Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
МЛ kJC lALJ
ček. račun št. 12.бв6
Letna ^В	^В	Шш	^В
'^Н	^^ШШШ #|^Ж	^н ^н
inozemstvo 40 Din. ^В ^ИШ	ШШ ВВ	ШШ ШШ^^Ш	чВ VB	3e\enice, Krekov dom
Jesenice, 1. marca 1939
„Ti si Peter — skala"...
človek je po svoji naravi družabno bitje. Nihče ne more v sebi zatreti čuta družabnosti. Človek v samoti občuti potrebo po družbi in šele takrat, ko je sam, ve in spozna, da je tudi on, ki si je v samoti iskal utehe, družabno bitje. Žrtev je za človeka, če se mora iz kakršnih koli razlogov odpovedati svetu in družbi. Če bi človek v sebi ne skrival čuta družabnosti, bi ta žrtev odpadla.
Posebno danes, ko je svet ves v organizacijah, stopa ta čut družabnosti pred oči. Človeka nekaj žene po družbi, zato se organizira, da bi v tej povezanosti lažje razvijal svoje moči in dajal utehe svojemu čutu po družabnosti.
Čeprav je ta čut družabnosti v vsakem človeku, ki je normalno razvit, so vendar družbe, katere ustvarja človek, različne. Različne so po svojem namenu, po sredstvih, po nazorih, različne po delu itd. Vrednost družbe se pa meri po namenu te družbe. Čim vzvišenejši namen, tem na višji stopnji je ta družba. Ena družba je pa, ki prekaša vse družbe po namenu in po sredstvih za dosego tega namena, to je katoliška Cerkev.
je tudi po svoji orgauizatorični strani tako vzvišen«, dn se ne more nobena, še tako visoko stoječa družba primerjati s tem, umotvorom, s sveto Cerkvijo. Eno pa dela sveto Cerkev veliko in občudovanja vredno, in to svojstvo je enotno vodstvo v sveti Cerkvi, pod močno roko pravičnega vladarja, rimskega* papeža. Ta enotnost je čudo vseh stoletij in ob tej enotnosti katoliške Cerkve pod vodstvom enega vladarja so se razbila vsa nasprotovanja preteklih dni, se razbijajo danes in se bodo razbila v bodoče. »Ti si Peler-Skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« To je dejal Petru — prvemu papežu — On, ki je prišel na svet, da ljudi seznani z resnico, da ljudi pripelje po svoji ustanovi — sveti Cerkvi — k Bogu, ki je resnica sama. Trdnost svete Cerkve ni treba dokazovati, ker so dejstva njene trdnosti preveč vidna.
I rdnost svete Cerkve zaradi trd osti Skale — Petra, vrhovnega poglavarja svete C erkve, je tako vidna, da jo opazi celo oko drugoverca, člo-
veka, kateri po svojem verskem prepričanju ni naklonjen vrhovnemu vodstvu svete Cerkve — papeštvu.
»Cerkev je«, tako je izjavil protestant Karel Leehler, »vesoljna in duhovna kraljevina, večja kot druge vladavine... Bog je po papeštvu ustvaril taka čuda, da preko njega ni mogoče iti s tem, da se razkazujejo napake in grehi posameznih papežev. Ob tej skali so se razbili valovi narodov. V tej enotnosti je nenavadna sila...«
Angleški zgodovinar Macanlay je napisal: »Na tem svetu ni tvorbe človeške državne modrosti in je ni bilo, ki bi v taki meri zaslužila, da jo poučimo, kot je zaslužila katoliška Cerkev ... Papeštvo še obstoja in ne propada, ni starikavo, ampak polno življenja in mladostne moči... Nobeno znamenje ne namiguje, da se bliža konec njene dolge vlade.«
Papeštvo je tisto veliko čudo sveta. Papeštvo daje sveti Cerkvi enotnost. Ta enotnost je trdna in kljubuje vsem viharjem nasprotnikov. Zavedati se moramo, da je sveta Cerkev delo božje iu da je volja Boga, da kraljuje ift vodi to ustanovo eden, in to je rimski papež, katerega pri delu vo<Ii Sveti Duh.
Umaknil se je pred kratkim po božji volji iz trdnega, nepremagljivega kraljevskega prestola velikan pokojni sveti oče Pij XI. Vseda se na izpraznjeni prestol drugi papež. Ob teh dogodkih nam radovedno igrajo misli, kako bo vodil nov vladar sveto Cerkev, kako bo cvetelo kraljestvo Kristusovo pod njegovim vodstvom. Vemo samo to, da bo že Bog preskrbel, da bo na papeškem prestolu vedno vladar, ki bo ustrezal razmeram časa.
