italije, proti reki Piavi Razpad avstro-ogrs-ke monarhije je srečno dočakal na varnem Dunaju. V kratkem, vendar burnem obdobju po vojni je doma pomagal staršem, delal nekaj časa v Centralm kavarni v Lendavi, kmalu pa ga je pot zanesla v Ljub- kalu prvič postreže Sobočanom. Za žlahtno kapljico je sam skrbel m se še posebej potrudil, saj jo je iskal od Železnih Dveri do Badacsonyskih goric. Stara pravila nišo več veljala. Kmalu se je v njegovem lokalu obračala vsa soboška smetana. V tistem času v Soboti še ni bilo sokolskega doma, zato so bile tudi vse večje prireditve in tudi plesne to vzeli Očitno ga je to bolj nepričakovano j LcTlalgrat. prva ciganska prizadelo kot nokoc na- posUvo, k, je neboglieno stala prod svo,im zabave pri njem. Tukaj je Baranjeva godba. Bili so samouki, ki so z leti vzgojili nov rod glasbenikov. Le-ti so pozneje zabavali goste v I S5l ! rečnega dne, novo vodstvo v podjetju Zvezda, ki je zamenjalo Karla Černjaviča - ta se je upokojil leta 1980- enostavno Sporočilo, da ga več ne potrebujejo, da lahko ostane doma. Niso dela več za denar, am- pak da je gostinstvo njegov poklic, njegova ljubezen in njegov prvi dom Z lahkoto so sprejeh odločitev, s katero so mu v trenutku vse na- cionalizacija kavarne. Ra- zočaran nad takšnim sve- 1^:-. h ■ k slivovko. na Gospod Sočič Hčerka Helena Sočič, doktorica znanosti, ki živi v Ljubljani, se pa občasno vrača v Mursko Soboto. Z radostjoin ponosom se spominja očeta. »Bil je avtoritativen, vendar se doma nikoli ni kregal. Vse, kar je želel, je dosegel s svojo postavo in nastopom..Kavarna mu je pomenila vse, šele nato je prišla na vrsto družina. Leta 1947 so kavarno nacionalizirali. To je bil zanj hud udarec. Toda ker so mu dovolili, da je lahko v njej delal še naprej, je izgubo lažje sprejel in svoj posel vneto opravljal. Ridi tedaj je delal tako, kot bi bha kavarna še vedno njegova. Bil je prvi tajnik gostinske zbornice in na tej funkciji je ostal dolga leta. Ves čas, odkar je opravljal svoj poklic, je skrbel za vzgojo kadrov. Do vajencev je bil strog, vendar so v glavnem vsi tisti, ki so »šli skoz njegove roke«, naredili kariero in bili kot gostinski delavci vseh rangov iskani m dobrodošli v najboljših lokalih slovenskih turističnih središč Za takšno prizadevno delo mu je Zveza združenj gostilničarskih obrti Dravske banovine v Ljutaljam že leta 1938 podehla posebno obhkovano diplomo. Tudi z nemškimi ali madžarskimi gosti se je lahko normalno pogovarjal v njihovem jeziku. V spominu ji je ostalo pripove- Karel Černjavič, Upokojeni direktor GP Zvezda Murska Sobota, nosilec začetkov izgradnje Moravskih Toplic kakšno leto ali dve, saj se je __ _ __ čutil sposobnega, vendar sploh nosilec razvoja gostinstva v pokrajini mu je takrat, nekega nes- " »1 Kot vajenec sem stopil v Kavarno Sočič leta 1944, uk pa sem končal tri leta pozneje, nato pa sem tam kot natakar delal še dve leti. O gospodu Sočiču in njegovi druiinJii lahko izrečem samo pohvalne besede. Imel sem srečo, da je vajenec pred mano, razumeh, da gospod Sočič pisal se je Vučina, odšel nekam na Madžar ne dela več za denar, am- sko. gospod Sočič pa je bil takrat pri r na Goričkem vojak. Tako me je za vajenca sprejela kar gospa Sočič, Čeprav je bh vojak v madžarski vojski, si je g. Sočič uredil, da je občasno lahko prihajal v Soboto. Tudi tistega popoldneva je bilo tako. Ko je zagledal mojo drobceno bodočim šefom in mencala, se je z gromkim . iijii glasom obrnil proti soprogi. “Lina, ka si za zocai aii i^unii u--- vracra vzela tova ne vidiš, kak je trdi!?« To tom ga je kmalu po tistem, vraga vzeia toga, ne vi^.^ . , ’ leta 1981, zapustil. je bilo moje prvo srečanje z njim. No, ostal sem, on se je vrnil iz vojske m počasi sva postajala vse boljša prijatelja. * Da, gospod Sočič je znal spoštovati goste. V njegovem lokalu je bil red in mir, skorajda tišina, zato so tja radi zahajali fini gostje, starejši obrtniki, prosvetni delavci, kjer so lahko v miru igrali tudi karte ali biljard. Najbolj vneta igralca biljarda, kolikor se spomnim, sta bila takrat odvetniški pripravnik Gani Nemec in profesor Klančnik. Karte, v glavnem remi, preferance in tarok, , pa so v tistem času najpogosteje igrah starejši gostje: urar Ligeti, trgovci Benko, Holcman m Jonas, industrialec Šiftar m sploh vsa takratna inteligenca. Ob sobotah večkrat zaigrala ciganska godba, v glavnem koncertno glasbo za poslušanje, bnih nosjJih, manj za ples. Za branje so bili na , J številni časopisi na posebnih obešenih po lesenih stenah kavarne.jl® ne hrane nismo stregli, po potrebi P^ kuhmji pripravili manjšiprignzek so v je bila odprta od sedme ure polnoči. V tistem času je bil najbolj fotograf Purač. Zmeraj je prišel šele popoldan in zoh.eval .udi v j-es dobra m svojem lokalu.« Družina Franca Socica leta 1932, sfare|5a hčerka Helena, soproga Karolina in Olga dovanje prijateljice, pravnice v veliki slovenski firmi, ki je bila na nekem sprejemu v hotelu Habakuk v Mariboru. Natakar je z veščimi in elegantnimi gibi odpiral steklenico šampanjca, kar ni ostalo prikrito očem poznavalca: »Vam pa očitno te stvari gredo od rok,« ga je nagovoril. »Da. teh reči sem se naučil pri gospodu Sočiču v Murski Soboti,« mu je ponosno odvrnil.« znana, saj jo je Sočič ob nakupu skrbno izbiral. Purač po navadi nikoli ni sedel. Pil je ob točilni mizi, v miru opazoval goste, se kaj kratkega pomenil, če ga je kdo od gostov ogovoril, nato pa se spet obrnil k svoji pijači. V štirih urah je včasih pospravil tudi Eter ostre, po slivah dišeče pijače. To so bili časi, ko smo sprejemu gostov dajali posebno pozornost. Vsakega gosta sem raoral pričakati pri vratih, ga poz dravitt mu pomagati sleči plašč in ga obesiti na obešalnik, ga nato odpeljati do mize in se udobno namesti. Šele nato počakati, da sem ga lahko vprašal, s čim mu lahko postrežem. Ge sem bil kje zunaj ali sem opravljal kakšno drugo delo, je takšen sprejem gosta opravil sam gospod Sočič. Veljalo je tudi pravilo, da si se od gosta pri .. ',t! M. ll J K f' I- I ir. ■'i 1 k l ( I t 1 M > 11 ■ II ll 11 SS. il stalen gost Tik pred pomočniškim izpitom - vajenec G Karel Černjavič pozimi leta 1945: »Gos-p^oveilal, da pod Sočič je bil gostinec prave dunajske VESniKsa p^n januar 2006 k in njegova kavarna l odhodu primerno poslovil, pomagal si mu obleči plašč, se zahvaliti za obisk in se priporočiti za prihodnjič. nili. Prej ali slej je to moralo priti na ušesa žandarjem in nekega dne mi je stotnik prišel zaupno povedat, da me je neki Sobočan FV k Zjutraj šobili med prvimi gosti madžarski prijavil in naj kmalu pričakujem preiskavo. oficirji. Ponavadi so pili čaj, zraven pa Že čez dan ali dva je sjotnik Vince s še enim kakšno žgano pijačo. Med njimi je bil mlajši detektivom strogo uradno prišel v mojo ... Zginile so v zakajene kolibice, iz gozdov so prihajali moški, mračnih temnih oči, da bi moglo biti strah. Ko pa se je znočilo, so oficir, ki je še posebno rad zahajal v kavarno. Redno sem ga v madžarščini pozdravljal: »Dober dan, gospod stotnik!« Očitno pa mu je bilo kaj malo mar za takšne naslove in me je ob vsakem pozdravu opomnil, da mi ni treba, da ga ogovarjam z gospodom in činom. Dovolj bo, mi je rekel, če mu povem kar: »Servus Vince!« Kljub sobo “ stanoval sem pri Sočičevih na dvorišču - in naredil temeljito preiskavo, na koncu pa s kolegom ugotovil, da so govorice neutemeljene, in tako zapisal tudi v poročilo Ne samo z gospodom Sočičem, ampak z vso družino smo se dobro razumeli in pri njih sem imel občutek, da sem del družine. Obroki so bili obilni, jedel sem enako kot prišli iz človeških hlevišč čedno, skoraj elegantno oblečeni gospodje z goslimi v rokah, da se napotijo v Veliko kavarno ali v Kavarno pri Kroni v Mursko Soboto. Pz kn/ižice Prekmurski profili, dr. Pran Sušnik, Maribor 1929} ' njegovemu vztrajanju takšnega pozdrava oni. Takrat je bilo splošno v navadi, da so >71 nisem mogel spraviti iz ust in sem ga še mojstri vajence pretepali in jih na različne naprej pozdravljal kot druge. Nekega načine kaznovali. Tega tukaj nisem doživel popoldneva, ob uri, ko po navadi ni bUo gostov ali pa jih je bilo zelo malo, sva z gospodom Sočičem urejala okoheo vhoda v kavarno. Prednji prostor do vhoda, ki je ločil Sočičevo zemljišče od ceste, je v polkrogu obraščala živa meja. Znotraj te meje je bil nasut droben bel kamen. Jaz sem oziroma samo takrat, ko sem napačno pozdravil stotnika Vinceja. Znašel pa sem se še v položaju, ko me je hotel udariti, vendar se je v zadnjem hipu premislil. To je bilo že po osvoboditvi, ko novi časi ljudem, kakršen je bil kavarnar Sočič, niso bili naklonjeni. Mladi osvoboditelji, domačini, ki ... Razun Dobraja je še drugo kulturno središče; to je kavarna Legenstein, Sred-njevelika nizka soba je to. kajti elektrike v Soboti ni. Tu je zbirališče športnega kluba Mura; vsi slovenski časopisi so tu, nemški židovski in J'*' se ukvarjal s plevelom, on pa je z grabljami jih je novi čas vrgel na površje in so v hipu rahljal kamenje. Ravno takrat je mimo prišel ta mladi oficir in se mi kot staremu znancu rahlo priklonil in prijazno nasmehnil Pred svojim šefom sem se hotel postaviti dobili neomajno moč, na tradicijo in dobre plati preteklosti niso dah veliko, pravzaprav nič. Dva od njih, ki ju ne bomo omenjali. in mu pokazati, kako sem si s to gospodo čeprav bi si morda to zaslužila, sta si tudi jaz že zelo blizu. "Serbus zašloš (najvišji zaželela dobrega vina. Vedela sta, da ima podoficirski čin v takratni madžarski vojski) g. Sočič v kleti bogato vinoteko, saj je bil Vincel« sem ga ponosno pozdravil in pomahal z roko. Pozdrav verjetno še ni dobro prišel do stotnikovih ušes, ko sem na mojem hrbtu že začutil silovit držaj šefovih grabelj. »Ti jaz že pokažem, komu boš ti govoril servus, saj sploh ne veš, kaj to pomeni, in pojma nimaš, kdo se sploh lahko tako med sabo pozdravlja,« je začel s dober poznavalec vin in tudi vnet zbiralec. Zahtevala sta vino iz vinoteke in ga tudi dobila, kaj pa je Sočiču drugega preostalo. Pri obračunu je bila cena za spoznanje višja kot za namizno odprto vino, kar pa mladima gostoma ni bilo všeč in sta nejevoljna zapustila kavarno. Že čez nekaj ur se je iz zvočnikov, ki so bik obešeni na električnih' privzdignjenim glasom uro bontona, gledal drogovih po mestu, zaslišala obtožba proti oficirju in se jel opravičevati, češ fant je še mlad, ne ve, kaj dela, in ne ve, kako se je treba vesti pred gospodom, ampak ga bomo že spravili v red. Stotnik Vince se je zavzel zame, mu pojasnjeval, da me je on nagovoril k takemu pozdravljanju in da ni nič hudega, vendar šefa ni prepričal. Bil je hud in je nadaljeval z nerganjem. Goste sem poslej, ne glede na njihovo starost in znanstvo, po tistem pozdravljal le po starem. Ta Vince je bil madžarski detektiv, vendar dober človek, tako da sem še danes prepričan, da je tisto s pozdravljanjem mislil resno špekulanta, ki si dovoli izkoriščati delovnega človeka, kar je treba preprečiti m kaznovati. Najprej sta ga naprosila in pregovorila, da jima je, proti svoji volji, postregel vrhunsko pijačo, za plačilo pa sta potem uredila, da so mu vso vino zaplenili. Na koncu je lahko bil vesel, da ga niso zaprli. Pozneje so vso zaplenjeno pijačo prodali drugim gosblničarjem. V času, ko se je vse to dogajalo, sva v kleti pretakala vino. Po nerodnosti sem spodmaknil zagozdo, da se je sod močno zamajal in zmotil vino To ga in ni imel kakšnih skritih, recimo pokhcnih je tako ujezilo, da me je že hotel klofniti. prijetna, le karbid smrdi, p! Franc Sočič, 1891 -1981, do zadnjega predan svojemu poklicu Neka) Sočičevih navodil vajencem, ki bi si jih madžarski; domači Cigani lahko končno prebrali tudi dandanašnji gostinci: često gostujejo; kasirke, ki se pogosto menjavajo, imajo utrudljive dolžnosti, tarok je v navadi, še bolj šah. ki je postal moderen, kar je prišel novi gimnazijski ravnatelj, ki je izboren šahist. (Sušnikov opis kavarne v času, ko /o je kupoval g. Sočič) - Ni mogoče misliti na lumparije, se malomarno obnašati, istočasno pa biti dober gostinec. - Ne strezi pijače na up. Gostilna bo zgubila gosta, ti pa denar. Tisti, ki pije »na porgo«, se nerad vrača. - Pijača ni za natakarja! - Ko post režeš gosta, poglej naokrog, nikoli se ne vračaj praznih rok. - Opazuj prostor! Če gost dvigne glavo, pomeni, da nekaj želi. Ne čakaj, da bo kričal »Halo, halo, natakar!« in mahal z rokami, da bi te priklical. s* re *e‘ O P. .C namenov, kar je dokazal ob neki drugi vendar se je v zadnjem hipu premislil. Bil je g^atje in strici Baranja. Prva prava ciganska godba, lahko bi rekli pragodba, iz katere več priložnosti. Tisti čas je bUo hudo pomanj- nervozen, razočaran, m tudi če bi mi takrat ^ij izhajojo vsi poznejši znani ciganski glasbeniki. Violinist, skrajno levo je oče kanje cigaret in vsak posameznik jih je eno primazal, mu ne bi zameril, saj sem ga fimhnliitta Miška Baranje. Igrali so še v Stari kavami, ki jo je imel Sočič v najemu pri Dobrayu, lahko dobil le določeno količino. Da bi svoje goste čimbolj vsestransko zadovoljil, sem se nervozen, razočaran, in tudi če bi mi takrat eno z nekaterimi trgovci dogovoril, da so mi prodali kakšen zavojček cigaret več. Tako so gostje lahko brezskrbno kadili cigarete, ki sem jim jih priskrbel, svoje pa so prihra- razumel. Hudo je trpel in tudi mene je takšen odnos onih dveh prizadel. Se dolgo po tistem, ko gospoda Sočiča ni bilo več, so st ga številni gostje iz vse Slovenije in tudi Madžarske radi spominjali pozneje pa so se preselili v Veliko kavarno, kot se je nekaj časa imenovalo Sočičeva kavama. Igrali so tudi drugod po Sloveniji. Posnetek iz leta 1930 je narejen v Kranju, in o njem povedali lepo misel.« V Sočičevi kavarni enkrat med vojno. Možakar s Šilcem v rokah je trgovec Jonas s prodajalko, levo vojenec Anton Skledar, V ozadju gospod Sočič, možakar no desni je neznan. Sočičeva kavarna je preživela vojno in, zanimivo, tudi pod ljudsko oblastjo ni izgubila svojega nekdanjega sijaja. V središču mesta, rahlo zamaknjena, z živo mejo pred vhodom, je še vedno predstavljala prostor, kjer so se zbirali meščani najmanj srednjega sloja. Bila je bogato opremljena. Klopi na levi strani so bile vse do točilne mize oblazinjene in prevlečene z usnjem. Mize s težkimi litoželeznimi podstavki so imele namesto lesene površine marmorne plošče. Na sredini je stala peč na žaganje, takoj na desni strani pa je stala miza za biljard. Na stenah je bilo nekaj ogledal, tudi za točilno mizo, vseokrog pa so viseli na stenah časopisi na posebnih držalih. Turško kavo so servirali v bakrenih džezvicah, obvezno s kozarcem vode. Neko nedeljo dopoldne me je oče vzel s sabo, vendar sem se zelo dolgočasil. Motal sem se okrog biljarda na tn krogle in gledal moške, kako so z nekakšno posebno pozornostjo z modro kredo mazali keje in z njimi dolgo meriliv kroglo, preden so udarih. Nekdo je imel na mizi mentolov liker. Sonce ga je obsijalo, da me je tista močna zelena barva toliko pritegnila, da bi ga najraje poskusil. Pri drugem omizju je nekdo pripovedoval dolgo, razvlečeno zgodbo, in ko je končal, so se vsi gromko zasmejali. V kavarni ni bilo nobene ženske. Pozneje, ko so, že nacionalizirano, kavarno zaprli, so bili tam ob nedeljah mladinski plesi. Od treh popoldne pa do osmih zvečer je trajala zabava ob harmonikarju in bobnarju Dežiju, vendar se je večina odpravila domov že prej, ker se je ob osmih začela zanimiva radijska oddaja z naj novejšimi popevkami. (tz knjige Slike prašnega mesta. J. Rituper) IFlSi A; vrHte-jh » jivusr rev.* Diploma iz leta 1938 34 VESTNIK p^n januar 2006 r N Z decembrom smo se poslovili od Ponove skrite fotografije, zato z januarjem pozdravljamo nov Fenov list - Penove utrinke. Maja in Staša vam bova vsak mesec poskušali prinesti pregled iztekajočega se meseca, s fotografijami in z vašim sodelovanjem, z vašimi razmišljanji v trenutku, ko vas bova ujeli na cesti, kot sva tokrat »zgrabili^ Mateja. Današnji utrinki so malo drugačni, kot bodo v prihodnje. Tokrat vas opogumljava za nov začetek, s tem pa dajeva zagon tudi sami sebi. Čeprav malo pozno vam želiva lep začetek leta! u ts i nf .J 'r 11 Metanje »žabic« v mirno morje ali zgolj prisluškovanje nežnim Šumom krhkih valov. Kdo pravi, da januarja to ni možno? Začnem razmišljati o dnevu, ki me čaka in si želim, da bi si ga zapomnila po čim več lepih stvareh. Začnem stopati po ulicah ob pol sedmih zjutraj in zrem v zatemnjena okna, za katerimi še spijo tisti, ki jim ni treba zgodaj vstati. Začnem opazovati ljudi okrog sebe in se truditi, da jim tudi danes dam nekaj, kar jih bo naredilo vesele, razigrane. Začnem prižigati luči in lučke po stanovanju, dvigati rolete, da bi ujela še tisto zadnjo dnevno svetlost. Začnem sanjati . In vem, da ne šele jutri, ampak že zdaj začenjam znova. Ko pa je vendar toliko stvari, s katerimi se vedno znova in znova splača začeti. 1 .1 : i > Vabimo vas ■r A ■ Matej iz Melinec k sodelovanju • Pošiljajte nam svoje fotografije, ki ste jih posneli v tekočem mesecu (sedaj nam torej lahko pošljete fotografije, ki bodO' nastajale v mesecu februarju in zadnjih dneh januarja). K fotografiji pripišite še svoj komentar ali misel ter svoje podatke, mi pa bomo vsak mesec izbrali najboljšo fotografijo, katere avtorja bomo tudi nagradili. Svoje fotografije, opremljene z vašimi podatki in komentarjem, pošiljajte na naš elektronski naslov utnnki@gmaU.com. je povedal: S>, “k nouvo leto san stopo s puno paro, sicer še vidnejših rezultatov nega, ale presenečeni san nad samin seuf, ka san se tak hitro zbudo z ' zimskoga spanca.