Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji The Red List of Endangered Aves in Slovenia Janez GREGOR I & Sergej D . MATVEJE V Ključne besede: Rdeči seznam, ptiči, Slovenija Key words: Red List, Aves, Slovenia IZVLEČEK Od 361 vrst ptičev, do sedaj ugotovljenih v Sloveniji, jih je 169 tradicionalnih gnezdilcev, skupaj z nerednimi oziroma občasnimi pa je gnezdilcev 207 vrst Avtorja jih razvrščata v kategorije lUCN in ugotavljata, da je 1 vrsta izumrla, 4 so domnevno izumrle, 21 prizadetih, 53 ranljivih, 35 vrst je redkih, ena zunaj nevarnosti, 7 neopredeljenih in 10 premalo znanih vrst. Med ogroženimi vrstami prevladujejo predstavniki skupine Nonpasseriformes (74 vrst) nad Passeriformes (40 vrst). ABSTRACT Of the 361 bird species, known so far to occur in Slovenia, 169 are traditional breeders. In all, there are 207 species of breeders, including irregular or occasional breeders. They have been classified according to the lUCN categories of endangerment as follows: 1 species has been classified as extinct (Ex), 4 as possibly extinct (Ex?), 21 as endangered (E), 53 as vulnerable (V), 35 as rare (R), 1 as no longer under threat, 7 as indeterminate (I), and 10 as insufficiently known (K). The number of threatened species from the group Nonpasseriformes (74 species) exceeds the number of threatened Passeriformes (40 species). 1. UVOD Poznavanje ptičev v Sloveniji je bilo dobro že do preloma tega stoletja, o čemer govorijo objavljeni seznami in favnistična poročila. Pobudo za organizirano preučevanje ptičev je dal 2. mednarodni ornitološki kongres leta 1902. Pojavljati so se začela prva temeljitejša ornitološka dela, leta 1926 pa so na pobudo dr. S. Bevka, dr. J. Ponebška, dr. O. Reiserja in dr. J. Hadžija ustanovili Ornitološki observatorij, ki deluje še danes, in sicer kot ornitološki kustodiat v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Nekaj let po ustanovitvi Ornitološkega observatorija je bila predstavljena takratna ornitološka dejavnost pri nas (I. IZVESTJE...1934) . Število ornitologov in amaterjev je naraščalo, leta 197 9 je bilo osnovano Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki danes združuje skoraj štiristo članov, do oktobra 1991 pa je izdalo 48 številk društvenega glasila Acrocephalus. Vseskozi je bilo pri ornitološkem delu pomembno varstvo ptičev, saj so se vse bolj kazali negativni vplivi različnih dejavnosti človeka. V znameniti Spomenici iz leta 1920 je spisek vrst z zahtevo po njihovem takojšnjem zavarovanju (Spomenica... 1920). Na spremembe pri nekaterih vrstah ptičev kot posledico negativnih vplivov, sta jasno opozorila BRELI H in GREGOR I (1980), ki naštevata 42 taksonov ogroženih ptičev. Pri vsakem navajata vzroke za spremembe in nakazujeta ukrepe za izboljšanje stanja. GREGOR I in MATVEJE V sta pripravila Rdeči seznam ogroženih vrst ptičev (1987a) oziroma njegov predlog (1987b), ki naj bi spodbudil širšo razpravo o ogroženosti posameznih vrst oziroma njihovo reševanje. Predlog rdečega seznama je za izhodišče razmišljanja o ogroženosti ptičev vzel GEISTE R (1988), vendar pa se ni navezal na kategorije lUCN, ampak predlaga svojo razvrstitev v skupine ogroženosti. Od izida predloga rdečega seznama 1987 so se kopičila nova spoznanja o statusu nekaterih vrst ptičev pri nas. Temeljno vlogo pri posredovanju podatkov je odigrala revija Acrocephalus, v kateri je bilo v enajstih letih (1980-1991) objavljenih skoraj 900 prispevkov (člankov in notic) s favnistično in naravovarstveno vsebino. Rdeči seznam se nekoliko razlikuje od predloga, saj temelji na novih spoznanjih in ugotovitvah. 