60. Številka.
O LJubljani, v torek, 10. marca 1908.
XLI. leto.
Izhaja vsa* dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po posli prejema" za avstro-ograko dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za; četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 b. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za^poljfleta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčlfo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko t tlo ieto|30 K.    Na naročbo brez istodobne vpošilja(ve naročnine se ne ozira. — Za ezwHa se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta npravniitvo je v Knaflovih ulicah it. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34, Posamezne storilke po 10 h. Upravnišrva telefon st. 85.
Kranjski deželni zbor.
Kratko in slabo je »Slovenec« snoei obrazložil nacrte klerikalno-nemškutarske zveze glede deželnega zbora kranjskega. Bistvo tega načrta je:
1. Deželnozborskega delovanja sploh ne bo, če ne bo volilne preosnove.
2. Će volilne preosnove ne bo, bodo pa nove volitve.
Lep je ta načrt, jako lep. Klerika lno-neniška večina misli: Kdor ima večino, stori kar hoče, manjšina pa mora parirati in če se ustavlja, bo vlada komandirala »feuer« in — bum! — razpisane bodo nove volitve. Ta načrt je klerikalno-nemška zveza pač dobila v prepis od hrvaškega bana Raucha.
Xo, pa tako preprosto, kakor si domišlja klerikalno - nemška večina, 7>ač ne pojde.
Kar se tiče delovanja deželnega zbora sploh, je to pač stvar kle-rikalno-nemškutarske večine. Ta večina ima v rokah oblast in njena »krb je, da deželni zbor dela in njo zadene odgovornost, če ne bo delal. Manjšina nima moči siliti večino, da sploh kaj dela. Če večina neče delati, zamore manjšina storiti le eno: da opozori javnost na početje te večine in vzbudi nravne sile narodove na tnlpor soper tako !>i'eA\ ećtilo večino.
Kar se tiče volilne preosnove za deželni zbor, je stališče slovenskih naprednih poslancev itak znano.
Narodno-jiapredna stranka se je opetovano izrekla za volilno preosno-vo in ni nikdar tajila, da je sedanji volilni red krivičen in enostranski ter nujno potreben temeljite reforme. Pravičnost zahteva volilno preosnovo in naravno je, da se mora vsaka volilna reforma izvršiti s a m o v s m i s 1 n j> r a v i č n o s t i.
Volilna preosnova se bo rešila v deželnem zboru brez vseh težav in brez vseh ovir, č e b o n a č r t p r a -vičen in stvar večine in vlade je, da najde tak načrt. Vladanje je n m e t n o s t , ne obrt, in kdor hoče dobro vladati, mora v vsem postopati tako, da manjšina sploh ne more ugovarjati, če neče sama sebe v sodbi javnosti pokopati.
To umetnost naj izkažeta vlada in klerikalno-nemškutnrska večina tudi pri volilni reformi in stvar pojde tako gladko, da bo kar veselje.
Seveda, če bo predložen načrt, ki ne bo pravičen, načrt, ki bo prikrojen po interesih klerikalne in nemške stranke, in ne po interesih dežele in prebivalstva, načrt, ki bo nasproten interesom mestnega prebivalstva       potem   ta načrt ne bo
obveljal, nego bo pokopan, pa naj se
baron Schwarz,   baron Schwegel   in j dr. ŠusterŠič desetkrat na glavo postavijo.
Novih volitev se narodno - napredni stranki ni kar nič bati. Več kot je minoli mesec storila vladno-klerikalno-nemška večina zoper na-rodno-napredno stranko, se sploh ue da storiti, hujšega pritiska, hujše zlorabe uradne oblasti si ni mogoče misliti.
Volitve meseca februarja so vladno - klerikalno - nemčurski koaliciji pokazale, kaj zamore v najskrajnejšem slučaju doseči, pokazale so nepremagljivost narodno- napredne stranke v mestni skupini in zato tudi nikogar ne skrbi, če bi hotela vladno - klerikalno - nemčurska koalicija z opetovanimi razpusti in novimi volitvami poskusiti svojo srečo. \ a rodno-naprednastranka še davno ni izrabila svojih zadnjih reserv; narodno-napredna stranka je še vedno lev in nima kar nič volje postati ovca, ki bi jo nemčurji ostrigi i, klerikalci pa snedli.
Saniranje deželnih financ.
Dunaj, 9. marca. V današnji seji sta prišla najprej na vrsto nižje-avstrijska deželna odbornika dr. P a 11 a i in B i e 1 o h 1 a w e k. Prvi se je odločno izrekel proti vsakršni omejitvi deželne avtonomije. Zahteval je splošne dotacije za dežele, toda te se ne smejo vzeti iz tistih direktnih davkov, ki so že sedaj obremenjeni z deželnimi dokladami. Direktno pobiranje davkov bi provzro-čalo deželam nerazmerno velike izdatke. Govornik se je izrekel za stalno ohranitev davka na pivo deželam. — Vladni svetnik dr. B roc k h a n -s e n se je izrekel proti temu, da bi se prepustili deželam celi davki ali se jim nakazale splošne dotacije. Edino pravo bi bilo, da prevzame država ljudsko šolstvo.
Zvišanje plač častnikom.
Dunaj, 9. marca. V parlamentarnih krogih so prepričani, da predlog Latour-Schraffl glede zvišanja plač častnikom in moštvu ne bo naletel več na resne odpore. Sedaj so Poljaki sklenili, da bodo glasovali za predlog; tudi krščanski socialisti nameravajo glasovati za predlog, ako poda vlada zadovoljivo i z j a vo.
Vodilni odbor nemških naprednih strank je sklenil v današnji seji, da poslanci +"h strank rje bodo delali ovir skupni vladi, ako jim da vlada zagotovilo, da bodo delegacije sklicane meseca maja, da se vsote za zvišanje plač častnikom in moštvu po-
stavijo v bodoči državni proračun in da tem povodom ne dobe Madžari koncesij v vojaških zadevah.
Kriza v poljskem klubu.
L v o, 9. marca. Vsled vstopa poljske ljudske stranke v poljski klub namerava načelnik dr. G 1 a -b i n s k i odstopiti. Na njegovo mesto bo izvoljen dr. Bobrzvnski, za namestnika pa bodeta izvoljena dr. D u 1 e b a in vodja ljudske stranke dr. S t a p i n s k i.
Ban Rauch o novem kur-zu na Hrvaškem.
Budimpešta, 9. marca. Ban Rauch je izjavil dopisniku »N. Pester Journala«: »Madžarsko-hrvaški konflikt je star. Ako pa se mi dajo na razpolago potrebna sredstva, mi bo mogoče odrediti, da se na Hrvaškem napravi zopet mir. Sedanji politični položaj je provzročila tudi okolnost, da se je izkazovala Srbom prevelika naklonjenost.«
Politični položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 9. marca. Neodvisna stranka se nič posebno ne ogreva za spremembo poslovnika, ker je nasprotna volilni reformi. Politična situvacija je za vlado tako neugodna, da je dr. Wekerle že davno naznanil vodilnim osebam, da namerava razpustiti državni zbor, ker upa, da bo parlament na podlagi splošne volilne pravice mnogo laglje dognal spremembo poslovnika. Na drugi strani pa so v upa^žajr^h političnih krogih nevoljni, ker si nekatere avstrijske stranke prizadevajo, da bi se vojaške zadeve odgodile. Z ozirom na vesti, da bi vojna uprava rada zahtevala pomnožitev skupne armade za 22.000, avstrijske deželne hrambe za 4500 in ogrske deželne hrambe za 3000 novincev, ako bi to dopustile politične okolnosti, piše »Magvar Orszag«: »V političnih krogih so razširjene vesti, la stoji vladar na stališču, naj bi se vojaška vprašanja uredila šele v novem parlamentu. Zvišanje častniških plač pa je izvzeto, ker to ni vojaško, temne socialno vprašanje. S takimi nazori pa se Madžari ne strinjajo.«
Z Balkana.
Carigrad, 9. marca. V Bi tuši (okraj Florina) so nedavno zaprli štiri grške vstaše, ki so se udeležili klanja v bolgarski vasi Dragošu. Dva izmed aretovanih sta grška podanika. Zaradi teh dveh je grška vlada zahtevala v posebni noti, da morata   prisostvovati   preiskavi gr-
ški konzul in dragoman. Turška vlada tako zahtevo odklanja.
V vasi Borbotsko (okraj Kasto-rija) je nad 100 mož broječa grška četa napadla turško posadko 25 vojakov, ubila dva vojaka ter ranila tri, nakar se je četa brez izgub umaknila. Vrhovni nadzornik je takoj odredil, da se mora posadka pomnožiti na cel bataljon.
Bolgarski vstaši so umorili v Liha ho vu načelnika druge bolgarske čete, znanega Daneva, ki je svoječa-sno odvedel angleškega Alisa.
Italijanski poslanik Imperiuli je dobil naročilo svoje vlade, naj podpira akcijo srbskega poslaništva glede koncesije za zgradbo železnice od Donave do Adrije.
B e 1 g r a d , 9. marca. Projekto-vana železnica Donava-Adrija bo šla po srbskih tleh od Donave do Mer-dara na srbsko-turški meji, od tam pa po turških tleh preko Prištine in Prizrena do San Giovanni di Medua, kjer se odcepi stranska proga k črnogorskemu pristanišču.
Konflikt med Japonsko in Kitajsko.
London, 9. marca. Ker kitajska vlada pod raznimi pretvezami zavlačuje odgovor na japonsko zahtevo zaradi zaplembe parnika »Katsumaru«, je japonska svojo zahtevo ponovila ter zahtevala takoj odgovor. Obenem naznanja japonska vlada, ako bi kitajska vlada ne odgovorila, bo Japonska primorana postopati tako, kakor bi zahtevala čast naroda in varnost dežele. Kitajska vlada je nato res takoj odgovorila; obžalovala je, da se je snela japonska zastava ter obenem zagotovila, da bodo odgovorni faktorji kaznovani. S tem je konflikt poravnan.
Pet r o g r a d , 9. marca. Med Kitajsko in Japonsko se še vedno ni doseglo popolno sporazumlj en je. Kitajski generalni guverner v Kantonu nikakor noče izročiti parnika »Katsumaru«.
Dopisi.