« Maturantski plesi Ma|^ Prettner&Staša Pavlovič t I 'fif- s** [ liŠI 7' s P* ■j.' ,1 1»^' 5^ Drug za drugim v ravni vrsti... stopajmo po poteh, ki so nam se neznane. Morda odkrijemo kaj, Česar drugače ne bi našli nikoli. Razprodaje Spominjam se lanskoletnih razprodaj, ki se niso čisto nič razlikovale od letošnjih. Zato sem se odločila, da bom šla samo opazovat ljudi, kako se gnetejo pri blaganjah in si skoraj ne izpraskajo oči, samo da bi prišli do najugodnejšega artikla. Ampak priznam, da je tudi mene premamila majica, ki je bila tako neverjetno »poceni«. V resnici ni vredna nič več, ampak ceno tako elegantno spustijo, da imaš tisti občutek zmagoslavja in Sl rečeš: »Ja, zdaj bom pa res profilirala.« Nakupovalna mrzlica je tako iz vseh strani zvabila ljudi, ki so na koncu zadovoljnih obrazov pregledovali svoje polne vrečke' (ne)potrebnih stvari. Ampak včasih Sl pa res lahko privoš I Tudi moški so podlegli — lo poaiegii raz- prodajam, vendar Še vedno hitreje omagajo kot ženske. čimo, da neracionalno zapravimo nekaj denarja, samo zato da zadovoljimo sebe. Pa kaj če smo kupili hlače konfekcijske številke 36 (v upanju, da nam bodo nekega dne prav), pa sami komaj navlečemo 40. Novoletni objem A - pozdravljamo ii zaradi ne bili noimajana» obrazu*. p<* « un prtP«™ "" V roke z (nejznonrci, ki pa VESTNIK 35 januar 2006 I jiA.+ 1 i 11 h ----------------------------------- Agility za bister um in zdravo telo ' s I R IH Zgled harmonije p na šestih tačkah M 1^ •* .f Midva sva najboljši par - človek in pes an pes m človek. Ne zgodi se prav pogosto, da bi pokrajina ob Muri gostila najboljše in najhitrejše pasme psov, ki jih premoremo pri nas. In če se jim pridružijo še štirinožni lepotci iz Hrvaške, Italije, Češke in Slovaške, si celodnevno tekmovanje za Eukanuba zimski pokal Slovenije v agilityju, ki ga je organizira la v dvorani B Pomurskega sejma v Gornji Radgoni skupaj s prizadevnimi člani Kinološkega društva Ljutomer Kinološka zveza Slovemje, zasluži posebno pozornost, Še posebno zato, ker je blizu sto tekmovalcev iz petih držav, ki so se pomerili v treh kakovostnih nivojih in treh kategorijah, upoštevajoč velikost psov (majhni, srednji in veliki), zares predstavljalo pravo atrakcijo za številne gledalce. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da je danes vedno več mladih in starejših lastnikov psov, ki se ukvarjajo s tem zanimivim športom, ki povezuje človeka in psa, ko skupaj premagujeta ovire v parkurju in tekmujeta za čim boljši čas. Ob tej priložnosti smo v Gornji Radgoni videli tudi najhitrejše pasme psov, kot so borderski ali belgijski pa tudi pirenejski ovčarji, kodri, labradorci, zlati prinašalci, nemški ovčarji, pinci in drugi. Le najboljši med njimi so se na koncu veselili pokalov in nagrad. Te so dob ih; v Al small Oto Mesarič in mešanka Pina (Ptuj), v Al medium Cecilija Majcen in mešanka Bncciola (Postojna), v A1 large Črt Zavrtnik in mešanka Dina (Naklo), v A2 small Irena Murovec m kodrica Ika (Postojna), v A2 large Marina Magnetto in borderska ovčarka Shania (Trst), v A3 small Matija Klasinc in mali nemški špic Blecky (Ljubljana), v A3 medium Silvia Trkman in pirenejska ovčarka La (Ilirija Ljubljana), v A3 large Alen Marekovič in borderski ovčar Mawch Cap (Zagreb). Najbolje uvrščena tekmovalna para iz Pomurja sta bila v Al large Zvonko Vučko in belgijski ovčar Rex Pollincov kot peti ter David Voršič in nemški bokser Joy kot šesti, oba KD Ljutomer, kjer imajo zelo aktivno sekcijo za agility Po vzoru konjskega preskakovanja ovir Agility je razmeroma mlada kinološka disciplina, ki so si jo v Veliki Britaniji izmislili pred dobrimi petindvajsetimi leti po vzoru konjskega preskakovanja ovir, pri nas pa jo poznamo približno poldrugo desetletje. Zanimivo je. da so bile prve poskusne in neuradne predstavitvene tekme tudi v Pomurju, in sicer so jih pripravili leta 1989 v Bakovcih, »Danes je v Sloveniji že več kot dvajset kinoloških društev, ki se ukvarjajo s Kdaj neki bom jaz na vrsti? tem športom, pri čemer je aktivnih že več kot dvesto petdeset vodnikov psov. Sodelujemo tudi na številnih tekmovanjih v tujini in imamo tudi nekaj naslovov svetovnih prvakov. Tudi tokrat je nastopila Ljubljančanka Silvia Trkman (KD Ilirija) s pirenejsko ovčarko La, s katero je lam v svoji kategoriji osvojila naslov svetovne prvakinje,« nam je povedal predsednik komisije za agility pri Kinološki zvezi Slovenije Sašo Novak Potemtakem je agility premagovanje ovir v parkurju, ki je običajno velik dvajset krat trideset metrov. V njem sodnik postavi zaporedje različnih ovir. Pes mora opraviti različne skoke, se prebiti skozi tunele iz t RT Pr Končno sem v cilju! gume, podobno kot pri smučanju izpeljati slalom, premagati ovire s kontaktnimi točkami, kot so most, palisada (pregrada iz pokončno postavljenih priostrenih brun) in gugalnica. Vodnikova naloga je, da psa usmerja preko teh ovir, dane naredi napak. Pomembno je tudi, da to nalogo opravi čim hitreje. Običajno je od deset do dvajset ovir, postavljenih na razdalji od pet do sedem metrov. Pravilno premagovanje ovir od starta do cilja in doseženi čas dajo rezultat tekmovalca. Za vsako nepravilno premagano oviro dobi pet kazenskih točk, kazenske točke pa dobijo tudi za vsako stotinko sekunde prekoračenega standardnega časa, ki ga določi sodnik. Zabavno in prijazno . Posebej tekmujejo majhni, srednje veliki in veliki psi, čemur so prilagojene tudi višine ovir. To velja tudi za nivoje tekmovanj od začetnikov do vrhunskih tandemov. Običajno gre za dva teka. Najprej je na vrsti zahtevnejši parkur, nato pa še jumping, pri katerem sodnik razporedi skoke, tunel, slalom, daljinske skoke in gumo. Seštevek časa in kazenskih točk iz obeh tekem je odločilen za končno uvrstitev. Pri tem se ljudje, ki se ukvarjajo z agilityjem, odločajo za »varne« pasme, tiste, za katere zanesljivo vedo, da so hitre. Ena od prednosti agilityja je nedvomno ta, da je zabaven in prijazen - trening temelji na pozitivni motivaciji, živali se spodbuja in nagrajuje bodisi s priboljški bodisi z igro. Tisti, ki jih vodniki pravilno trenirajo, so navdušeni nad tem, da lahko premagujejo proge. Sicer pa za vodnike ni omejitev, zato je na parkurjih videti tako naistnike kot gospe in gospode v zrelejših letih. Lažje je Ali sem sel v pravo smer? Sašo Novak Alfo in omega agili*yia " Ubogljivost nadvse - Zvonko Vučko s prijaznim Rexom seveda voditi psa, če si razmeroma dobro fizično pripravljen. Kot zatrjuje Sašo Novak, so lahko uspešni eni in drugi, za kar pa je najpomembnejše, da se vzpostavi čim boljši odnos med človekom m psom, zato upravičeno pravijo, da gre za harmonijo na šestih tačkah. Prav vrhunske rezultate pa dosegajo s psi, starimi od štiri do sedem let, Milan Jerše Jure Zauneker januar 2006 p^n sensini Tina Nemeš in Jasmin ll Doživetje V Tikalu, Gvate= mala I Zadnji dve leti se med mnogimi knjigami in kupi papirjev na prijateljevi mizi v sobi valja listek, na katerega sem takrat zapisala nekaj za naju zanimivih destinacij. V roke sva vzeJa atlas iit na hitro izbrala države, seveda aeglede na varnost in druge za popotnika ' ■ n . . - pomembne tamkajšnje razmere. Po zburanju ■S informacij o za naju najskrivnostnejših državah sva se po prvem potovanju na Bližnji Vzhod lansko poletje za mesec in pol odpravila po petih državah Srednje Amerike. Mehika______________________________ s ■ * polurni vožnji pripluli do Gvatemale, sem se jaz le s težavo m s pomočjo prijaznih angleških popotnikov s težkim nahrbtnikom povzpela po blatnem spolzkem hribu v omenjeno državo. Po triurni vožnji po ravni makadamski cesti smo prispeli v mesto Flores. Prijetno mestece z 2000 ljudmi, obdano z jezerom. Kako uro vožnje od tega otočka [ki je s kopnim povezan z mostom) je Tikal. Gvatemala velja za zibelko majevske kulture. In zame, kar se tiče ostankov civilizacije Majev, je ravno Tikal najveličastnejši. Ogromno območje džungle z bogato ponudbo različnih rastlinskih m Po enajsturnem letu iz Londona smo prišli živalskih vrst, ki so zaradi drugačnosti za nas v Ciudad de Mexico, Prestolnica Mehike naj še posebno zanimive. Ves čas lahko slišiš bi bila največje mesto na svetu s približno opice. Če imaš srečo in si tam zelo zgodaj [kot midva, ki sva bila tam že ob sedmih), jih lahko Uživanje v toplem jezeru Logo de Izabol, Gvatemala Piramida Sonca - Teotihuacan, Mehika [ ,L * /■V- S ' 13.636.000 prebivalcev, nekatere prognoze o I Številu prebivalcev pa se gibljejo celo okok 25 milijonov. Po začetnih zapletih na letališču I [prijateljevega nahrbtnika namreč m bilo in ga je dobil šele po treh dneh) sva počasi padala v hiter tok tega ogromnega mesta. VeUčina mesta se začuti takoj, ko stopiš na ulico. Prometni zamaški, ljudi je toliko, da so nekatere uličice težko prehodne. Očaral me I je mestni trg, na sredi katerega v lahnem vetru I plapola ogromna mehiška zastava. Ta državni tudi vidiš. Vzpenjanje na te ostanke zgradb je sicer kar naporno, a ta razgled, ki ga doživiš, ko dosežeš vrh, te ne more pustiti ravnodušnega. Lahko samo obsediš in razmišljaš, dokler te ne preženejo nadležni komarji. Po napornih dnevih (vsak dan sva kar vztrajno nabirala kilometre) je sledilo uživanje na obali največjega jezera v Gvatemali - Lago de Izataal. Dnevi tam so bili namenjeni počitku, branju in načrtih za nadaljevanje poti - vse to v visečih mrežah pod palmami. Ker je najma slikovita cerkev v Taxcu, Mehika bi?-1 simbol je na vseh zgradbah, ki obkrožajo ogromen trg, in na mnogih drugih stavbah po pot po Srednji Ameriki potekala v krogu, sva ■ ■ lepote Gvatemale doživela dvakrat. Pri mestu. To se mi zdi zelo pomembno, saj so državni simboli prepoznavni znak vsake države, in če so le-titako izpostavljeni, se ti bo to kot tujcu zagotovo vtisnilo v spomin. V primerjavi s Slovenijo, kjer zastavo vidiš Palengue, Mehika mogoče le pred parlamentom, zato ni čudno, . . da se že Slovenci lovimo pri tem, v kakšnem vračanju sva se ustavila v španskem kolonialnem mestu Antigua. To je zelo turistično mesto, polno trgovcev z domačim blagom in restavracij, kjer tujci - v glavnem Američani, ki pridejo sem za dva tedna - na veliko zapravljajo zelo zaželene dolarje Mesto je vrstnem redu si sledijo barve na zastavi, kaj obdano z vulkani in zelo pisano. Privlačno je šele tujci [še posebej, ker je naš državni simbol za mnoge mlade z vsega sveta, ki se pridejo v zelo podoben simbolu še kake druge države), tamkajšnje šole učit španščine. Ob jezeru Lago de Atitlan se nisva imela možnosti Glavno mesto Mehike naj bi nastalo v dnu kotline ob jezeru, ki so ga Španci zaradi širitve ustaviti, ker nama je zmanjkovalo časa. Toda mesta izsušili Midva sva v Mehiki ostala dva kolikor sva lahko videla iz avtobusa, naju je tedna in prepotovala del južno od Ciudad de povsem navdušilo Res čudovit del Gvatemale. Mexica. V glavnem mestu Mehike sva se In ravno tu so ljudje utrpeli veliko škodo zaradi n '4^- v I Oj 'V ft S* ' j it j 'I i . ■p .“t ■ -1 15;* Ostanki civilizacije Majev v Copanu, Honduras Antigua v Gvatemali -mesto, obkroženo z vulkani 4« ustavila v nekaj kemijskih in farmacevtskih nedavnih naravnih katastrof - orkanov. Ko industrijskih obratih ter fakulteti za kemijo, ki je tudi najino področje študija. Iz glavnega mesta sva se zapeljala v Teotihuacan, kjer sva sedaj pomislim, mi je ostala Gvatemala, se povzpela na tretjo in četrto najvišjo piramido na svetu, piramido Sonca in pi- ramido Lune. Tukaj je bilo videti zelo veliko domačih turistov, med katerimi so se mnogi starejši ljudje brez težav povzpeli na vrh teh ogromnih čudes. Iz Ciudad de Mesiča sva pot nadaljevala v Cuarnevaco in naprej v Taxco (mesto s čudovitim trgom - zocalo; v parku je slikovita cerkev). Vse skupaj me je spominjali lo na vas in ne na mesto, v katerem živi 200.000 m ljudi. Kar se tiče najinega potovanjapo Mehiki. H bi posebej omenila mesti San Cristobal in Bi Palenque. V San Cristobalu sva prvič naletela na trg, kjer so domačinke izdelovale in ■ prodajale svoje mojstrovine. Ženske imajo neverjeten smisel za tkanje kril, kap, šalov, rut, hlač,denarn]C... m seveda prtov, vse je pisano Mesto in njegova tržnica privabljata veliko čeprav mi je bilo všeč vse na tej poti, v zelo posebnem spominu glede živahnosti domačinov, pisanosti mest in seveda veličastnosti Tikala. Mogoče ima vse skupaj opraviti tudi s tem, ker sem jo doživela dvakrat. Honduras________________________________ Po dnevih počitka in uživanja na obali jezera Lago de Izabal v Gvatemali sva se odpravila v tretjo državo na najini poti -Honduras Na poti po tej državi sva se zelo pogosto srečala s tem, da na avtobuse prihajajo domačini, ki prodajajo hrano in pijačo. Gre v glavnem za pecivo, pražene arašide, sadje itd. Najprej sva bila nekoliko skeptična, a sva. tudi midva od neke domačinke kupila tortilje, polnjene s fižolom in prelite s čilijem Cena ene je bila 25 tolarjev. Na ta način se domačini preživljajo iz dneva v dan. Pomembnosti dnevnega zaslužka se zelo turistov. In tudi midva sva se le stežka upirala dobro zavedajo tudi otroci, ki s svojim milim tem privlačnim izdelkom. Nakupila bi še več. obrazom prepričajo skoraj vsakega. Do meje sta bila najina nahrbtnika nabito polna. a midva pa sva imela pred sabo še mesec dni s Hondurasom sva se peljala v popolnoma natlačenem kombiju, na strehi vreče krompir- liUU-VO' •’*** ----- u U* 1 T b-l’ noti. Iz San Cristobala sva nadaljevala vožnjo ja, zelja, čebule m najina nahrbtnika. Ljudje, proti Palenpue (te ogromne razdalje v Menila znajo biti na trenutke tudi nekoliko mučne). Takoj po izstopu iz avtobusa sva začutila ki živijo v odročnih vaseh, ne premorejo soparo in ogromno vlage v zraku. A človek se hitro privadi na vse mogoče razmere. Nekoliko iz mesta so sredi džungle ostanki civili- zacije Majev. Vredno ogleda. Po dveh tednih Mehike sva se podala v njeno južno sosedo Gvatemalo. - Gvatemala Mejo sva prečkala s čolnom po umazani reki. V nizkem čolničku nas je bilo devet in vse skupaj je bilo precej nevarno. Ko smo po avtomobila in tako vsake toliko časa iz mest z javnim prevozom tovorijo ogromne količine ene za življenje najpomembnejših dobrin, hrano. Na izstopu in vstopu v vsako od držav je treba plačati nekaj dolarjev Na meji se tudi vedno najdejo možje, ki ponujajo »ugodno" menjavo denarja. Tudi midva sva po slabi izkušnji v Gvatemali, ko sva po prihodu v državo (bila je nedelja) ostala brez njihovega denarja, pri vstopu v vsako od držav tako zamenjala kakih 15 dolarjev. To nama je omogočilo pot do prvega večjega mesta, kjer je bilo mogoče zamenjati denar v banki. V p^n januar 2006 VESINIKst Srednje Amerike Mojstrovine domačink na tržnici v San Cristobalu, Mehika Hondurasu seveda nisva mogla mimo Copana (zadnji ostanki civilizacije Majev, ki sva si jih na tej poti nameravala ogledati). Območje je dokaj majhno z izjemnimi skulpturami, na katerih so izklesani bogovi in kralji Majev. Videti je bilo veliko pisanih papig. Copan je zelo prijetno mestece blizu meje z Gvatemalo, in kot sva opazila kasneje, tudi najbolj turistično v Hondurasu. Kar nekajkrat sva si med vožnjo na avtobusu kupila kosilo. Kos piščanca, zelje s korenjem in pečene banane za 200 sit. Po prihodu v Gracias sva imela zelo mešane občutke. Mesto, ki ti daje občutek najbolj nazadnjaške vasi, brez asfaltiranih cest... A najin cilj tukaj je bil, doživeti termalno »kopališče« sredi gozda Tako sva se v neznosni vročini peš odpravila v 4 km oddaljeni Aguas Termales. Gre za kvazi bazenčke termalne vode, ki tam izvira in ima +37 stopmj Celzija, ža to »kopališče« sva seveda plačala nekaj malega vstopnine in tam preživela nekaj prijetnih uric, dokler naju m pregnal dež. Glede Graciasa bi omenila, da je v mesto zelo živahno dopoldne, popoldne pa so ulice povsem puste. Tujcev tukaj seveda nisva srečala. A ravno to sva si želela Doživetje mesta in domačinov ter njihov vsakdanji utrip, brez vpliva turizma. Sledila je pot iz Graciasa do La Esperanze, ki je bila najbolj neprijetna na tem potovanju. Dovolj pove že dejstvo, da smo se 84 km vozih dobre tri ure. Pot je bila makadamska in polna ovinkov. Cilj je bil, prispeti do glavnega mesta Tegucigalpa. In tako nama je po nekaj urah uspelo doživeti utrip hrupnega mesta, ki z mestecem Gracias nima kaj veliko skupnega. A taka nasprotja so za popotnika vselej dobrodošla, Nikaragva v zgodnjih jutranjih urah sva se iz glavnega mesta Honduras zapeljala proti meji z Nikaragvo. Medtem ko so bili prehodi čez meje do sedaj hitri in brez zapletov, se je tukaj prvič ustavilo. Ljudje so čakali v vrstah in ni nama preostalo drugega, kot da sva tudi midva čakala dobro uro. Tega sploh nisva bila vajena, V mestu Esteti sva dobila najcenejšo sobo na celotni poti, in to za 60 cordob (720 sit). Temu primerna je bila tudi oprema. Glede na to, da naju je zvečer obiskal tudi kuščar, mi verjetno ni treba še kaj dodati. Zaradi omenjenih nepredvidenih okoliščin sva tu prespala le eno noč. Tbdi mesto je bilo samo po sebi zelo čudno, razen majhnega parka ni ponujalo kaj dosti več. Veliko sva se prehranjevala na ulici in tudi tu sva naletela na zelo okusne tortilje s piščančjim nadevom. Ko sva čakala, da se nekoliko ohladijo, je v parku prišel do naju fant, ki je čistil čevlje. Z veliko zagnanostjo in vnemo nama je hotel pokazati svoje spretnosti, a ker je imel prijatelj obute športne copate, jaz pa japonke, je bilo to