2. SEZNAM Ex - izumrla vrsta (Extinct) Gyps fulvus (Hablizl, 1783) - beloglavi jastreb Ex? - domnevno izumrla vrsta (Extinct?) Cyrcus pygargus (Linnaeus, 1758) - močvirski lunj Burhinus oedicnemus (Linnaeus, 1758) - prilivka Pyrrhocorax pyrrhocorax (Linnaeus, 1758) - planinska vrana Oenanthe hispanica (Linnaeus, 1758) - sredozemski kupčar E - prizadeta vrsta (Endangered) Ciconia nigra (Linnaeus, 1758) - črna štorklja Pernis apivorus (Linnaeus, 1758) - sršenar *Aquila chrysaetos (Linnaeus, 1758) - planinski orel Falco peregrinus Tunstall, 1771 - sokol selec Falco naumanni Fleischer, 1818 - južna postovka *Alecforis graeca (Meisner, 1804) - kotoma * - vrsta, ki se lovi v določenem obdobju leta ali pa lahko predlagatelj zakona izda dovoljenje za odstrel (po veljavni lovski zakonodaji) * - Species which may be hunted at a certain time of year or the legislator may issue permission for the hunt (regulated by actual hunting legislation). *Perdix perdix (Linnaeus, 1758) - poljska jerebica *Cotumix coturnix (Linnaeus, 1758) - Crex crex (Linnaeus, 1758) ­1758 - beločeli deževnik 1758) - veliki Tyto alba (Scopoli, 1769) ­ Alcedoatthis{Unna&\xs, 1758) ­1758 ­1758) - mala dp a 1758 - rjavoglavi srakoper Sylvia nisoria (Bechstein, 1795) - Emberiza hortulana Linnaeus, 1758 - vrtni Emberiza melanocephala Scopoli, 1769 - Emberiza calandra Linnaeus, 1758 - veliki 1758 - siva caplja 1776) -mah 1758) - bela štorklja 1758) ­1758) - kragulj 1758) ­1758) - kanja 1758 ­1758 - navadna postovka 1776) - belka 1758) - gozdni jereb 1758) - ruševec 1758 - divji petelin 1758 - mokož r Scopoli, 1786 - mali deževnik Tringa hypoleucos Linnaeus, 1758 - mali martinec 1758) - kožica 1758 - golob duplar > livia Gmelin, 1789 - skalni golob *Streptopelia turtur iUnn&eus, 1758) - divja grlica Bubo bubo (Linnaeus, 1758) - velika uharica Otus scops {UnnaQus, 1758) - veliki skovik rews (Linnaeus, 1758) - koconogi čuk ' (Scopoli, 1769) - navadni čuk 1758) - mali skovik 1758 - Apusmelba (Linnaeus, 1758) ­UpupaepopsUnn^eus, 1758 - Jynx torquilla Linnaeus, 1758 - vijeglavka 1758) ­ 1758) - srednji 1758) ­1758) - triprsti 1758) - breguljka Galerida 1758) - Lullula arborea 1758) - hribski 1758 - poljski 1758 1758 - rjavi 1758) ­1820) - svilnica 1810) ­fluviatilisiWoM, 1810) - rečni 1758) - bič ja 1804) ­1758) ­1787 - rjava 1815) ­1758) ­1758 ­1758) ­ (Rare) Strix Dendrocopos syriacus Hemprich & Ehrenberg, 1833 - sirski detel Dendrocopos leucotos (Bechstein, 1803) - belohrbti detel Dendrocopos lilfordi {Shavi^Q & Dresser, 1871) - balkanski detel Hirundo daurica Linnaeus, 1758 - rdeča lastovka Anthus campestris (Linnaeus, 1758) - rjava cipa Lanius minor Gmelin, 1788 - črnočeli srakoper Corvus corone Linnaeus, 1758 - črna vrana Locustella luscinioides (Savi, 1824) - trstni cvrčalec Locustella naevia Boddaert, 1783) - navadni kobiličar Lusciniola melanopogon (Temminck, 1823) - tamariskovka Sylvia hortensis (Gmelin, 1789) - svetlooka penica Sylvia melanocephala (Gmelin, 1789) - žametna penica Phylloscopus bonelli (Vieillot, 1819) - hribska listnica Ficedula parva (Bechstein, 1794) - mali muhar Monticola solitarius (Linnaeus, 1758) - puščavec Parus lugubris Temminck, 1820 - žalobna sinica 0 - vrsta zunaj nevarnosti (Out of danger) Corvus corax Linnaeus, 1758 - krokar 1 - Neopredeljena vrsta (Indeterminate) Ptyonoprogne rupestris (Scopoli, 1769) - skalna lastovka Corvus frugilegus Linnaeus, 1758 ~ poljska vrana Sylvia cantilans (Pallas, 1764) - belobrada penica Monticola saxatilis (Linnaeus, 1758) - slegur Tichodroma muraria (Linnaeus, 1758) - skalni plezavček Carpodacus erythrinus (Pallas, 1770) - skrlatec Serinus citrinella (Pallas, 1764) - laška konopeljščica K - Premalo znana vrsta (Insufficiently known) Botaurus stellaris (Linnaeus, 1758) - velika bobnarica Gypaetus barbatus (Linnaeus, 1758) - brkati ser Hieraaetus pennatus (Gmelin, 1788) - mali orel Circus aeruginosus (Linnaeus, 1758) - rjavi lun j Milvus milvus (Linnaeus, 1758) - rjavi škarnik Falco cherrug Grey, 1843 - sokol plenilec Porzana porzana (Linnaeus, 1758) - grahasta tukalica Porzana parva (Scopoli, 1776) - mala tukalica Porzana pusilla (Pallas, 1776) - pritlikava tukalica Luscinia svecica (Linnaeus, 1758) - modra taščica 3. RAZPRAVA V Sloveniji poznamo