Papeštvo je božja ustanova, zato se lahko zanesemo na modro vodstvo vrhovnega poglavarja svete Cerkve, na rimskega papeža. Iz dna duše naj privre prisega zvestobe novemu vladarju svete Cerkve kot namestniku Kristusovemu. En Bog, ena Cerkev, en papež. Ta misel naj nas vodi skozi viharje raznih zmot, katere se tudi danes zgrinjajo okoli svete Cerkve in njenega vladarja — rimskega papeža. P. J.
Najmočnejši organizem industrije
(Dulje.)
( c|)i'av je оГч' sl( brr dru/.iiu-. je vtM«lai- mali lista sila v njej. чм1 kalcrcjia Je premno^ioknil ixlvisiia njena sreča. 1'ri кчп življenjskem Ive-Kan jn mora Ijnbezen do olrok, ki bi liolcla \«em Msircči in vse dali. podredili siгодешn raennu.
To viprašnje je česlo od Ioni I no pri vzgoji. •Marsikatero maler I a večna račnn.ska borba za •slrofTo odmerjen kos krnlia lako izčrpa, da ji Zamre sleherna od^ovornosl do v/.^oje olrok. Njeno življenje je samo v šlevilkali. po kalerili Uravnava sNoje nialerin^ke dolžnosti kljnl) temu.
(lil .se ii/.iikom iir odpove. \ prvem pi imeni so oiroci Kiiptiščeni. (»repuščeiii sami sobi, v drugem |)rimerii pa jih sploli ni.
So pa delavske malere — in (eli ni malo —. ki ol) le i l)orl)i za ohranile v družine ne zanemarjajo svojih materinskih dolžnosli. To so lisle Irpinke. ki se zatekajo po ponioe k Bogu. V takih družinah tu<li ni materialni!) stremljenj, kot jih najdemo v razvratno živečih družinah, lore j tudi odvisnih potre!) ni, ki l)i kratile življenju toeno odmerjeni zaslužek oeeta. V taki hiši je
Z Jesenic
Ob smrti papeža Pija XI., velikega prijatelja ii) dobrotnika delovnega ljudstva je neki listič, ki izhaja na Jesenicah znal napisati o tem vsega tri drobne vrstice. Veliko je ipa znal isti listič poročati o »zmagovitih« voditeljih J>oljševiške Španije.
Spominsko slavje za pokojnim papežem Pijem XI. je priredilo Krekovo prosvetno društvo v sredo dne 15. februarja. Tudi obe tukajšnji šoli sta proslavili spornim velikega pokojnika.
Dr. Albin Šmajd na Jesenicah. Kakor smo že v zadnji številki poročali, bo naš poslanec dr. Albin Šmajd vsak ponedeljek v Krekovem domu na Jesenicah. V času zasetlanja parlamenta, zlasti meseca )narca, ko -se v parlamentu obravnava drž. proračun, bo n)oral biti g. poslanec seveda večji del v Belgradii. V vsakon nedelj. »Slovencu« bo med jeseniškimi novica)ni sporočeno, če naslednji ponedeljek ne bo mogel priti na Jesenice. Ako ne bo nič sporočeno, je to znamenje, da ))ride na Jesenice.
Obramba dr. Aleša Stanovnika. Jeseniški listič »Naš Kovinar« je vzel v obrambo g. dr. Aleša Stanovnika zaradi poročil v našem lisitu. Da ne hi morda kdo n)islii, (lu je neresnično, kar smo ))oročali o tem v našem listu, povono, da tudi on stavek, ki sn)o ga na|)isali, ni neresničen. Kar smo pi-.sali, tudi lahko doka-žemo. Mi smo pisali, da g. dr. Stanovnik in njegovi politični tovariši ženejo tožbe ali pa za-stixpajo tožbe proti našim ljudem zaradi teli ali onih žaljivk, ki so j i h slišali v času volilne borbe. »Naš kovinar« našteva nekaj tožba, ki jih je vložil g. dr. Aleš Stanovnik. Da je g. Aleš tožil tudi župnika gospoda Dodiča, tega še vedeli nismo. »Naš kovinar« ne pove, zaradi česa je g. Aleš tožil g. župnika. III bi bilo zelo zanimivo. Tudi kovinar, j eve bralce to zanima.
V rokah in)nnio sodni akt, ki se glasi;
»Z ozirom na pravo, njočnost sodbe z dne 10. I. l<m Kps 275/58 tožnik (dr. Aleš Stanovnik) |)redlaga, da sodišče od-
2
meri advokatske stroške v višini 752 din in jih naloži obdolžencu v plačilo v osmih dneh, da ne bo rubeži.