Od Sv. Trojice pri Blokah. Že
dolgo se ni nihče oglasil iz našega kraja v vašem cenjenem listu, zato vam hočem jaz nekoliko poročati. Povod temu mojemu dopisu je dopis iz Blok v lažnivem »Domoljubu« od 27. februarja št. 9, v katerem se veseli dotični dopisunček, katerega smo takoj pogruntali, da ni doma iz Blok, cla bode liberalni« stranka na Blokah kmalu umrla. (Menda misli tako, kakor mlekarna župnegn upravitelja Bajca pri Sv. Trojici). ()j ti ubogo
duševno revše, ki se te še politično mleko okoli ust drži, tebi se vidi, da nimaš še pravega razuma, ker sodiš stvari tako kakor vidiš z očmi, ne pa kakor izkušen politik, logično. Da je letos volilo na Blokah samo 11 liberalcev, ni tvoja zasluga, kakor si tvoja puhla glavica domišljuje, pač pa okoljščina, da narodno-napredna stranka ni postavila nobenega kandidata, za kmečke zveze kandidata se pa ni nič agitiralo, in marsikateri volilec zanj niti vedel ni. Nadalje so baba dopisunček, kako da ljudstvo napreduje v naši fari, (s poginjeno mlekarno, katero sta pokopala Zajcev oče iz Lovranovega in Makovcev oče od Sv. Vida), da se bode kmalu ustanovilo pri Sv. Trojici izobraževalno društvo. No, tega je pa pač potreba v naši fari, ker izobrazbe in olike so pa miši ljudje krvavo potrebni, najbolj pa naš farni upravitelj g. Baje. Toda bog varuj pa, da bi se ljudstvo poučevalo olike po metodi g. Bajca, ker to bi bila potem največja nesreča, ker naša fara bi posta velikanska blaznica, vkljub temu, da misli g. Baje, da je on najboljši pedagog. Dokaz temu je dogodek, ki se je izvršil preteklo leto v šoli pri Sv. Trojici in s katerim se ha v i sodišče in državno pravdništvo, katero bode, upamo tako, dalo dotičnim osebam potrebno lekcijo, da se tako potolaži do skrajnosti razburje-nono in nahujsknno ljudstvo. Kdo je kriv tega dogodka? Nihče drugi kakor šiba božja, katera je prišla pred 6 meseci v našo faro, to je župni upravitelj g. Baje. Zares vzorni Kristusov namestnik, ki se je pri nastopu svoje službe v cerkvi javno hvalil, da je bil poslan k nam zato, da bode faro spreobrnil, in res dosegel je, kar je želel: poprej najbolj mirno faro bo kmalu spremenil v jamo razbojnikov in razbojnic. G. škofu pa bodi povedano, da slabšega duhovnega pastirja bi nam ne mogel poslati, ker ga gotovo nima v svoji škofiji, ako bi ga z lučjo opoldne iskal. Alfa.
Iz Rajhenburga. Pretečeni pred-pust je bil tudi v našem malem trgu kaj živahen. Poleg mnogih domačih veselic je bilo tudi več velikih prireditev, ki so posebno v moralnem ozira dobro uspele. Kot otvoritev pred-pusta je bil čitalnični vojaški koncert dne 6. prosinca, 2(5. istega meseca je imelo svojo veselico tukajšnje gasilno društvo, katero edino ima slovensko poveljstvo v Posavju, 8. svečana se je vršil veliki I. planinski ples »Posavske podružnice slovenskega planinskega društva« in dne Iti. svečana ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Kajhenburg in Videm, pri katerem je svirala domača godba na lok. Se-
LISTEK.
Rado Hurnik: Holhulil sovražniki.
(Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih bolezni.  Založila   izdala   »Narodna založba«. Tisk »Narodne tiskarne«. Cena 60 h, s pošto 70 h.)
Vsak čas poročajo časniki, da zdaj tu, zdaj tam razsaja kužna bolezen. Lani smo imeli na Kranjskem trebušni legar (typhus) in davico (diphthcritis), na Dunaju osepnice itd. Marsikdo je že stokrat slišal besedi bakterija, bacil, a le malokdo ima o tem kaj pravili pojmov. Ljudje, tudi sicer omikani, ne vedo o tem navadno niti najpotrebnejšega. Le malokdo ve na primer, kako nale-zemo legar in kako se ga moremo va rovati. Bakterije, povzročiteljice nalezljivih bolezni se različno selijo v človeško in živalsko truplo.
Pri škrlatici zadostuje kratko prebivanje v bolnikovi sobi, da se okužimo. Pri rdečelisni mrzlici t v slovarjih stoji še vedno napačno rde-eelisni legar) je celo znoj ali pot bolnikov okuži len. Mnogo roditeljev nalezljivih bolezni pa sploh ne poznamo
(ali pa premalo zanesljivo), tako n. pr. pri naglih izpahkih (akutnih eksantemih), kakršne so ošpice, osepnice, norice, rdečelisna mrzlica...
Rado Murnik nam je Spisal poučno in jako zanimivo sestavljeno razpravo o bakterijah.
Medicinske in druge znanstvene razprave se navadno odlikujejo s tem, da so spisane posebno nerodno, suhoparno in dolgočasno; bralec za-zeha po prvih poglavjih in zažene spis v kot. Drugače pa je to z Murni-kovimi »Najhujšimi sovražniki«. Murnik si je prizadeval, da poda bralcem kar najzabavnejše in najzanimivejše beri vo. Pisatelj nam tte našteva suhoparno dejstev, temveč nam pripoveduje gladko, kakor igraje se, kako so postopali razni učenjaki, ko so iskali in poučevali naše najhujše sovražnike. Včasih se ti zdi, da je hotel Murnik napisati kratko zgodovino o bakterioloških uspehih.
Pisatelj je razdelil razlago v 17. poglavij. Na lahko umeven način nam razlaga, kaj so bakterije, bacili, streptokok!, trajnice (Dauersporen) itd. Z živahnim humorjem nam pripoveduje, kaj si je zmišljeval človek v davnih časih o kužnih boleznih in kako so se polagoma pokazali veliki uspehi znanstvenega preiskovanja. Velezanimivih   zgodovinskih podat-
kov ima razlaga vse polno. Murnik navaja celo poskuse Devckove, ki so bili objavljeni šele konec lanskega leta. »Velikosti« in »teži« bakterij je posvetil posebno poglavje s hudomušno prikrojenim koncem.
Potem nam predava o poskusih na živih živalih, o »čisti reji« in o življenskih pogojih bakterij. Tako n. pr. beremo, da v grobu (v mrliču) poginejo bacili legarja po štirih tednih, bacili jetike pa že, ko leži mrlič še na odru.
V nastopnih poglavjih govori pisatelj o strupenosti bakterij, o ne-oknžnosti ali imuniteti, o protistru-pih, ki se delajo (še jako hipotetično) v človeškem telesu zoper sovražne bakterije, o razkužbi ali desili fekci j i in o posameznih bacilih Maničnega prisada, jetike, legarja, daviee, influence, kolere, kuge itd.
Jako hvalevredno je, da je »Narodna založba« izdala tako nujno potrebno, aktualno razpravo. Ako sem prav poučen, namerava Murnik spisati še natančneje razprave o jetiki, legarju, davici itd.
Poudarjam naj še enkrat, da je razlaga spisana tako, da se človek kakor za zabavo pouči o jako potrebit i h rečeh i nodernega zdravoznanstva. Posebno bi Murnikova knjižica tudi koristila   na   deželi,   kjer  se imajo
z d r a v n »ki boriti z upornostjo in nevednostjo prebivalstva.
»V duhu«, piše Murnik, »morda vidi učenjak hvaležni nasmeh, hvaležno solzo bolnikov, ki jim je njegovo naporno in smrtnonevarno prizadevanje rešilo življenje. In iznova se trudi in poizkuša, kako bi zdravim milijonom in milijardam ohranil zdravje in kako bi dobil pravih zdravil bolnim milijonom in milijardam. Vsak izmed teb požrtvovalnih mož, vsak Izmed teh zdravnikov in učenjakov, vsak izmed teh največjih dobrotnikov vesoljnega človeštva, je vreden več časti, več slave, več hvale, več občudovanja, kakor vsi največji in najgenialnejši vojskovodje vseh narodov in vseh časov!«
_ Dr. K.
ljubezen Ronionove Klare.
(Dalje.)
V divjem diru sta zdravnik in Klarica prijezdila do Kušljanovega gradu. Hišna ju je videla, ko sta zavihi na grajsko dvorišče in skočila s konj. Tekla jima je nasproti in se kar prestrašila, videč, kako upadla in izmučena je Klarica. Ta se je komaj vzdržala na nogah, a ko ji je hotela hišna pomagati in jo podpreti, da bi
jo spremila v hišo, se je Klarica tega energično ubranila.
»Kako je z otrokom?« je vprašal zdravnik, ki je bil v tem vzel iz to-bolcev ob sedlu svoja zdravila in >-e je zdaj obrnil k hišni.
»Slabo . . . mrzlica ga trese . . . tudi blede se mu ... In tudi gospe markizi ni dosti bolje... od samega strahu, da izgubi otroka, je vsa zbegana in iz uma.«
Zdravnik se je molče obrnil od hišne in je šel v grad. Klarica mu je sledila, dasi je komaj še premikala noge. V sobi, kjer je ležal mal Charles, sta bil« markiza in njen soprog. Komaj je ob postelji klečeča markiza zagledala zdravnika, je planila k njemu in s sklenjenima rokama prosila, kar prosi v takih treunt-kih vsaka mati.
»Rešite mi otroka, rešite mi edinca,« je jokala markiza, kakor da bi bil zdravnik gospodar življenju in smrti.
Zdravnik je stopil k postelji in natančno preiskal otroka. Izbral je potem iz svoje torbe neka zdravila in je priredil za uporabo.
Sele sedaj se je ozrl po navzočih osebah. Videl je markizo, ki je zopet slonela ob otrokovi postelji in glasno jokala, videl je markija, ki je sedel v kotu pri oknu in gledal topo pred-
01
veda je zaključila pust velika pojedina slanikov na Pepelnica Pri vseh prireditvah je bilo občinstvo popolnoma zadovoljno. Do tolikega uspeha so poleg domačinov v prvi vrsli pripomogli vrli Brežičani, Sevničani, Krčani in Videmeani s svojo mnogobrojno udeležbo. Hvala in čast jim! Da pa bode čitalnica mogla vršiti svojo veliko dano si nalogo, je pomnožila z mnogimi lepimi knjigami ljudsko knjižnico in napravila n o v gledališki oder, ki se otvori dne 19. sušca t. 1. z igrama: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček« in »Krojač Fips«. Pred in po igri svira domača godba na lok. Po igri prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin. za osebo, preplašila se hvaležno sprejemajo. Pozneje priredi čitalniea vsak mesec najmanj eno gledališko igro s koncertom, in sicer: na Veliki ponedeljek, 3, maj-nika, Florijanova nedelja, v prid gasilnega društva, na binkoštni ponedeljek, 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, v prid šolski družbi itd. Želeti bi le bilo, tla bi bilo s strani domačinov, osobito okoličanov-kme-tov večje zanimanje za ■ to prekorist-ho društvo, da bi pogostejše prihajali po knjige ter pridnejše posečali društvene prireditve. Le ako bode imela čitalniea dovolj moralne in gmotne podpore, bode moglo vršiti svojo veliko nalogo v prid omike in prosvete našega milega naroda! V slogi je moč!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10. marca.