neizvedljivo. Možje in fantje (otroci), ki čistijo čevlje na ulici, čistijo le usnjene in samo moškim. Po pogovom sva izvedela, da je fant star osem let, in bil je neverjeten. Umazan od nog do glave, a kljub temu nasmejan. Po tem, ko je iz palmovega lista oblikoval še rožico in mi jo podaril, sem mu z veseljem odstopila del mojega kosila, ki ga je v trenutku snedel. Ja, v teh državah mnogi otroci živijo precej drugačno otroštvo, kot so ga vajeni naši otroci. Iz Estelija je sledila pot preko glavnega mesta Managva do Granade. Že pred prihodom v hostel sva ugotovila, da gre za zelo slikovito staro mesto, v katerem vlada revščina, tako da lahko vidiš ljudi ležati kar po tleh. Znano je, da je Nikaragva najrevnejša država Srednje Amerike Toda hostel je bil najboljši na poti s pravim popotniškim razpoloženjem. Hostli, ki so v lasti tujcev (ta je bil last ameriško-angleškega para), so res povsem drugačni od tistih, kateri lastniki so domačini. Po nekaj mirnih dnevih v Granadi naju je pot vodila do mesteca San Juan del Sur na obab Pacifika, TUkaj sva nameravala ostati le eno noč; se malo osvežiti v Pacifiku (voda je bila precej hladnejša kot v jezerih, v katerih sva se kopala do sedaj, a nama je to glede na hudo vročino tudi prijalo) in nadaljevati pot. A naju je ustavila bolezen. Oba sva dobila visoko temperaturo, ki je z zdravili, ki sva jih imela s sabo resnično ogromno, nisva mogla znižati. Ni nama preostalo drugega kot poklicati lokalnega zdravnika - m začelo se je zdravljenje, ki je najino potovanje ustavilo za cel teden. Bilo je tako hudo, da sva resno razmišljala o predčasni vrnitvi. To naj bi bilo dva tedna pred predvideno vrnitvijo domov. In če bi takrat res odšla, bi veliko zamudila. Že sedaj sva morala IZ najinih načrtov izbrisati obisk Kostarike; nikakor pa nisva hotela zamuditi še Salvadorja. Okrevala sva v Granadi, in to zaradi dobrih izkušenj s ho s tlom. Po enem tednu sva se končno spet sprehodila po mestu, Miren sprehod se je kmalu spreobrnil v divjanje po ulicah Granade. Bil je očitno neki praznik in po ulicah so se podili biki. Množica ljudi pa vzhičena zaradi veselja in strahu obenem pred njimi. In tudi midva sva nehote postala del tega divjanja. Mene je bilo resnično strah. In ves ta adrenalin sem doživljala ravno na svoj rojstni dan, ki mi bo zagotovo ostal v spominu vse življenje. Iz Managve sva naredila z zelo luksuznim avtobusom dolgo pot do San Salvadorja - glavnega mesta države Salvador. Dodala bi še, da nama Nikaragva kljub hudi bolezni, ki naju je doletela in za katero se je izkazalo, da je bila sončarica, ne ostaja v nič kaj manj čudovitem spominu. Prej, mogoče zaradi omenjene izkušnje, v še bolj posebnem. Salvador _ ___________________ Salvador je državica, po velikosti primerljiva s Slovenijo, a s trikrat več prebivalci. Gre torej za zelo gosto poseljeno državo Že po začetnih urah vožnje po Salvadorju sva dobila občutek, da gre za precej mirno, ne turistično deželo. In najina predvidevanja so se uresničila. Iz glavnega mesta sva se zapeljala do eno uro oddaljenega mesta Suchitoto. Tukaj spet podoben občutek glede takih mest, kot sem že omenila za Mehiko, Suchitoto je večje mesto kot npr. Murska Sobota, a vse skupaj spominja na vasico. Kot da čas tukaj sploh ne teče in imajo ljudje neki svoj ritem življenja. Sledi o turizmu še ni. Sva pa za prenočišče odštela precej več kot kjerkoli drugje. Uradna valuta v Salvadorju je ameriški dolar, tako da nama vsaj ni bilo treba skrbeti za menjavo denarja. Najin naslednji cilj je bilo gorsko mesto Juayua, ki prav tako diha kot vasica. Tudi tukaj nisva srečala nobenih popotnikov, tudi tukaj ni bilo nobemh sledi turizma. To nama je bilo seveda nepopisno všeč. Iz Juayue sva naredila izlet v najvišje ležeče mesto v Salvadorju Apaneco. To je šele odročno mestece! Po ftavodilih domačinov sva se iz mesta odpravila na hrib, kjer naj bi bila laguna, imenovana Laguna de las Ninfas, Vzpenjala sva se slabo uro. Hodila sva po zelo pusti, samotni poti, tako da me je bilo kar malo strah. A ni bilo nič hudega. Imela sva možnost, ujeti v objektiv veliko zelo lepih pisanih metuljev. Ko sva prispela do lagune, sva kar nekaj časa uživala tamkajšnji spokojni mir in doživljala čudoviti razgled na zeleni Salvador. Zaradi časovne stiske sva lepote Salvadorja doživljala le nekaj dni, kar pa je tudi dovolj glede na majhnost te države. Pri vračanju v Mehiko sva se za nekaj dni ustavila v že opisanem mestu Antiqua v Gvatemali, od tam pa se vrnila do cilja, ki je bil v Mexicu Cityju, kjer sva potovanje tudi začela. Po mesec in pol trajajočem potovanju se je bilo seveda lepo vrniti domov in podoživljati vtise ob gledanju fotografij, a na listku, napisanem pred dvema letoma, še vedno ostaja kar nekaj držav, zelo primernih in verjetnih za katero od naslednjih potovanj. ■e Pisanost živali v Copanu, Honduras vasil Tokrat prazne ulice Granade, Nikaragva Mesto Suchitoto, ki spominja Salvador. .J_ h— 'J, Parlament v prestolnici Mehike A r/^-' Af'■ ^1 Tina v družbi simpatičnega čistilca čevljev v Esteliju, Nikaragva Zelo priljubljeni indijanski vrači na glavnem trgu v Ciudad de Mexicu M ..Ml. I gw ll J -'■* • januar 2006 p^n 38 VESTNIK K znanih Pomurcev I »Prekmurske V Pen jih je odprl ravnice me Dr. Jože Lani smo na tem mestu odpirali arhive tisti, ki tako ali drugače dihamo z Žuto kučo. Pokazali smo vam, kaj se je dogajalo v zakulisju Vestnika ter Murskega vala in kaj je bilo na očeh javnosti.______________________ vse bolj Magdič Od letošnjega januarja pa namenjamo podoben prostor vsem, ki so v zadnjem obdobju tako ali drugače zaznamovali življenjski utrip naše regije. Led prebija Jože Magdič. kličejo...« članska karta bt. 14 39.64 ■ 4 . . Ti Oedc 1 prciMC, -fiKcib. I FLvekM b Nekateri ga poznate kot nekdanjega državnozborskega poslanca, večina pa vas verjetno ve, da je Jože psihiater. A to še zdaleč ni vse. Pričujoče fotografije z besedili, ki jih je sam napisal, vam bodo o osebnosti. Jožeta Magdiča povedale marsikaj. Uživajte v odpiranju peno v sitih osebnih arhivov! ; Po osnovni šoli v Beltincih sem iz rojstne Lipe leta 1957 odšel na semenišče v Zadar, kjer Član je družine _ MintMijnc •1 ! Funkciiih 19 c ■ .■ IK i.e ■ .1 • Dosti mi pomeni trodicijo. dem pogum za manifestira- nje svoje preteklosti. To leto se imamo radi. Kje so tisti zlati ‘ f 'j j Prof. dr. Ludvik Bogataj si želi po upokojitvi preživeti veliko časa v Murski Soboti. 5e vedno obožujem Heleno Makari, ki mi veliko pomeni. Imela me je rada, učila me je logike mišljenja in realnega sprejemanja življenja. Prosila me je, naj jo obiskujem na pokopališču in prižigam svečo na njenem grobu. To >? >1. delam z bolečo žalostjo in lepimi spomini. Znan sem po potepanju - od Carigrada do San Francisca, od Beograda do Ljubljane. Ljubljani kar rečem »Ljubica«. Najrajši pa sem v Rakičanu, doma. Obožujem vse moje sosede. Rad imam rože, v ordinociji in zunaj. Če moram kakšno rožo odstraniti, se od nje poslovim in jo zapustim ' na dostojanstven način. Tudi pozimi grem vsak dan na vrt. Hranim »ptice moje male«. Bos sem od maja do oktobra, kar mi pomeni ljubeči dotik z materjo zemljo. l' Lj' V« me potem iznenada pokliče, se vljudno opraviči in že je pri meni. Preprost je, prijazen, zgovoren. Z ničemer ne kaže, da ima opravljena dva doktorata, magisterija, obvlada več tujih jezikov ... Rojen v Soboti_____________________________________ Prof, dr Ludvik Bogataj je bil rojen v Murski Soboti pred 56. leti oziroma 15. aprila leta 1949. V življenje je prvič zavekal tiste cvetoče pomladi v tipičnem prekmurskem domu v stari prekmurski družini Čisar. To je bil čas, ko se je skušalo Prekmurje izviti iz predvojne zaostalosti. Pokrajina je iskala nova pota razvoja. Oče je prišel v našo Panonijo z Gorenjske. V družino je prinesel nekaj alpske drugačnosti, prijetne poživitve, pravi sogovornik. V otroštvu je doživljal Ludvik pomanjkanje kot večina takratnih Prekmurcev. A ga je objemalo bogastvo dobrih medsebojnih človeških odnosov. Ljubil je bogato ozelenelo in razcvetelo prekmursko ravnino. Opazoval je gnezdišča štorkelj, lastovk ... Občudoval je ptice, ki so se vedno znova vračale po istih zračnih poteh. Opazoval ]ih je, raziskoval gnezda VESTNIK 39 -p^n januar 2006 Zavetje v mestnem parku in ob Muri z vrstniki je našel v svojem otroštvu zavetje v soboškem mestnem parku in za zidovi tamkajšnje skrivnostne graščine. In sanjal je, kako lepo bi bilo, da bi se takrat posušen ribnik v parku spet napolnil z vodo in lokvanji, ki jih takrat ni bilo več. Rasel je, rasel in se podal raziskovat skrivnosten svet ob reki Muri. Na obrežju te nemirne reke je preživel najdražji mu svet otroštva. Tja se je odpravljal s knjigami, ki jih je v mladosti kar »požiral«. In ob reki se je prekalil v gimnazijca. Tam se je poglabljal v literaturo, v dodatno študijsko gradivo, ki so mu ga svetovali profesorji soboške gimnazije, ki jih ima še danes za izredno sposobne. In gimnazijo še obišče, ko ga pot le zanese domov. Odličen fizik, matematik ____ Ludvik je bil zgleden gimnazijec. Dobival je državne nagrade in priznanja. Še posebno po- stveni prispevki so objavljeni v strokovni literaturi doma in na tujem. S samostojmmi znanstvenimi sestavki je sodeloval v monografijah in se uveljavil na drugih strokovnih mednarodnih področjih. Vmes je svoje znanje matematike dopolnjeval v War-wicku v Angliji in pri profesorju Kurepi na Oddelku za matematiko Univerze v Zagrebu. Znanje jezikov odpira okno v svet Prof. dr. Ludvik Bogataj tekoče bere, piše in govori v angleščini, nemščini, madžarščini, ruščini in hrvaščini. To mu je omogočilo pomembno mednarodno uveljavitev. Leta 1996 je postal gospod Bogataj redni profesor za matematiko v ekonomiji in vodi katedro za matematiko in operacijska raziskovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Žena dejavna pri Ludvikovem 1 Na pomurskih cestah vedno več povožene divjadi Dnevno povprečno 3,3 Živali konča pod kolesi V letu 2005 je bilo v pomurski regiji (uradno} povoženih natanko 1.194 (leta 2004 1.065, leta 2003 1.013, leta 2002 906} Živali, v resnici jih je bilo še več, a nekateri vnrniki povoženja ne prijavijo - Zavarovalnice za škodo, ki jo na vozilih povzročijo trki s prostoživečimi živali, letno izplačajo več kot 200.000.000,00 odškodnine... Medtem ko so na vseh področjih svojega delovanja pomurski policisti zadovoljni s splošno varnostno situacijo v deželi ob Muri v letu 2005, še zlasti pri prometni varnosti (za tretjino manj mrtvih udeležencev v prometu) in razkritju storilcev različnih kriminalnih kaznivih dejanj, so v Pomurju žal spet zabeleženi tudi žalostni rekordi In poleg tega, da je med pomurskimi povzročitelji prometnih nesreč nekako največ takšnih, ki vozijo prehitro ali so pregloboko pogledali v kozarec, se je Prekmurja in Prlekije oprijel tudi vzdevek »nesrečne dežele za membna so bila zanj državna raziskova-lTiem dclu _ priznanja za tekmovanja v fiziki Leta 1973 sta se Ludvik in in republiška iz matematike. ao.dor, „ . . 1 J ... njegova prijateljica iz stuclen Kmalu je spoznal, da je rojen za h - študij fizike in matematike. Z neko nostalgijo, značilno za rojaka s prekmurske ravnice, se je oni dan spominjal, kako ga je nekega dne hlapon odpeljal v Ljubljano. Postal je študent. Spoznal je, da se je odločil prav. Matematika in fizika sta zanj področji, ki ju bo imel v življenju vedno rad. In priznanja je dobival kot dober študent tudi na državnem nivoju. Vlivala so mu potrebno dodatno samozavest. O študentskih vračanjih v Prekmurje pravi: »Rad sem se vračal nazaj v prekmurske meglice, na obrežje Mure, na sončno Goričko. Vendar je vsakič, ko je odpeljal iz soboške železniške postaje stari vlak, odpeljal od tam tudi del moje duše. Po koščkih jo je trgal in po končanem študiju Šem ostal v Ljubljani...« V Ljubljani je srečal na stop-mcah fakultete svojo sedanjo ženo Marijo Študirala je matematiko. Tam je našel mentorja na podiplomskem študiju, ki ga je po dobrem letu asistentskega staža v Mariboru leta 1974 sprejel za asistenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je še danes. Tu je tskih let, Marija, poročila. Žena mu ves čas stoji ob strani pri njegovem raziskovalnem delu. Skupaj se posvečata predvsem študiju sistemov s časovnimi zakasnitvami, ki je atraktiven za matematika kot tudi za aplikacije na različnih področjih, še posebej pa pri analizi logističnih sistemov. Njim se dar nes, ko se, vse bolj odpiramo v svet, posveča veliko znanstvenikov in razvijalcev informacijskih in finančnih funkcij v globalnih oskrbovalnih sistemih. Zakonca Bogataj sta številne raziskovalne rezultate objavila skupaj tako v domači kot predvsem v tuji znanstveni literaturi, znanstvenih monografijah. Skupaj sodelujeta tudi v več mednarodnih projektih. In te dni pripravljata skupna letna poročila kar za štiri mednarodne projekte. Njun sin je že »odrasel mož«, je hudomušno in ponosno obenem dodal oni dan zanimiv sogovornik. Sin je magister aktuarstva Hči bo kmalu doštudirala pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. opravil prof. Bogataj magisterij iz bolj se mu vračajo operacijskih raziskovanj leta 1975. Leta 1985 so mu podelili magisterij iz matematike na sorodni fakulteti v Zagrebu. Danes je dvakratni doktor znanosti. Leta 1979 je opravil doktorat iz informacijsko upravljavskih ved na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in skke iz otroštva »Leta tečejo in na Univerzi v Ljubljani sem že skoraj štirideset let. Tako se mi*v tretjem življenjskem obdobju misli vse bolj vračajo v otroštvo. V meni tli želja, da bi se vrnil, od koder leta 1989 na isti fakulteti doktorat prihajam. Prekmurske ravnice iz matematike. Ukvarja se z družboslovnimi in ekonomskimi ter naravoslov-nomatematičnimi vedami oziroma na kratko z ekonomijo in matematiko. Zavzeto se loteva operacijske raziskave, matematične ekonomike, logistike, aktuarske matematike, teorije rizi-ka, upravljavskih ved Njegova osebna bibliografija zajema v obdobju od 1974 do 2005 trideset izvirnih znanstvenih člankov in več strokovnih člankov. Z znanstvenimi predavanji je sodeloval na številnih mednarodnih konferencah. Njegovi številni znan- me vedno bolj kličejo nazaj... Po upokojitvi bi neskončno rad prebil veliko časa v Sodni ulici v Soboti. Tam so moji mladostni spomini. Tam si nameravam urediti manjše podstrešno stanovanje. In sin mi bo pri tem pomagal ...» je še na hitro povedal sogovornik. In že je od peljal njegov osebni avtomobil proti Ljubljani. Ves bel je bil od soli, kise je nanj lepila poraznih državah Evrope, ko se je samozavesten matematik vračal iz Španije. ■Franček Štefanec ter tudi ponoči, ko živali najpogosteje prečkajo ce ste. Zato policisti pogosto opozarjajo voznike osebnih in drugih vozil, naj so nekoliko previdnejši in tudi uvidevnejši do nemočnih živali, ki se na svojo nesrečo ne spoznajo na prometne predpise. Največ je v pomurski regiji povožene srnjadi, sledijo pa zajci, lisice in še nekatere prostoživeče živali, vsako dan pa so tako povprečno povožene več kot tri živali ali natanko 3,28 prostoživeče živali na dan. Poskus, da bi s posebnimi odsevniki, ki jih je ponekod ob pomurskih prometnicah postavila Direkcija RS za ceste v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERIČ Velenje, podjetjem Eurocontor iz Pesnice in lokalnimi lovskimi organizacijami (posredovanje podatkov) na izbranih odsekih, (še) ni dal želenih rezultatov. Statistika pa bi bila še bolj žalostna, če bi povoženi divjadi prišteli še stotine povoženih mačk, psov, ježkov in žab ter takšnih in drugačnih ptičev... Sicer pa »bližnja srečanja« vozil in divjadi močno občutijo tudi zavarovalnice. Najmanj vsak drugi lastnik vozila ima sklenjeno tudi zavarovanje, ki poravna škodo pri trčenju z živalmi. Samo zavarovalnice letno na račun škode na vozilih, ki nastane zaradi trčenja s prostoživečo živaljo, letno izplačajo več kot 200 milijonov tolarjev. V največji zavarovalnici v regiji, območni enoti Zavarovalnice M' A? K 1 iiift IT' Čudežno preživetje - zajček v prednjem odbijaču avtomobila in srnica brez noge - oboje so po nesreči rešili pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah. Toda koliko jih nikoli ne rešijo in koliko materialne škode je na vozilih? divjad«. Ne mine namreč dan, da v policijskih poročilih ne bi zapisali, da je bilo obravnavanih toliko in toliko povoženih divjadi (včasih tudi več kol deset, op. p.j. Pravzaprav je v regiji tudi največ tovrstnih trčenj, saj so v letu, ki se je ravnokar izteklo, policisti zabeležili natanko 1.194 povoženj divjadi, a glede na to, da je bilo leta 2004 1.065, leta 2003 1.013, leta 2002 pa povoženih »le« 906 živali, je jasno, da se stanje tudi tukaj iz leta v leto slabša. Žal je takšnih povoženih živali še bistveno več, kajti omenjen je I ” 'iK' I 1 J j . J' s, ji samo podatek tovrstnih trčenj, ki so prijavljena v policiji. Nekateri vozniki tovrstnih »bližnjih srečanj« J . . 