List 31
Z Dolenjskega, 4. avgusta 1891.
(Beseda v pojasnilo.)
Sprožila sta gg. L. Svetec in J. Murnik v posebnem dopisu, poslanem sedanjim in nekim nekdanjim naročnikom „Novic", misel, naj bi se one kot častitljiv spo-minik nepozabnega nam, dr. Janeza Bleiweis-a ohranile in pri sedanji žalostni razprtiji med narodnjaki na Kranjskem postale nevtralen, med strankami posredujoč list z namenom, mirno^pretTeSov^u^as^zaaeve in po-lagcrjDa zopet potolažiti in združiti razdvojene brate.
¦
Nastalo je pa semterrje mnenje, kakor da bi ona dva s tem nameravala osnovati neko posebno tretjo stranko. To mnenje je treba popraviti in pojasniti. „Novice" nikakor nimajo namena še bolj razcepiti narodnjake. Saj sta nam že dve stranki preveč; Nasprotno, rNovice" bodo le skušale odpraviti stran-karstvo in zjediniti nas zopet v političnem oziru vse pod eno narodno zastavo. V ta namen je pa treba po-razumljenja ; treba je, da se začnemo zopet mirno, stvarno in brez strasti razgovarjati. Tako je mogoče, da se sčasoma širši in širsTltrogi naše narodne inteligencije prepričajo ne samo, da nam je prepir vsem enako poguben, ampak tudi, da nimamo nikakega" pravičnega vzroka ločiti se in cepiti v dve nasprotni^strajiki. Potem se najdejo tudi pota in sredstva — bistri razum in živo rodoljublje naših kranjskih rojakov nam je za to porok — narediti konec naši domači vojaki.
Zakaj da bi naši strankarski časniki mogli kedaj doseči ta namen, tega se je pač težko, težko nadejati. Glavna ovira temu je že to, da, odkar smo se razdelili v dva tabora, ena stranka niti ne bere časnikov druge stranke. Zato pa gleda in presoja vsaka stran svoje nasprotnike le skozi motna stekla svojih strankarskih glasil, ki služijo mnogokrat zgol strankarskim namenom in menijo torej tem bolje prikupiti se, čim krepkeje in brezobzirneje mahajo po navideznih nasprotnikih. Po taki poti bi pač nikdar ne prišli do sprave, niti do tega ne, da bi se mirno med seboj pomenkovali.
Če neki Ljubljanski časnik meui, da bo mir precej storjen, ako se le naravnost pove, kdo da je prepira kriv, je ta misel jako optimistična. Vzrokov je pač več ko eden in če je eden Jasa kriv, je drugi morebiti t9j krivdi povod. Sploh je pa^ukaj, kakor pri vsaki pravdi, v kateri si nasprotujeta nadarjena in ognjena nasprotnika ^Ter skušata eden drugega premagati z vsakojakimi po pravdenskem redu mogočimi sredstvi. Tako je tudi pri nas časnikarska pravda potiskovni svobodi^ki jo imamo, mnLgo zmešala in obudila veliko nepotrebne strasti. To se zdaj nahitroma in z malimi besedami ne da več poravnati, in treba bo časa in potrpljenja predno se naše razmere vsestransko mirno preudarijo ter strasti poležejo. Zato se bomo tudi v vzrokih naših prepirov še pogovarjali. Dobro znamenje je pa za zdaj že to, da smo se vsaj že začeli resno meniti, kaKO bi se med nami naredil zopet mir. Torej še enkrat: „Novice" ne mislijo snovati nove stranke, ampak le poskusiti odpraviti razkol, ki je nastal v narodni stranki, ter združiti zopet vse moči proti drzno napredujočem našim, vnanjim sovražnikom.                                      Lamčjzl^Lv*