— Deželni poslanci slovenske napredne stranke se snidejo dne 12. marca na posvetovanje v Ljubljani. Sestanek je v mestni posvetovalnici ob petih popoldne.
— Dr. Krek in dr. Lampe sta si razdelila sedaj »Slovenca«. Krek piše na prvi strani kolikor mogoče mirno, ali vzlic temu silno ponosno. On ne bode nikogar prosil, njemu je čisto vseeno ali deluje deželni zbor ali ne deluje. Enkrat bo že prišlo do delovanja, magari če tudi čez petdeset let. To pravi visoki, a vsikdar hladni rimski senator! Zadnja stran se je pa odkazala Lam petu, ta je pa ostal stari Lampe. Zabavljanje, psovanje in pljuvanje je z »Xove Dobe« nazaj presadil v božjega »Slovenca«. In zadnje dni je posebno proti našemu slavju vpil, kakor vpije žganjarček iz cestne luže. Nam ni škodovalo, nio-žičku je pa dobro delo. Xaj ima torej to veselje! Da dr. Lampe tudi izdalje ni podoben ponosnemu in hladnemu rimskemu senatorju, to se ve. Tudi se pod masko takega senatorja skriti ne ume, kakor dr. Krek. Zatorej se na tretji strani »Slovenca« dandanes marsikaj razklepeče, kar se na prvi strani previdno zamolči. Kar Brutus Krek modro skriva pod svojo togo, to Casca-Lampe po celem svetu raz-bobnava. Tako smo sedaj izvedeli, da si namerava nemško - klerikalna stranka v deželni zbornici s tem pomagati, da ne bode verificirala izvolitve naših poslancev. Bomo videli. Naš odgovor je: samo poskusite!
— Klerikalno - nemška zveza. Klerikalno - neinškutarska zveza je dejstvo, ki ga ni mogoče utajiti. Obstoj te zveze potrjujejo d e j a n j a klerikalcev in Nemcev in potrjujejo jo oficialne izjave teh strank. Klerikalci bi to izdajsko zvezo seveda radi prikrili. Mislili so, da bodo javnost varali po načelu »levica naj ne ve, kaj desnica v žep dene«. Ce trde zdaj, da nimajo zveze z Nemci, da so še vedno slovenska in demokra-
se, kakor da ga je zapustila vsa zavest, ali kakor da se sramuje, da se v tem usodnem trenotku njegova navzočnost docela nepotrebna. S hitrim pogledom je zdravnik presodil položaj in se obrnil h Klarici.
»Pomagajte vi, gospa, drugi ne more,« je rekel tiho. »Povedal vam bom natančno, kaj je storiti, a jutri zjutraj pridem zopet.«
Klarica je samo lahko nagnila glavo, v dokaz, da je pripravljena prevzeti skrb za otroka. Stopila je z zdravnikom v sosedno sobo in pazno poslušala, kar ji je naročeval. Njena trdna volja je premagala njeno telesno utrujenost. Ta volja se je zrcalila na njenem obrazu, ko se je po zdravnikovem odhodu povrnila v bolnikovo sobo. Ostre so bile v tej uri vse njene poteze in vse njene kretnje in zapovedujoče je zvenel njen sicer vedno mehki glas. Storila je to zavest, da je šla v boj s smrtjo za življenje markijevega otroka.
Kratko je odredila, naj markiza in marki zapustita sobo in dasi je markiza j okaje prosila, naj jo pusti pri otroku, se ni dala omehčati. Zaklenila je vsa vrata, dala hišni vsa potrebna navodila in potem prevzela varstvo otroka.
Stopila je k postelji. Z obema rokama se je naslonila ob posteljo in dolgo motrila bolnega otroka in potem stiskaj e ustne in zobe zaklicala: »Ne smeš mi umreti, ne smeš.«
lična stranka, je to samo smešno. Kake se delajo klerikalci, je pač vseeno; glavno je kakšno so v re-s n i c i. Wenn man den Stockfisch rot punkt iert, so vvird er noch keiue Forelle.
— Izredni občni zbor ljubljanskega »Sokola«, sklican na sredo, 11. t. m. s e n e b o vršil. Naprošeni smo opozoriti člane na naznanilo od-borovo v današnji številki našega lista.
— Zakaj pa pri nas ne? V roke smo dobili službeni kuvert deželnega sodišča v Trstu, na katerem je vti-suena samo v slovenskem jeziku uradna firma »C. kr. deželna sodnija v Trstu«. In pri nas na Kranjskem, kjer prebiva 96 % Slovencev1? Pri nas razpošiljajo sodišča pisma, na katerih je uradna firma tiskana samo nemško ali pa milostno dvojezično — s slovenščino na zadnjem mestu. Tako se zapostavlja slovenski jezik v naši slovenski deželi kranjski! Sramota! Kdaj se bomo toliko ojunačili, da bomo z odločnim in neizprosnim nastopom napravili konec žaljivemu zapostavljanju slovenskega jezika na naših domačih rodnih tleh ? Kar je v Trstu mogoče in dovoljeno, to tudi v Ljubljani ne more in ne sme biti zabranjeno! Ljubljana je srce Slovenije in ne sme se več trpeti, da bi v središču Slovenije bila slovenščina pri uradih pas trka! Ako nam justična uprava rado vol j no ne bo dala pravic, ki nam gredo po zakonu, bomo pač posegli po orožju, ki nam bo nudilo jamstvo, da pridemo z njegovo pomočjo do svojih pravic! Tudi slovenske potrpežljivosti in dobrodušnosti mora biti konec!
— K včerajšnjemu poročilu o proslavi narodnih in naprednih zmag je pripomniti, da sta bila tudi govora gg. Jana R u ž i č k e in občinskega svetnika T u r k a ravno tako sprejeta z navdušenim odobravanjem kakor vsi ostali govori. Burno jima je občinstvo ploskalo, zlasti zato, ker je prvi g. govornik napil svobodi, enaki in bratstvu, g. Turk pa zavednim ljubljanskim volilcem.
— Sola na Muljavi — zagotovljena! Kakor strela je zadela nekatere protivnike šole, ko so dobili odločbo c. kr. deželnega šolskega sveta, da šoli nikakor ni mogoče več nasprotovati ter je vsaka pritožba neutemeljena. Posebno je presenetila ta novica našega g. župana ter njegovega naslednika g. J. Kutnarja, kajti, toliko črevljev sta raztrgala ob kamenje muljavške šole, in nista mogla zdrobiti peščice nasprotnikov v prah in pepel, kar sta tolikrat želela. Od jeze se kar penita ter bi najraje med zobmi zgrizla svoje lastne sosede, ker so jima naklonili toliko gorja in sitnosti. Posebno divjajo sedaj, ko je šola v hiši L Bregarja za provizoričen pouk zagotovljena. Podžupan Kutnar, po domače »Steni« hodi okrog kot bi bil osmojene cunje pojedel ter niti ne pogleda tja, kamor bode moral svojo deco pošiljati bistriti si um. Njemu je vsaka beseda tikajoča se šole, kot bi ga z iglo zbodel. Niti pred deco nima miru; otroke igrajoče ob cesti z vrvico v roki nagovori Kutnar: Kaj delate otroci? Odgovor: Šolo merimo! Sedaj se mu kar zavrti v glavi in pod nogami, pipa mu iz ust na tla pade ter ne ve, ali stoji, ali gre naprej. Na zgoraj omenjeno izjavo so bili silno ogorčeni ter so sklenili, da ne bodo nikdar v to šolo svojih otrok pošiljali. Saj to bi bilo pametno, da bi jih ne pošiljali prej, dokler bi se sami ne naučili brati in pisati, ter da bi toliko spoznali geografično lego naše okolice, da bi vsaj ne trdili, da
Ti dnevi so bili težki in treba je bilo nadčloveškega napora, da je Klarica zmagala svojo nalogo. Komaj da si je za kako uro privoščila počitka, sicer je ves čas sedela kraj postelje in pazila na vsak pregib, na vsak vzdihljaj bolnega otroka. Ni se ganila, in ni odgovorila, če je marki rahlo potrkal na vrata in vpraševal, kako je z otrokom, ni se zmenila, če je markiza jokaje prosila* naj jo pusti v sobo, da otroka vsaj vidi. Morda vsega tega niti slišala ni, videla in slišala je samo bolnega otroka.
Končno je izpregovoril zdravnik besedo, ki se je za Klarico glasilo kot najveselejše oznanilo: Mali Charles je rešen smrti. Globoko je Klarica zasopla pri teh besedah, potem so jo zapustile moči. Razprostrla je roke in zgrudila bi se bila brez zavesti na tla, ko bi je ne bil zdravnik otel.
Cim je bila premagana smrtna nevarnost, se je malemu marki j u kmalu začelo zdravje obračati na bolje. Zdaj Klarica tudi otrokovim staršem ni več branila, da sta se vsak dan vsaj nekaj časa mudila pri svojem otroku. A rada tega ni videla, z nekako ljubosumnostjo ju je gledala, prav kakor da je mali marki njen otrok. In včasih se je v njenem srcu vzbudila želja, da bi sama nikdar ne postala mati, samo da bi mogla vso svojo ljubezen posvečevati malemu Charlesu.
je v Šentvid boljše hoditi v šolo, kot v domačo vas. Za enega šolskih nasprotnikov je morebiti že boljše, da hodijo njegovi otroci v Šentvid v šolo, ker jih ima po celi fari —! Vsekakor bi bilo pa najboljše, da bi on sam sezidal posebno šolo za svoje otroke, in ne J. Bregar, kakor je bil izjavil, ter naj bi poučeval on sam, da bi otroci vsaj v učitelju, če ne drugje, spoznali svojega očeta. Značilno je, da so ravno tisti najhujši nasprotniki šole, ki ne znajo ne brati niti pisati, ter so najpotrebnejši pouka. Končno opozarjamo g. »Stenta«, da naj si nikar ne jemlje preveč k srcu naše šole, da bode vsaj ponoči v sanjah imel mir pred njo, kajti to je silno škodljivo proti rahlemu zdravju pomladanskega časa.