11 1 ''Tl,- 2_ 1 . K r, J svojega jeklenega konjička in kakšne divje živali sploh ne prijavijo, bodisi da na vozilu ni bilo večje škode ali je bil voznik vinjen ali kaj podobnega, tako da bi ga prihod policije lahko stal še več kot popravilo morebitne zvite pločevine. Povožena srna - največ divjadi, udeležene nesrečah, konča življenje. v Z Ranjena lisička in ranjena štorklja - živali, ki so bile udeležene v prometnih nesreč, a so jih po nesreči rešili veterinarji. Tudi tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota Zoran Kosi pravi, da je število povoženih živali, predvsem divjadi, še bistveno večje, toda policisti zabeležijo predvsem tiste, ki povoženje prijavijo in je treba napisati zapisnik za zavarovalnico. Po drugi strani pa se pogosto zgodi, da nekateri vozniki, namesto da bi prijavili povoženje divjadi, slednjo samo vržejo v prtljažnik in div jačinska »pečenka ali golaž- je že na mizi. Sicer pa je po mnenju pomurskih policistov največ povoženj divjadi v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah Triglav, pa še ni znano, kakšna bo škoda za leto 2005. Vsekakor so prepričani, da bo celotna statistika gotovo še bolj žalostna. Torej tovrstna trčenja in povoženja povzročajo tudi veliko ekonomsko izgubo (škode na vozilih, izguba divjačine in trofej, stroški zdravljenja in socialnega varstva poškodovanih oseb) ter negativno vplivajo na dinamiko živalskih populacij, saj je povečana smrtnost živali. Po drugi strani pa so trki vozil z večjimi vrstami divjadi, kot so parkljarji (zlasti srnjad), tudi tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu V Sloveniji je letno registrirano povoženih (dejansko število je še bistveno večje) med 3600 in 4800 kosov srnjadi, poleg njih pa še približno 100 kosov jelenjadi ter po nekaj deset damjakov, gamsov, muflonov in divjih prašičev. Kot rečeno, spada med najbolj problematična območja Slovenije Prekmurje, kjer je v 24 lovskih družinah in dveh gojitvenih loviščih letno povoženih več kot 350 kosov srnjadi oziroma v povprečju eden vsak dan. Večino omenjenih povoženih živali, ki navadno poginejo, prevzamejo lovci, so pa k sreči in v zadovoljstvo aktivistov v društvih za varovanje Živah tudi vozniki, ki poškodovano žival hitro odpeljejo k najbližjemu veterinarju. In tukaj imajo še posebne izkušnje pri Veterinarskem inženiringu Nabregoj v Moravskih Toplicah, kjer so v minulih letih pomagali velikemu številu živali, ki so se nato spet vrnile v naravo. «#*■ f Besedilo in foto: Oste Bakal januar 2006 p^n 40 VESTNIK Dr. Andrej Horvat državni sekretar Službe za razvoj RS Ši '. Pravijo, da človeka najbolj zaznamuje prvih pet let življenja; verjetno bo res nekaj na tem, saj se takrat -posneti filmi« ponavljajo v najrazličnejših različicah. Recimo: zbiranje drobiža za -bališe« na proščenju v Rakičanu, Prababici, ki smo ji rekli Tajika (ne sprašujte me, zakaj, vendar pa je doživela Častitljivih 105 let), sem redno nosil drobiž in si tako takoj joo proščenjski To je on Zgodba z naslovnice < ■a Ti Is i na poti z dela, ter pridno uporabljal roke pri -življenjski mentorjev«. Pri meni to na prvem mestu velja za Stefana Smeja, In nikakor tukaj ne gre zgolj za Muro; njena medijska prisotnost mi je vedno predstavljala zgolj nekakšno kičasto prispodobo Pomurja in pomanjkanje kreativnosti pri iskanju itrien za podjetja, razvojne agencije in nogometni klub iz ruise regije. Ne, Pištekje bil predvsem pedagog, ki nam je znal posameznikom in posameznicam kar nekaj generacij naše presežke energije kanalizirati v kreativni, sokratovski pogled na sebe, regijo in svet okrog sebe. In to je vsekakor veliko več kot zgolj pojmovanje nekakšnega -smejevskega romantičnega lokalpatriotizma«, katerega žrtev je - paradoksalno vsekakor -pomurska »alternativa« (ki seveda sploh ne obstaja) še dandanes, »Z radostjo, ker naše duše tako dobro lebdijo skupaj,« Sjoorazumevanju v francoščini... Dunaj. Fascinantno je, da je predpogoj za vsako zaprtost ljudi se s sosedovo deklu^: odpravila v mesto, v Mursko Soboto, da se nepoznavanje tujega jezika. Pomurci živimo časovno bliže Du- z ognjem in mečem seveda Nekakšni »simoatični čudaki« m ^^J^^^enim^ bila^rasla. strahovi naju kot Ljubljani, pa vseeno potrebujemo leta, da prvič pridemo pitalo Slovenijosmo Prekmurci že od nekdaj in resje Ldež v -a-feo mesto. Mene je mesto prevzelo že ob prvemsre- da se je zgodil Irianon in da še daneT^eZbere"^^^ -Z^^srtukrnLem drum. c, m M- . -alternativnaScena« v WUK-u, zasedba govorimo v slovenskem jeziku. Mogoče bomo nekoč pisali in votmn 4 d« I ’ ^^^lizu, potem dalcc brežin Donave pn Hamburgu in zbiranje podpisov proti gradnji brali lahko tudi v prekmurščini? Mogoče Vendar šele takrat I^aio^a^°'^i^Chi^f^^^^^ ko bo prekmurščina uvedena v naše folekot^vezn^e^k^^ in naj osiane...'«le kitice LhnstianaMorgensterna somi pnsie t ----------------------m—. ...... > ’ na pot na enem od mojih srednješolskih -romanj« na Dunaj. nepoznavanje tujega jezika. Pomurci živimo časovno bliže Dur elektrarn, vsakoletna parada ob praznovanju prvega maja pred mestno hišo. Ljubljana me ni nikoli kaj preveč fascinirala - kljub leg angleščine in nemščine - in ko se bomo dovolj dobro za- vsem čarom, ki jih nedvomno ima - in zato si ne morem pred- Odkritje, da je avtoštop način potovanja, ki ne zahteva drugega stavljati, da bi ostal tukaj do bridkega konca. Zato do odločitve kot spalno vrečo, nekaj konzerv in prijazen nasmeh ob cestnem robu, mi še danes povzroča prijetne občutke relaksacije in indiferentnega pričakovanja. Ja, tega načina sproščanja telesa za selitev s študija v Ljubljani na Dunaj ni bilo več daleč. Se joa še danes čudim samemu sebi, da mi je uspelo študij tudi končati in da nisem končal kje med »švercerji« s cigaretami na dunaj-in duha ne želim opustiti nikoli; pred dobrim letom sem štopal skem Suedbahnhofu alizvijalci džointov v kateri od -zasedenih po hribovju v Libanonu, srkal svežo kavo z Druzom, ki me je hiš«. Ja, tanka je črta ločnica med tem in onim svetom. Mendagovori eno od six>znanj Sigmunda Freuda o vlogi tako vedali in poznali lastno zgodovino, To se danes pravzaprav že dogaja, le sodobno prekmurščino nas morajo še naučiti pisati. Vse teče, pravi neki predsokratik, in tudi elektrarne na Nfuri so po dvajsetih letih zopet postale tema. Zgodbe se torej ponavljajo, le akterji smo zmerom drugi. No, verjamem, da se bo že v bližnji prihodnosti sprostilo tistih sto dvajset vrtin, kijih sedaj državno podjetje Nafta prodaja po 100 milijonov sit za _ eno in tako preprečuje izkoriščanje geotermalne energije kot imenovanih ‘^duhovnih očetov«, recimo po domače kar razvojnega potenciala za nova delovna mesta. Nekako tako. Kako so kranjski Enemu od teb se je »zgodila voljam, da je postal profesor -znanstvenik, raziskovalec za krmne rastline. Korošci prišli na Kobilje? Prof. dr. Jože Korošec, dr. agronomskih ano IL . i Dr. Jože Korošec se je rodil kmečkim star- pomenilo poživitev slovenstva, m tako je šem 24. novembra leta 1930 na Kobilju. Oče Kobilje ostalo slovensko govoreča vas. Štefan Korošec je umrl, ko je bil Jožek še v Ljudem, ki so potomci teh družin, v vasi prvih razredih gimnazije v Murski Soboti, in pravijo Kranjci, med njimi pa so tudi Korošce- .1 Rojstna hiš A Jožeta Korošca Kobiljuj 1 1. 4' 7-’ A tako je mama Marica, rojena Nemet, ostala na kmetiji sama z dvema sinovoma. Čeprav je Jože domačo vas zapustil zelo zgodaj, se vanjo rad vrača, saj je tam podedoval hišo, in kot pravi Prekmurec je vi. Jože s ponosom pove, da po zaslugi njegovih prednikov na Kobilju še danes večina moških obvlada tesarsko dejavnost. Jože je torej v takem okolju preživljal svoje otroštvo na kmetiji s sedmimi hektarji k zelo ponosen na svoje korenine. Jože pogosto kmetijskih površin in sedmimi glavami goveje pripoveduje, kar je slišal od starejših rojakov, da je mo'ško prebivalstvo vasi Kobilje poleg živine. Mama Marica je zelo potrebovala pomoč svojih dveh sinov. Jožetovo delo je bilo kmetijskih del že od nekdaj obvladalo tudi poleg vsakodnevne priprave na šolo tudi po- | tesarsko dejavnost To pa zato, kot pravijo pisni viri o vasL ker se je tesarstvo razširilo po letu 1850, ko je v vas prišlo iz Notranjske in okolice Loškega Potoka okoli trideset tesarjev na delo v kobiljanske gozdove. Le-ti so se po nekaj letih dela v novem okolju poročili m si ustvarili družine, kar je hkrati moč pri delu na polju, predvsem pa paša živine, Ta idila se je zanj končala s petim razredom osnovne šole, ko se je po nasvetu starejšega brata Palija, ki je imel že končano osemletko in kmetijsko šolo v Rakičanu, pre- ,1 4 h ■- r k. . ‘»■T -.'S i V " : I« t h L ■ > j; M n!' it 4 F’ tekmovala z drugimi srednjimi šolami ne le v učenju, ampak tudi v nogometu na srednje- selil v Mursko Soboto in obiskoval prve štiri šolskem prvenstvu Maribora. V tem moštvu dvaindvajset let kot redni univerzitetni profesor na agronomskem in zootehmčnem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Vzporedno je deset let kot gostujoči pro- razrede nižje gimnazije do male mature Nov izziv nov zarCotok! ■ ■ ■ * plesna šola,,kjer se je kmečki fant naučil vanje krme tudi na takratni Vi.šji a.gronomski Jeseni leta 1946, ko je bila ustanovljena plesati šest plesov. Tako se je lahko vrtel na je tri leta igral tudi Jože Poleg nogometa mu je ostala najbolj v spominu še Simončičeva fesor predava! predmet travništvo in pridelo- prva srednja kmetijska šola v Sloveniji, so bih izbrani trije maturanti z območja takratnega okraja Lendava, da nadaljujejo študij na tej novoustanovljeni kmetijski šoli v Mariboru. veselicah, ko je prišel iz Maribora na Kobilje, Šolanje na Srednji kmetijski šoli je končal šoli Univerze v Mariboru. Ko je pod njegovim mentorstvom inž. Kramberger doktoriral, mu je takoj prepustil predavateljsko mesto 2 maturo, ki jo je opravil junija 1949, in postal Potem ko je pred nekaj leti odšel v pokoj, je kmetijski tehnik. Zaradi velikega pomanj- prva tri leta še redno predaval in bil pri _ _ , izpitih na Oddelku za agronomijo in zooteh- obrazi, ki so prišli z vseh koncev takratne povojnem času so vsi, ki so uspešno končali niko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ko je Jugoslavije. To je bilo v poljedelsko- živino- šolanje, dobili od Ministrstva za kmetijstvo doktoriral njegov asistent, pa je ta prevzel vso rejski usmeritvi, v katero je bil vključen v dekret, v katerem je bilo določeno, da morajo njegovo pedagoško dejavnost na fakulteti, skupini štiridesetih dijakov. Na tej šoli je Tam se je Jože srečal s Številnimi novimi kanja strokovnega kadra v kmetijstvu v povojnem času so vsi, ki so uspešno končali , ^1 I cjsm USIIIBI HVI, v Aaieru je uu viujucen V dekret, V katerem je bilo določeno, da morajo skupini štiridesetih dijakov. Na tej šoli je sl. avgustom v službo. Tudi Jože je dobil Sedaj so delu j e na fakulteti le kot prostovoljec spoznal tudi sošolko Jožico, ki je bila sicer odločbo in odšel v službo v njemu povsem - J 1 ■ * na drugem oddelku in ki je čez štiri leta po- pri znanstveno-raziskovalnem delu. stala njegova življenjska sopotnica - žena. Vsi dijaki so stanovali skupaj v šolskem interna- neznan kraj - na Okrajno kmetijsko zadruž- . , no zvezo v Grosuplje, kjer bi moral ostati dve Qp pastir] a do znanstvenika , - . leti. Od tam so ga vodilni orgam zveze, ki so tu. Sola in internat sta bila v novozgrajenih opazili njegovo veliko ukaželjnost, po enem Dr. Jože Korošec se sentimentalno spominja svojega otroštva na Kobilju. prostorih in v zelo lepem predelu Maribora sredi prekrasnih poljskih poskusnih pašnikov, sadnih nasadov m vinogradnikov. Pouk na šoli je bil precej naporen zlasti zato, ker so bili začetniki - prva generacija tega študija v Sloveniji. Srednja kmetijska šola je uspešno letu uspešnega dela poslali na študij agronomije na takrat novoustanovljeno Agronomsko fakulteto Univerze v Ljubljam. Kot diplomirani inženir*agrononiije in doktor agronomskih znanosti je dvajset let služ- Kot otrok je bil na kobiljanskih pašnikih v stiku z mnogimi vrstami trav, prav tako kot takrat, ko je postal strokovnjak za krmne rastline, zlasti trave in detelje. Najprej kot pastirju in kasneje v službi kot znanstveniku so bile pri njegovem delu pomembne trave in detelje. Kot znanstveni raziskovalec se je uk-boval na Kmetijskem inštitutu Slovemje ter varjal z vzgojo in vzdrževanjem novih rodo- VESnilK4i januar 2006 L T Kot vemo, je bilo Prekmurje v preteklosti izrazito kmečka pokrajina, saj se je kar 85 odstotkov prebivalcev ukvarjalo s kmetijstvom, prevladovali so mali kmetje in bajtarji s premalo zemlje, da bi lahko prehranili svoje družine. Zaslužek so torej morali iskati zunaj svoje pokrajine. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so Prekmurci množično odhajali za zaslužkom v Francijo. Vsako leto jih je odšlo od dva do tri tisoč. V letih 19291937 je odšlo v Francijo 17.675 delavcev iz Prekmurja. Toliko jih je odšlo preko soboške borze dela, mnogi pa tudi ob pomoči raznih zvez. Posredovalnica za sezonsko delo v Soboti je bila ustanovljena 15. julija 1920. Komaj leta 1928 so bili z njenim posredovanjem poslani prvi delavci v Francijo. Potem ko so oddali prošnjo za odhod v tujino, so nekateri po teden dni vsak dan pešačih tudi iz Lendave m Goričkega na borzo spremljat obvestila, ali so morda izbrani za delo. 1- Delavci v Franciji > 'f 4 Večinoma so bili sezonski delavci, ki so spomladi odhajali in se pred zimo vračali domov. V Francijo so odhajali fantje in dekleta pa tudi poročeni možje in žene. Nekateri so ostali več let m se nato vrnili v vitnejših sort detelj in trav v slovenskih rastnih razmerah in proučevanju agrotehmč-nih ukrepov v povezavi s hranilnimi snovmi - zlasti beljakovinami. Pri tem je s skupino sodelavcev vzgojil prvo slovensko sorto njivske črne detelje poljanko, inkarnatko inkaro in lucerno bistro ter osem sort trav. Nekatere od navedenih sort so po mnogih letih še vedno v uradni sortni listi kot priporočene za pridelovanje v Sloveniji, zlasti v Pomurju, Jože priznava, da je bU s študijem agronomije in z delom na tem področju vseh dvainštirideset let svojega službovanja zadovoljen in mu ni bilo nikoh žal, da je izbral za študij agronomijo. Vedno je popriiel za delo_______________ Njegovi uspehi so razvidni iz uradnih recenzij zaizvohtev za asistenta, znanstvenega sodelavca, docenta ter izrednega in rednega univerzitetnega profesorja, V času njegovega pedagoškega dela na fakulteti je pod njegovim mentorstvom napisalo diplomske naloge, jih zagovarjalo pred izpitno komisijo in diplomiralo za inženirja agronomije šestinšestdeset študentov. Od teh je dvanajst kandidatov magistriralo, doktorski naziv pa jih je pridobilo šest kandidatov, med njimi tudi en Prekmurec. Za dosežke na pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu mu je Biotehniška fakulteta podelila Jesenkovo priznanje. Na področju raziskovanja že h nadaljevati delo pri vzgoji novih rodovitnejših genetskih potencialov - novih sort trav, detelj in lucerne, primernih za pridobivanje krme na travmju in njivah, zlasti na subpanonskem geografskem območju Slovenije. Na njegovem vrtu na čudoviti predmestni lokaciji na obrobju slovenske prestolnice, neposredno pod Golovcem, stoji čebelnjak, zgrajen v kranjskem stilu, z dvajsetimi panji, kajti Jože nekaj svojega časa ljubiteljsko posveča tudi tej dejavnosti. Sedaj živita z ženo Jožico sama. Prvi srn Bojan je odšel v Prekmurje za zdravnika in bil do pred nekaj meseci direktor murskosoboške bolnišnice. Bojan je specialist internist in kardiolog. Drugi sin Marjan pa je doktor strojništva na ljubljanski strojni fakulteti. Jože z delom še nikakor ni končal in pravi: »Čaka me še veliko dela s pisanjem strokovnih člankov o znanstveno-raziskovalnih dosežkih, ki jih še nisem objavil.