danes 361 vrst ptičev, od tega je 169 tradicionalnih gnezdilcev (redno gnezdijo ali so redno gnezdili v preteklosti), dodatnih občasnih ali nerednih gnezdilcev pa je še 38 vrst. Podrobnejše jih analizirava v tabeli 1. Tab. 1: Odnos ogroženih gnezdilcev do tradicionalnih gnezdilcev in vseh gnezdilcev Slovenije Table 1: Endangered breeders in relation to traditional breeders and all breeders in Slovenia Kateg. lUCNlUCN Categ. Tradicionalni gnezdilci Traditional breeders Nonpass, n = 70 (41,4%) Ex Ex? E V R 1 (0,6%) 15 (8,9%) 34 (20,1 %) 4 (2,4%) 1 (0,5%) 2 (1,0%) 4 (2,4%) 15 (7,2%) 19(11,2%) 34 (16,4 %) 7 (4,1 %) 22 (10,6 %) 261913 (1,0%) (2,9 %) (9,2%) (6,3%) 54 (31,9 %) 30 (17,7 %) 74 (35,7 %) 40 (19,3 %) Število gtradicionalni nezdečih vrst (n = 99) kot iz skupine pevcev (Passe skupaj z nerednimi oz. riformes), občasnimi tako (n = sami 115), prevladuje nad številom gnezdečih vrst obeh kategorij (n = 70 in n = 92) iz skupine nepevcev (Nonpasseriformes). Vendar pa v skoraj vseh posameznih kategorijah ogroženosti predstavniki skupine nepevcev daleč prevladujejo nad pevci. Večinoma so telesno veliko večji od pevcev, nekateri med njimi sodijo v sam vrh prehranjevalne verige. Število osebkov v populacijah nepevcev je manjše ko v populacijah pevcev, zato so veliko bolj občutljive za neposredno uničevanje (npr. ujede). Večina nepevcev ima ozko ekološko valenco, večinoma so oligofagi in zato bolj občutljivi na spremembe v okolju, pogosto jih prizadene vsako zmanjševanje diverzitete vrst, s katerimi se hranijo. Močneje jih prizadeneta uničevanje in spreminjanje habitatov, kar je usodno predvsem za vrste, vezane na vodne ali močvirne habitate. Tudi med pevci so najbolj ogrožene vrste vezane na vodne habitate (npr. trstišča). 3.1 Vzroki ogroženosti Vzroke za upadanje populacij je treba iskati v različnih vidikih ogroženosti, ki so predvsem naslednji: nje vodnih habitatov (stanišč). Med mokrišči so v Sloveniji ogroženi predvsem poplavni in zamočvirjeni travniki, barja in močvirja, ki jim grozijo oziroma so jih v veliki meri že uničili osuševalni posegi, ter različni vodotoki. Manjše površine stoječe vode (npr. mrtvi rokavi, manjša močvirja) prizadeva predvsem zasipavanje z odpadnim gradbenim materialom oziroma smetmi. Zaradi takih posegov so ponekod v nevarnosti tudi trstišča. Negativni vpliv je predvsem na vrste, ki so na vodne oziroma vlažne habitate vezane ob gnezdenju (npr. Numenius arquatä). Odprte vodne površine se pri nas zadnja leta širijo. - Spremembe habitatov. Posledica gospodarjenja z gozdovi (predvsem "sanitarne sečnje" starih dreves) in intenzivnejšega kmetijstva je zmanjševanje števila vrst, s čimer se ekosistemi siromašijo. Monokulture, predvsem na poljih in v gozdovih, prizadevajo mnoge tamkajšnje vrste ptičev. - Neposredno uničevanje. Zaradi lova so ogrožene številne telesno velike vrste (nekatere so v novejšem času zakonsko zavarovane), ki so bodisi zanimive kot trofeje (npr. Tetrao uroga 11 us)^ za hrano (npr Fe/aix perdix, Coturnix coturnix, Alectoris graeca, različne vrste rac in gosi) ah pa zaradi tega, ker se žival hrani z mesom. Tako je človeku tekmec (ki ga je treba odpraviti) in obenem še trofeja (npr. ujede in sove). - Posredni vpliv človeka. Nekatere ptiče ogrožajo različne tehnične naprave, npr. elektrovodi, ki prizadevajo predvsem velike migratorne vrste, ali promet, katerega žrtve so zlasti sove. Vse večji vpliv ima nemir, v veliki meri kot posledica turizma. V prvi vrsti deluje na živali, ki živijo v gorah (npr. Lagopus mutus), pa tudi v gozdovih (npr. Tetrao urogallus). Opozoriti je treba še na vpliv različnih športov, ki potekajo v naravi, npr. gorsko kolesarjenje in plezalni šport, ki ogroža nekatere vrste v času gnezdenja (npr. A pus melba, Aquila chrysaetos). - Zastrupljanje s pesticidi. Nevarnost, ki je v preteklosti grozila predvsem nekaterim ujedam, se zmanjšuje z vse manjšo uporabo strupov zmanjšuje. - Pomanjkanje