Peripatetik. — Prvi in zadnji odgovor dopisniku »Slovenca« iz Kamnika. Ker me velezaslužni list »Slovenec« vedno imenuje nemškutarja in »žlajfar Johann Koschier«, bi ga prav ponižno vprašal: 1. Iz katerega vzroka me imenuje nemčurja'? Da mi bo tem ložje odgovoril, mu podam naslednja navodila: rojen sem kot sin Janeza Koschierja Slovenca in njegove žene Marije Novak iz Seletava na Morav-skem, torej tudi slovanske matere, leta 1864. na Šutni v Kamniku hiš. št. 21., katero posedujem sedaj jaz, pred menoj jo je imel mojega očeta brat kot najstarejši sin, pred tem pa moj stari oče itd. Vsi so bili obrtniki, dobri patrijotje ter prave kranjske korenine, vsi so doživeli lepo starost. Posebno stari oče, ki je v starosti 93 let izdihnil svojo blago dušo, je bil ponosen na svoje neomadeževa-no ime, tako tudi njegovi sinovi, pa tudi jaz se ga prav nič ne sramujem, nasprotno, mi je le v čast. Da pa je ime pisano z nemškim pravopisom, temu nisem kriv jaz, ne moji predniki, ampak dotični urad ali uradnik, ki je to ime tako vpisal. To pći izhaja izza tistega časa, ko so gotove vrste ljudje imeli vso oblast v svojih rokah. Imam še danes dopise na moje prednike iz kamniškega in mengiškega župnišča, v katerih vseh je moje ime pisano s tem pravopisom. Zakaj pa niso gospodje že isti čas moje prednike k temu pozvali, da je to nemčursko in nepravilno? Zato, ker so bili sami taki in niso nič boljega znali. Pripozuam pa radevolje, da moje ime ni pravilno slovensko pisano, vendar ga pa jaz ne bom nikdar, akoravno že večkrat k temu pozvan, spremenil, to pa zaradi mojega očeta ne, kateri me je na smrtni postelji prosil, da imena naj nikdar nikar ne spremenim. To sem mu obljubil in priča temu je moja mati, ki še živi in se boni svoje obljube vedno držal. Kar se tiče moje narodnosti, pa mislim, da mi je ni potreba dokazovati. Kdor me pozna in hoče pošteno soditi, mislim, da ne dvomi o moji slovenski narodnosti in mislim da to tudi lah': > vsa narodno-napredna društva v Canmiku potrdijo 2. Kaj hoče dopisnik z imenom »žlajfar«, tega pa ne vem, ter ga prosim, da mi to bolj natanjko pojasni. Tudi tu podatke: Moj oče je bil obrtnik, in sicer nožar (da pa nožar ni sramotna obrt, je dokaz temu, da si je sam cesar Jožef izbral ravno to obrt in se je učil) in kot tak daleč na okrog poznan kot dober delavec. Tudi mene je izučil tega obrta, za kar sem mu prav hvaležen. Izvrševal sem to obrt več let in če je potreba še danes lahko primem za kladivo, h vabi Bogu, znam ga tako, da mi ne bo potreba morda »Slovenčevega« dopisnika vprašati,kako se delajo noži. Da pa danes več tega obrta ne iz-
Dasi nerada se je morala Klarica zdaj po cele ure muditi v družbi mar-kijevi. Navadno je marki, če je prišel obiskat svojega otroka, primaknil stol k postelji in je tam poleg Klari-ce sedel, dokler mu. ni naravnost rekla, naj odide."Pomagal ji je pri oskrbovanju bolnega otroka. Ne da bi kdo ve koliko govorila, začel jo je bolje spoznavati in s tem spoznavanjem je raslo in se utrjalo njegovo nagneiije do nje. Nobena nelepa misel ga ni obšla, sama čista, plemenita ljubezen je vzklila v njegovi duši do te žene. in večkrat ga je obšlo hrepenenje, da bi se pred tem plemenitim bitjem vrgel na kolena in da bi Klarici poljubil rob njenega krila.
Z radostjo je gledal, s kako pre-srčno ljubeznijo se njegov otrok oklepa svoje rešiteljice. Mali Charles ni hotel nikogar drugega več poznati, kot Klarico. Tudi ne svoje matere in z resnično žalostjo si je markiza priznala, da zanjo zdaj ni prostora v srcu njenega sina. Priznala je pa tudi, da kakor ni znala biti prava žena, tako tudi ne zna biti prava mati, dočim si je Klarica zaslužila naklonjenost malega Charlesa.
»Z bolestjo in z ljubeznijo mu je Klarica rešila življenje,« je na tožbe svoje žene rekel marki, »in pravico ima, da zavzame prvo mesto v srcu najinega otroka.«
(Dalje prihodnji«.)
vršu j eni, je popolnoma moja stvar in nikogar nič ne briga. Pa če bi tudi bil brusač, »žlajfar«, bi mi to ne bilo v sramoto, ker če bi žlaj farjev ne bilo, grizli bi jedila vsi bolj po živalsko. Vsako obrt pa, kakor tudi vsakega obrtnika, kateri svoje delo razume in naj bo potem ta ali oni, čislam bolj kakor pa iste vrste ljudi, ki na dan samo pol ure iz knjige či-tajo in so zato mastno plačani, obrtnik pa se mora ves dan krvavo truditi, ako hoče, da svojo obitelj slabo, a pošteno preživi. Torej me s to besedo v tem pomenu prav nič ne žali nihče. Kaj drugega pa je, ako misli dopisnik besedo »žlajfar« rabiti kot zaničevalno; pri nas Slovencih je namreč v navadi, da se človeku, ki je zanemarjen ter se vlači po cestah, da ta priimek. V tem slučaju pa prosim dopisnika, da mi odgovori in se s polnim imenom podpiše, da se potem bolj natanjko dogovoriva, kdo je večji »žlajfar«, jaz ali on.
Janko Koschier.
— Gonja proti slovenskemu uradniku. Pred 14 dnevi je prišel v Ptuj na kazenski oddelek ondotnega sodišča slovenski sodni pristav dr. Saga d i n. Nemci so ga napadali že, predno je prišel tja — kajti »Ptuj je nemška posest, kamor ne sme noben slovenski sodnik. Gonja proti njemu se je pa povečala zlasti zadnje dni, češ, da je krivično sodil v nekem političnem slučaju, ker ni obsodil nekega slovenskega učitelja, ki so ga Šta jerčev« urednik Linhart in drugi ovadili radi nasilnega razgnanja shoda. »Štajerc« je namreč že pred obravnavo »trdil«, oziroma ukazal sodišču v Ptuju, da mora tega učitelja obsoditi, kakor je bil obsojen župnik v Vurbergu. Ker pa dokazano gradivo ni bilo temu primerno, je bilo naravno, da se sodnik ni oziral na željo in zahtevo »Štajercevega« uredništva in oprostil toženca. Zato je pa zdaj velikansko vpitje po teotonskih časopisih, da je dr. Sagadin krivičen in pristranski in da ga je treba odstaviti! Pa vendar gospodje ne mislijo, da smo še pod Heinricherjem in Waserjemf
— Zidan most — tako se nam piše odN štajersko-kranjske meje — je železnično križišče ob iztoku Savine v Savo, torej v povsem slovenski pokrajini, ter izhodišče na Hrvaško, kamor pride slednje leto na tisoče in t; soče slovanskih potnikov, a inia vkljub temu do danes še zmirom s noneinški poštni pečat — »Stein-bnick-Bahnhof« se blesti na tem pe-č. tu! — Slovenski krogi v Zidenem mostu in njega obližju naj se vendar enkrat zganejo, da odpravijo ta sramotil ni madež. Tudi v malenkostih bodimo odločni!
— Nova klerikalna posojilnica, kali. Od Bolske na Spodnjem Štajerskem se nam piše: Dne 6. t. m. se je v Št. Jurju ob Taboru prikazal iz naprednega tabora ubegli Tomo Pušenjak, sedaj uslužben pri klerikalni »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Mož je konferiral pod egido dobroznanega župnika Z d o 1 š e k a z raznimi zvezarji v hišici za cerkvijo. Pravijo, da so možakarji snovali novo posojilnico. Obstoječa sedanja posojilnica v Št. Jurju ob Taboru Zdolšku ni po volji. Ta oblastni duhoven hoče povsod komandirati v Vranskem okraju; kaj čudo potem, ako hoče imeti tudi svoj denarni zavod! Se-li prefrigani župnik Zdolšek to pot ne igra malce z ognjem! Svetovali bi mu, naj vendar miruje ter neprestano ne dela zdražb. Do skrajnosti pretirati stvari, ne gre. Vsaka sila do vremena!
— Konec štrajka na učiteljišču v Kopru. Včeraj se je pričel zopet reden pouk na koperskem učiteljišču. Iz pogovorov raznih poslancev s tržaškim namestnikom princem Ho-henlohe jem se je dognalo, da je vlada pripravljena upoštevati po možnosti opravičene želje zlasti glede pouka v materinščini ter da bo čimprej premestila slovanske oddelke iz Kopra. Dijakom se je dalo zagotovilo, da se jim ne bo zgodilo ničesar ne moralno, ne materijalno radi njihove izostalosti iz šole.
— Reforme glede Pulja. Te dni so razpravljali na Dunaju o novem obč. redu za Pulj- Od Italijanov je bil prisoten dr. Rizzi, od Hrvatov pa dr. Laginja. Govori se, da glavna sprememba obstoji v tem, da se število zastopnikov poveča od 30 na 36 in da se uvede splošna kurija volilcev.
— Premeščeni e pri državni železnici. Postajenačelnik v Podnartu, pristav Vinko Škof je premeščen v Trst. Za postajenačelnika v Podnartu je imenovan dosedanji načelnik v Ratečah K. O g o r e 1 e c. Asistent Alojzij Potočnik je premeščen v Ljubljano kot prometni uradnik, iz Ljubljane pa je premeščen asistent Fr. J e b a č i n v Jesenice. Aspirant Iv. Zemlič pride iz Lesec v Podnart.
— Premeščen je notar Ivo B a -k o v n i k iz Senožeč v Metliko.
— Vojaške vesti. Bivši enoletni prostovoljec 87. polka dr. Jos. S v e c je imenovan za vojaškega nadzdrav-uika. — Vojaško šaržo je odložil asi-
stenčni zdravnik v rezervi, deželni poslanec dr. Fr. Jankovi č v Kozjem.