« , domači kraj ah so se tamkaj zavedno naselili s svojimi družinami. Delali so predvsem v kmetijstvu, v rudnikih, kot čistilci in pomočnice pri redovnicah, pri katerih so predvsem ženske delale v bolnišnicah ah pazile otroke. Dosti žensk je delalo kot služkinj pri bogatih družinah. Izseljenci iz Prekmurja so bih raztreseni po vsej Franciji, vendar največ v Parizu in njegovi okoUci. Na fotografiji, ki je nastala leta 1935, so Prekmurci pred rimskokatoliško cerkvijo na ulici Severs Babillon, ki so jo upravljali Poljaki, toda vsako nedeljo je bila v njej tudi slovenska maša, saj so v Franciji opravljali svojo službo tudi slovenski duhovniki. Da bi bili deležni božje besede v slovenskem in tudi v prekmurskem jeziku, so k slovenski maši prišli tudi iz petdeset kilometrov oddaljenih krajev. To je bilo druženje s slovenskimi rojaki, in da so se potolažili, kajti življenje v tujini jim ni bilo vedno prijetno. Še danes se marsikje na podstrešju najde kako prašnato, porumenelo staro pismo iz Francije, vkaterem kak njihov »ta in ta" toži nad delom in slabim plačilom. Pravijo, da je v Franciji posameznik delal toliko kot v domovini trije Mihjone, ki so jih sezonci in izseljenci zaslužili, so morali dobesedno prigarati. Pri delodajalcih so bili sicer na dobrem glasu kot potrpežljivi, delavni in poslušni delavci, a na kakšno socialno zaščito zanje niso mislih. Potovanje v Pariz je bilo dolgo in je trajalo po več dni. Brzovlak, ki je vozil iz Avstrije (odhod je bil iz Gradca) in Nemčije do Francije, je potreboval dva dni, da je prišel v Pariz. Iz krajev, kamor so hodhi na izseljenska dela, so domov prinašali nova doživetja in nove ideje. S prisluzenim denarjem so si v domačem kraju lahko kaj več privoščih, med drugim se je dvignila oblačilna raven. Na fotografiji ima dosti žensk - predvsem poročenih - na glavi klobuk, kar je bila seveda takratna moda v Franciji. Obleke moških in žensk so bde sešite po tamkajšnji modi, in ko so se vračali domov, so tako oblečeni prišli v Prekmurje in pri domačinih vzbujali pozornost. Tudi frizure žensk so bile v francoskem stilu. Zlasti staromodnejše matere se nikakor niso mogle sprijazniti s tem, da se je njihova hčerka iz Francije vrnila z odrezanimi kitami las. Ena od fotogra-firank na tej fotografiji mi je povedala za nevšečnost, ki jo je doživela ob prihodu: »Jaz sem se rada počesala, pa je mama venomer kričala, da sem gizdava, da je to greh. Ko sem si v Franciji pri devetnajstih letih odrezala kite, je bil vehk cirkus,« Bojan Zadravec 4 JA^UA^JWj^ Z, . Bojan Zadravec Mnuar je rejsan najdukši mejsec. Nega ga nej kunca pa nej kraja. Po sej tisti silni svetkaj, pa zapravljanji pejnez, prijde moment resnice. Da je tošlin prazen. Ka od pameti ne gučimo. Pa njajmo tou, še daleč je pa do letošnjoga Božiča pa nouvoga leta. Zaj se naj bole si trgajo okouli toga, ka de pa ka nede z Vzajemnof. Kak se tuj nebi? Vej se pa ide za debele milijarde. Što bi jo rad pod sebe zel, pa kak je pa že drujga štorija. Pejnez je li pejnez. Kakoli de što pravo. Te je edini ka svejt vrt. Pa ka mijslite zakoj se amerikanci dajo klati v Jraki? Zavolo biološkoga orožja, šteroga so še izda nej najšli. Zavolo toga ka se njin ide ka bi Irak bil demokratična država? Samo za nafto se ide. Se ide na nafto. Tak de po Afganistani, pa Iraki, Bush še fsvojen mandati napadno tuj Iran. Pa zavolo grožnje. Pa nej s tistimi parimi dekami urana, ka ga majo, Liki zavolo milijarde hti^v nafte, štera se sirouta spodi pod Iranon pretaka. Pa jo amerikanci neščejo kupuvati, liki jo enostavno meti, tak kak že iraško majo. Kama me je zaj tou odneslo? Ka pa li tou ma veze s Slovenijof? Aja. Zaj mi se mi je zasvetilo! Slovenska država pošila v Irak štiri goloube mira. Tej goloubi do oblečeni v maskirne uniforme. Pa do lejtali nad Irakon, pa njin v obliki tekoči kroglic na zemlo pošilali mir. Zakoj so siovenci rejsan pšejo coj k torni ameriško-angleškomi naftnon sranji je meni nikak nej jasno. Gospod minister Erjavec nan je naprej prvleko papere, ka si je za te naše mirovne golobe že Rop prej zgučo. Mogoče. Ne pravin ka je tou nej istina. Samo Rop pa njegovi pa so te goloubeke li nej poslali v Irak. Liki so je Janšovi poslali. Če smo zaj bole ali menji varno nevarni me pa malo briga. Prekmurji tej s tejmi cotami okouliglav nanč ne najdejo. Zgodovina de pokazala, kak čedno je naša vlada delala etoga januara. So pa našin najpametnejšin po nouvon leti dovolili pitje alkoholnih pijač v slovenskon parlamenti. Atiji je nikak nej uspelo gor prijti, šteri od tan sedeči gospodof je najbole navijo, ka se je tou zgoudilo. Če do zaj kaj ležej premišlavali, nan njin bou. Samo ponavadi je tak, ka da si človik malo preveč spige te na svajo ide. Pa ka nas te zaj čaka? Ešče bole do se svajuvali pa si s prston kazali kakša je svinja je te ali pa of. Pa naj. Tolažin se s ten ka je v vinu resnica. Pa san se še neka spomno. Tou od pitja alkohola v parlamaneti. £ $ mi je samo malo zmejs prišlo. Konec septembra de prej f Portoroži srečanje obrambnih ministrov članic NATA. No lipou. Dotečas nas pa Osama pa Zarkavi gvušno vo zvohata na zemlevidi. Ali mo pa meh te velke vojaške ribe f Portoroži samo zavolo bratske Hrvatske. Ka njin pokažemo. Bar tiste tri; dnij de piranski zaliv naš. Malo -do nan pomagale vojaške ladje NATO pakta. Pa ka ma tou veze, idealen čas, ka se ribe ‘ ka so v Piranskon zalivi, vo zgrabimo, pa ka je označimo. Sakšoj lejko v rit piknemo malo nepremočljivo slovensko zastavico. Te pa naj plavajo se doj do Splita če ščejo. Ce mijmo epikontinetalnoga pasa žive prijdejo. Pa dobro ka nemo samo od toga bož-nejšega pijso. Po zadnji raziskava j Centra za raziskavo javnoga mnenja je podpora slovensko j vladi pred spadnola. Nanč pou pijtani več ne podpira toga ka delajo. SDSovcon so začali lasovge vujškar iti. Cilou Janši sta dva vlasa gorstoupila. Koga ? Kakša podpora kaple? Komi? Našoj vladi? Kakši center za raziskavo javnoga mnenja? Što so tej? Še bole pa što je tan direktor ? Gvušno kakši stari LDSovec. Ati je pravo, ka do ga f kratkon menjali. Če pa še te nede pravi rezultatov od podpore slovensko j vladi, te do pa mogli narod menjati. Te narod ka na te ankete odgovarja. Ali pa še koga coj. Voči je pa pri nas se po staron. Bajca nan v eton mrazi fajn kurijo. Pa nan je fajn toplo. Samo pou nej tak, kak da nan tej prejgnji s svojimi sumarijami kurijo. P.S. Nika san nej pozabo, samo se mi tak lipou vijdi, če lejko te PS napisen. Fajn se mejte, pa začakte broditi, kak de lipou, da do začali zvončki rasti. Pa vupajte ka te mraz popisu. pa naše prejgnje se tiste ...arije ka je delajo. yAft3K januar 2006 42 VESTNIK O o g ce o p^n V sredo, 28, decembra 2005, ko smo v Sloveniji že bili sredi bozično-novoletnih praznovani. je bilo v vesoljskem izstrclišču Bajkonur v Kazahstanu zelo delovno. Natančno ob 11:19:08 po lokalnem času (Bajkonur) ali ob 07:19:08 CET (Pariz) in tudi po našem času je prenovljena nosilna raketa Sojuz ponesla proti vesolju 602 kg težak satelit GIo^Ak serije Galileo, Začela se je realizacija zelo pomembnega evropskega projekta Galileo. Gre za gradnjo popolnoma evropskega navigacijskega satelitskega sistema Z našega štedilnika , =''*vp“*egaii»vigaci)SKega satelitskega sistema za civilno uporabo. Tudi ime renesančnega znanstvenika, ki je odkril štiri Jupitrove lune Zelenina juha ter potrdil Kopernikovo heliocentrično teorijo nam bližjega vesolja, simbolično govori o vesohskih tn tehnoloških ambicijah Evrope. Ta samozavest v visokih tehnologijah je Evropi nujno potrebna. Galileo je skupni projekt evropske komisije in evropske vesoljski. agencije ESA. Sedaj uveljavljeni navigacijski sistem Navigacijski satelitski sistem za civilno uporabo 400 g gomolja zelene, sol. poper, muškatni orešček, 30g masla, 1 rumenjak, 20 cl sladke smetane, 80 cl jušne osnove. 1 limona, 2 žemlji, nekaj zelenih listov zelene Zeleno operemo in olupimo ter narežemo na lističe. Na maslu prepražimo m zalijemo s toliko juhe, da je ravno pokrita. Začinimo Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa GPS, ki ga je za potrebe ameriške vojske razvil koncem Bell, je sicer tudi namenjen javni rabi. Ker pa ima nadzor nad njim ameriški Pentagon, se vsake toliko časa ob kaki globalni krizi močno zmanjša njegova natančnost ali pa je celo zaklenjen, da bi se preprečila njegova uporaba in 2020 bo zaposloval okrog 150.000 ljudi. Finančni prihodki se ocenjujejo na 72 milijard evrov, naložbeni stroški, stroški za zagon in uvedbo projekta Galileo pa na 3,5 milijarde evrov. Tekoči stroški delovanja v operativni V sovražne uporabi od leta 2008 naprej pa bodo znašali namene. Podobna zgodba je z ruskim okrog 250 milijonov evrov na leto navigacijskim sistemom GLONASS Zaradi čedalje množičnejše uporabe satelitskih navigacijski sistemov v letalskem, železniškem, avtomobilskem in pomorskem prometu si danes brez tega ni mogoče zamisliti sodobne logistike Navigacijski sistem Galileo bodo upravljali IZ in prometa. Tako nekateri strokovnjaki na- povedujejo, da bi že danes izpad sistema GPS povsem ohromil civilizacijo. Poleg projekta letal Airbus in lastnega raketnega programa Ariane je Galileo tretji veliki tehnološki projekt Evrope. Zanimive so nekatere tehnične podrobnosti sistema Galileo. Do konca leta 2010 naj bi bilo končano pozicioniranje 30 satelitov sistema Galileo na višini 23222 km (Middle Earth Orbit-MEO). V polni uporabi bo 27 satelitov, trije pa bodo vedno aktivna rezerva. Naklon treh orbitalnih ravnin med seboj bo 56 stopinj. Tako bo pokrito tudi območje zemeljskih polov, kar je težava GPS, saj je le-ta na teh geografski širinah nenatančen Zasnova Golile a omogoča združljivost z obstoječimi GPS-spre-jemniki, česar se bodo razveselili lastniki teh naprav. Elektnčna moč enega satelita je 700 wattov, ki jo zagotavlja sistem solarnih panelov. Sateliti sistema Galileo bodo delovali na frekvenčnem pasu L na dveh frekvencah hkrati. Osnova vsakega satelita je časovna baza, ki jo vsakemu satelitu zagotavljata dve med seboj neodvisni atomski rubidijevi uri. Natančnost ene take ure je do 10 nano sekund odstopanja v 24 urah (1 nano sekunda = i milijardinka sekunde). Natančnost na površini zemlje bo odvisna od zahtev porabnika od nekaj centimetrov do enega metra Gospodarski vidik Ena od raziskav EU napoveduje, da bo leta 2010 Galiieove storitve uporabljalo 1,5 milijarde ljudi, leta 2020 pa že 4 milijarde ljudi. Med časom izgradnje navigacijskega sistema Gahleo in njegovo operativno uporabo med letoma 2000 dveh nadzornih centrov v Evropi. Ta dva centra bosta sprejemala podatke iz dvajsetih senzorskih centrov po svetu, To je potrebno za sinhronizacijo časovnih signalov med sateliti in dejanskim časom na tleh. Poleg tega bo za ukazovanje satehtom skrbelo petnajst postaj z oddajniki, postavljenimi simetrično okrog po Zemlji, in kuhamo do mehkega. Nato juho s paličnim mešalnikom dobro spirirarao. Dolijemo še preostalo juho in na kratko prevremo Po potrebi jo še začinimo in dodamo limonin sok. Posebej razmešamo rumenjak in smetano ter maso pazljivo vmešamo v juho. Žemlje narežemo na drobne kocke, ki jih na žaru zlato rumeno popečemo, Juho ponudimo s popečenimi žemljevimi kockami in dekortramo z grobo sesekljanimi listi zelene. Pretaknjena pečenka divjega prašiča z vinogradniškim zeliem SOOgstegna divjega prašiča, 100 g prekajene slanine. 8 strokov česna. lO cl rastlinskega olja, jušna osnova za podlivanje, sol. poper. Por in jurčke očistimo in operemo ter narežemo na lističe. Če imamo suhe jurčke, jih splahnemo in namočimo, Na polovici masla prepražimo por le toliko, da ovene. Dodamo jurčke in prepražimo. Solimo m popramo. Pristavimo okrog 80 cl vode, in ko zavre, vanjo zakuhamo koruzni zdrob. Na zmanjšanem ognju med stalnim me- šanjem žgance kuhamo še nekaj minut. Dodamo tudi prepražen por z jurčki. Dobro premešamo. V skledo nadevamo pripravljene žgance in jih zabelimo z raztopljenim maslom ter potresemo s sveže narezanim drobnjakom. Koruzno-fižolova solata z jabolki rožmarin, brinove jagode, timijan, pimet, 300 g kuhanega rdečega fižola. 300 g sladke lovor, kumina, 10clbelegavina,30gškrobne ' Iskanje in reševanje moke, 1 srednje velika glava belega zelja, 8 cl rastlinskega olja, po en grozd rdečega in Galileo bo imel poleg funkcije belega grozdja, 30 cl belega mošta ali navigacije m pozicioniranja na nesladkanega grozdnega soka, 10 cl belega vsakem od 30 satelitov poseben transponder za globalno delovanje funkcije SAR (SEARCH AND RESCUE - ISKANJE IN REŠEVANJE), ki je v domeni sistema COSPAC-SARSAT. Ta sistem bo lahko sprejel klic na pomoč kjerkoli na Zemlji in bo natančno lociral ponesrečenca. Hkrati bo posredoval klic ustreznemu reševalnemu centru, prvič pa bo lahko pošiljatelja obvestil, da so njegov klic zaznali in da je pomoč na poti. Slovenija_______________ Republika Slovenija je partnerica v projektu Galileo preko Evropske vina Prašičje stegno na hitro splahnemo in osušimo v čisti krpi, S pomočjo koničastega noža meso pretaknemo z rezinami slanine in česna. Tako pripravljeno stegno dobro natremo z grobo mletimi ali zdrobljenimi začimbami m pustimo marinirati vsaj nekaj ur, še bolje pa bo, če mariniramo čez noč. Pripravljeno pečenko položimo v pekač, prelijemo z vročo maščobo in podlijemo z juho. Pečemo pri 160-180 °C okrog 45 minut koruze iz konzerve, lOOgpora, 1 jabolko, sol, poper, vinski kis, oljčno olje Kuhan fižol ohladimo, dobro splahnemo in odcedimo. Prav tako odcedimo in splahnemo koruzo. Por in jabolko operemo. Por narežemo na kolobarje, jabolko pa grobo naribamo ali narežemo na drobne palčke. Vse sestavine naložimo v solatno skledo, solimo, popramo ter dodamo kis in olje. Premešamo m ponudimo. Po želji lahko solati dodamo kalčke ali svežo krešo. Zdrobova strjenka z orehi 50 cl mleka, 1 vanilin sladkor, 50 g pšeničnega zdroba, 5 rumenjakov, 120 g sladkorja, 8 listov želatine, naribana lupina limone. 15 Med pečenjem pečenko po potrebi podhva- ci sladke smetane, 100 g orehov. lOgmasla mo z juho in prelivamo s sokom od pečenja. Na koncu pečenja prilijemo vino. Omako preliv precedimo m zgostimo s škrobno moko. Zelje očistimo in narežemo na rezance. komisije. Ker projekt že danes pomeni velik Na maščobi in z dodatkom vode zelje počasi tehnološki in gospodarski izziv, je nujno, da se vključimo tudi razvojno in gospodarsko. Ker je Slovenija v evropski vesoljski zgodbi navzoča že zgodovinsko s Hermanom Potočnikom in drugimi, je danes to nujno. Tudi pomurski prostor je zaznamovan z začetki raziskovanja vesolja. Spomnimo se pristanka stratosferskega balona v Ženavljah. Vsi ti argumenti nas vodijo Dekoracija: stepena sladka smetana, sadni Mleko pristavimo, dodamo vanilin sladkor in limonino lupino. Ko zavre, vkuhamo v mleko pšenični zdrob. Kuhan zdrob dušimo. Dodamo začimbe in med dušenjem ohladimo. Rumenjake m sladkor penasto dolivamo mošt. Proti koncu dušenja zelju umešamo in primešamo ohlajen zdrob. dodamo oprane in narezane grozdne Gladko razmešamo in dodamo dobro jagode m prilijemo nekoliko pečenkine odcejeno stopljeno želatino ter stepeno omake, Malo še podušimo in po potrebi sladko smetano. začinimo. Pečenko divjega prašiča narežemo k spoznanju, da se moramo tudi sami dejavneje pravokotno glede na smer pretikanja in vključiti v seznanjanje in izobraževanje na tem področju, če hočemo biti in ostati enakopraven partner v družini evropski narodov. a r ' Alojz Glavač, inž. ---= Viri; ESA, EADS, STARSEM.ROSKOZMOS, eu commision postrežemo z vinogradniškim zeljem. Koruzni žganci z jurčki 200 g koruznega zdroba, 80 g masla, 100 g pora. SOgsuhih ali 200 g svežih jurčkov, sol, poper, sveže narezan drobnjak S pripravljeno maso napolnimo namaščene modelčke in jih postavimo na hladno vsaj za nekaj ur. Ko se masa strdi, jo zvrnemo iz modelčkov in zložimo na ohlajene krožnike. Zdrobovo strjenko dekoriramo z grobo sesekljanimi praženimi orehi, stepeno sladko smetano in poljubno sadno omako ali sadnim prelivom. Dober tek! Za, nami je mesec december, mesec radosti in veselja, mesec, ki bi nas moral notranje izpolniti, obogatiti in nam dati novo energijo, s katero bi bil naš korak na življenjski poti lahak. Takrat bi nas morala naša pot popeljati v globine nas samih, v naše jedro. Pogled vase Praznični čas je namreč čas potovanja do sebe Na tem potovanju se zavemo, da so v ozadju naših besed, misli in dejanj čustva, ki jim je človekov razvoj dodelil osrednje mesto v človekovi duši. Čustva so najgloblji občutki, strasti in hrepenenja, so naši modri upravitelji Prepustimo se jim takrat, ko smo pred najpomembnejšimi življenjskimi izzivi, ki jih ne moremo prepustiti samo razumu. Ker nas čustva vodijo k dejanjem, jih moramo prepoznati, njihovo strast izkušati, vendar moramo ostati ločeni od njih. Ločenost ne pomeni, da izkustvu ne dovolimo, da nas prežame, ampak nasprotno: dovoljujemo mu, da nas zaobjame v celoti, saj smo ga samo na ta način sposobni opustiti. In zakaj takšno razmiš-Ijanje? Vzemimo za primer katerokoli čustvo - ljubezen, bridkost, strah, svojemu čustvenemu svetu in se umijemo s čustvi. To bo na nas delovalo sproščujoče in odrešujoče. Ce gremo še korak naprej po poti do sebe, spoznavamo ah živimo iskreno do samega sebe. Če živimo iskreno do samega sebe, to izžarevamo z vsem svojim bitjem v vsakem trenutku. Sijaj izvira iz čudovitega občutka celovitosti in izpolnjenosti, ki je posledica zvestobe samemu sebi v mislih, čustvih, hotenjih in dejanjih. Če pa ne najdemo sijaja, se moramo spoprijeti z malodušjem, tesnobo, potrtostjo, nezadovoljstvom s samim seboj in svojim življenjem. Čo gremo še globlje, se bližamo svetlobi. Opazimo lesk diamanta ki je vsak od nas. Lesk nas prevzame in naenkrat zaupamo sami sebi. Če prisluhnemo svojemu notranjemu glasu, se zavemo, da bolečino idr. Ce čustva zadržujemo in si izživimo, se od njih nikoli ne moremo ločiti V primeru, da smo za nekaj nadarjeni in kako lahko svoje talente najbolje ne dovolimo, da jih uporabimo. Potem se nenadoma v nas obudi misel, da če si človek se potopimo v svoja čustva, smo jih sposobni v celoti doživeti. To pa tudipomeni, da vemo, kaj je bolečina, kaj je ljubezen, kaj je bridkost itn. Šele tedaj si lahko rečemo: »Izkusil sem čustvo Zdaj ga poznam in zdaj se moram od njega oddaljiti.« Velikokrat se počutimo osamljeni, včasih na robu solz in jim ne □ustimo, da bi spolzele po licih. Včasih začutimo val ljubezni do □artnerja, pa ne rečemo ničesar. In še bi lahko naštevali. V x)žičnem in prednovoletnem času kakor tudi ob drugih praznikih nora biti pristop drugačen: prav je. da odpremo prosto pot nekaj neizmerno želi, si vse stvarstvo prizadeva za izpolnitev te želje. Zato zavedno ah nezavedno stopimo na pot uresničevanja svojih sanj. Postanemo samozavestni in notranje motivirani, zato lahko uspešno dosegamo zastavljene cilje in doživimo uspeh na vseh življenjskih področjih. Vedno pogosteje smo takrat deležni trenutkov, ko v dejavnostih, v katerih uživamo, presežemo sajni sebe. Doživimo torej ustvarjalni izliv, ki ga spremljajo veselje, ki se porodi samo od sebe, lahkotnost in učinkovitost. In takrat se nam zdi, kot da je težko postalo lahko, in celo neizmerna storilnost se zdi naravna in običajna. Naenkrat nas obda posebna energija, zaradi česar nas vedno bolj obdajajo ljudje, ki verjamejo v naše sposobnosti, nas več kot le spodbujajo. Ustvarijo nam okolje, v katerem lažje uspemo. In sanje postanejo resničnost. Mogoče je treba začeti pri sebi, v svoji notranjosti, da ne bi doživeli tega, kar pravi Dušan Šarotar v pesmi Pozabljeno bistvo in se glasi takole: »Zadnji vlak je odložil na tihi postaji sezonce z vrečami starega krompirja, zdomce v zakrpanih gvantih, utrujenega muzikanta s počenim bobnom ter vdovo, ki teši otroka v neznanem jeziku. Doma bodo sedli za prazno mizo in vse. kar so prinesli, zložili na dva kupa: na prvega pomečkan bankovec in nikoli odposlano pismo, na drugega izgubljena leta, ki jih bodo šteli vedno znova. Tolažili se bodo, da so tisto bistveno, kar manjka, zagotovo Izgubili na vlaku, ki se nikoli več ne vrne«. Mogoče je torej pot v boljši jutri m s tem posledično naše regije, ki v nas ustvarja posebno bogastvo, v nas samih. Mogoče je to pot v novi jutri, ko bomo živeli besede M argo Jones, ki pravi takole:»... če si nečesa zelo močno želiš, lahko to dosežeš. Nemara bo to zahtevalo potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa, toda uresničljivo je. Tolikšna mera vere je predpogoj za sleherni podvig, umetniški ali kak drug.