Dr. Aleš Stanovnik.t
Tožnik je torej dr. A. Stanovnik, obdolženec pa član naše delavske organizacije N. V. To je advokatski strošek (poleg kazni) samo za eno tožbo. Tožba je pa, kakor smo že iix)ročali, več in se bomo nanje še povrnili. Opravičeno se je torej sestavil odbor za pobiranje darov, da se ImkIo plačali tožbeni stroški dr. Aleša Sta-novnika in njegovih tovarišev. Mi bi prav radi uporabili zbrane darove v kakšne druge namene, kakor predlaga Kovinar. Najrajši jih bomo izročili Vincencijevi konferenci za jeseniške reveže. G. Aleš Stanovnik naj nam samo to sporoči in se tako izkaže velikega prijatelja bednih jese-ničanov; naj odstopi za reveže advokatske zaslužke iz političnih tožb.
Nova bolnišnica bra-tovske skladiiice na Jesenicah. Nn Zgornjem Plavžu na takrtzvanem Ilrovatovem svetu so že pričeli s prvimi deli pri gradnji nove bolnišnice.
Podporna zbirka za kritje advokatskih stroškov za politične tožbe dr. Aleša Stanovnika in njegovih tovarišev proti našim ljudem: M. J. 100 din. K. Fr. 100 (lin. B. Fr. ?0 din, G. J. 90 din, K. A. 1(X)(» din. (Sporočamo, da so samo uIk)-gi tovarniški delavci, ki so bili ali toženi ali pa so šli za svoje tovariše pričat, na zgubi za nad 1400 din.)
Dovje
V nedeljo dne 12. II. 1019 se je vršilo v Prosvetnem domu na Dovjem |>0učm0 prwlavanje o gozdarstvu. Predaval je go/xlarski inži-'nir. Takih in sličnih preplavan j si še želimo, ker so zelo potrebna pri nas. kjer se nahajajo gozdovi v visokih in strmih polvoč-jih. Gozdovi .so preveč izsekani in obstoja n^s nevarnost, da naši potomci ne bodo nekoč dobili ne samo izsekanih gozdov, itiimveč same skale, takoimenovani Kras. Nastane možnost, da voda ob neurjih od-ne.se še tisto prst, kolikor jo je v dolini, nakar bi bilo konec gozdov. Stari ljudje pri nas l)ravijo, da včasih ni bilo tu posebnega vetra. Tudi to priča, kako so prazni naši gowlovi, ko brije veiter ipo dolini. Pa je pač težko, kje naj drugod vzame pose^stnik denar, drugih |M»sebnih dohiHlkov nima. Zemlje je premalo, da bi <к1 nje živel in plačeval davke. V bližnji )x)doAnosti lx) treha misliti ilu<li *ia kakšne druge dohodke.
blagoslov, je merilo božje. Iii maio(k<laj je videti. <la bi bili otroci lake družine lačni ali raztrgani.
Samo v tem primeru vidimo, da ta vpliv družinske podrejenosti kapitalu nima kvarnih posledic. Taki družini ni merodajno merilo pogojna odvisnost od kapitala, ampak se ravna po merilu božje pravičnosti, ki ne odreče nji'koli. Zato je takšno življenje delavske družine pravi vrelec vzgojne moči, katera predstavlja najtrdnejšo oporo vsaki borbi z življenjskimi težavami. Ta'ka medsebojna povezanost družine, ki temelji v ljubezni in bogaiboječnosti je poleg pravičnosti kaijjitala edini izhod iz duševne in materialne krize delavske družine in edina garancija za pravično socialno raven delavskega pro-letariata.
V borbi delavskih družin za obstanek igrajo naj važne j šo vlogo tudi drugi svetovni nazori, ki temeljijo na različnih brezduhoviiih in zgolj telesnih težnjah. Razumljivo je torej, da se s teh
različnih vidikov kaj težko doseže pravično razmerje med delavskimi družinami in kapitalom in prav zaradi tega ostaja toliko mezdnih gibanj brezuspešnih in kvarnih. Kakor v A^eh delavskih družinah ne najdemo enotne vzgoje, tako se tudi interesi družinskih členov v skupni bori)i med seiboj križajo in se ne morejo podrediti skupnim težnjam pravičnosti. Pravičnost se meri 7, vrednostjo nazorov in če k temu dodamo še osebne težnje in koristi posameznikov, potem je in bo takšna borba delavstva s kapitalom sedaj in v bodoče brezuspešna. Če vzporedimo k tej neenotni Wrbi še ukoreninjenost očetov in členov v družinah in njih odgovornost zanjo, potem se ne smemo čuditi, če so take borbe Se brez-uspešnejše in kratkotrajnejše. V vseh teh primerih pa je zmeraj kapital najbolj pretkan spozna valeč in zna najti v teh zmedah zmeraj najmočnejše orožje. Borba proli vsem navedenim napakam bo šele borba za il>oljši kruh. \si drugi naiK)ri in sistemi pa so in bodo ostali niče vi.