-{-Gospa Olga Kobau - Gasperi-nova. Včeraj pop. ob 3. je bil videti
v Stiski ulici čuden, nenavaden prizor. Velika truma šolskih deklic, manjših in večjih, se je gnetla pred ondotno hišo žalostnih prepadenih obrazkov, nekatere so jokale, druge pa so vzdihale: »Gospa Olga je umrla! — Naša dobra učiteljica Kobau, sirotica!« Šiloma so hoteli vdreti otroci v žalno hišo; vse polno jik je bilo v veži, na stopnicah, na hodniku. Bil je to ginljiv dokaz odkritosrčne ljubezni pridnih učenk do blage učiteljice. Pokojnica je bila naj vrlejša, ena izmed naj inteligentnejših slovenskih učiteljic v Ljubljani; bila je naravnost vzorna, moderna odgojiteljica, izreden talent. Še kot mala hčerka slovenskega nadučitelja GaŠp. Gasperina je nastopala kot diletantska igralka, pozneje opetovane kot izvrstna deklamatorka in živahna aranžerka narodnih veselic. Bila je vseskoz napredna in svobodomiselna ter v slovstvu jako poučena. Vse učiteljske izpite je dovršila z odliko. Kot lepotica in inteligentno, živahno, veselo dekle je bila pokojnica priljubljena povsod. Rojena 1. 1874., je maturirala 1. 1893., napravila sposobno-stni izpit 1. 1895., službovala 2l/2 leta v Starem trgu pri Rakeku in 8l/2 le ta v Kostanjevici ter od 1. 1904. na mestni slovenski dekliški osemraz rednici v Ljubljani. Tu je vzbujala s svojim finim, taktnim nastopanjem med šolskimi krogi takoj pozornost ter je dosezala s svojim ljubeznivim, a energičnim poukom najlepše uspe he. Njen razred je bil vedno vzoren. Bila je članica »Splošnega slovenskega ženskega društva« ter je na Gregorčičevem slavlju deklamovala Me-škov slavnostni prolog. Na šolskih se stankih je opetovano nastopala kot predavateljica ter je »Domače ognjišče« prineslo njeno predavanje tudi v tisku. Hud udarec je bil za mestno šolo, ko je morala lani vsled bolezni v nosu nastopiti daljši dopust. Idealno vestna učiteljica se je branila tega dopusta z vsemi sredstvi, da so morali vplr ati nanjo razni faktorji. Zdravja je iskala ob morju ter se vrnila dokaj okrepčana. Še pretekli teden je bila pri svoji setri, gospej pisatelja dr. Iv. Šorlija v Gorici na po-setu. Še ]»redvčerajšnjim se je izpre-hujala s svojimi tremi nadarjenimi sinčki po Ljubljani. Včeraj zjutraj okoli 3. pa jo je v postelji nenadoma zadela kap na možgane in pop. ob \ je po stiašnem boju izdihnila svojo blago dušo. Soprog pokojničin je c. kr. davčni kontrolor v Radovljici. Vzorni slovenski učiteljici, idealni napredni slovenski ženi in materi posta vi j emo s temi vrsticami trajen spomin. Naj v miru pen'iva!
Is gledališke pisarne« Nocoj v torek (par) se uprizori prvič na slovenskem odru velezanimivi K a-rel Weisov ljudski igrokaz „0 b svojem krahu", v katerem je pre vzel glavno vlogo gosp. Ignacij Borštnik iz Zagreba. Poleg dra gega nam gosta-rojaka nastopijo v igri dame: Borštnikova. Danilova, Kreisovain Ronovska ter gospodje: Danilo, NuČiČ, Buk še k, Toplak in Mole k. — V četrtek (nepar) se četrtič uprizori opereta „Greishau, v soboto (par) pa se poje zadnjič v sezoni lirična opera „Ru-salkau z gospioo Jarmilo Ger-bičevo v naslovni vlogi.
Slovensko gledališče. Inten-danca slov. gledališča je dovoliačlanom drame dve benefični predstavi in sioer na praznik 2 5. marca popoldne ob 3. „P e p elk au in v sredo 1. aprda zvečer ob pol 8. „Pot okolo zemlje v 80 dneh. Obe igri se skrbno uprizorita.
Državna subvencija. Kmetijska družba kranjska je dobila za pokončanje trtnih škodljivcev razen trtne uši za leto 1908 2000 K državne podpore.
Vojaški nabori bodo odslej samo meseca marca. V Ljubljani bodo 12. in 20. t. m.
Umrl Je znani ljubljanski trgovec in posestnik g. Peter Lassnik rodom iz Šiške.
Slovenske obrtnike opozarjamo, da je slovensko obrtniško društvo osnovalo za svoje člane pravno varstvo in pravni svet; koristna in po trebna ta naprava posluje za člane brezplačno in sioer vsako sredo od 6. do 7. zvečer v „Narodnom domu* v prostorih trgovskega društva „Merkur" (pritličje na levo).
Odposlanstvo avstrijskih poštarjev je 5. t. m. izročilo Članom proračunskega odseka spomenico, v kateri se posebno naglasa zahteva, da se naj postavji glede plače in preskrbovalnine poštarijo v isto vrsto z uradniki Štirih nižjih činovnih razredov. Različni poslanoi so obljubili podpirati želje poštarjev, će ne bo ostalo samo pri teh obljubah? «^ Prememba posesti. Gostilničar Josip G o ti 5 je aupil Dermastijevo hišo na Zaloški cesti. — Mizarski mojster Alojzij Trink je kupil hišo
t> v Linhartovih ulicah. — Kranj-stavbinski mojster Josip Fuso kupil Tefkovčevo hišo poleg gim-^gije v Kranju. — Posestnik Frano )0leno iz Škofje Loke je kupil on-Otno posestvo Š tema rje
Človeško okostje v — ktpla-jjj, (Slika iz ultraČrnega Dola.) Na v;.iu poleg Hrastnika bodo stavili le-j: novo oerkev na prostoru sedanje erkve in kaplanije ter so v ta na-jen poslednje imenovano poslopje v četrtek     podrli.    Ta kaplanija bilo  malo poslopje.   S oeste je nela vhod v  dve  kleti,  na drugi trani pa so bile stopnioe visoke blizu metra, po kateri ti   se  je   prišlo v palo vežico.  Iz te so vodila vrata v Tihinjo ter v levo in desno sobo — tanovanje sedanjega in prejšnjih ka-lanov.   To poslopje so torej podrli četrtek in ko so odvzeli tla v veži, našli 1 dm pod desko — Slovelo okostje.   Očividci pravijo, da 0 bile  kosti   bolj   drobne, črepinja ala, vendar je bil to odrasel Člo-ek.  Ko so razkopavali potem dalje, našli globoko spodaj  že pod esto več okostij, kar je pa umevno, ajti tam je bilo pred davnimi leti okepališČe.  Ne mislimo nikogar sunita, menimo da se mora stvar prekati,   kajti   go ore  se raznovrstna gibanja, četudi se trosi po Dolu od otove strani pesek \ oči, kakor, da e je neki kaplan v kaplauiji ubil ter a so ga ravno tam zakopali, potem a tudi, da je bila ra v notam mrtvaš-ica.    ^e tudi bi bilo to res, vendar -prasamo   po vzroku,  zakaj  da so laplana  (!?) pokopali  v  veži  prt d \obo 2 metra nad cestnim nivojem, li pa, zakaj niso pokopali več mrtvecev tja, če je bila res mrtvašnica !) v sedanji ksplaniji. Mi pa le mislimo« da kjer je preveč tercijalstva [n kjer so prevneti klerikalci, ni vse :edu . . . Vederemo! Trotoar napravijo v Novem mestu pred hišami.
¥ proslavo šestdesetletnega
cesarjevega vladanja novoustanov-jenemu „Društvu za otroško varstvo |n mladinsko  skrb v sodnem okraju ižemberškem"    je    pristopila kot ?tanovnica     gospa    Lujiza   F o« .ran pl. Fodransperg z zneskom 100 K. Z ozirom na plemeniti namen ruštva je  le  želeti,   da  bi zgltdu lagodušne gospe sledili še drugi.
Nesreča. 91etni sin posestnika ranca Zagorjana iz Zago rice pri Veliki Loki je padel s poda la voz tako nesrečno, da mu je šla ieka palica pri enem licu noter in >ri drugem ven. Upati je, da ostane >ri življenju.
Umrla je danes zjutraj nagle ?mrti gospa Natalija Š e p e -a v e c, soproga idrijskega župana, lossstnika in trgovca g. Josipa Še-»etavca. Bodi vsekdar rodoljubni gospe ohranjen prijazen spomin.
Umrl je je  v  Cerknici gospod dolfŠerko   v starosti 30 let 'ogreb je bil včeraj. N. v m. p.!
Odlikovanje-G.Ivan Mesesnel, ;otlar in merosodnik v Vipavi, je lobil za 251etno zaslužno službovanje :ot ogojega8ec častno svetinjo.
Klerikalna rajfajznovka v Imartnu v Rožni dolini prt Celju je končalala kratko svoje življenje in urno zaspala. Namen kaplana Kosačica, da bi si z njo občino pod-|&rmii in zasužnjil, se je torej hudo )onesrečil.
„Podlo dejanje slovenskih la-Lltikov". Celjska „Deutsche Wacbt" )iše, da je v noči med petkom in soboto nekdo na dvorišču dekliške sole v Celju posekal takozvani Schil-lerjev hrast, ki so ga vsadiii v spo-lin 100 letnice Sohillejeve smrti. >asi j« storilec neznan, vendar „Deu-sche Wacht" sumniči že sedaj Slovence, da so hrastič posekali in ga Jdnesli ttr imenuje ta Čin „Bubisohe "at slovenischer Fanatiker". Ali se 'poštovana „Deutsche Waoht" ne spo-inja, kako grdo se je blamirala z makim sumničenjem glede slične :iere v Vojniku. Ko je bil tam posekan Bismarckov hrastič, je tudi ioižila Slovence tega dajanja, kasneje >a se je dognalo, da so bili storilci ajpristnejši nemški bratoi. iDeutsobe Waoht" bi bila torej pametneje storila, ako bi lepo molčala, do ji je porok za to, da ni ono, kar sedaj podtika Slovencem; „eine bii-Jische Tat deutscher Briideru?!
V konkurz  je prišel trgoveo g n a o i j   L o r b e r    v Celiu. upravitelj konkurzne mase je celjski >dvetnik dr. Al. B r e n č i č.