* Mag, Simona Šarotar Žižek VESTNIK 43 p^n januar 2006. Hvaležn 1 kavbojke Nosečniško obdobje je za marsikatero žensko eno izjemnih obdobij. Na dobro razpoloženje pogosto vplivajo že trenutki in majhne pozornosti. Velikega pomena pa je seveda udobje, ki je v zadnjih mesecih nosečnosti tako nuja kot velika želja. V svojih kavbojkah z nosečnostjo se spremeni veliko več stvari, kot si lahko predstavljamo. Veliko žensk si še vedno želi obleči svoj najljubši kos garderobe, čeprav to ni več mogoče TVidi moda velikokrat zaobide ta oblačilni segment in ponudba ni zares velika. Slaba volja ni pravi izhod, zato bo bolje poiskati oblačUa, ki telesu najbolj ustrezajo tako po velikosti kot kroju. Zavedati se je treba, da se tudi trebušček lahko odkrije v lepi in ozki majici kot tudi skrije s temnejšimi barvami in srednje velikimi vzorci. Vzorci namreč lahko optično zmedejo oko, posebno če so v močnih barvnih kombinacijah, obkroženih s črno. Kavbojke so lahko izjemno elegantne v temnejših modrih odtenkih, ki postajajo čedalje modnejši. Fino tehnološko obdelani bombaži so lahki za vzdrževanje. Če je v prvih mesecih nosečnosti dovolj le malo večji odstotek elastana (3-4 %) v mešanici z bombažem, v kasnejših mesecih zadevo rešujeta poseben kroj in trikotaža. Tako je poskrbljeno za največje udobje in lep videz. Čeprav o modi iz 80, let nihče več noče govoriti, se pojavljajo na tržišču ozke hlače in prevelike jope. Zdi se, da bodo slednje kot nalašč za nosečnice uni***^ Kašelj Kašelj je varovalno refleksno dejanje, ki ga /telo uporabi, ko so dihalne poti vzdražene ali .j zamašene. Namen kašlja je očistiti dihalne poti, j da bi se lahko nadaljevalo normalno dihanje, f Večino kašlja, ki ga obravnavamo v lekarnah, povzročijo virusne okužbe gor njih dihalnih poti. Pogosto je pridružen drugim prehladnim simptomom. Na voljo ni trdnih dokazov, ki bi opravičevali rabo zdravil, ki naj bi pomirila kašelj ali olajšala izkašljevanje, a nekateri bolniki pravijo, da so jim tovrstna zdravila v pomoč. V svojih barvah Barve so življenje in to občutimo predvsem v tem obdobju, ko nas tema še vedno spremlja dobršen čas Pravi dar je. če se ogrnemo v nam priljubljene barve ali tiste, ki nas znajo v trenutku navdušiti. Rdeča sicer poživlja, vendar ni nujno, da vsakega od nas Nosečnice naj si privoščijo barve, ki jih bodo bodrile tudi v trenutkih tik pred velikim pričakovanjem. V ključnih trenutkih življenja si zapomnimo, v kaj smo bili oblečeni in kaj nam je to takrat pomenilo Tako se tudi zgodi, da kakšno barvo povezujemo z našo srečo za vse življenje. Če nam katera od barv prinaša nasmeh na hce, nam ne more škoditi. r; " Tatjana Kalamar Morales Katera dejstva je treba upoštevati? Treba je upoštevati starost bolnika, trajanje kašlja, naravo kašlja, pridružene simptome, druge bolezni in druga zdravila. Trajanje_________________________________ Zvečine kašelj mine sam od sebe v nekaj dneh bodisi z zdravljenjem bodisi brez njega. Na splošno velja, naj bi slopih k zdravniku, če kašelj traja več kot dva tedna brez izboljšanja. Narava kaplja___________________________ Po naravi je kašelj produktiven ali neproduktiven. Značilni so kašelj pri tuberkulozi, krupu in oslovski kašelj. Neproduktiven (suh, dražečalinedraieč) Pri neproduktivnem kašlju ni izločka. Virusna okužba ponavadi povzroči takšen kašelj. Ponavadi se tudi sam omeji. Produktiven kašelj (z izločkom, ki zastaja v prsih, ali z izmečkom). Sluz v dihalnih poteh normalno nastaja, le čezmerni izločki sluzi pa privedejo do kašljanja. Vzdražene dihalne poti lahko povzročijo čezmerno sluz, denimo zaradi okužbe, alergije ali ko migetalčni epitelij ne opravlja dobro svoje naloge Zadnje je res pri kadilcih Obarvana sluz kaže na okužbo v prsih, kot sta bronhitis in pnevmonija, in zahteva napotitev bolnika k zdravniku V teh primerih se izmeček opiše kot zelena, rumena ali rjasto rjavo obarvana sluz. Včasih je v izmečku navzoča kri (hemoptiza), ki obarva sluz rožnato ali temno rdeče. Kri lahko kaže na manjšo težavo, kot je, denimo, če poči kakšna žihca pri divjem kašljanju med akutno okužbo. Ker pa lahko opozarja tudi na resnejše težave, je razlog za napotitev k zdravniku Pri srčni napaki in okvarjeni mitralni zaklopki se včasih opiše izloček kot rožnat ali svetlo rdeč in penast. Pritrdilni simptomi za to bolezen so težka sapa (posebno ponoči) in otečeni gležnji. Tuberiiuloza. Se do nedavna se je obravnavala kot bolezen preteklih dob, a se spet vrača v ekonomsko razvit svet, še več, tudi v obliki na zdravila odpornih sevov. Klasični simptomi so kronični kašelj s krvjo v izmečku, ki sta mu pridružena kronična vročina in potenje čez noč Tuberkuloza je sicer bolezen revščine in se najpogosteje pojavi v zapostavljenih skupnostih. Vendar je dejavnik tveganja tudi pri bolnikih, ne glede na ekonomski položaj, ki imajo oslabljen imunski sestav, denimo tisti, okuženi z virusom HTV Krup. Zvečine se pojavlja pri otrocih. Kašelj je podoben laježu. Pojavi se kakšen dan po pojavu prehladu podobnih simptomov. Pogosto se mu pridružijo težko dihanje ter sikajoči in piskajoči šumi pri vdihu (stridor). Oslovski kašelj. Začne se s prehladnimi simptomi, a postane značilen šele, ko bolezen napreduje. Tedaj napadu krčevitega kašlja sledi nenaden globok vdih z značilnim spremljajočim zvokom, podobnim oslovskemu riganju Pri dojenčku povzroči občasne premore v dihanju. Napadi kašlja preprečijo normalno dihanje in sopenje je brezupen poskus, kako priti do sape. Treba je stopiti k zdravniku. Pridruženi simptomi Prehlad, boleče žrelo in nahod so lahko pridruženi simptomi^h kašlju. Pogosti sta povišana temperatura in mišična bolečina. Kašelj v takšnih okoliščinah je običajen pri virusnih okužbah in se pozdravi sam. Tudi postnazalno zatekanje, pogosto zaradi vnetja sinusov, je lahko vzrok kašlja. Bolečma v prsih, kratka sapa ali piskanje so razlog za napotitev k zdravniku Druge bolezni Nekatera zdravila za zdravljenje kašlja niso primerna za sladkorne in srčne bolnike ter bolnike s hipertenzijo. Kronični bronhitis. Samozdravljenje je upravičeno le po končanem zdravljenju z antibiotiki pri zdravniku. Astma. Ponavljajoč se kašelj ponoči kaže na astmo, posebno še pri otrocih, in zahteva napotitev k zdravniku. Astma se lahko včasih kaže s kroničnim kašljem brez piskanja. Nanjo je dobro pomisliti pri ljudeh s kožno alergijo in alergičnim nahodom. Takšni ljudje so bolj nagnjeni h kašlju, potem ko so glavne težave pri okužbi gornjih dihalnih poti že mimo. Srčnožilne bolezni. Kašljanje je lahko simptom srčnega popuščanja Bolniki s srčnimi boleznimi, ki jih pesti vztrajen kašelj, naj stopijo k zdravniku. Castroezofagealna refluksna bolezen (GERB) Najznačilnejša simptoma te bolezni sta zgaga in zatekanje tekočine iz želodca nazaj v žrelo ali usta Včasih jo spremljajo tudi simptomi zunaj požiralnika, med njimi je tudi kašelj Včasih najznačilnejša simptoma manjkata in je kašelj edini simptom. 4- TW, *l’ ■. A I ‘5 i- F' Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja So dnevi, ko ne vem, kaj bi sa,m s seboj. Počutim se, kot da bi me kdo pretepel. Zjutraj težko vstajam, vse me boli, sem utrujen, težko diham, imam vrtoglavice, v prsih me tišči, imam povišan krvni tlak, močno * napetost in bolečine v trebuhu, zaprtost... In še bi lahko našteval... Motnje življenja Take in podobne opise slišim skoraj vsak dan Vedno več vas je takih, ki tarnate in trdite, da imate kakšno od zgoraj navedenih težav. Te vas pogosto spravljajo v obup in vam povzročajo zle slutnje. Po opravljenih pregledih pri zdravnikih pa največkrat dobite izvide, da ni prav nič narobe z vami Vse skupaj pa le še stopnjuje motnje v vašem življenju. Današnji čas, čas skomercializiranega sveta s slo po čim višjem življenjskem standardu, nas sili v čezmerno fizično in psihično obremenjenost. Vedno pogostejši je strah za preživetje. Da izgubimo službo, prepotrebne dohodke za normalno preživetje. Kajti čas, ki ga živimo, je neusmiljen in prav nič več socialen. Med tem pa pozabljamo na svoje zdravje Vse manj časa si privoščimo za telesne ali duhovne aktivnosti. Se tisto malo časa, ki nam ostane v boju za preživetje, presedimo ali prelezimo ob TV-sprejemniki h. mladi pa pred računalniki To bistveno slabša našo motoriko in deluje na spremembe elastičnosti hrbtenice. Se posebno velik problem za naše počutje je tudi nepravilna, prehitro pripravljena ali postana prehrana. Ni le preveliko uživanje mesa vzrok za prebavne motnje. Težave povzroča tudi rastlinska hrana, ki je vse bolj genetsko prilagojena, pridelana pa z enormno uporabo umetnih gnojil in različnih škropiv -vse z željo po čim večjem pridelku in s tem zaslužkom le-ta pa vsebujejo agresivne in škodljive snovi za črevesje, jetra in želodec. Nekateri pridelovalci zelenjave počnejo težko razumljive stvari. Na primer voluharja prega njajo s strupi, nekateri celo z odpadnimi motornimi olji Kmetje ponavadi uporabijo, za vsak primer, malo močnejšo mešanico škropiva in ne upoštevajo navodil za uporabo. Vse skupaj močno onesnažuje tako zelenjavo kot zemljo in podtalnico. Naslednji dejavnik, ki slabo vpliva na človeka, je čezmerna konzumacija poživil, kot so kava, alkohol, cigarete, droge ... Kava, če jo pijemo na prazen želodec, povzroča povišano trebušno kislino. Se hujše je, če jo kombiniramo s kajenjem (nil^otin) ali žganimi pijačami. To počasi, a vztrajno uničuje sluznico prebavil, obremenjuje jetra in dolgoročno pomaga pri nastajanju rakavih bolezni Ne smemo pozabiti na naslednji dejavnik -diete in shujševalne kure. Opozarjamo, da so vse kure za hujšanje rezultat osebnih izkušenj nekaterih posameznikov, dostikrat sestavljene na pamet in brez prave razumne podlage Vsem mora biti jasno, da je vsak človek individualno bitje, zato ni univerzalnih receptov Največja težava pa je, da so diete, ker skoraj vse temeljijo na podobnih principih osiromar šene ali močno zmanjšane prehrane, škodljive za telo. Tema je toliko obširna, da se bom enkrat, v ločenem sestavku, lotil tudi samo tega Osnovni problem debelosti ni samo v prehrani, temveč v pomanjkanju fizične aktivnosti. Predvsem je to vidno pri mladini, ker se čedalje manj otrok ukvarja s kakršno koli vrsto rekreacije ali športa. Dandanes mladostniki sedijo v šoli, doma pred nalogami, računalnikom, televizorjem ... Do šole jih preveč pokroviteljski starši dajo voziti. Potem pa jim, zaradi prevelike telesne teže, doktorji in samooklicani strokovnjaki predpisujejo diete z nižjim vnosom kalorij ali maščob. Svetujejo jim ' uporabo posebne - dietne prehrane (posneto ■ mleko, razne nizkokalorične izdelke, zelenjavo. ' sadje ...). ki je ponavadi izdelana tako, da je osiromašena in ne dosega bioloških vrednosti ■ normalne prehrane. Tako se na primer, zaradi modnega trenda dietnih izdelkov, vse bolj ' pojavlja osteoporoza, tudi pri mladostnikih, ker jim odsvetujejo mleko in mlečne izdelke Rešitev je v čim večjem ozaveščanju ljudi, da se vrnejo nazaj k uporabi naravnih in čim manj manipuliranih izdelkov. Tudi sodobni nutricisti spreminjajo desetletja stare zablode in pripo- ■ ročajo uravnotežene diete. Ti in še veliko drugih vzrokov povzročajo marsikatero fizično in psihično težavo, Ta ni posledica bolezni, pač pa naših lastnih napak. Teh zdravniki ne morejo okarakterizirati kot bolezen. Se težje pa ugotovijo pravi vzrok za nastanek težav. Vsem bralcem bi predlagal, da razmislite, kje ste pogrešili, kakšen je vaš odnos do lastnega tale dejstvat telesa in duše Glede na ugotovljeno pa poskusile ustvariti ravnovesje. Naredite si urnik zdravega, predvsem pa prijaznega življenja. Prisluhnite telesu Jejte in uživajte v tistem, kar vam ustreza, in ne tistega, kar vam predpisujejo drugi. Znati prisluhniti svojemu telesu in slediti lastnemu razumu, je največje jamstvo za odpravo težav, ki nas vedno znova spravljajo v obup. Ne verjemite vsemu, kar vam ponujajo drugi. Vzemite svoje življenje v svoje roke. Počutili se boste veliko bolje in manj se boste jezili na zdravnike, ki v omenjenih primerih nikoli ne najdejo pravih vzrokov za vaše tegobe. Kajenje- Kajenje sproži kašelj, ker draži pljuča. Eden od treh kroničnih kadilcev utrpi težave kroničnega kašlja. Vztrajen in ponavljajoč kašelj je dovolj nazorno opozorilo, da je treba opustiti kajenje. Po nekaj prvih dneh brez tobaka se lahko kašljanje okrepi, ker se migetalčni epitelij opomore in spet učinkovito opravlja čiščenje dihalnih poti Kadilci naj bodo pozorni na vsako spremembo v naravi kašlja, ker lahko opozarja na razvoj resne bolezni. Druga zdravila____________ . Razumno je, da bolnik preveri skladnost zdravil, ki jih že jemlje, s tistimi, ki jih želi uporabiti za zdravljenje kašlja. Neželen vpliv med zdravili je namreč mogoč ne glede nato, ah so bila ta predpisana na recept ali so se kupila brez recepta, jih je posodil znanec ali so se odkrila v hišni lekarni. Preveriti je tudi treba, ali naj zdravilo pomirja kašelj ah olajša izkašijeva nje, ker si oba namena nasprotujeta Če ne pomaga nobeno zdravilo, sicer ustrezno za zdravljenje kašlja, je priporočljivo stopiti k zdravniku Zaviralci encima angiotenzinske konvertaze (ACE). Kronični kašelj se lahko pojavi pri bolnikih, ki jemljejo ACE-zaviralce, s katerimi se običajno zdravi zvišan krvni tlak Kašelj se lahko pojavi po nekaj dneh po začetku zdravljenja, čez nekaj tednov, nekaj mesecev in celo čez leta. Zdravilo ima zamenjavo, zato je v takšnem primeru treba stopiti k zdravniku. K zdravniku naj nas napotijo - kašelj, ki vztraja dva tedna ah več in ne kaže izboljšanja, - izmeček, ki je rumen, zelen, rjasto rjav ali krvav, ■ bolečina v prsih, - kratka sapa, - piskanje v prsih, ■ oslovski kašelj ah kr up, - ponavljajoč kašelj ponoči, - osumljen neželen učinek zdravila - in neuspešno samozdravljenje. O dvomljivih stvareh pri sam ozdravljenju se je dobro posvetovati s farmacevtom Janez Springer, mag. farm. spec. I • januar 2006 Pen 44 VESTNIK I I h Nagradna križanka ŠTEFAN HAJDINJAK LAHEK MATERIAL £A ZAMAŠKE NAŠA IGRALKA SEVERNOAMERIŠKI (MATAŠA) INOUANEC KDOR GONI, vow ŽMNO T EVROPSKA RAKETA PEN i i MESTO V | SVETIŠČE ŠAHOiZSKl TEKSASU, ' V GRŠKEM I ŠAHPtON I SREDIŠČE i SLOVENSKIH I GORIC i (EMAMUElj . ZDA I THMPUU AMERIŠKI GLASBENIK GARFUMREL I ZVOČNI SIGNAL ZA NEVARNOSTI I GLAVNO MESTO ČEŠKE KAMNINA ZA CEMENT NEKDANJI POLJSKI I T KOMJEHMU kcODuu FIAMIZI T t BARVILO I r KRAJ OB SOČI ANTON NANUT PRELAZ NA GORJANCIH ! JUTFIANJI 5 MAJ^TTEK ŽALt^ . NLKJUMk FNI IL Od 26.1. do 23. II. ^orOskopejv Pripravlja: Agencija Hogod Za mlade od 6. do 96, leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III, - 20, IV.) pr ‘ i DEHTNIC (23. IX. - 22. X.) KAR ' VZBUJA SLABO I I MNENJE : : p J. i TRENER NORDIJSKA BOGINJA , MORJA TROTll HITER TEK KONJA r I I, USilAN VELIK OTEKPES IVO SVETINA EMA ŠTARC NEKDANJI rTALUAMŠKI NOGOMETAŠ (PAOLOI I T I POBIRALEC NAROČNINE MAŠČOBA VITOMILA Z1JPI»U PLESALKA duncan r. I PEN I HRABROST, POGUMNOST DEL SKOTBKJH PRUMKOV BiCOOk] t TRETJI DAN V TEDNU t F J KRATEK IZREK, GESLO DRŽAVNA BLAGAJNA VEUKO FINSKO JEZERO I ik-; Škotska GROFkJA ŠVEDŠKJ PISATELJ HANSŠON SKLADliCr I RASTLINA KRACA, I ČAČKA SALVADOR DALI iRASTLINA I V NERODCVIT' A c POSOČJU PRVI DEL I DIELUE ; PNI JUDIH I I RUSKI POUTIK OGOR) ŠLAfi PEN HOČAN, REZEK GLAS t©cD. Hftv,' r TENJSAČ I I v PUŠČAVI UČENEC SEVERNO-AMCRiiKI IKDUAMEC - - -L. I OTOKV KVARNERJU I I MESTO T KRATKO ŽENSKO OGRINJALO LUDVIK TOPLAK I NA NAŠI I OBAJJ I i TESTENINE ! IGOR I NOGOMETNI I : STADION ' i NAREKI. ' HRVAŠKA Pozornost boste namenjali predvsem praktičnim vprašanjem in dejstvu, da se vam povečujejo dnevne obveznosti. Možni nesporazumi v komunikaciji v domačem krogu Finančno stanje brez sprememb. Po začetnih težavah bo steklo. Približno prva polovica obdobja bo ugodna predvsem ovnom, rojenim aprila. V poklicnem življenju pridejo zanimivosti proti koncu meseca. Sredi meseca lahko živahnost ali lahkomiselnost kaj spodnese. Kot kažejo zvezde, boste morali vlagati v prihodnosti več energije v navadne, vsakodnevne zaplete Tudi to so namreč pomembni kamenčki mozaika vašega življenja (samo navaden nakup ob neki nepazljivosti se vam lahko spremeni v nočno moro). Prihodnost je vaša, zato iščite nova obzorja. Malo več pozornosti namenite zdravju. Sonce in Merkur se bosta skupaj znašla v Vodnarju Za vas dobro. BIK (21. IV,-21. v.) J ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) če ne želite preslišati pikantne informacije, ki bi vam lahko koristile, potem odprite oči in napnite ušesa. Nekaj se dogaja. Dolgi telefonski pogovori m deskanje po mternetu so koristm kot lanski sneg. V ljubezni napredno. »Kasirali« boste 2 besedami m pogledom, V partnerstvu možna sprememba Možne duševne obremenitve v začetku meseca. V sredini družab- ■ nost in zaljubljenost Dogodki pred vami bodo prej koristni kot ne. Počutili se boste dobro in srečno, očitno se bliža uspeh, ki ste ga že dolgo pričakovali, morda celo kakšno napredovanje S sorodno dušo boste dosegli občutek, da ste vredni ljubezni. Ko boste začutili, da vas prevzemata panika in strah, si bo treba vzeti čas za počitek. Okrog 13 (ščip) možen stres, pozneje (19 j težave z avtoriteto in proti koncu rahla izčrpanost. I Vi 'I \\ T u. J. JUPITROVA LUNA Pretresi, ki so se začeli januarju, se bodo počasi uniirili. Zdaj je čas, da prisebno analizirate svoje AKORDNI USTROJ SKLADBE KRAJ PRI ZADRU ,2-_____ NAi SKLADATELJ (JOSIP} DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) STRELEC (22.XI,-21.Xn.J Čas je za optimizem in dobro razpoloženje, Tddi manjše napake bodo oprostili. Ce vam je ORJAŠKA MORSKA ŠKOUKA NEMiM ___AVTO___ 'mi* v SLABEM STANJU I VODKA ■IAW>BQN_____ PLANINSKA STAJA LETOVIŠČE V ČRNI GORI GOZDNA PTICA LETOVIŠČE VŠVTCI Nagrade za izžrebane reševalce le nagrada; knjiga Laliko Jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 3. februarja 2005. 