Godina Jože:
v znamenju zelene kravate
(Dalje)
XI. še Čemšenik, nato pa aretacije.
Zu nedeljo <Ine 2Q. maja 1932 je Prosvetno drii-Stvo na Cemšeiiiku nad Zagorjem (Cemšenik spada politično še v Kamniški okraj) sklenilo prirtnliti proslavo W letnice obstoja tamkajšnjega društvenega doma in prosvetnega društva. Ker sta pred tri<lesetimi leti ob priliki blagoslovitve toga doma nastopila na Cemšeniku kot govornika pokojni dr. Janez Kvange-list Krek in sedanji voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, je oblast takoj zaslutila, da si; bo ta prireditev razvila hote ali nehote v proslavo 60 letnice dr. Antona Korošca. Priznati je treba, da je oblast |)rav scxlila. Nu Cemšeniku sta bili takrat dve znani katoliški učiteljici gdč. Setlejeva in Lazar j eva. CemSe.niška Sola je liilii zniin« kot tuka, kamor so pošiljali za kazen »klerikalne učitelje in učiteljice. Učiteljica I.azarjeva je bila prestavljena na Cemšenik v februarju tega leta (1932) po službeni i>otrebi, v resnici pa radi tega, ker se ni hotela takrat še vpisati v neko prisiljeno organizacijo, uiti ni hotela prestopiti praga Sokolskega doma v Domžalah, kjer je dotična organizacija prisegala zvestobo na neko zastavo. (Učiteljica I.azarjeva je bila dolga leta nameščena na ljudski šoli v l>)mžalah. V Domžalah so tudi že (xl nekdaj stanovali njeni starši.) Ti dve učiteljici sta vodili v glavnem priprave za omenjeno proslav« 29. maja. Pomagali so |)a tudi v CIrobljah in v Domžalah. V (Irobljah je l)ilo namreč že <lalje časa sedež prosvetnega <)k rož j a za ves kamniški okraj. V Domžalah je agitiral za udeležjbo brat učiteljice Lazarjeve g. Franci Lazar, takratni akademik. Kot znan režiser je nameraval s svojo igralsko družino ta dan nasto,piti na čemše-niskein (xiru. Iz Domžal se je zato organiziral avtobusni izlet na CemS(>iiik. Ker je bilo zanimanje za to prireditev kar veliko, je vodstvo izleta najelo dva avtobusa, ki bi vozila iz Ljubljane skozi Domžale na Trojane. Vsi udeleženci so sklenili, da bodo nosili na tem izhitu zelene kravate. Tndi v okolici Cemšenika do Zagorja .so si udeleženci proslave omislili zelene kravate. Prosvetno društvo na Cemšeniku je dalo natisniti vabila za proslavo v Nlisijon-ski tiskarni v (irobljah. V čemšeniški okolici so raz-našali vabila čemšeniški drnštveniki, v Domžalah je pa raznesla vabila I.azarjeva igralska družina, delili so jih pa tudi v trgovini Josiipa Sen ice v i)omžalah, kakor je to običaj za vse naše prireditve v domžalski okolici.
Nekaj dni pred dnevom proslave me teiefonično pokliče iz Ljubljane g. kapetan Mešterovič, komandant ljubljanske orožniške četiv Sporoči mi, da je proslava na C'emšeniku prepovedana in da ima on nalog, (Ia prepreči vsako zbiranje na Cemšeniku i.n da zato njegovi organi ne Ixwlo dovolili prevoza udeležencev iz Domžal na Trojane. Sili oborožene oblasti se seveda nismo hoteli in se tudi ne bi mogli ustavljati. '1'akoj ji- pa bil storjen sklep, da čitprav odpade proslava na Cemšeniku, da se pa vseeuc) vr.ši običajen nmleljski izlet v ta kraj. To sem tudi s|x)ročil g. kapetanu in ga oi)ozoril, da nam po nobeni točki kakega zakona ne morejo zabraiiiti tega izleta. Uvidevni g. kapetan je temu tudi prit«lil in tako se je naš izlet na dotični <lan res tudi izvr.šil. Seveda snu) pa imeli zaradi odpovedi ])roslave znat-
no manjše število udeležencev. Vozil je le en avtobus. in sicer iz l.jubljane skozi Domžale na Trojane. Izleta so Se udeležili med <lrugimi ravnatelj Ljudske |x)sojilnice dr. France Kržan, profesor Ernest Tome, ravnatelj Zadružne zveze Franc Gabrov.šek in drugi. Na Cemšenik je prišlo tudi mnogo okoliških izletnikov. Večina je nosila zelene kravate. Več kot je bilo potrebno je pa prišlo tajnih ]x)licijskih agentov. Ko se je eden teh oglasil ipri <mdoluem župniku g. Dagarinu in ga vprašal o zelenih kravatah, mu je tu šaljivo (xlgovoril: »Nič, nič. Mi ostanemo kar pri zeleni saiati.« Izletniki so imeli na Cemšeniku lep pomladanski dan in so se osveženi od gorskega zra-Ku popoUliu' vrnili na doniovr.