Vransko. „Podružnica sv. Cirila Metoda na Vranskem" je priredio t. m. ie drugo predavanje v tem tetu za odraslo mladino. Učitelj g.
Vrabl je nadaljeval svoje predajanje o zastarelih nazorih našega fjudstva. Dasi je bilo vreme neugodno, :oio vkljub temu našteli nad 100 Poslušalk in poslušalcev.
Radi posknfienega podknpo-[*n|a. Mesarski pomočnik Anton 'ančič na Teharjih je prosil pri okraj-iem glavarstvu v Celju za obrtni ist Da bi se prošnja zanj ugodno tešila, se je obrnil na nekega kon-tega uradnika pri okrajnem gla-
varstvu ter ga skušal podkupiti. Ponudil mu je bankovec za 10 K in mu namignil, da mu ni ležeče na denarjih in da je pripravljen dati tudi več. Uradnik je seve denar odklonil, obenem pa Jančiča ovadil državnemu pravništvu. Sodišče je Jančiča obsodilo radi hudodelstva zapeljevanja k zlorabi uradne oblasti na en meseo ječe.
Kap je zadela v Radgoni 27 letnega kočijaža S o b j a k a, ko je
plesal.
Zblaznel je v Mariboru sprevodnik Ivan Kokovnik. Bil je enkrat že v blazuioi.
Dinamitna patrona je eksplodirala v Svincu ua Koroškem pred-dalavcu Francu PopiČu, ki je bil tako nepreviden, da jo je položil v pečnioo. kjer se je pekla pečenka. Pečenke PopiČevi tisti dan niso nič jedli, pa tudi štedilnik jim je ves razneslo. Izmed ljudi ni bil nihče poškodovan.
Ponesrečeni železničar« V pe
tek ponoči je tovorni viak, ki je pri šel iz Gorice, v Štanjelu jemal vodo. Kurjač Ivan G e r k m a n iz Celja je imel pri vodovodu opraviti. V istem času je prišel iz Trsta osebni vlak na Stanjelsko postajo ter je stroj sunil Grkmana tako nesrečno, da mu je zlomil desno nogo in ga tudi po telesu lahko poškodoval. Prepeljali so ga v goriško bolnišnioo.
Zmešalo se je dunajskemu arhitektu Rudolfu Kotzu, ki prebiva v Trstu. Oddali so ga v biaznico
Posledice pijanosti. BOletna Terezija F., vratarioa v Trstu, se je tako napila, da je padla z gorečo svetilko na tla in obležala nezavestna. Svetilka se je razbila in goreč petrolej se je raztil po obrazu in laseh pijanke, ki je bila naenkrat vsa v ognju. Re šili so jo skrajni Čas. Hude rane ima po glavi.
Zastrupila se je v Trstu 24 letna Helena L o z a r. žena stražnikova Spila je 100 gramov čiste kar bolove kisline. Umrla je v groznih mukah. Vzrok samomora domaČi prepiri.
Zblaznel je v Trstu 361etni kamnosek Andrej Vatovec, ker v loteriji ni nikdar nič zadel. Otroke je hotel pobiti s sekiro.
Blagajnlčarka zastrupila otroka. V Pulju so zaprli 22 letno Marijo Križanec iz Rogatca. Ženska je po daljšem obotavljanju priznala, da je porodila 30. oktobra 1907 v Jožefe vem na Češkem dekletce, ki je je krstila za Gizelo. Kmalu nato je prišla v Ljubljano, kjer je dobila v kavarni „Merkur" na Št. Jakob-skem trgu službo blagajničarke. Otrok ji je bil v napotje, zato ga je neki dan zastrupila s k ar bolo v o kislino, da je umrl. S truplom je zbežala nato v Trst, kjer si je drugi dan po svojem prihodu, 22. januarja, vzela čolni Č in odjadrala ž njim na morje. Ko je bila daleč od obrežja, je vrgla otroka v morje, nato pa šla čez nekaj dni v Pulj. Križanec ima še enega nezakonskega otroka, ki živi v Gorici.
Zvonik stolne cerkve v Splitu
je dogotovljen Gradili so ga 18 let. Stane 843.865 K.
Reški župan odstopil. V petek je bila seja reškega občinskega sveta, na kateri se je razpravljalo o predlogu upravnega odbora o reorganizaciji policije. Odbor je predlagal, da se vsi sedanji stražniki odpuste in da se razpiše nov natečaj. Župan dr. Vio se je izjavil proti predlogu, češ da je protizakonit. Pri razpravi je prišlo do ostrih besedi in skoraj da si občinski svetniki niso skočili v lase. Pri glasovanju je bil odborov predlog sprejet s 25 proti 7 glasovom, na kar je župan izjavil, da odstopi.
V konkurz je prišla tvrdka Gabrijel Naglic na Reki, ki je imela podružnico v Cirkvenioi. Pasiva znašajo 250 000 K.
Predrzna tatova. Gostilničar
Franc Pregl iz Litije je bil v Zagrebu na postaji napaden od dveh neznanih tatov, ki sta mu vzela denarnico s 360 K.
V mednarodni panorami pod Trančo so razstavljene ta teden sloveče skulpture v Vatikanu, ki bi jih naj prišel gledat vsak izobraženec, ki ima smisel za lepo umetnost. {JJj
„Društvena godba ljubljanska" koncertu je danes popoldne v kinematografa „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer po vinski pokušnji v kavarni „Evropa". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
Nedeljska kronika. Včerajšnja in sobotna noč, in to v prvi postni nedelji, je bila burne j ša, kakor vsaka predpustna. Ali so veseljaki hoteli nadomestiti v postu, kar so zamudili v predpustu, ali je pa vplivala na razburkane živce luna. Naj si bo že tako ali tako, resnica je, da je bilo, sosebno včerajšnjo noč, izredno mnogo »bark«. Tam se je čul vrisk, tu vpitje, tam petje, tam zopet so si lunini svat je skočili v lase in se prepi-
rali za oslovo senco, itd. Do prave ra-buke pa k sreči ni prišlo nikjer, ker je deloma zabranila policija, deloma so se pobogali sami. V obeh nočeh je bilo aretovanih 12 oseb in sicer so prijeli včeraj nekega Laha, ki si je po Frana Josipa cesti ogledoval notranjost palač in se zelo plaho skrival ljudem. Ker je bil še pravočasno prijet, ni nič vzel, a tudi prinesel ne bi bil ničesar. Ena oseba se je sama javila, ker je bila brez sredstev, dva sta se bila brez šotorov utaborila kar na cesti in so ju morali pripeljati v varnost z vozom. Neizogibna Julija Treova, stara hiša in stara Ljubljančanka in znanka Mestnega loga pa je toliko časa »žingala«, da jo je pri-žingala v mestno špehovk >. Tudi ostala sedmorica se ima za h valiti le alkoholu, da je smela prenočiti brezplačno. Da vinski bratci radi poj o po ulici in marsikako uganejo, je že stara stvar. Tako so v soboto ponoči trije nočni tiči sneli neko okno v Gradišču in ga kakor bandero pri procesiji jako častitljivo prenašali po ulicah. Na Hradeckega mostu pa jim je skalil stražnik veselje in jih odvedel v svrho legitimovanja v osrednjo stražnico. Neki drug Vinski brat je imel pa še hujšo bolezeu1. Ko se ga je bil že precej nasrkal, se je hotel ljubkovati z natakarico, a je siromak dobil »korbeo«. Sedaj je bil pa konec. Žalost, spojena s togoto, sta ga tako spravili s kontakta, da se je v legel na tla, si raztrgal vso zgornjo in spodnjo obleko, da je izgledal kakor za vojno napravljeni Malajec in jokal ter kričal, da je konec njegovega življenja. Prijatelji so ga sicer mirili, a vse je bilo zaman. Upil je, da naj mu drže srce, da mu ne skoči iz telesa ter se vedel, kakor norec. Ker ni bilo druge odpoinoči, so prijatelji naprosili natakarico, da se mu je približala. In glej čudo! Srce je postalo mirno, oči so se obrnile v Venero in molče skoči pokonci, plane k svojem idealu ter ga strastno pritisne k sebi in poljubi, da bi bil odgriznil kmalu pol lica, nekaj zašepeče na uho, potem pa odide v »franžah« mirno in dostojno, kakor bi se ne bilo zgodilo ničesar. Pa reci še kdo, da ženske nimajo čez-naravne moči!
Tatvine. V noči 4. na 5. t. m. so bila v kazinskem poslopju s silo odprta vrata pri kavarnarjevi kleti in iz nje pokradenih 6 steklenic šampanjca, vrednih 27 K, 2 steklenici vina, 2 steklenici jajčjega konjaka, steklenico likerja, 2 steklenici maršala in dve steklenici bordo-vina. Skupne škode ima kavarnar 58 K 30 vin. — Ga. Dopferjevi je bila ukradena 6 K vredna bluza. Osumljenka je znana. — 161etni Anton G. je bil zasačen, ko je s ponarejenim ključem v neki veži na Mestnem trgu kradel iz izložbene omare ovratnice. Ko so dognali njegovo identiteto, je bil izpuščen na prosto.
Kratko prostost je užival prisiljene« Albert Rautnik, rodom iz Trsta. Navedenec je včeraj popoldne ušel od dela pri Tonniessovi tovarni, a ga je kmalu nato zasačilo orožni-štvo in ga že zvečer privedlo zopet v hišo pokore.
Epileptik. Danes zjutraj je na Karlovski c. vrgla božjast na progi električne železnice delavca Valentina Božiča, baš ko je prihajal električni voz, kojega je voznik še pravočasno ustavil in s tem preprečil grozečo nesrečo.
Vremenski prorok i trdijo, da kakršno vreme je danes (40 mučen -cev), tako bode ostalo do velike noči. No, hočemo videti, če bodemo res 40 dni tako srečni, da bode po hribih snežilo, po dolinah pa deževalo.
Škarpa se je zrušila predvčerajšnjim ponoči med dvema hišama v Ulicah na Grad, vsled česar je bil promet zaprt. Policija je obvestila mestni stavbni urad, ki je vse potrebno ukrenil.
V znamenju alkohola. Snoči je prišel v Weinlichovo vilo na Erjavčevi cesti neki železniški delavec, ki je bil zelo natrkan. Ko ga je gospa W. poprašala česa želi, je začel vpiti in jo zmerjati toliko časa, da so ga postavili na cesto. Ker je tudi zunaj razgrajal in hotel polomiti železno ograjo, so poklicali policijskega stražnika, da je alkoholista aretoval. V Knežjih ulicah pa se mu je vrgel na tla ter okoli sebe bil z nogama in rokama ter kričal kakor žerjav. Ko je prišla stražniku pomoč, so ga še-le mogli odvesti v špehovko.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, 29 jih je šlo v Beljak, 50 Macedoncev je šlo pa v Celje.