hrane. Vidik, ki je pri mnogih vrstah težko ugotovljiv oziroma spremlja druge negativne vplive, ima lahko odločilno vlogo pri velikih vrstah. Zmanjšanje števila ovac je verjetno botrovalo izumrtju beloglavega jastreba Gyps fulvus, ki je gnezdil na našem ozemlju še v prejšnjem stoletju. - Tveganje ob selitvi. Mnogi selivci so ob selitvi izpostavljeni nevarnostim, zaradi česar se število še dodatno znižuje (npr. nekatere ujede, Coturnix coturnix). - Pomanjkanje gnezdišč. Vprašanje se pojavlja predvsem pri duplarjih, ki imajo vse manj možnosti za gnezdenje, saj zaradi sanitarnega sekanja izginjajo iz gozdov številna dupla. Sem lahko štejemo tudi manjše možnosti gnezdenja pri vrstah, gnezdečih v rovih, ki jih kopljejo v stene bregov s primerno geološko podlago (npr. Merops apiaster, Riparia riparia, Alcedo atthis). Slednji dve vrsti prizadenejo predvsem regulacijska dela ob vodotokih. 3.2 Varstveni ukrepi Pri zav i vanju p sameznih vrst ptičev je vse bolj pomembno varstvo habitatov Popolno varstvo jim je zagotovljeno samo v delu Triglavskega narodnega parka de~et predelov v Sloveniji pa je na seznamu za ptiče pomembnih predelov Evrope (GRIMMET T & JONES, 1989) . Varstvo ptičev v Sloveniji uravnavata dva zakonska predpisa: Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. 1. SRS, št. 25/76) ter Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. 1. SRS, št. 28/76). Vrste, ki jih je po veljavnih predpisih dovoljeno loviti v določenem obdobju zunaj gnezdilne dobe, so naslednje: njivska gos {Anser fahalis), mlakarica {Anas platyrhynchos), krehelc {Anas crecca), regele {Anas querquedulä), kragulj {Accipiter gen t i Iis), skobec {Accipiter nisus), črna liska {Fülica atra), fazan {Phasianus colcMcus), rdečenoga jerebica {Alectoris m fa), poljska jerebica Perdix perdix), gozdni jereb - samec {Tetrastes bonasia), golob grivar {Columba palumbus), turška grlica {Streptopelia decaocto), divja grlica {Streptopelia t ur t ur), sloka {Scolopax rusticola) in kožica {Gallinago gallinago). Samca velikega petelina {Tetrao urogallus) in ruševca {Lyrurus tetrix) je dovoljeno loviti v času razmnoževanja. Vse leto je dovoljeno loviti šojo {Garrulus glandarius), srako {Pica pica) in sivo vrano {Corvus comix). Vrste ptičev, zavarovane vse leto, za katere lahko predlagatelj zakona izda dovoljenje za odstrel, so naslednje: planinski orel {Aquila chrysaetos), belka (Lagopu" mu t us) y samica velikega petelina {Tetrao urogallus), samica ruševca iLyruru" tetrix), samica jereba {Tetrastes bonasia), kotoma {Alectoris graeca), prepelica {Cotur nix coturnix), skalni golob {Columba livia), krekovt {Nucifraga caryocatactes) in navadna kavka {Coloeus monedula). Vse druge vrste ptičev so zavarovane vse leto. Po sklepu občnega zbora Lovske zveze Slovenije je začasno celo leto prepovedano loviti velikega petelina (Tetrao urogallus). Pripomniti je še treba, da bodo že kmalu revidirani zakonski predpisi o varovanju in lovljenju ptičev v naši državi. 4. SUMMARY Until now 361 bird species have been observed to occur in Slovenia, of which 169 are traditional breeders (regular breeders at present or in the past) and 38 are irregular or occasional breeders. A more detailed analysis is presented in Table 1. The number of breeding species from the group Passeriformes including traditional breeders (n=99) and irregular or occasional breeders (n=l 15) exceeds the number of breeding species of both categories (n=70 and n=92, respectively) from the group Nonpasseriformes. Yet, in almost all categories of threatened species, far more representatives of the group Nonpasserif ormes have been included than those of the group Passeriformes. The former are, for the most part, much larger in appearance, and some of them belong to the very top of the feeding chain. Also, the populations of Nonpasseriformes are smaller than those of Passeriformes. Therefore they are much more affected by direct destruction (e.g. birds of prey). Most Nonpasserif ormes have a narrow ecological valency. They are mainly oligophagous and thus more sensitive to environmental changes. They are often affected by any reduced diversity of species representing their diet. They are severely affected by the destruction of or changes in their habitat, which is fatal particularly for species depending on aquatic and wet habitats. Also, species of Passeriformes which depend on aquatic habitats (e.g. reed beds) are the most endangered of all. The causes of decreasing populations depend on different aspects of endangerment, which are mainly the following: - Draining of aquatic habitats. Wetlands that are partic ula ly endangered in Slovenia are meadows subjected to flood, marshy meadow" moors and swamps affected or even destroyed, for the most part, by draining procedures, and various waterways. Smaller areas of stagnant water, such as oxbow lakes and smaller swamps, are endangered because as often as not they are filled up with waste building material or rubbish. For the same reason, some reed beds are endangered. Adverse effects concern above all taxa which depend on aquatic or wet habitats for their breeding requirements (e.g. Numenius arqaata). On the other hand, open aquatic areas have increased in size recently. - Changes in habitats. Forest management measures like sanitary felling of old trees and intensive agricultural production lead to a reduced diversity of species and hence impoverished ecosystems. The present trend of growing monocultures in fields and forests has an adverse effect on many bird species occurring in the area. - Direct destruction. A number of physically large species (some of them are presently protected by law) are endangered by hunting. Some species are interesting as trophies (e.g. Tetrao urogallus) and some as food (e.g. Perdix perdix, Coturnix coturnix, Alectoris graeca, several species of duck and goose). A species may also become endangered for its feeding habits. If its diet is meat, then it is regarded as a rival to man (and hence it has to be killed) and as a trophy (e.g. birds of prey and owls). - Indirect human impact. Some bird species are endangered by different tehnical installations such as power-lines, which represent a possible threat to physically large migratory species, and by traffic, which endangers owls in particular. Also, tourism has an increasingly disturbing effect on animals living in mountains (e.g. Lagopus mutus) and forests (e.g. Tetrao urogallus). Mention should be made of adverse effects of sport such as off-track cycling and climbing on some species in the breeding season (e.g. Apus melba, Aquila chrysaetos). - Poisoning with pesticides. The threat of poisoning, to which mainly some birds of prey used to be exposed, is presently decreasing due to a restricted use of toxic substances. - Shortage of food. For many species, it is difficult to identify this factor as it occurs in conjunction with other adverse effects. It is evident, however, that it can have a decisive influence on the chances of survival of physically large species. For example, the Griffon Vulture {Gyps fulvus), a breeder in present-day Slovenia in the previous century, has probably become extinct on account of the reduced numbers of sheep. - Migration risks. Many migrants are exposed to different kinds of danger when they are migrating, wich has an additional adverse effect on the decrease in their numbers (e.g. some birds of prey, Coturnix cotarnix). ~ Shortage of breeding sites. The problem concerns hole-nesters in particular, as it is becoming increasingly difficult for them to find suitable breeding sites. Numerous nest-holes are disappearing due to sanitary felling of hollow trees. There are also fewer nesting sites for species that breed in holes in the ground, which they can excavate in embankments if bedrock is adequate (e.g. Merops apiaster, Riparia riparia, A Iced o at t his). The latter two species are mainly affected by the regulation of waterways. 