Na izletu pa ni bilo akademika 1'iancela l.azarja. On je med tem že st-del v ljubljanskih policijskili zujM)rih. V soboto dne 28. maja, torej en dan pred prireditvijo na Cemšeniku, se je ustavil pred orož-niško postajo v Domžalah avto policij.ske oblasti v Ljubljani. Policijski agent je j)rinesel s seboj nalog, »da se naj nujno izvrši natančna hišna preiskava pri Lazarju in da naj se zapleni vsa njegova korespondenca, ki naj se <xl|x)šlje na policijo skni)aj s poročilom o njegovem protidržavnem delovanju, posebno tudi o njegovem <lelovanju na zborovanju v Domžalah, kjer da je ravno Lazar predlagal, naj se opremijo vsi somišljeniki z zelenimi kravatami*. Odposlanec je imel tudi nalog, da izvrši preiskavo tudi pri trgovcu Senici, »ki prodaja vstopnice za prosvetni dan na Cemšeniku. Tudi njegova korespondenco je tre;ba poslali v Ljubljano skupno s sporočilom o njegovem delovanju .
Po preiskavi pri g. Lazarju je bil spisan sledeči protokol.
1'ričetek preiskave dne 2H. V. 1932 ob 7. uri zjii-
i-
Izvršeno ob 8. uri zjutraj.
Pri preiskavi se je našlo: ena vabilo na shod v Cemšenik in eno vabilo na slxxl, oziroma na proslavo dr. Korošca v Ljubljani, kateri tiskovini sta se zaplenili.
Torej grmele so gore, rixlila se je miška.« Bog-ve kaj si je oblast ij)redstavljala, da bo našla i[)ri akademiku Lazarju. Toda čeprav preiskava ni rodila nobenega uspeha, je policijska eskorta vseeno vzela g. Lazarja na svoj avto in ga odvedla v upravo policije v Ljubljani kot enega {(lavnih povzročiteljev nercnla v Domžalah«.
Delavci,
branite svoje strokovne organizacije v smislu in pravcu narodnih tradicij in skupnosti!
t raj.
brazde gorenjskih študentov
Ob prvi brazdi
v preraščeno ledino emo zaoral i z -našim delom. -Mnogi so se vprašali, ali je to sploh potrebno. Vsem, ki jih mori kakšen pomislek glede >Razora«, tole:
Čas je tak, da število organizacij vsak dan raste. Čas je tak, da poedinec prav malo ali prav nič ne doseže in le družba je postala vsemogočna. Čais je tak, da te najprej vprašajo, ali si organiziran, in le potem nekaj pomeniš, če si član ali predstavnik kakšne organizacije.
O, da ibi razumeli čase in prilike«, je vzkliknil Gospod. Čas nas isili, da se organiziramo, okoliščine to zahtevajo. Zato je nastal naš »Razor« in zdi so, 'da postaja iz dneva v dan po-treibnejši.
Prvi ugovor!
Preveč je društev! Neredko ga slišimo; s tem nam ugovarja preprost človek, pa tudi izobraženec. Zato poskusimo odgovoriti.
Od dvojnih ljudi slišimo ta ugovor: od takih, ki ne delajo v nobenem društvu resno, in od ^''kih, ki reis garajo v več organizacijah. Na tož-be iprvih se ne moremo ozirati. Poglejmo pa tožbe drugih! Razčlenimo jih nekoliko!
Društov je preveč, ker jih je več z istimi člani, istim področjean in istim ciljem. Ta ugo-\ or je popolnoma uipravičen. Za nas in naše člane ne drži: na luišem jKwlrocju — v radovljiškem okraju — doslej dijaki nismo bili organizirani. Vsakdo je hodil svojo jjot in si zastavljal različne cilje za počitnice. Tudi ni doslej |)ri nas organizacije, ki bi imela tak cilj.
Drugi nam ipotožijo: Društev je preveč, ker -iWw, prcvoč ^utposlc'ju; vse sloni na meni!« — (ikv tožl)e bi se moral vsakdo isramovati. Ilaz-galja namreč ve<|iko j>omaiijkauje organizacije. Ne stori namreč tisti največ za društvo, ki se M'S žrtvuje zanj, pa ostaja pri tem sam — nino-Ko več stori za društvo tisti, ki si zna privzgojiti sodelavcev. Številna društva morajo sloneti iia .se številnejših raimili; med seboj pa morajo biti povezana in medsebojni odnosi morajo biti urejeni. I ako vidimo, da ta očitek leti na tistega. ki ga je očital. Lc igramo se organizacijo, name.sio da bi jo pravilno in smotrno izvedli.
Drugi ugovor!