Izgubljene   in   najdene reči.
Okrajni narednik v pokoju g. Ivan Krapeš je izgubil srebrno anker re-montoir uro z nikljasto verižico, vredno 75 K. Ura je stara že 30 let. — G. Janko Zorko je izgubil zlat za 10 K. — Služkinja Marija Parapado-va je izgubila poselsko knjižico, v kateri je imela bankovec za 10 K. — Kuharica Antonija Požunova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 11 K denarja. — Jožef Trann
je našel zastavni list in ga oddal pri magistratu.
Drobne novice.
—Požigalea v Berolinu so vendar enkrat zaprli. Bil je 371etni dekorater Oton Bauer, ki je videti slaboumen.
— Crne koze so začele razsajati Rimu ter je že več oseb umrlo.
.— »Sveta« inkvizicija je izobčila francoskega modernista, duhovnika Loisvja.
— Povodom predaje Viljem ine W61fling - Adamović v biaznico je brzoj a vil Leopold Wolfling listu »Zeit«: »Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati. Pripovedovala je že poprej, da je določena odrešiti svet, češ, da je mati božja, ki prinese na svet dete na duševnem potu, ne pa v umazanem zakonu. Nekoč bo nastopila ter pridigo vala in pisala knjige, da jo bodo vsi ljudje morali občudovati. Vsa kultura se mora odpraviti in ljudje so morali privesti nazaj v naravno stanje. — Razumeli bodete, da sem se pod takimi okolnostmi bal za svoje življenje. Wolfling.«
— Vitejev svak — slepar. Dunajsko porotno sodišče je obsodilo zaradi raznih sleparij Rusa Nuroka v enoletno ječo. Nurok je potomec želv) odlične petrograjske rodbine in njegova sestra je žena bivšega ministrskega predsednika grofa Viteja.
— Pekovski pomočniki so začeli štrajkati v Oseku.
— Znižani tarifi za živinsko kla-jo. Vsled lanskih elementarnih nezgod je nastalo po nekaterih krajih na Kranjskem in v Istri pomanjkanje živinske klaje, vsled česar so državne železnice dovolile znižane tarife za do važan je klaje v te dve deželi.
Književnost in umetnost.
— Ravnokar izišli Volaričevi
Skladbi nDivj& rožica" in „Slovenskim mladenkam" za ženski dvospev in klavir se dobivata pri gospe Franji vdovi Volaričevi v Gorici, via St. Antonio, štev. 12. Cena iztiska je 1 K 50 v. Priporočamo kar naj topleje prekrasni skladbi velenadarjenega pokojnika Z obilimi naroČili podpirajmo njegovo rodbino!
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Telelonsto h brzojavni mito
Klerikalni poraz na Goriškem.
Gorica, 10. marca. Do 11. ponoči je bil znan rezultat volitev iz 92 občin. V teh občinah so dobili napredni kandidatje dr. Alojzij Franko 11.735, Anton Križnic 11.754, Alojzij Štrekelj 11.759 glasov. Za klerikalne kandidate je bilo oddanih za dr. B r e c 1 j a 11.003, Al. Fona 11.027 in dr. Pavletiča 10.987 glasov. Napredni kandidatje imajo torej v teh občinah večine okoli 700 glasov. Rezultat še ni znan iz 13 občin. V teh občinah so pri prvotnih volitvah dobili naprednjaki 872 glasov, klerikalci pa 797. Zmaga naprednih kandidatov je torej zagotovljena.
Gorica, 10. marca ob 10. dopoldne. Dosedaj je znano, da so dobili napredni kandidatje dr. Franko 12.091, Anton Križnic 12.110, Al. Štrekelj 12.115, klerikalci dr. B r e c e 1 j pa 11.277, Al. F o n 11.300 in dr. Pavleti č 11.260 glasov. Napredni kandidatje so torej glasom dosedaj znanih rezultatov za 855, oziroma 833 in 831 glasov v večini.
Gorica, 10. marca. Slovenska Goriška je pri volitvah v splošni skupini pokazala, da je po pretežni večini napredna. Ljudstvo je volilo napredno vkljub silnemu pritisku s strani duhovščine. Nadškof dr. Se dej je zaukazal preteklo nedeljo, da morajo po vseh cerkvah duhovniki zabičiti vernikom, naj volijo klerikalne kandidate. Razume se, da se je duhovščina rada pokorila temu ukazu ter v nedeljo ščuvala na vse načine ljudstvo proti naprednim kandidatom. S prižnic je kar treskalo na naprednjake in se sipalo ogenj in žveplo na »brezverske« kandidate. Toda vse to ščuvanje in hujskanje ni nič izdalo. Ljudstvo se ni dalo zapeljati, še manj pa ostrašiti in je volilo po svojem prepričanju napredno. Čast in slava takim zavednim volilcem!
Gorica, 10. marca. Jutri je ožja volitev v kmečkih občinah goriške okolice in tolminskega okraja. V goriški okolici je ožja volitev med naprednjakom Fr. Obljubekom in med klerikalcem, dosedanjim dež. odbornikom prof. Berbučem. Kakršen je sedaj položaj, je gotovo, da bo Berbuč podlegel in da bo zmagal naprednjak Obljubek. V tolminskem okraju je ožja volitev med naprednjakom Juretičem in klerikalcem Kosmačem. Sprva je bilo tu
le malo nade na uspeh, a kakor sedaj kaže, ni izključeno, da bi ne zmagal. Juretič!
Gorica, 10. marca ob 2. popoldne. Pri včerajšnji ožji volitvi so sijajno zmagali naprednjaki. Oddanih je bilo nad 25.000 glasov.   Od teh so
dobili napredni kandidatje dr. Alojzij Franko 12.839, Anton Križnic 12.874 in državni poslanec Alojzij Štrekelj 12.879 glasov. Klerikalni kandidatje so ostali v manjšini in sicer dr. B r e c e 1 j z 12.156, Fon z 12.202 in dr. Pa v le t ič z 12.083 glasovi. Slava zavednim goriškim naprednim volilcem! Armad ni odsek avstrijske delegacije.
Dunaj, 10. marca. Armadni odsek avstrijske delegacije je imel danes sejo, na kateri je zopet razpravljal o vprašanju zvišanja častniških plač. Po daljši debati je razveljavil sklep, ki ga je preje o tej zadevi storil na predlog Latour -Schraffl ter sprejel v tem oziru brezbarvno resolucijo, ki jo je predlagal grof Stiirghk. Ob 11. dopoldne se je seja prekinila. Schraffl, grof Latour in grof Clam-Martinic so na to šli k predsedniku delegacije dr. pl. Fu-chsu in k ministrskemu predsedniku baronu Becku, da se posvetujejo o nastalem položaju. Odsek je izvolil za poročevalca v plenumu delegacije grofa Merweldta.
Laška pravna fakulteta v Zadru? Dunaj, 10. marca. Tu sem sta dospela zadrški župan dr. Giolitto in dež. poslanec Zianovich, da posredujeta pri vladi, da bi se laška pravna fakulteta ustanovila v Zadru. Za slučaj, da bi bila vlada voljna sprejeti projekt, da se laška pravna fakulteta osnuje v Zadru, je dr. Giolitto obljubil, da da mestna občina za fakulteto potrebno poslopje na razpolago in bo projekt pomagala uresničiti tudi z izdatnimi denarnimi sredstvi.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Zader 10. marca. Vodja dalmatinskega namestništva Tončič je poklican na Dunaj, in sicer radi končne ureditve jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Viada bo se nato iela pogajati z dalmatinskimi poslanci. Zat'oritev zagrebškega vseučilišča.
Zagreb 10. marca. Akademični senat je sklenil začasno zatvoriti vseučilišče in sioer vsled grožnje bana barona Rauch a, da bo sioer vlada sama dala univerzo nasilnim potom zapreti. Bivši ban predsednik stola sedmorice
Zagreb 10. marca. Uradni list „Narodne Novine" prlobČnjejo imenovanje bivšega bana dr. Aleksandra pl. Rakodc zayj a za predsednika stola sedmorice.
Telovadno društvo „Sokol'' i Ljubljani.
Bratje Sokoli!
Starosta Slovenske sokolske zveze in odbornik našega društva br. dr. Vladimir Ravni h ar nam je z dopisom z 9. t. m. naznanil, da odlaga obe funkciji in da izstopa iz našega društva. Nanašamo se na izjavo svojega staroste br. dr Viktorja Murnika v „Slov. Narodu", dne 26. februarja t. 1., da je odstop br. dr. V. Ravniharja od mesta staroste S. S. Z. in od odbor-ništva našega društva potreben, in slej kot prej s to izjavo popolnoma soglašamo. Zategadelj prehajamo preko ostale vsebine br. dr. Ravniharja dopisa, ki ne navaja sokolskih, temveč politične razloge za trojni njegov izstop, na dnevni red in jemljemo odstop br. dr. Ravniharja. od starostva S. S. Z. in odborništva našega društva na znanje, kakor moramo to storiti tudi glede njegovega izstopa iz našega društva.
Ker je predmet zahtevanemu občnemu zboru s tem odpadel, naznanjamo, da se ne bo vršil! Na zdar!
V Ljubljani, dne 9. marca 1908.
Odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani.
Zahvala.
Svoje volilce iskreno zahva-ljam za zaupanje. Izkušal bom, da opravičim to zaupanje z delom.
Hvala vsem, ki so mi Čestitali. Te čestitke naj bodo kot zahvala v pravični meri razdeljene med volilce.
V Idriji, 6. marca 1908.
Engelbert Gangl,
deželni poslanec.
Slovenci hi Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila in Metodo!
odlično naravno
ODVAJAJOČE 5REDSTV
866
Foulardna svila
od 75 kr. do gl. 370 meter za bluze in obleke. Franko in i« oe»rliij**««* se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se posije 8 prvo poŠto Tovarna* z» svilo Ueniifheric, Zurleli. 2 90—1
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani1'.
Urad i i karzt dun. hor.-.c 10. marca 1908.
nmoiceni papirji.
majska renta.... ti?l9 srebrna renta . . . t% avstr. kronska renta . . k . zlata . . . |w, ogrska kronska renta . fL 9 zlata **% posojilo dež. Kranjske •'•//• posojilo mesta Spljet
*V/. » . Zada* **!,% bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . f% češka dež. banka k. o. v\    . *• o.