1 Rtšitn: Ime in priimek; Kwte»: r P^n občutke in dejanja, naredite ustrezne poteze in ljubljena oseba dolžna odgovor in menca, ne 1 + 4. i i; KONEC POLOTOKA U MINUT _žrrAAC4_ (J: V0M.W ISLUZBEMBG PODJETJA JT5T1BC HEKTARA ! GRENAK I ZELIŠČNI I UKEB MESTO V JUŽNI FRANGUl I t TRGOVSKO BLAGO I I Retilgr: Marija Ruilall Vukan, Vlado Kreslin t. naeraiTa KNJIGA LAHKO JEM, mag. BranJalava Bs-Ink: Karin Videnja, Dolič 106, 9263 Kuzma Z. nagrada KOGA BGUG ŽEGNJAJ, Branka Časar: Karli Terčič, Dom starejših Lendava. 9220 Lendava 3.-7. nagrada knjiga KDN£C DRUŽINSKEGA ROMANA, Pdlar Nadat Urška Lovrentec, Bogojina 143. 9222 Bogojina Kaimen Jančar, Panonska 34, 9250 G, Radgona Slavko Sebjan, Gančani IGO a, 9231 Beltinci Melita Celec, Pestrutnikova E, 9240 Ljutomer Silvester Voišič, Veličane 52, 2259 Ivanjkovci Pen te. kratko rečeno, Vestnitova mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo i naravnim mesečnim ciklusom, Ustanovijen je bli, da bi, v skladu z Imenom In asocladjaml, učinkoval kol časopisni pen jtualo) In peneirantnež jprodlralec) ter bil poln fotografi), kakor se za lablold spodobi. se spoprimete z delom. Energije bo, da bi lahko premaknili Srebrni breg. Za blagajno vam drugi ne bodo skrbeli. Sredi meseca zanimiv zmenek, proti koncu vas izvleče marljivost. vztrajajte, saj bo vaša velikodušnost poplačana. Ce se z neko osebo spogledujete, potem je to obdobje pravšnje, da naredite korak naprej. RAK Ljubljena ne bo povsem iskrena. Luknjico odstraniti, nohte porezati. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) (22. VI.-22. VII.) Zvezde so vam namenile glavno vlogo in -sprejmite jol Veliko gibanja, pogovorov in več opravil naenkrat vam prinaša to obdobje. Čas je, da se posvetite zdravju in - polepšanju Ponedeljek v tem obdobju bo namenjen prob Srečali boste nove, zanimive osebe, s katerimi lemom doma. Pazite na red, sicer boste se bo dalo razvijati marsikaj Konec tedna bo predolgo iskali. V začetku meseca dobro zelo ljubezensko aktiven, aktualno pa bo vprašanje iskrenosti. Zdaj bo sreča na vaši strani, pomagal bo pogum. Priložnosti sredi meseca. Prihaja čas, ko se boste ponovno vrnili na sceno Počasi, vendar vztrajno raste vaša privlačnost. razpoloženje in ljubezen, vendar morate ugotoviti, koga zares ljubite. Dobrih zamisli ne bo manjkalo, vendar morate ta mesec krepko zategniti pas. LEV VODNAR (21.1. - 19. II.) (23. VII.-22. VIII.) Prevevala vas bosta nemir in potreba po akciji Dobro, da se je začelo novo obdobje. Na vrsti so umirjanje in aktivnosti, ki bodo zadeve vrnile in tekmovanju. Možnosti so dobre, z dobro na stara pota Priporočamo nekoliko manj potezo boste pritegnili pozornost Obveznosti vam bodo šle dobro od rok, čeprav vas bodo poskušali spraviti iz ravnotežja. V ljubezni boste dokazali svoj šarm in neposrednost. V začetku meseca boste na preizkušnji, nato preide radoživost v ambicioznost. Trmoglavost bo vplivala na zdravje. Upoštevajte nasvet! aktivno življenje, kar pa ne pomeni, da bi se odpovedali rekreaciji ali delu. Za nove izkušnje ste lahko malo bolj odprti in dovzetni. Sredi meseca začnite zmovim projektom Konec meseca boste dočakali v dobri formi, ki bo kot nalašč za nenavadno akcijo DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Načrti se vam bodo v glavnem izpolnili, kar vas bo osrečevalo, saj bo nekaj od tega pomembno tudi za prihodnost Dva torka zaporedoma bosta kočljiva, predvsem ko bo šlo za finance V začetku meseca pomanjkanje samozavesti, nato se morate izogniti kritikom ali kritiziranju. Dela vam ne bo zmanjkalo, zato ne odlašajte. Stvari bodo prišle na dan, bodite pripravljeni. Prva roža je simbolna. RIBI (20. II. - 20. III.) Plodno astrološko obdobje, ki prinaša v glavnem napredek, vedeti pa morate, kaj želite. Pošljite SMS, kot ste si zamislili- Uredite papirje in umirite komunikacije Tudi pri vas energija v porastu, zato v akcijo, ki lahko poveča prihodke V začetku meseca rahla kriza, vendar ne iščite rešitve v osami. Na sploh bo to leto vznemirljivo, vendar bo prav prišla vaša sposobnost prilagajanja. Razumevanje bo vaš adut Izdaja ga Podjetje za infonnlranJe.QdgovaniJ urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper In Trtna Benko. OblB^je gaEndre Goater, za fotografke skrbita Matasa Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnel P^n »Esnu« p^n januar 2006 2 [ Gin«’®**'*’ 1 evropski 1 v Evropo in svet iz 1, I oddelek perspektive Slovenije Priporočamo v naslednjih Na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru so letos že drugič po vrsti vpisovali dijake v evropski oddelek. Vzroki za poskusno uvedbo programske priia^^oditve gimnAzije - evropski oddelki so bili ugotovljena slabost in tednih Tl pomanjkljivost sedanje gimnazije ter nove in drugačne zahteve, ki jih narekujejo družbene razmere in novi pogledi na učenje in znanje. Ljutomerska gimnazija je ena od štirinajstih šol. ki bodo projekt poskusno izvajale od šolskega leta 2004/2005 do šolskega leta 2007/2008. »Učitelji sedaj dejansko ustvarjajo prave učne načrte za ta oddelek," pravi Martina Domajnko, koordinatorica evropskih oddelkov, »potrebno je ogromno usklajevanja in povezovanja, saj sta edja projekta usposobitev mladega človeka za medkulturno komunikacijo in načelo interdisciplinarnosti znanja, v katera spada povezovanje med predmeti. Učne snovi so obrnjene v Evropo in svet, a seveda s perspektive Slovenije. Učenci se srečujejo s timskim poučevanjem in projektnim pristopom. To zna biti zelo težko, saj se morata učitelja v razredu dobro uskladiti « S sodelovanjem tujih učiteljev pri posameznih predmetih želijo spodbuditi boljše in lažje komuniciranje s tujci, hkrati pa dijakom omogočiti spoznavanje različnih kultur. Projektno delo, zasnovano z evropsko oziroma globalno tematiko, je interdisciplinarno. Tako so na ljutomerski gimnaziji letos izvedli kar nekaj projektov, kjer so se povezali učitelji različnih predmetov, kot so: nemški jezik - matematika - informatika, zgodovina - geografija, nemški jezik - kemija in podobno. Vsi gimnazijski predmeti ostajajo, le da se v evropskih oddelkih pojavijo nove izbirne vsebine, s katerimi se dijaki srečajo V Ljutomeru imajo poudarjena tuja jezika angleščino in nemščino, lahko pa bi bili tudi francoščina, italijanščina, španščina ali rušči- na. v prvem in drugem letniku se ka spada tudi predmet družbene vloge slovenščine, v katerem raziskujejo vlogo in mesto slovenščine v zgodovinskem razvoju evropskih jezikov in kultur. V tretjem letniku se srečajo s tujim jezikom; kultura in civilizacija, ki . omogoča spoznavanje kulture in civilizacije dežel, v katerih se govorijo ciljm jeziki, primerjalno s Slovenijo. Evropske študije je predmet v 3. in 4. letniku, katerega temeljm cilji so državljanska vzgoja, razvijanje zavesti in vedenja o človeških in državljanskih pravicah in dolžnostih, okoljska vzgoja ter podrobnejše spoznavanje zgo- . dovine in sedanjosti Evrope, pred- J' dijaki srečajo s tujim jezikom vsem njenega političnega m gos^ Slovenija v svetu, s pomočjo kate- podarskega razvoja ter delovanja Evropske unije m Sveta Evrope. V rega poglabljajo znanje jezika -zlasti neposrednih komunikacijskih zmožnosti m zmožnosti predstavitve lastne domovine in kulture Evropi in svetu. Med izbirne predmete drugega letni- četrtem letniku pa se dijaki seznanijo tudi s predmetom slovenska književnost in prevodi. Pomemben in obvezen del učnega načrta postanejo tudi pro- Prof. Martina Domajnko, koordinatorica evropskih oddelkov: »Tuji učitelji kot rojstni govorci sodelujejo v osnovnem programu učenja tujih jezikov in pri pouku nejezikovnih predmetov, kot so geografija, zgodovina, umetnost, sociologija, psihologija, filozofija v prvi generaciji, kasneje pa tudi pri drugih. Tako dobita evropska in globalna dimenzija poseben poudarek, a ne s širitvijo učnih vsebin, ki so že zdaj izrazito evropske oziroma internacionalne, pač pa z neposredno in s tem bolj avtentično medkulturno komunikacijo.« Broken Flovrers (Strti cvetovi) - Februarja v kinu Park Murska Sobota. Če imate radi igro Billa Murraya, boste imeli radi tudi ta film. Nekateri očitajo Billu, da vedno igra iste karakterje, letargične nesrečnike z naivnim cinizmom, ampak ta igra je že osvojila milijone gledalcev po vsem svetu in mu prinesla nekaj nominacij in nagrad. Če ste uživali v filmih Izgubljeno s prevodom, Življenje pod vodo in Veličastni Tenenbaumi, boste uživali tudi v nagrajencu žirije iz Cannesa. Kultni režiser Jim Jar-musch je ustvaril film, ki so si ga gledalci najbolj zapomnili po posteljni sceni Billa Murraya in Sharon Stone, po kateri je Bill novinarjem dejal: »Sploh nisem užival. Mislil sem, da bova s Sharon sama, pa je bilo okrog naju polno ljudi. Poleg tega sem nenehno premišljeval, ali nima pod posteljo skritega noža za led.« Tango 17. februarja v gledališki in koncertni dvorani, v Lendavi. Če ste zamudili večer ar- + i i širimo svoje znanje Bi 2^ grami mednarodnega sodelovanja in so najbolj dejavna oblika medpredmetnega povezovanja gentinskega tanga v Gornji Radgoni, je tule še ena priložnost, da se pobliže spoznate s svetovno na temelju projektnega-pristopa, znanim južnoameriškim plesom. Tako se letos dijaki evropskega ki vam bo v mrzlih dneh malo oddelka ljutomerske gimnazije odpravljajo na enotedensko izmenjavo v Nemčijo pa tudi na ekskur- N in a Janža iz Turnišča je dijakinja 1 letnika, ki dvakrat na teden trenira športno streljanje, zase pa pravi, da je trmasta, glasna m da je je povsod veliko: »Z evropskim oddelkom sem se seznanila že v osnovni šoli in že generacija pred nami se je vpisala na evropski oddelek, tako da sem pred vpisom dosti vedela o njem Zanj sem se odločila zaradi tujega jezika, saj mi je bil angleški jezik všeč že v osnovni šoli, pa tudi zaradi poudarka na Evropi To dvoje vsekakor štejem za prednosti tega oddelka, tuji jeziki so vsak dan pomembnejši, všeč pa so mi tudi izmenjave dijakov z drugimi gimnazijami. Letossmo imeli izmenjavo z gimnazijo Poljane, drugo leto pa imamo že mednarodne. Imamo en predmet več: Slovenia in Ihe World -Slovenija v svetu, pri katerem se učimo predstaviti sebe, svojo družino, šolo, kraj, državo v Evropi in svetu. Sicer pa razen tega predmeta in malo večjega poudarka na jeziku večjih razlik med programom gimnazija in gimnazija - evropski oddelek ni. Mogoče imamo še kakšne posebne projekte, ki jih oni nimajo To pa je tudi vse. Thdi matura ne bo drugačna, saj ne gre za mednarodni oddelek, pač pa za evropski. Če bi želeli delati mednarodno maturo, bi ravno tako morali iti v Ljubljano ali Maribor. Sicer pa o študiju še ne razmišljam. Trenutno imam vsaka dva tedna drugo idejo, kam bi šla A za to je še čas, saj sem šele v prvem letniku.« O tem, zakaj so se vpisali v evropski oddelek programa gimnazije, kje vse ga bodo lahko uporabili v prihodnje ter o tem, kaj jim je najbolj všeč, smo se pogovarjali z Nino, Galjo in Urško, dijaki gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. ■ S’-'‘ 'd' J'-- iiU' ?a1'y M s® zijo v Rezijo 1,1 Vanja Poljanec Vaše pesmi 7/' S v r f l i Galja Šumak iz Ljutomera je dijak 2. letnika evropskega oddelka: »V bistvu se za la oddelek nisem odločil zaradi kakšnega posebnega razloga. Program se ml je zdel zanimiv, nekaj novega Saj se ta oddelek ne razlikuje bistveno od drugih. Več je recimo možnosti za potovanja, dijaške izmenjave in zanimive ekskurzije. Tako smo že bili na Danskem, načrtujemo pa tudi izmenjavo z Berlinom in ekskurzijo v Rezijo. Zanimiv je recimo program predmeta Slovenija v svetu, pri katerem se učimo, kako Slovenijo bolje predstaviti v Evropi. Do sedaj smo to delali le v Sloveniji, sedaj gremo naprej Prepričan sem, da mi bo evropski oddelek prinesel večjo razgledanost, saj je med pred- meti več povezovanja Prebujenie______________ : ■ Speče cvetlice Dijakinja 2. letnika Urška Šajnovič posrkale so solze bolečine. prihaja iz Ivanjkovcev in jo zanima študij medicine. Natančno in vztrajno dekle igra še kitaro in pleše v folklorni skupini: »Za vpis v evropski oddelek sem se odločila predvsem zato, da bi izboljšala znanje tujih jezikov in da bi se lahko vključila v novo evropsko družbo, ki nastaja. Zanimale so me tudi dijaške izmenjave in izmenjavanje izkušenj s tujimi dijaki. s pomočjo tujih jezikov, ki se jih učimo, razširjamo svoje znanje, ki ga potem vključujemo v različne projekte in njihovo vsebino. Tako popolnoma spontano uporabljamo tuji jezik in ne razmišljamo preveč o tem. Všeč mi je tudi medpredmetno povezovanje, s pomočjo katerega lahko vidimo, da nam znanje enega predmeta lahko koristi tudi pri drugem. Tako lahko na primer nemščino uporabiš pri zgodovini, celo pri matematiki ali obratno. Mislim, da mi bo znanje, pridobljeno v evropskem oddelku, prišlo prav predvsem pri študiju, ob pisanju seminarskih nalog Noč kot mehka voljna roža spusti se na zemljo. Ležem nežno v njeno cvetno čašo. Oko utripne, zablešči sijaj se noči -v duši zacvetelo je cvetje uvelo. Delo narave Suzana Ruvajo črvički pod njo, pore pijejo žejno vodo, kapljico za kapljico ko bosa stopim na njo, slišim dihati cvetlice, jokati rosne kapljice. S celim telesom občudujem jo, s prsti odidem skozi njo, iz nje srkam energijo, ker to so neukoreninjene korenine. m navsezadnje tudi pri diplomski energija, ki polni mi baterije. nalogi, ker se v evropskem oddelku Je pozitivna in negativna dela veliko seminarskih in projektnih feot slabi in dobri ljudje, nalog. Pa tudi pri študiju in izjemno popularnih študentskih izmenjavah mi bo znanje prišlo prav, saj je poudarek na angleščini in nemščini in moraš jezik že kar obvladati, to ti pa evropski oddelek vsekakor da.