Zdi se. da društveno življenje tako zavzame človeka, da mu manjka časa za važnejše dolžnosti. .Mi ui«o dalje (Irnštva razklala ljudi v raz-ue 1а1н)ге tako v zadnji gorski vasi kot v celem narodu. Ali ne gre društveno gibanje tako daleč, tla te |X) tem sodijo, da .si član tega ali onega društva, ali .si .sposoben za to ali ono službo...
Res je, kar priznajmo, da so mnogokje društveno življenje precenjevali. Vedno se moramo dalje zavivlati, da .so (Iruštva le sr(xlstva in da je vsako sredstvo koristno le do določene nu^re. Лко mero prestopiš, utegneš imeti večjo škodo, kakor če sredstva ni«i ujwrabil. Zato se pa koristnim isredstvom ne Ixuno odpovedovali — le J)a/,ili bomo, da jih Ixmio iprav rabili.
Pa — pojdimo preko teh ugovorov!
v Kdor je prijel za plug, naj .se n<i ozira na-
v.ii j!«
Naprej in 7. delom dokažiino, da ti očitki ne drže. Z <lelom dokaižiiuio, <la smo tu!
Z mladostnim ognjem se vrzimo na letošnji ]>rognini. j rd oreh aSuh) -si določili; borbo z« narodno zavest In nevarnosti, ki niim prete — Зјо-i»o (»bdelovali.
V vsaki številki pa bomo objavili cai članek,
ee bo uaiiuišui na utts celotni program. Otb
teh člankih naj vsakdo razmišlja, obrača naj jih na razmere domačega kraja in išče, kako bi se o tej stvari kaj več poučil. Le tako je mogoče, da bomo z zanimanjem hodili na skupne sestanke, kjer se bomo o tem porazgovorili in napravili načrt, kako bi to razširili med narodom.
Mlado društvo smo, pomoči bomo ra'bili od vsepovsod, ker pa imamo namen, delati za narod, smemo upati, da nas ibo narod sprejel z odprtimi rokami.	Predsednik.
Prvi utripi
Posebno hitro se je vživel v »Razoru« jeseniški odsek, ki je pokazal, da je res doživel občutek potrebe po študentovskem društvu. Že prvi sestanki so nam z obilno udeležbo pokazali veliko zanimanje za skupno delo dosedaj tako razibitih študentov. Zde'lo se nam je potrebno, da razložimo svoje cilje in težnje prijateljem, predvsem pa staršem, od katerih smo odvisni. Najlepši način za to smo našli v prijetnem družabnem večeru, ki ga je priredil jeseniški odsek na večer pred Tremi kralji. Po pozdravu in uvodnih besedah duhovnega vodje g. kaplana Pogorelca je na kratko v imenu dijakov zastopnik odseka povedal nekaj misli o nalogah in ciljih društva. Če je duhovni vodja poudarjal predvsem versko življenje, nam je zastopnik nakazal v prvi vrsti nekaj narodnostnih in kulturnih problemov. »Društvo je dokaz našega hotenja, naše volje do dela in velike ljubezni do naroda, iz katerega smo izšli. \ njeni Јхнпо dokazali, da se zavedamo svojega poslanstva in svoje naloge, ki nam je bila zaupana, ko so nas starši jM>slali v šolo... Žrtvovali so s\oje žulje za nas zato. <la se vzgojimo in postanemo svojemu narodu dobri kulturni, prosvetni in narodni delavci, ki jmi Iximo vedno pripravljeni pomagati, ga vedno voditi in. če je treba, tudi žrtvovati se zanj... Sedaj imamo društvo, ki si je z geslom »Z Bogom za narod« začrtalo smer in postavilo cilj prav v tem, od česar bomo nekoč morali dajati odgovor svojim staršem in z njimi celemu narodu, ali smo izvršili zaujxmo nam nalogo... Skrito delo na sestankih in tečajih nas bo vzgajalo, tovariška ljubezen in sloga nam bosta dajala moč, da bomo v društvu rasli v klene katoliške in slovensko čuteče može, na katere bo narod lahko gradil svojo bodočnost... Naše počitnice bodo postale plodne in polne; sredi veselega .smeha, vriska in iger bomo jx)zabili na težave in najjore, na katere bomo pri svojem delu naleteli.«
Težko smo se razšli 9. januarja nazaj v šole. Veselimo se prihodnjih iM)čitni<-, v katerih l)omo razvili še toliko svojih načrtov.	—črt.
Cerkveni vestnik
Poroke: 12. februarja Maver Stanislav, delavec, (>os|)osv('tsku 44, in Noč Angola, hči železničarja, Mu lava I; I lartinan Franc, tov. tlelavcc, (^»osposvet-ska 44, in Kovče, Ivana iz Sv. Križa; Stare Simon, posestnikov sin iz Bohinja, in Valant Neža. služkinja, Gosiposvetska 1.
Rojstva: K), fohruarja Rozalija Pavšič, hči Antona, delavca, Ciril-Metodova 3; 11. februarja Marjan Rozman, sin Franca, tovarniškega delavca, Medvedova 5.