4.1 Conservation Measures There is an increasing awareness of the need for habitat protection in order to save an endangered species. In Slovenia, complete protection is assured only in a part of the Triglav National Park. Also, ten areas are listed as important bird areas in Europe (Grimmet & Jones, 1989). Legally, the protection of bird species in Slovenia is regulated by the Act on the Protection, Breeding and Hunting of Wildlife, and Management of Hunting Grounds (Ljubljana, 1976) and by the Decree on the Protection of Rare or Endangered Animal Species and Their Developmental Forms (Ljubljana, 1976). According to current regulations, hunting of the following species is permitted in a certain period outside the breeding season: the Bean Goose {Anser fa balls), the Mallard (Anas platyrhynchos), the Eurasian Teal {Anas crecca), the Garganey {Anas querquedula), the Goshawk {Accipiter gentilis), the Sparrowhawk {Accipiter nisus), the Common Coot {Fulica atra), the Pheasant {Phasianus colcMcus), the Red-legged Partridge {Alectoris rufa), the Grey Partridge {Perdix Perdix), the Hazel Grouse {Tetrastes bonasia - male), the Woodpidgeon {Columba pal um bus), the Collared Dove {Streptopelia decaocto), the Turtle Dove {Streptopelia turtur), the Woodcock {Scolopax msticola), and the Common Snipe {Gainnago gallinago), while the Capercaille {Tetrao urogallus - male) and the Black Grouse {Lyrurus tetrix - male) can be hunted in the breeding season. The Jay {Garrulus glandarius), the Magpie {Pica pica), and the Hooded Crow {Corvus cornix) can be hunted throughout the year. For the following species protected throughout the year a permit for the hunt can be issued by the legislator: the Golden Eagle {Aquila chryseatos), the Ptarmigan {Lagopus mutus), the Capercaille {Tetrao urogallus - female), the Black Grouse {Lyrurus tetrix ­female), the Hasel Grouse (Tetrastes bonasia - female), the Rock Partridge {Alectoris graeca), the Quail {Coturnix coturnix), the Rock Dove {Columba livia), the Nutcracker {Nucifraga caryocatactes), and the Jackdaw {Coloeus monedula). Other bird species are protected troughout the year. According to the decision of the General Assembly of the Slovene Hunters' Association, a temporary prohibition has been imposed on the hunting of the Capercaille {Tetrao urogallus) troughout the year. In conclusion, it is pointed out that regulations on the protection and hunting of birds in Slovenia will shortly be revised. 5. LITERATURA I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926-1933. Kutarorij Ornit. observatorija v Ljubljani, 1934, 72 pp. Acrocephalus, 1980-1991, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.- 1-1 2 (1-48), Ljubljana. BRELIH , S . & J . GREGORI , 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji.-Prirodoslovni muzej Slovenije, 263 pp. GEISTER , L, 1988: Razširjenost ptičjih vrst v Sloveniji in njihova populacijska (ne)varnost.- Acrocephalus, 9 (35-36): 4-17. GREGORI , J . & S. D . MATVEJEV, 1987a: Rdeči seznam ptičev (Aves).- In: J . Vidic & P. Skoberne (ur.): Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ­ekspertiza. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, pp. 31-33 (in litteris). GREGORI , J. & S. D . MATVEJEV, 1987b: Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije. Varstvo narave, 13: 69-78. GRIMMETT , R . F. A. & T. A. JONES, 1989: Important Bird Areas in Europe. ICBP Technical Publication No. 9, 888 pp. Spomenica Odseka za varstvo pri rode in prirodnih spomenikov. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Prirodoslovni del, 1920, 1: 69-75. Naslov avtorjev/Authors' address: Janez GREGORI , dipl. biol. Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20 SLO-61000 Ljubljana Slovenija Dr. Sergej D. MATVEJEV Milčinskega 14 SLO-61000 Ljubljana Slovenija