- - Vanja Poljanec vse je konstantno v naravi, brez enega tudi drugega ni, tudi jaz del tega sem, tega sedaj se zavem, daje mi prostor, da ljubim, živim, srkam, ruvam, diham in hrepenim. Sonja bolj pognal kri po žilah. Tokrat gre za balet, ki vam prinaša vrhunske točke plesalcev in koreografov iz SNG Maribor, med katerimi je tudi dobitnik Prešernovega sklada iz leta 2005, Romun Edward Clug, sam tudi avtor omenjenega projekta. Če se počutite dovolj strastni za tango, boste tudi dovolj vroči za ta balet, ki je bil v preteklosti že razglašen za najboljšo plesno predstavo. Diskoteka M. I. K. K. vel. G -18. februarja v Murski Soboti. Soft Celi, The Cure, Falco, Duran Duran, Samantha Fox, Madonna, celo Village People s svojo YMCA - vse to in še veČ lahko slišite v diskotekah v slogu glasbe osemdesetih let, najboljše glasbene dobe vseh časov. Mikkova diskoteka bo že šesta po vrsti, prejšnjih pet pa se jih je uveljavilo kot najboljše zabave v mestu. Veselo, sproščeno, duhovito - še posebej ker tudi obiskovalci prihajajo oblečeni v disko stilu. Glasba vaše mladosti, za katero ste že mislili, da ste jo pozabili. Ko boste znova slišali, kaj so ustvarjali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se boste vprašali, ali se današnjim hitom sploh lahko pravi »hit«. Modernejši uvod v disko vročico bo koncert zagrebške skupine Bilk, ki igra elektro akustik drum’n’bass in ki bo samo dva dni po premieri v hrvaški prestolnici tudi pri nas predstavila svoj novi album Dovolj pove podatek, da je skupina že ogrevala občinstvo kot »predvozač« veliki Disciplini kičnie. T.K, januar 2006 p^n 46 VESTNIK Drevo za ljubezenske zmenke Prvi dan novega leta je britanska kraljica preživela I kar delavno. V parku rezidence Sandringham je lastnoročno posadila hrast, ki tamkaj velja za kraljevsko drevo. V tem parku je J nedavno že rasel znameniti | hrast Rekh so mu kar kra- I Ijičin hrast, ki pa se je leta I 1997, kljub vehki skrbi vrt- I narjev, posušil. Kot pravi | legenda, ga je posadil leta H 1464 Edward FV na istem I mestu, kjer je prvič srečal I Elizabeth Wopodville, s I katero se je kasneje poročil. Osemnajst dni po srečanju je na tistem mestu sam posadil drevo. Kraljičino dejanje je tudi nekoliko simbolno in po svoje kon- | čuje neko obdobje. Tradi- t cionalno družinsko pri- । čakovanje novega leta in ■'i k Y-fl 11 ■ F praznovanje lanskega bo- Hary bi bila rada za te žiča je bilo tokrat zadnje v praznike sama, pravza tej rezidenci. Razlog je nič kaj kraljevski: vnuka William in prav bi bila rada skupaj s svojima dekletoma, za kar pa je rezidenca v Sandrin- u © CA 0) S O A o -i I 1 '"r- \ ■■ je Christine Surer, ki bi jo zdaj, v teh poznih januarskih dneh, lahko našli na enem od tihomorskih otokov, daleč od rojstnega Dresdena, kjer uživa v miru m samoti. Dekle pa m samo simpatično in lepo. Navdušuje se nad hitrimi avtomobili, kar je tudi dokazalo. Z avtomobilom Seat Leon Supercup je s kar dobrim rezultatom že trikrat drvela po pisti Nurnburgringa na 24-urni dirki, vodi pa tudi tv-oddajo o avtomobilih. Nekaj časa je bila poročena s pilotom Marcom Surerom, vendar sta se kmalu razšla (očitno je bil za njo prepočasen...). ? ! j; r — — « ‘a-v« Spet 1 e do M y I —t ■ V I ! V smučarskem središču Gstaad v Švici se te dni mudi Uršula Andress (69], ameriška filmska igralka, sicer rojena v Bernu. Vrh filmske popularnosti je dosegla leta 1964, kot dekle James Bonda v filmu Dr. No, kjer ji je partner bil Sean Connery. Večji del življenja je preživela v Ameriki, pa tudi v Franciji, predvsem zaradi filmov, pa tudi številnih ljubezenskih razmerij. »Najlepše se počutim v svoji domovini, ki mi ni več tako tesna kot takrat, ko sera bila mlada in sem komaj čakala, da lahko pobegnem iz nje. Čudovito je prihajati na počitnice v švicarske Alpe. Uživam v miru in se lahko smučam do mile volje,« pravi igralka, ki se je zadnja leta umaknila v umirjeno življenje. ghamu premajhna, m bo za to v prihodnje primernejši windsorski dvorec, če si princa ne izmislita novih muh... “Mislim, daje za vsakega moškega na svetu najpomembnejša stvar, če se poroči s pametno žensko,« pravi Mel Gibson, trenutno eden največjih hollywood-skih zvezdnikov, ki je v in da nima zveze z apokalipso, ampak gre za ljubezensko zgodbo navadnega človeka. Mel v filmu ne bo igral. Zvedelo se je tudi, da so angažirali na stotine maturščikov« iz začetku januarja praznoval Mehike, s polotoka Jucatan, Bo Mel zamenjal Arnija? leta 1985 dodelila revija z visoko naklado People in ki doslej še vedno ni zbledel. Proti vsem pravilom Holly-wooda je že petindvajset let v zakonu z isto žensko, z medicinsko sestro Robyn Moore, ki je istih let kot on. abrahama. Sijajen igralec, režiser in producent, dobitnik dveh Oskarjev, ob vsaki priložnosti rad poudarja, da verjame v izrek, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska. To je tudi, najverjetneje, razlog, da ga bodo ameriški repubhkanci predlagali za novega kalifornijskega guvernerja Trenutnemu guvernerju Arnoldu Schwar-zenegerju je namreč zelo padla popularnost, ko je konec lanskega leta zavrnil prošnjo za pomilostitev večkratnega morilca Stan-leya Williamsa. obsojenega na smrtno kazen. Republikanci se dobro zavedajo, da je Kalifornija izredno pomembna zvezna država, v kateri je pomembno imeti za kandidata močno osebnost. Gibson s svojimi konservativnimi stališči je prava osebnost za to. Kako se I bodo razpletle volitve za I enega od dveh filmskih I velikanov, se bo kaj kmalu I pokazalo Arnold seveda še I ni vrgel puške v koruzo, e Mel zaenkrat teh komI binacij ne komentira. Vso I svojo pozornost trenutno F namenja snemanju filma ■ Apocalypto, ki bi moral biti I končan in pripravljen za E kinematografe enkrat po-■ leti. Čeprav podrobnosti o ■ filmu varujejo kot veliko ™ skrivnost, že govorijo, da bo film izzval veliko zanimanja in različne reakcije. Mel je sam napisal scenarij in fihn tudi sam režira Zgodba se dogaja v Srednji Ameriki, v in da bo v filmu sodelovalo veliko ameriških Indijancev Mel Gibson je trenutno najbolje plačani filmski igralec. Za vlogo v filmu mu ponujajo do petindvajset času španskih osvajalnih milijonov dolarjev. K tej ceni je veliko pripomogel naziv pohodov in propada c*vh bzacije Majev. O filmu se ve najseksipilnejšega moške le to, da m povezan z religijo ga na svetu, ki mu ga je že Oba sta vneta katolika in trdna nasprotnika kontracepcije in abortusa. Da res tako mislita, potrjuje »številčno stanje« družine: imata hčerko in šest sinov. Robyn se redko pojavlja v javnosti s svojim možem, njen soprog pa se je redno spomni ob vsaki priložnosti in vsakem intervjuju. VESTNIK 47 p^n januar 2006 F-’s »u o ti OJ F L 'e .A '•st L ¥ n > 4^ jkJt 1 l! Idiličen prizor, ko britanski roker Rod Steward -l eno roko objema manekenko Penny Lane as ter, z drugo pa po glavi boža dojenčka, lahko v teh dneh vidimo v številnih revijah in časopisih, ki se ukvarjajo z družabno kroniko, zato morajo biti s tem seznanjeni tudi bralci teh Penovih strani. Pri 61. letih je namreč Rod dobil sina Alastaira Stewarda in se zdaj rad postavi, blažen od sreče, pred kamero vsakega, ki bi ga rad fotografiral. Božič in novo leto je srečna družina preživela v svoji hiši v Londonu, potem pa so se odločili, da bodo zimske počitnice raje preživeli v Miamiju, kjer so 10. januarja že proslavili Rodov rojstni dan. »Nikoli nisem bil bolj srečen v družinskem življenju in šele zdaj vidim, koliko sem zamudil.« pravi Rod^ ki ima iz prvega zakona 254etno hčerko Kimberly in 24-letnega sina Seana. Ob teh zakonskih otrocih skrbi še za 17-letno hčerko Ruby, 11-letno Renee in 11-letnega sina Liaraa McAlistera iz drugega zakona. Vzradoščen in tudi skrben očka Rod k temu vsemu dodaja, da se bo s Penny, sedanjo 26 let mlajšo ljubeznijo, takoj poročil, kakor hitro bo dobil »papirje« o ločitvi s soprogo iz drugega zakona. I1oilywoodska igralka, junakinja filma Dekle za milijon dolarjev, se ločuje zaradi ljubosumnega moža - Ljubosumen je na njena dva oskarja Res zakleta sedmica Res je, Hilary in Chad gresta vsak na svojo stran in upata, da bosta to težko obdobje čimprej prebrodila. To kratko izjavo je podal Troy Nankin, menedžer 31-letne igralke Hi-lary Swank, ki se po sedmih letih zakona ločuje od 38-letnega soproga Chada Lowea. Uradni razlog ločitve še ni znan in tudi zahteve za ločitev sodišče še ni dobilo, neki prijatelj pa je znal povedati, da sta se zakonca v zadnjem času več prepirala kot se normalno pogovarjala, kaj šele, da bi si izkazovala ljubezen ~ ne za javnost, še manj doma. Pravijo, da se je vse začelo lani, ko je igralka dobila že drugega oskarja - za vlogo boksarke Maggie Fitzgerald v filmu Dekle za milijon dolarjev, ki ga je režiral legendarni Clint Eastwood. »Chad je ob njenem uspehu postal ljubosumen. Začelo ga je motiti, da so se v javnosti vsi vrteli okrog nje, njega pa kot da ne bi bilo. Končno ga je motilo tudi to, da so se okrog soproge ves čas vrteli predvsem moški,« je nekaj podrobnosti razkril njun prijatelj. Tako Hilary kot Cha-du je to prvi zakon. Ona govoric noče komentirati. Hilary Swank in Chad Lowe, ko je lansko leto prejela zlati globus, drugo najpomembnejšo filmsko nagrado* Takrat so še na veliko pisali, kako je Chad srečen in ponosen na soprogo. Nekoliko pozneje je dobila Še drugega oskarja... Hollyivoodski igralec, rojen v Egiptu, večni plejboj in nepopravljivi hazarder, se je znašel na seznamu ljudi, ki so jih islamski teroristi obsodih na smrt, čeprav je musliman. Moti jih, ker je v filmu Sveti Peter igral krščanskega svetnika. Triinsedemdesetletni igralec, ki je dosegel vrhunec v svoji bogati filmski karieri z vlogo v filmih Doktor Živago in Lawrence Arabski, je nedavno odigral za italijansko televizijo vlogo Svetega Petra v istoimenski tv-nadaljevanki. Teroristični organizaciji Al Kaida to m bilo všeč m ga je obsodila na smrt, kar je objavila na internetnih straneh. Omarja Sharifa to ni preplašilo niti se ni začel zaradi tega skrivati. Že deset let živi v manjšem pariškem hotelu brez telesnih čuvajev. Ob tej slabi novici so ga obiskali novinarji. »Pravzaprav ne vem, ali sem še vedno na njihovem seznamu, ker računalnika sploh ne uporabljam. Nedavno, ko je moj sin pregledoval njihove strani, sem bil še na njem, vendar me to ne skrbi. Jaz vem, kdo sem. Sem Omar Sharif, ki igra krščanskega svetnika ali newyorškega Žida ali Arabca. Sem igralec! Ljudje to razumejo. Slišal sem, da tudi številnim muslimanom ni všeč, da sem prišel na ta seznam. O hazardiranju je povedal: »S tem sem popolnoma prenehal. Prej sem prebil veliko noči po igralnicah vsega Grožnja Omarju Sharifu sveta. Z igrami na srečo sem se ukvarjal iz dolgega časa, ne zaradi odvisnosti, kot so govorili. Potoval sem, ih ker nisem imel družbe, sem pač odšel v igralnico. Tudi kaditi sem prenehal. Prej sem pokadil tudi do sto cigaret. Pri šestdesetih letih sem začutil bolečino v prsih, pa sem enostavno prenehal. Sem se pa potem močno zredil, saj sem ves čas grizljal čokolado ali arašide. O AlFajedu, Dodijevem očetu, ki je umrl skupaj s princeso Diano: »To ga je zelo pretreslo. Postal je jeznorit in je, po mojem mišljenju, naredil kar nekaj neumnosti. Vzhodnjaki, kot sva on in jaz, vidijo vsepovsod zaroto. Prepričan je, da so sina in princeso Diano ubili. Jaz sem prepričan, da je bila le nesreča. Na ta večer sta dovolila vozniku, da lahko malce popije, ker ga ne bosta več potrebovala, potem pa sta si premislila, da ne bosta ostala v hotelu, ampak se bosta odpeljala v Dodijev pariški apartma Ta predor pod Seino pa je tako in tako nevaren za vožnjo. zgovoren pa je bil molk ob vprašanju na podelitvi oskarja, kaj meni o moškem, ki ne more prenesti, da bi žena služila več od njega. Ko so vprašanje ponovili, je le povedala: »Če ljubljena oseba ni pripravljena, da bi se veselila ob uspehu svojega partnerja, potem z njo nočem in nimam kaj početi.« To je povedala voditelju, ko pa je kipec že držala v roki, se je obrnila k občinstvu, proti možu, in s solzami v očeh dodala: "Chad, ti si mi vse na svetu!« Po poroki pred sedmimi leti sta kupila hišo v igralkinem rodnem mestu Bellingham nedaleč od New Torka »To bo hišica za najinega otroka.« je takrat govorila Hilary, hkrati pa dodala, da bo na otroka pripravljena šele, ko bo stara trideset let. Zavedala se je, da je nemogoče hkrati imeti otroka m graditi kariero. Poznala sta se dvanajst let. Zaljubila sta se na prvi pogled. Takrat je obiskala, bolj za šalo kot zares, vede-ževalko, ki ji je povedala, da bo zanjo nevarno neko obdobje sedmih let, Zdaj po sedmih letih zakona, kar je za hollywoodska merila sicer neverjetno dolgo in redko, otroka očitno ne bo. Vsaj s Chadom ne. ■p £4. ll ■f’' . ll v Blišč Omar Sharif, na stara leta samotar: »Živim v hotelu, ker mi je tako najlažje, ne skrbim za pranje perila niri za hrano. Če bi se mi kaj zgodilo, pa je tu receptor, ki bi takoj poskrbel za pomoč.« Lindsay Lohan, se nekaj dni pred novim letom ni kazalo, do bo šlo vse narobe. Hollywoodska najstniška zvezdnica. 19-letna Lmdsay Lohan, kateri sta filma Kraljica Šole in Nori petek pripomogla, da se je znašla med znanimi in iskanimi filmskimi imeni, se kljub vsemu ne more pohvaliti, da ji je sreča naklonjena. Zaradi hudega napada astme je prvi dan novega leta končala v bolnišnici v Los Angelesu. Napad, začelo jo je dušiti, je dobila na zabavi v klubu Pri-ve, ki je na srečo nedaleč od bolnišnice, tako da ni bilo treba čakati na rešilca, ampak jo je tja odpeljal nekdo iz njene družbe. Nedavno tega je Lindsay za revijo Vanity Fair priznala, da je zadnje časa veliko zavestno stradala in da boleha za bulimijo. K temu je še dodala, da ji droge niso tuje, za takšno stanje pa je okrivila očeta Michaela, ki je pred dvema mesecema končal v zaporu zaradi nasilnega obnašanja in poneverjanja. Poleg očeta naj bi bil za njeno nesrečno stanje kriv tudi mladi igralec Vilmer Valderam, s katerim sta se razšla novembra in za katerega je povedala, da je bil njen prvi fant 48VESnilK januar 2006 p^n Robi Košar iz Veščice Sralci Pena se P^^dstd,vlj^jQ Vode se ne boji več, rajši pa ima slikarski čopič, gole ženske, boben bil star štiri leta, sem se po maminem pripo- Ko sem Pred kakšnima dvema letoma sem ga prvič videl in občudoval, kako je igral na bobne pri ansamblu Gantari na turistični kmetiji Tigeli v Koprivi. Te dni pa sem ga spet po naključju srečal v gostišču Macun v Stročji vasi, kjer sem občudoval stensko sliko ravno tedaj, ko se je pri njej ustavil tudi on. Šef lokala, ki je opazil moje zanimanje za sliko, je s ponosom pokazal na drugega gosta in rekel: -To je njegovo delol* Oba sva se spogledala in čez čas sva se dogovorila za snidenje pri njem doma. H »g i '.iiiSJ S vedovanju Še vedno najbolj bal vode, že dolgo pa ni več tako. Poplava je pustila sledi Gre za Veščico v občini Raz-križje, da vas ne bi morebiti potegnilo v istoimensko vas pri Murski Soboti. Robert, moj sogovornik (tudi bralec Pena), je te dni praznoval 34. rojstni dan. Uradno je še samskega stanu, nikakor pa ni več sam, ampak že tretje leto živi v zunajzakonski skupnosti s prikupno frizerko Jelko. Vse kaže, da bosta letos dobila tudi naraščaj. To je bila doslej za večino skrivnost, ki jo je najbrž nehote izdal prav meni. Se mu je pač zareklo. Upam, da ne bo hud, ker ga nisem vprašal, ak to sploh lahko objavim. Ampak zdaj je, kar je. Saj gre za nekaj dobrega, lepega .., ko se rodi otrok In kako je on preživljal svoje otroštvo? "Odraščal sem na manjši kmetiji in pomagal staršem pn delu. Kot večina fantov sem najrajši kaj postoril s traktorjem. Okrog deset let smo imeli tudi dopolnilno dejavnost, in sicer kisanje zelja in repe, kar smo z novim letom opustili. Tudi krav molznic nimamo več. Starša sta mi pripovedovala, da sem se v otroštvu najbolj bal vode, verjetno zato, ker je leta 1972. ko je bila velika poplava, voda pritekla do prage naše hiše. Eavno takrat smo se preselili na Veščico, no to domačijo, ki sta jo mami prepustila teta in stric. Vode pa se že dolgo ne bojim več. Naučil sem se plavati in kot vojak sem bil celo v mornarici.^ ■K 5 ■ J, Zo birm^ sem lahko že nosil kravato in, kot lahko vidite, imel sem^ močne lase, ki sem jih že precej izgubil. 1 ) Jaz bobnaj nE Tito ga je -znemirial« čeprav je imel Robi že kot osnovnošolec razkriške osemletke žikco za slikanje, ni prišel do kakšne posebne veljave. No, izbrali SO ga V skupino, ki je sodelovala na nagradnem natečaju Slovenskih železnic. Njega pa je v tistem času zelo »znemirjala« slika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, ki je visela na stem. Kadar mu je bil dolgčas pri pouku, se (e zagledal v to sliko in jo v mislih še sam risal. »Večkrat pa sem Titov portret narisal tudi zares, na papirju, in videti je bil zelo podoben tistemu na steni. Veselilo me je tudi slikanje pokrajine, starih hiš, pohištva in opreme na kmetiji. Zelo me je zanimala tudi elektrika. S sošolcem sva na primer »spajkala- skupaj nekaj siren za piskanje in DKV-oddajnik, ki je lovil do 200 metrov. To je bilo najbrž odločilno, da sem po osnovni šoli nadalieval poklicno usposabljanje na elektrotehniški šoli v Mariboru, v programu energetika, a sem sčasoma ugotovil, da to ni prava stvar zame. Vse bolj pa me je vleklo v slikarsko dejavnost, še zlasti potem, ko sem naslikal našo staro domačijo in ko so me prt vojakih fslužžl sem mornarico na kopnem pri Pulju) tovariši prosili, da sem jim kaj naslikal na roke. Najprej sem poskušal s flomastrom, nato pa sem se specializirtd za tetoviranje z iglo, sidiancem in tušem. Tudi na svoji roki sem seveda »prinesel« domov mornarsko sidro. Zdaj me prijatelji in znanci prosijo. da jim naredim rtpzne poslikave na motorjih. Najboljgredov promet gole ženske, zmaji in Schumacherjeva čelada. V sodelovanju s pleskarstvom Dokša iz Lendave pa sem restavriral alt nanovo poslikal več podob sv. fjorijana ali nabožnih podob oz. slik na gasilskih domovih, kape-l(di, zvonikih in križih (v Dolgi vasi, ftadmožancih, Petišovcih, na ftazkrižju, pri Veščici idr). Ponekod pa je šlo samo za napise. . 1» •Kaj pa jaz in naš prašič nisva za novineT* nam je te dni malo za šalo malo zares dejal Janez Ožvalt iz Čepinec. In beseda je meso postala! Janez nam je še povedal, a da ni izučen mesar, ampak se je tega dela lotU kar sam od sebe, domače koline pa so bile nekoč nekaj lepega, prijetnega in prazničnega. Trajale so ves dan. Najprej so spekli in jedli kri, nato so prišla na mizo ocvrta jetrca, sledilo je kosilo s kostno juho, pečenko, krompirjem, solato, kmalu nato je zadišalo še po bujti repi, zvečer pa so bile za poslastico krvavice. Tudi peli in plesali so večkrat pri kakšni hiši. Zdaj pa je vse hitro končano. JOG Tudi na stenah v domači hiši sem se seveda preizkusil $ čopičem. Mislim, da mi gre dobro od rok tudi oblikovanje Mislim, da mi je zelo dobro uspela tudi stenska slika pri Macunu v Stročji vasi in še zlasti pri Petelinu v Benediktu, kjer je videti, kot da gre za pravo stensko uro, v resnic ipa gre samo urni mehanizem, vse drugo /e slika.* Bobne igra za dušo __ Preden je Robert odšel na služenje vojaškega roka, bil je zadnja generacija nekdanje JLA, je začelo zanimati igranje na bobnih, kakršne imajo narodnozabavni ansambli. Potem je nekaj časa pozabil nanje, pred leti pa je z nekaterimi znanci začel nastopati v že omenjenem ansamblu Cantari. »Mi smo bolj občasni ansambel. saj se zgodi, da ne nastopamo po več mesecev. Imamo pa svojo himno, ki sva jo napisala skupaj z Darkom Vezjakom. Zdaj se pripravliamo, da bi posneli prvo skladbo na CD z naslovom Gremo na špricar. Pesem se začne takole: Sunce me žge/vroče mi je/ ustnice suhe/ v glavi so muke,/ seja se mi/ ka negdi v bližini špricar šumi/Gremo na špricar/ na hladen špricar/gremo v klet/ med gantare ... Poleg mene in Vezjaka nasto}xijo v ansamblu še Jože Kodba, Vlado Stojko ter občasno še Ivan Jagec ■ Fičo. Ker imajo Kosarjevi gorice, sva za konec seveda tudi nazdravila z njihovo dobro kapljico. ^OptCdll* ■▼!■»•■■■•/ ■■■■ gl C WVB -ev« p J. mavcem, izdelovanje vitražnega lestenca in še kaj, ~ Jožef G, Bistriški