Smrti: 11. februarja Jan Klizahetn, ])al)ica, Mu-rava 1, stara 66 let; П. februarja Slamnik Marija, žena tovarniškega dolavca, Ruardov trg 4, stara 68 let; Gašperin Anton, iovarniSki delavec. Plavž 1, star 65 let; 18. februarja Ivana Kalan, zasebnica. Vodnikova 4, stara 75 let; 19. februarja Cop Anton, železničar iia Prager.skem, star 44 let; 20. februarja Žerjav Katarina, gospodinja v Ijubljani, stara 47 let.
Razno
Politično življenje je
še kar dosti razgibano. Spremembe v vladi so nainovo poživile zanimanje naših volilcev za javne zadeve. V nedeljo dne 12. februarja je ime-> la okrajna JRZ v Radovljici širšo sejo. Udeležilo se je je 84 zastopnikov iz 16 krajev našega okraja. Na tem sestanku je naš poslanec dr. Albin Šmajd podal obširno poročilo o političnem položaju, iz tega poročila je jasno razvidno, kako je slovenski volilec lahko vesel in zadovoljen, ker je v tako ogromni večini dal zaupnico slovenskemu voditelju dr. Antonu Ko-rošču. Dr. Anton Korošec zastopa v Belgradu slovenske in državne interese s tako veliko modrostjo in sposobnostjo, da nam ga zavidajo vsi .narodi v Jugoslaviji. Šele ob razvoju dogodkov, ki so v rokah dr. Antona Korošca, vidimo, kaki škodljivci našega inaroda so vsi itisti, ki so hoteli slovenskega vol ilea odvrniti od zaupanja do velikega našega voditelja. Zborovalci so poslali s tega sestanka pre<lsedniku dr. Antonu Korošcu sl(4lečo brzojavko: »Na sestanku okrajnega odbora JRZ zbrani za.stopniki krajevnih organizacij izražajo neomajano zvestobo in popolno zaupanje vsemu vašemu delovanju.« Zbor je z velikim odobravanjem izrazil zaupnico našemu poslancu dr. Albinu Smajdu. Dr. Albin Smajd je bil za proračun.sko zasedanje parlamenta izvoljen na važna mesta delovnih (kIIk) rov. Svoj vpliv je že zastavil za potrebe svojega okraja.
Kdo le kriv, da na* me-šianskl In podeželski svet posnema tuje, posebno nemške noše?
Nehote se nam vsiljuje tako vprašanje, ko opažamo posebno v poletnih mesecih vedno če-šče naše slovensko ljudstvo v tujih s])akedranih nošah. V naravi človeka je, da po <y|)ičje posnema, kar se mu zdi le]M) in si tako ustvarja »modo«. V naše kraje ])a prihaja preko mej lunogo tujih noš in šeg. Zato ni čudno, da se naš svet, posebno v obmejnih krajih, oprijemlje tujih običajev. V človekovi "naravi pa je, da predvsom rad posnema, kar je tujega in iM)seb-no glede noše, da je pestra in živahna. Doslej se pri nas nihče ni potrudil, da bi temu smislu pravilno vzgojil in poučil naš narod, da imamo mi Slovenci svojo narodno skrinjo ik)!-no narodnih dragocenosti. Zato se ne smemo
4
čuditi, da to vprašanje ne bomo prej rešili, dokler našemil narodu ne bomo nudili onega, kar si želi in kar je pristno njegovega.
Da bi se končno tudi to naše najbitnejše narodno vprašam je rešilo v naše skupno dobro, se je že pred d verni leti ustanovilo narodno-pro-pagandno društvo »Naša skrinja«, ki izdaja tudi periodično revijo »Naše noše«. Zadnja revija, ki je ravnokar izšla, prinaša najnovejše vzorce v naravi, noše in navwlila za propagandb narodnih noš. Bliža se sezona tujskega prometa; do tedaj moramo biti pripravljeni, da bomo našo vas in mesto odeli v svoje domače lastno narodno blago in vzorce. Nar(Kl bo rad posegal v naše domače skrinje, samo da bo poučen o vrednosti njihove dragocene vsebine.
Zato vabimo naše narodno - obrambne, prosvetne in kulturne organizacije, da podpirajo iniciativnost društva Naša skrinja. Naša narodna javnost pa naj izkaže svojo zavednost s tem, da zavrača tuje noše in vzorce blaga ter se za vsako priliko oblači v domače narodne noše. Opozarjamo na najnovejše praznične, športne in običajne narodne noše, ki jih je izdalo imenovano društvo.
Slavko Savinšek:
Hled	ш Џпм
(Dalje)
Anica pobere kamen in ga zalnči: »Amor, luiš!« Pes plane za kamnom po cesti. Anica mirno opaznje psa, ki se za kamnom opoteče. Glasno se smeji.