¥iftt zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . ♦S% pešt. kom.  k. o. x
10°pr......
>V/. rast. pisma Innarsi.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . .
#V/» z- Pis- °8r- niP* ban* *%V% obl. ogr. loKalnih železnic d. dr. ... /0 obl. češke ind. banke prior, lok. želez. Trst-
Poreč .... prior, dolenjskih žel. prior. juž. žel. kup. 1 V/-. % avstr. p o s. za žel. p.
Srečke.
%ačkt od 1. 1860'/,  .   . . .    Od 1. 1864 ....
9 tizske......
.    zem. kred. I. emisij*
.      .      . .
9    ogrske hip. banke .    srbske a frs. 100--
w turške.....
illika        srečke . . reditne •    . • .
tomoške »    • • •
ikovske , ...
Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.......
Ihidolfove        ,    . . • Š&lcburške        9    . • Dunajske kom.  .    . •
DelnlM.
lažne železnice . • • . bržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ • *fvnostenske » • ■ Premogokop v Mostu (Brux; Arpinske montan . . . -Praške žel. ind. dr.   . .
?lma-Muranyi..... rboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
C. Kr. cekia  .  •  .  • . 30 franki .......
matice .......
»vereigns...... ■
trke........
tki bankovci.....
iblji
BUeo
9805 98*?5 99 85 100 05 97 95   98 15
117 — 94 45
11720 94 65
11*35 112 55
97 75! 98 75
100 10: 10110
99 85 00 85
99-97-9r> 97 95
995
103-
99 95 98 95 9895
10050
104 —
99— 100
98
99-
99 251 10025
98 50 99 50 9975 100 75
99 50 98 75   99 75
299 15 301 15 9910 10010
150 50 154 50 262 75. 2 6 75 149 75 153 75 273—j 279 — 271 50 277-50 247 - 253 — 101*-! 107 — 188-  189 — 32 —!   24 — 454—j 464-111- --106 —i 1'2 — 63 75;   69 75 51501 5r 28 75i 305 68*—   72 -220 — 230 — 509-1 519 -
149 25IH150 25
671 — 1720 — 643 75 77575 240*— 737-658 50 2659 -
672 1731-644-75 776 75 242 -740 — 659 50 2668 50
540 75 541*75 265— 263 50 561-- 566 — 154-; 156-
1135 1139
19C9 1911
23 50 23 56
2404 2410
117-60! 117 80
95-75| ?6 —
2 51 2 52
484: 5 —
žitne cene v Budimpešti.
Dbp 10 marca 1908. Termin
PŠeniea ».s april . . . .  21 50 kg K 12*06
Pšenica bi oktober ,  .  .  sa 50 kg K  9 87
Si        ta april  .   .   .   .   za 50 kg K 1076
fUntra n maj 1908   .   .   sa 50 kg K tt*66
Ovm     ca april .   .   .   .   za 50 kg K 785
EIVIt ti v-
10 vin. višje.
neteorolositno porotno.
VUdna nad moljem 306.  Sred d ji tračni tl»k„78e-9 mnm
marca 1	Čaa opazovanja	Stanje baro metra ▼ mm	i** -s 5 -o. >■ S « P U H B	1 Vetrovi j	Nebo
9.	9. BV.	733 9	75	sr. zahod	oblačno
10	7. zj.	728-3	64	sr. j za h. 1	•
	2. pop.	725 2	16 i	sr. »zahod	sneg
Srednja včerajšnja temperatura: 6 6' nor ma      2'5*. — Padavin« ▼ mm 00.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Natalija Šepetavec
danes, dne 10. marca ob polu štirih zjutraj nagloma preminula.
Pogreb drage rajnice bo v četrtek, dne 12. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Idriji.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Idriji, dne 10. marca 1908.
JOSip Šepetavec, župan, posestnik in trgovec. Natalija, hči. Boris, sin. Ostali sorodniki. 891
Učiteljski zbor mestne slovensko dekliške osemrasrednlce
javlja žalostno vest, da je predraga koleginja, gospa
Olga J(ob&iiova
roj. Gaaparin
mestna učiteljica
umrla dne 9. marca 1908.
Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo, dne 11. marca 1908 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Zatiških ulicah št. l.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 12. marca ob 10. uri v cerkvi Sv. Jakoba. 889
V Ljubljani, 10. marca 1908.
Večjo množino
zidne opeke
rdeče vrsto, dobro žgane se lahko takoj pređa. 859-2 Vpraša  se v  stavbni pisarni
F. Supančiča, Bleiweisova cesta 18.
Jutri zvečer po vinski poKuSnJI
bode
nm —..
KONCERT
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 9. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča ANTON TONEJC
ae sprejme takoj.
Ponudbe naravnost: Fran Stupica, o. kr. notar pri sv. Lenartu na Štajerskem. 884-i
Lep suh lokal
U kočije, svetal in prostoren, v mestu, pr praven sa one gospodarje, ki nimajo lastnih shramb za vozove, ae odda aa majev termin. 799-3 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Mesar
se išče za Ilir. Bistrico
na Notranjskem.    867 2
Zasiguranih je mnogo dobrih odjemalcev. Ponudbe je staviti na
odbor konsumentov.
Najbolj«!
in najmodernet*! /
KLOBUKI 1
vsokvrst vuajboas-tetsiU^rtgogLlTo
[  v LJubljani pri
890
kavarnar.
Klobuki ae sprejemajo v popravo.
Blasnlne, 3
proti požaru in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kierkoli. — Bečko skladište
blagajna!   delničarsko društvo
Zagreb, Hica 22. 34*4-66
t t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno novico, da je naš predragi sin, oziroma brat
ildolf Šerko
dne 7. marca 1908 opoldne, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po dolgi, hudi bolezni v 31. letu svojega nadebudnega življenja izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega rajnika bode v ponedeljek, ob polu 4. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Janezu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v torek, 10. t. m. v farni cerkvi.
Predragega umrlega priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev ter prosimo tihega sožalja.
V Cerknici, dne 7. marca 1908.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda
^dolfa Šerko
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskre-nejšo zahvalo. Najsrčnejša zahvala pa bodi onim, ki so rajnika tolažili v bolezni, dalje vsem udeležencem pogreba za časteče spremstvo, osobito pa prostovoljnemu gasilnemu društvu za korporativno spremstvo v paradi in poklonjeni lepi venec, končno tudi vsem drugim darovalcem krasnih vencev. 887 Iskrena zahvala vsem!
V Cerknici, 10. marca 1908.
Fran in Zofija Šerko, starši. Alfredi Milan, Edvard in Ernst bratje.
!Preselitev trgovine!
Podpisana vljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino
v Židovskih ulicah št. 7
= preselila na Jurčičev trg =
lat
a0e»preil>
kjer mi bo že z ozirom na večji prostor možno, častitim naročnikom vsestransko p ostreči % mnogo vrstnimi solidnimi, modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje
z odličnim spoštovanjem 862—2
Josipina Podkrajšek.
Tamburaši pozor!! I
Podpisani ima naprodaj bas«
kitaro, dva brača, dve bisernici
itd. kakor tudi antikvarične slike.
Oid BratOVi9 starinar Sr. Jakoba nabrežje st 19 v LJubljani.
Lep glin&ki dolomitni
aa posipanje vrtov in dvorišč
se dobiva pri L Zupančiču, gost. na Martinovi cesti št 15. 885-i
Inteligentnim
mladim moškim
se nudi dobra prilika za stalen zaslužek. Prijave prejema upravništvo nSlo^  Naroda". 865—2
Sprejme se
prodajalka
v prodajalni za kruh pri J. Zala miku •
Prednost imajo tiste, ki so že iz-vežbane v tem poslu. 872—i
Potnik.
Mlad moi trgovskega značaja, z večletno trgovsko prakso ter znan po večjih krajih Kranjske in Štajerske, teli vstopiti kot potnik pri kaki domači tvrdki. Nastopi kot za stalno, ali lahko pa tudi kot za postransko službo. 883 — 1
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda".
Polovico lokol
za trgovino z vso oprave vred takoj odda. 849
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda^
Zidarj
z dobro plačo sprejme tako] trs* veljska premogokopna drntba
873—1
Soba
s posebnim vhode in hrano se išče d 15. marca 1908 p
boljSi rodbini, v Pismene ponudbe pod ,Pavlin
60. Ljubljana poste restante
876-1
Spretna šivilji
išče mesta kot domača šivilja
kaki dobri hiši. 829-
Naslov pove uprav. „8L Naroda
Mesečna soba
lepo meblirana, s posebnim vhodo in  razgledom   na   ulico,   SO Odd
1 ali 2-ma gospodom
Več se poizve na Starem trg štev. 9, II nadstropje. 804-
Kavama
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Proda se tudi
loko pripraven za aa deželo. Viktor Izlakar.
Preklic.
Tem potom preklicem vse žaljiv besede, katere sem izrekla dne marca 1.1. v gostilni „ Jesih" v Spod^ Šiški proti gospe Belič kot neresnici:
Spodnja Šiška, 10. maroa 1908
Svana Jurjovc
Jfer mi ni bilo mogoče ji pri odhodu is št. Petra osebn posloviti, klicem vsem prijatelja in znancem srčni
zdor!"
s
53
na
V JLjubljani, S. marca t&Cč.
Žran Sustersič,
Obrtno naznanilo.
Da aado8tim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo ie 25 let Obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svuje podjetje z najmodernejšimi tehniškimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mšeanje in najel izborno izurjeno 0Seb|e> To mi omogočuje, da morem
izdelovati brezhibno, enakomerno, ekskvizitoo pecivo; ker
kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino bruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti Jako priljubljeni rženi kruh, za specialltete pa dunajsko pleteno pogačo, orehove ro-iičke, orehove in rozlnove štruklje, sladkorne roiičke (brioohes) in buhtelne. Vedno so v zalogi ratlična čijna peciva iz tvom. V. Schmidt in graški prepečenec F. Spr en g a.
NaroČila vseh vrst se sprejemajo v centralni prodajal-nlci v Središču št 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št 50, v Kolodvorskih ulicah št 26, na Krško v-skem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
823-8
Jean Schrey.
podružnico u spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjev* nlloo *t. S.
Podružnico o Celovcu
promesc no komunalne sreflre JiwnTtfefcmK 366.000
*"* ™m       k žrebanju 1, m # i*H»«. oo K
180 0C0
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti 4-tTonim obrestim.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemiek.
Lastnina in tdak .Narodne tiskarne".
41