»Komaj morem verjeti, Anica, da si to ti!< stopi za njo 13reja. »Glej, vse v meni vre, Anica, prosim te, odgovori mi in pnsti psa!«
»Sem nesi, Amorček, sem. k meni! Tako, ja!« in pot repi j a psa; >Pri<len. A mor. priden!-«
Dreja vzkipi, sune psa, da odleti v loku in zacvili.
»Siirovež!« mu vrže Anica v obraz.
»Anica!«
Anica gre k psu, ga poboža in otrese prahu. Dreja trepeta, žila na dbrazu se mu nabrekne, v njem pa poka, poka, da misli, da ga bo raz-gnalo. Ali stisne zobe in gre db Aničiini strani. Molče zavijeta z glavne ceste na stransko stezo proti Aničinenui domu. i^rideta mimo edine hiše. Dreja obstane.
»Anica, kakor hočeš, meni tudi prav!«
Tudi Anica postoji, pa mu ne obrne obraza. Če se li mudi drugam, te ne držim nazaj! Zbogom!« Pa ne stopi dalje.
»Anica, vsaj roko mi daj!« Nudi ji roko, ki mu trepeta, da j)i ga bilo sram v dno (Inše. ako bi se zavedel.
Čemu ti bo; so druge lepše in bolj mehke!« Niti zdaj ne pogleda nanj.
>Pa zbogom, Anica!« Dreja se ])restopi, a ne more dalje. Vse v telesu ga peče in od bolečine bi se zgrudil.
I udi Anica se ,ne prestopi z mestu. /Če se hoče Dreja obrniti in vnovič ogovoriti .\nico. Že odpre usta. a v tem se mu vzravna telo. slvb"i)i \
prstih mu počijo od stiska pesti, iz ust se mu iztrga; >Amor, ta!«
Pes skoči, se za hip ustavi ob Anici, ji pomiga prijazno z repom, pa sledi Dre ji.
Ajiica še zmeraj stoji na mestu, 'kakor vkopana; v roki mečka robec, iz rok ji zdrsne na tla torbica. Skloni se, da bi jo pobrala, pa čuti v tem, da teče pes proti njej. Že misli dalje, a hipno se obrne, iz oči se ji vlijejo vroče polze. lil ne more zaklicati: Dreja!
Dreja pa že zavije na glavno cesto in pokliče zaostalega psa za se<boj.
»Amor, ta, ta!«
Čez tri dni se je Dreja odpeljal v Prago. Marjanica, ki mu je pomagala pri polnih kov-čegih. je prihitela k njemu, ko je že stal ob vhodu v voz.
»Dreja, pojdi malo tja k ograji! Kraljeva Minka je zunaj, pa bi rada s' teboj govorila.«
»Kaj mi hoče?«
>Ne vem; ni rekla.«
»Ne grem!«
»Dreja, morda bi pa vendar šel. Lažja bi bila Tvoja ij>ot v tujino.«
»Dvomim!«
»Pojdi, Dreja!«
Dreja stopi k ograji. Minka prihiii in mu liho pove;
»Gospod Dreja, Anica bi rada govorila z \ ami!«
»Saj ni časa! Vsak trenutek bo odpeljal \ lak.«
»I anile pired postajo čaka. Samo par besedi bi Vam rada ipovedala.«
»Reci ji, .Viinka. da je žal prepozno. Xe ibi ra<l zamudil vlaka. Z Bogom .Viinka!«
Sprevcxlniki so začeli zapirali vrata. VIrk stoji Dreja ob Marjanici, z eno nogo oprt na stopnico ill kadi cigareto. Strmi nekam v gore. kakor bi mu bilo težko slovo od njih, dobrih znank!	(Onlfc 'prihoHnfl?)
\lacM
MiložiU биц (Uhoc!
HRANILINCA iN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4"/o. Nove vezane pa po 5 "/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo iiranilnične rezerve, t<a-t(or tudi vsi zadružni (lani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Za vse blago smo znižali cene!
Priporoča se
R. DOLINAR
trgovina z meS. blagonri JESENICE, GOSPOSVETSKA 11
Spomiadansl<a
M
oda je dospeia i
Kdor hoče l<upiti dobro in poceni manufalrturo-salanteriio in {(onfekcijo naj kupi pri tvrdl(i
Sattler-Lesjak
Jesenice, Gosposvetska štev. 13
Za elektriko
vse nalcenejSe in ugodnejše pri
3ože Markež
eiektrotehnično podietje Jesenice, Murova, tel. 605

Pijte_ln_Jei^ poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Liudtki kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
belo namizno vino din 10'— liter
Za koniorcij lista >Na mejah«: Jože Godina, Jesenice. — Urejuje; Stanko SavinSek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Malts Ulejec.
Za urednika v Ljubljani; Ignacij Železni k